fl263360 inFOTlilACUE ic.8-9 LETO 2 AVGUST 1Q7C ZBOR DELOVNIH LJUDI Dne 20. septembra so bili v vseh treh obratih našega podjetja zbori delovnih ljudi. Zbore so sklicali predsednik delavskega sveta, predsednik sindikalne organizacije in sekretar osnovne organizacije ZK s sledečim dnevnim redom: 1. Razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave 2. Razprava in potrditev pristopa k poslovni interesni skupnosti združene kemične industrije Slovenije 3. Razprava in potrditev pristopa k podpisu sporazuma o kadrovski politiki mesta Ljubljane 4. Razno. Zbori so bili dobro obiskani in so končali svoje delo v glavnem do 14.00 ure. Prva točka dnevnega reda je bila razpravljanje o najpomembnejših dokumentov vsake države, tj. o ustavi. Razprava je bila omejena zgolj na posamezne določbe o posameznih delih -osnutka ustave, saj je vsakdo že dosti slišal o vsebinskih rešitvah ustave, saj dnevno objavljajo komentarje o ustavi vsi mediji, ki jih imamo na razpolago tj. tisk, radio in televizija. O ustavi smo brali tudi že v naših Colorjevih informacijah. Osnutek ustave je razdeljen na 5 delov. Prvi del obravnava socialistično republiko Slovenijo, drugi družbeno ureditev, tretji pravice in dolžnosti socialistične republike Slovenije ter organizacijo in pristojnost republiških organov, četrti spremembo ustave in peti prehodne in končne določbe. Menim, da je za našo razpravo najpomembnejši drugi del, ki obravnava družbeno ekonomsko ureditev, temelje družbeno političnega sistema občine, svoboščine, pravice in dolžnosti človeka - občana, ustavnost in zakonitost, sodstvo in javno tožilstvo, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Zato si poglejmo, kakšen bo po novi ustavi družbeno ekonomski položaj človeka v združenem delu in položaj delovnih ljudi v družbeno političnem sistemu. Samoupravljanje kot osnovna prvina našega družbeno političnega sistema, ki se razvija že od leta 1950 z zakonom o upravljanju držbenih sredstev, je osnutek ustave dal popolnoma novo vsebino. Delovnemu človeku proizvajalcu daje ta osnutek vso oblast in vso pravico razpolagati z delom, ki ga združuje v delovni organizaciji in seveda presežke dela, ki jih s tem ustvarja. Nova ustava bo jairičila vsem zaposlenim, da bodo samostojno razpolagali s sredstvi, s katerimi gospodarijo, seveda v mejah družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Predvsem je pomembno tudi dejstvo, da bo imel neposredni proizvajalec nadzor tudi nad tistim delom sredstev, ki jih bo po družbenih dogovorih odstopal družbeni skupnosti za urejanje nalog širšega družbenega pomena. Naj navedem samo primer: danes nimamo pravzaprav nikakršnega vpogleda niti ne vpliva na trošenje sredstev, s katerimi gospodari Skupnost socialnega zavarovanja in ki se formirajo izključno iz prispevkov delovnih ljudi. V bodoče, torej po sprejetju ustave, pa bodo naši delavci tj. delegati v posameznih skupnostih odločali o načinu razporejanja sredstev, ki jih bomo tej skupnosti dali za izvrševanje nalog socialnega zavarovanja. Kako bo pravzaprav potekal ta sistem? Že na današnjem zboru bomo izmed nas izvolili 5% delavcev, ki so glede na svoje moralno politične kvalitete sposobni zastopati interese vseh nas v organih oblasti zunaj naše tovarne. Teh 5% delavcev bo tvorilo neke vrste skupščino delavcev podjetja Color, ki bo satnostojno odločala o tem, kdo od delavcev bo zastopal naše interese bodisi v občini kot delegat občinske skupščine, v republiški skupščini kot delegat republiške skupščine, v krajevnih skupnostih itd. S tem pa smo že načeli tudi naslednje poglavje