X’ Naročnine: 1 ■ Oglasi: Italijanska kraljevina: vV ' Oglasi na tretji strani .... Lir 1.— za vrsto Celo leto Lir 10.— = K. 25,— Y Oglasi na četrti strani .... „ 0.75 za vrsto Po! leta . . . ._. ... „ 5.- = , 1250 A Mali oglasi 0.05 za besedo Tri mesece 2.50— 6.26 T Znižane cene za letne naročnike. En mesec ....... „ 1.- = „ 250 t Posamezna št. 10 cent: ali 20 Vin. izhaja, vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, !l. nad. Naš novi dom. Razburkan je danes vesoljni svet, visoko butajo razjarjeni valovi in težko bi bilo uganiti, kako se bo ustalilo politično življenje v Evropi, ko se zopet poleže vihar, ko bodo narodi zamenjali orožje s plugom in orodjem in se bo ljudstvo vrnilo k Svojemu mirnemu življenju. Vsi narodi so se tesno strnili, vse strankarstvo, vsi medsebojni boji so začasno prenehali, da ljudstva toliko ložje in tem bolj energično zahtevajo, da se ugodi njih željam in njihovim narodnim zahtevam. Narodi čutijo, da mora priti na svet nov red in zato skušajo, da bi si priborili kolikor možno ugodno Stališče, kolikor možno dosti ugodnosti za razvoj v bodočnosti. Pri nas je bilo politično življenje pred vojno jako živahno. Vse stranke so razvijale silno agilnost, vsaka je skušala prekositi drugo, vsaka Je hotela nadvlado nad drugimi. Te medsebojne borbe so silno škodovale narodu, zakaj nemška vlada je hitro izkoristila te boje v svoje namene, da nam je lahko trgala iz rok postojanko za postojanko da je pošiljala med nas svoje uradnike, trgovce in obrtnike, ki so bili početniki novih nemških kolonij na naši zemlji in ki so odjedali kruh našim ljudem, ki so se morali trumoma izseljevati v Ameriko. Nas-- protno pa so ti boji tudi veliko ko ristili, saj so prebujali narod, zakaj stranke so bodrile in poučevale svoje pristaše ter so jih skušale organizirati čim bolj. Zato tudi“ ni do dobiti v deželi skoro hiše, ki bi ne bila naročena na ta ali oni politični list. Z vojno pa je zamrlo politično življenje. Saj pa to tudi ni bilo čuda. Ves moški svet je bil na fronti in v etapi, vse drugo ljudstvo pa se je razkropilo po širnih deželah bivše Avstrije ter ni imelo med sabo skoro nobenega stika. Vsakdo je gledal le, kako bi ohranil življenje sebi in svojcem, vse drugo je bilo ljudem deveta briga. Začela se je kruta borba za obstanek, politika je bila ljudem zoprna. Saj tudi ni čuda, saj so stalo pa raznih krajih držaje vislice in vsi nenemški narodi imajo dovolj grobov, v katerih počivajo narodni mučeniki, ki so se _ drznili tudi med vojno delati za svoj narod. Minili so ti tiranski časi, ljudstvo pa je še vedno ostalo otrplo groze in skrbi za obstanek, za kos kruha... Novi časi se bližajo, časi svobode, ko bo prosto dihal vsaki posameznik, ko se bodo prosto razvijali vsi narodi. Saj je bila ta grozovita vojna vojna principov, demokracija se je borila proti militarizmu in fevdalizmu za svobodo. Zmagali so plemeniti narodi, ki so zastopali idejo svobode, strt je nemški militarizem, ki je tiščal avstrijske narode v suženjstvu in prosto si volijo ljudstva smer svojega bodočega političnega življenja. .. Kaj pa goriški Slovenci ? Ali naj apatično gledajo, kako se drugi narodi organizirajo, kako se pripravljajo za.bodočnost ? Ali naj čakajo na milost drugih narodov, ali se še niso otresli tiste suženjske servilnosti, katero jim je vcepil večstoletni avstrijski jarem? Naš narod potrebuje organizacije. To pač uvidi vsak pošteno mislec človek, ki čuti z narodom in ki količkaj zasleduje razvoj sedanjih dogodkov. Stare stranke, ki so se lasale pred vojno, ne bodo oživele več, naš narod mora vstopiti v vrsto drugih narodov, oprijeti se mora načel, ki jih je prinesla nova doba. Demokratska misel je, ki vodi danes narode pri preosnavljanju sveta, in to se morajo oprijeti tudi goriški Slovenci. Ta misel bo povzdignila narod moralno. Vsaki po- sameznik se bo zavedal, da je enakovreden član človeške družbe, dokler vestno opravlja svoje delo, in ne bodo se mogli več vrniti na svet časi, da bi zopet zavladale priviligirane kaste, vse drugo človeštvo pa bi moralo tem tlačanih. Minulo bo tudi frakarstvo, ki je hotelo biti več vredno kot kmet in delavec in je poznalo ta dva le ob času volitev, ko je skušalo od njih dobiti'glasove. Demokratizem zagotavlja vsakemu posamezniku pošten kos kruha, dokler pošteno dela, zagotavlja pa tudi vsakemu narodu svoboden razvoj in prosto pot, po kateri si hoče ta izkoristiti naravne zaklade in ljudske moči, da si zagotovi življenjski obstoj. Pogorela je naša hiša, ali naj čakamo, da nam jo postavijo drugi? Stara je veljala sicer za silo, dokler je stala, zdaj. ko si zgradimo drugo, postavimo si ugodnejši dom. Na demokratskih načelih se orga-nizujmo, da bomo vredni stopiti med druge narode, ki so nas osvobodili in nam kažejo pot, po kateri naj hodimo, da jim bomo vredni drugi. . . Treba pa je, da ne odlašamo, sicer bi nas lahko sodili sosedni narodi, da nismo še'Zreli ter nismo vredni velike svobode nove dobe. Slovenci! v Čitajte in podpirajte ta list kateri je zagovornik Vaše Pravice. iÖÖSßlS SLOVENECa Še o kmetijskih zadrugah. • ^ v"’’ -'-1 C:‘ Pisali smo zadnjič o kmetijskih zadrugah in že nam podtika neki ljubljanski list slabe namene. Nikjer nismo trdili, da' so bile kmetijske organizacije, katere so imeli gorsku Slovenci pred vojno, slabe. Koristile so marsikaj in ne-katere so se naravnost sijajno obnesle. Vendar pa so imele vse kardinalno napako : , Ustanovile so jih politične stranke ne morda iz ljubezni