osnutka ustave, ki razčlenjuje delegatski sistem. S sprejetjem nove ustave bosta pri nas prenehala pojma odbornika in poslanca. Kot vam je znano, je doslej odbornik, ki je bil izvoljen po predpisanem postopku, dobil mandat in 4 leta samostojno razpravljal v organih skupščine in glasoval tako, kot se je njemu samemu zdelo najbolj pravilno. Isti princip je veljal tudi za poslance. Po novem osnutku takega sistema ne bomo poznali več. Skupščine delegatov, o katerih smo že razpravljali, bodo pošiljale na občinsko in republiško skupščino delegate po tehtni izbiri najprimernejšega tako, da ne bo en sam tisti, ki bo razpravljal na teh organih oblasti o vseh zadevah, ki jih ti organi obravnavajo. Skupščina delegatov bo na ta način izbirala najprimernejšega poklicanega oziroma takega, ki bo glede na dnevni red strokovno sposoben razpravljati in glasovati o materiji, ker bodo po novem materiali, o katerih se bo razpravljalo na posameznih skupščinskih telesih, poslani skupščini delegatov, še prej pa se bo zgodilo še nekaj drugega. Skupščina delegatov bo o problemu razpravljala, zavzela stališče in delegat, ki bo izbran, da bo zastopal skupščino na določenem zasedanju, bo moral glasovati tako, kot se bo odločila njegova osnovna celica tj. skupščina zavarovancev. Spremembe v občini in njenih organih pa ne bodo samo te, ki smo jih naštevali doslej. Po našem mnenju naj bi skupščina imela samo 2 zbora in sicer enoten zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Po osnutku ustave ima republiška skupščina lahko več zborov, ki so v členu 177. osnutka ustave našteti, in sicer: gospodarski zbor, prosvetno-kulturni zbor, socialno-zdravstveni zbor, enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Vendar menimo, da glede na strukturo v naši občini tolikšno število zborov pri nas ni potrebno. Ker sem že v začetku omenil, da je o posameznih določbah statuta bilo govora že v naših Colorjevih informacijah, smatram, da lahko začnemo z razpravo o osnutku ustave. Kot prvi, ki sem o ustavi razpravljal na tem zboru, pa predlagam ustavni komisiji 2 rešitvi, in sicer: 1. Kot sem že navedel, naj bi naša občinska skupščina imela samo 2 zbora. To obrazložitev sem že podal. 2. Spremenil naj bi se 199. člen osnutka ustave, ki določa, da ima delavec pravico do omejenega delovnega časa, ki ne sme biti daljši od 42 ur v tednu. Predlagam, da se drugi odstavek tega člena spremeni in se naj glasi: "delovni čas delavca ne sme biti daljši od 40 ur v tednu". Naj to svojo željo obrazložim. Ko smo leta 1963 sprejemali ustavo SFRJ in SRS, smo prešli iz 48 na 42--urni delovni teden. Sestavljalci takratne ustave so ob 42-urnem delovnem tednu imeli pred očmi 6 delovni teden po 7 ur dnevno. To se pravi vključno sobote. Praksa v celi državi pa je pokazala, da so prešle vse delovne organizacije na 5-dnevni delovni teden s tem, da so manjkajoče ure v glavnem nadoknadile z eno soboto v mesecu, ki smo ji rekli delovna sobota. Na tak sistem dela so prešle tudi občinske, republiške in zvezna uprava ter vsa njena telesa s tem, da so en dan v tednu podaljšali - 8-urni delovni čas na 10-urni delovni čas. Ker je v državi precej neenotno urejen sistem delovnih sobot oziroma nadomeščanje manjkajočih 2 ur v tednu, je zato delo gospodarstva in družbenih služb v tem času zelo omejeno in otežkočeno. V praksi tudi vemo, da delovna sobota ne prinese tistih rezultatov, ki jih prinese sicer normalni delovnik od ponedeljka do petka. Če poleg tega upoštevamo še problem brezposelnosti, ki jo je v naši državi nekaj 100. 000 in če upoštevamo naša skupna prizadevanja, da bi omogočili povratek našim zdomcem, ki delajo v tujini in jih je tam več kot milijon, potem je predlog za 40-urni delovni teden v celoti utemeljen. Nevzdržno je namreč pričakovati, da bi naša družba in naša proizvoclnost tako hitro naraščala, da bi se odpirala nova delovna mesta in omogočilo vsem, ki smo jih navedli, ki danes še nimajo službe v naših delovnih organizacijah, da bi se lahko zaposlili. S tem, da bomo skrajšali de- lovni čas za 2 uri tedensko, bomo vsekakor omogočili zaposlitev večjemu številu ljudi. Vsi trije zbori so oba predloga, navedena v razpravi, enoglasno sprejeli in bodo tako predlogi posredovani pristojnim organom zunaj našega podjetja, in sicer bo prvi predlog poslan skupščini občine Ljubljana-Šiška, drugi pa ustavni komisiji skupščine socialistične republike Slovenije. V drugi točki dnevnega reda so delavci razpravljali o pristopu k združenju kemijske industrije Slovenije, ki naj bi se ustanovila do konca letošnjega leta v Ljubljani. K temu združenju naj bi pristopilo okrog 40 organizacij združenega dela, kasneje pa naj bi se jim priključile tudi trgovinske delovne organizacije. Delavci za vstop k združenju niso imeli posebnih pripomb, izrazili so le pomisleke ob tem, kako bo v slučaju, če bo eno od podjetij poslovalo z izgubo, dobilo denar od drugih podjetij. Prejšnji predpisi so namreč določali, da po načelu solidarnosti presežek dohodka v eni organizaciji prehaja v drugo organizacijo, ki bi eventualno poslovala z izgubo. Vsem, ki so izrazili podobne pomisleke, je bilo pojasnjeno, da nova ustava, ki bo sprejeta v novembru, ne predvideva več prelivanja sredstev iz ene organizacije v drugo. S samoupravnim sporazumom pa bo mogoče skleniti in se dogovoriti, da bodo organizacije združenega dela, ki bodo poslovale bolje, del presežka posodile za določen čas delovnim organizacijam, ki ne bodo imele zadosti sredstev. Tretja točka dnevnega reda je minila brez posebnega zanimanja in smo imeli občutek, da posamezni delavci niso dovolj preštudirali gradiva, ki jim je bil razdeljen dva meseca pred zborom delovnih ljudi. Čeprav gre za pomemben samoupravni sporazum o kadrovski politiki, ki bo v precejšnji meri spremenil odnose med delavci in podjetjem, predvsem pa poostril zahteve glede pravic dela in glede zahtevane šolske izobrazbe, na osnutek ni bilo praktično nobenih pripomb. Pripombe je dal Odbor za kadrovske zadeve, ki je osnutek dobro pregledal in so delavci z večino glasov vseh zaposlenih osnutek s pripombami v celoti sprejeli. Verjetno zato, ker je bila ura že skoraj 14.00 tudi ni bilo pripomb na predlog delegatov, ki jih je pripravila osnovna .organizacija ZK za delovanje zunaj podjetja. Ti delegati so: Uprava podjetja 7 Danijel Založnik, Jožica Kadr. - spl, sektor 47 Lahajnar, Roman Resman, Finančni sektor 21 75 Sonja Krajšek Komercialni sektor - vodstvo + izvoz- 142 Ivan Smolič, Franci Rozman, Osman Halkič, Ivan -uvoz 14 Šterk, Milena Hribernik, - predstavništva - nabava + pranje embalaže - prodaja - transport 18 43 50 17 142 Miroslav Bitenc, Jolanda Lešnik Proizvodni sektor - tehn. vod. OTK, 281 Alojz Izlakar, Stane Vilar, Franc Smolič, Jože Zver, priprava dela 45 Saša Istenič, Vinko Mla- - obrat I 51 kar, Momir Savovič, Julij - obrat II 126 Nardoni, Anton Kern, An- - obrat III 15 gela Valenčak, Andrej Bez- - obrat IV 11 jak, Rafael Cvajnar, Alojz - pomožni obrati 33 281 Burja, Duša Hribar, Franc Petek, dipl. ing. Razvojni sektor 32 Nataša Barle, dipl. ing., Mario Koprol, dipl. ing. , Vinko Jazbec Pod točko razno je bilo nekaj vprašanj o stanovanjski problematiki in o družbeni prehrani. V kolikor posamezniki niso dobili informacij na samem zboru delovnih ljudi, je bilo obljubljeno, da bodo informacije prejeli v našem časopisu v naslednji številki. PRIPIS Tik pred zaključkom redakcije časopisa smo izvedeli za dokončno odločitev tovarne "Donit", katerih organi u-pravljanja vztrajajo na prvotni odločitvi tj., da ne bodo nudili prehrane nikomur drugemu. Izvedeli pa smo tudi, da bo že v dneh od 25. do 30. t. m. na pobudo generalnega direktorja Miloša Gabrijela prišla v Medvode delegacija skupščine občine Ljubljana-Šiška pod vodstvom predsednika Danila Sbrizaja in predstavniki nekaterih gostinskih organizacij. Predlog naše- ga generalnega direktorja je namreč, da bi se gasilska šola spremenila v rekreacijski objekt za Medvode in obenem v objekt družbene prehrane. Z deli, kot me_ je informiral generalni direktor, naj bi pričeli takoj in sicer tako, da bi najprej preuredili zadnji del gasilske šole tj. tam, kjer so bili prostori razvojnega sektorja in garaže. O poteku akcije vas bomo obveščali. KAKO RAZLIČNI SMO Zbor delovnih ljudi v obratu Medvode ni bil najbolje obiskan predvsem ne iz prodajnega oddelka in izvozno--uvoznega oddelka. Delavke v teh oddelkih namreč niso hotele na zbor, ker so bile prepričane, da se bo zavlekel čez 14. uro in so se bale, da bi lahko zapustile tovarno kakšno minuto po drugi Uri. Prosto soboto in nedeljo pa bo 8 delavcev Colorja (Mo-mir Savovič, Jule Nardoni, Stane Jamnik, Marjam Žav-bi, Franc Peterlin, Dane Založnik, Jože Barber in Alojz Fojkar) preživelo na delu v našem domu na Voglu, kjer bodo, ne da bi zahtevali za to kakšno plačilo, prebarvali celotno fasado našega počitniškega doma, da bi jo tako rešili propadanja. Delavci so se prijavili prostovoljno in to njihovo pripravljenost pomagati nam vsem, lahko samo pohvalimo. ZAGEBŠKI VELESEJEM 1973 Nekajurni ogled Zagrebškega velesejma pomenk seveda le površno spoznavanje glavnih značilnosti velikega zbora razstavljalcev in njihovih izdelkov. Na več kot 270 tisoč kvadratnih metrov razstavljenega prostora je imelo razstavne paviljone več kot 6. 300 razstavljalcev. Dolgoletna tradicija sejemskih prireditev je omogočila kar najboljšo urejenost, tako da so izdelki kar najbolj blizu najpreprostejšemu obiskovalcu kot tudi potencialnemu poslovnemu partnerju. Večina razstavljalcev ni štelo udeležbe na sejmu le kot formalne poslovne obveznosti, zato je sejem postregel s številnimi eksponati, ki kažejo potrebe in možnosti jugoslovanskega tržišča. Žal je še vedno precej izdelkov, ki bi jih sicer radi kupili v "svoji" trgovini, toda podjetja jih ponujajo le tujini, ker doma ni zanimanja zanje. Druga plat sejemske dejavnosti pa so spremljajoče dejavnosti, srečanja gospodarstvenikov po posameznih pa- nogah, seje strokovnih grupacij, posvetovanja o posameznih gospodarskih problemih. Letos je bil posebni poudarek na pospeševanju blagovne menjave z državami v razvoju. Dejstvo, da uspešnost sejma ne merimo zgolj po obiskovalcih, temveč predvsem po vrednostih sklenjenih pogodb in sklenitvi številnih prijateljskih stikov med razstavljale!, nam kaže, da je letošnji sejem presegel vsa pričakovanja. Kot že vrsto let nazaj, smo se sejma udeležili tudi mi. V ličnem razstavnem paviljonu je bilo vse dni zelo živo, saj so številni poslovni prijatelji izkoristili našo prisotnost za pogovore o naročilih, dobavah in ostalih problemih. Urejenost razstavnega prostora po zamisli Janine Ferjančič, dipl. ing. arh. in prijaznost "šefa" Aleksandra Stefanoviča, dipl. ing. , je pripomogla, da smo bili "močnejši" od konkurence. .... IN KAKŠNI SO VTISI Z VELE - SEJMA NAŠEGA TELAREVIČ OSMANA Letošnji Zagrebški velesejem je spet sprejel pod streho številne gospodarstvenike Jugoslavije kot tudi iz osta- lih držav sveta. Zares smo imeli kaj videti, saj je to praktično prikaz svetovnega gospodarskega razvoja. Posebej neuvrščene države so me presenetile s svojimi razstavnimi panoji. Te države vidno korakajo v tabor razvitih dežel. Po mojem mišljenju je bil letošnji jesenski Zagrebški sejem drugačen od prejšnjih. Zdi se mi, da je bilo sklenjenih manj poslovnih aranžmajev kot prejšnja leta. Vzrok temu je v pomanjkanju blaga in ker industrija nima fiksnih planov, temveč mora nabavljati od danes na jutri, delno tudi zaradi varčevanja in zmanjševanja zalog. Kljub temu pa je bilo poslovnih stikov občutno več. Morda bo kdo postavil vprašanje, ali se nam zaradi stroškov splača razstavljati na sejmu. Po mojem mišljenju to sploh ne sme biti vprašanje. Naša prisotnost ob tolikšnem obisku poslovnega sveta je seveda koristna, gre za dolgoročno perspektivo in ne nazadnje za izmenjavo mnenj med samimi razstavljalci. Na našem razstavnem prostoru je bilo letos zelo živo. Po moji oceni je kar 60% predstavnikov podjetij, s katerimi poslujemo, bilo v našem paviljonu. Taki poslovni stiki so najcenejši in čeprav ni bilo veliko konkretnih dogovorov, pričakujemo to v prihodnosti. Tudi konec leta se bliža in podjetja se ne zalagajo preveč z izdelki. Po moji oceni je bil naš nastop na velesejmu uspešen. NOVI PROSTORI PRODAJNEGA ODDELKA S preureditvijo upravne zgradbe v stari tovarni, so novi prostori v pritličju namenjeni prodajnemu oddelku. Želja po približanju kupcem se je s tem uresničila, prodajni prostor pa je moderno urejen ter funkcionalno zelo primeren. POSLOVANJE V JULUU Člani delavskega sveta so na 24. redni seji v uvodni točki razpravljali o finančnem in analitsko-planskem poročilu za julij 1973. Uvodoma je finančni direktor omenil, da je bil julij nekoliko manj uspešen od junija in približno enako kot maj. Tako je bila v juliju dosežena realizacija v višini 16. 500. 000 dinarjev in ustvarjenega celotnega dohodka 17.445.000 dinarjev. Dohodek je bil dosežen v višini 4.015.000 dinarjev, dobiček pa 1.963.000 dinarjev. Kumulativno je dobiček dosežen v višini 7.276.711,05 dinarjev, ki smo ga razdelili za osebne dohodke 1.689.856, 15 dinarjev in za sklade 5.586.854,90 dinarjev. Za nerazvite kraje AP Kosova in Metohije smo nakazali 1.907.966 dinarjev, tako da nam je v sedmih mesecih ostalo 3.678.888,90 dinarjev dobička. Na uro smo planirali 173,54 dinarjev dobička, dosegli pa smo 193,42 dinarjev, kar izkazuje povečanje za 11%. Planiran dobiček in amortizacija na uro je bila 12,81 dinarjev, doseženo pa 20,57 dinarjev, kar izkazuje povečanje za 61%. OSEBNI DOHODKI OD l-VII Kalkulativni OD po sporazumu 8. 655. 000 din Faktor stimulacije (44,05%) 3,812. 000 din Vsega po sporazumu 12.467.000 din Izplačani OD 11. 926. 000 din Ekonomski uspeh 541.000 din od tega: za malico 37.000 din za izplačilo 504.000 din (cca 33%) Povprečni osebni dohodki so bili v drugem polletju lanskega leta 2.265, 57 dinarjev, letos pa v prvih sedmih mesecih 2. 272, 16 dinarjev. Z izplačilom ekonomskega uspeha se bodo povprečni osebni dohodki dvognili na 2.372,06 dinarja, kar je za 4,7% več kot v drugem polletju lanskega leta. Pri tem povišanju še niso upoštevane nove vrednosti KOD-o v, ki so bile sprejete v začetku julija * mančni direktor je opozoril tudi -na vprašanje povečevanja zalog surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov. Alfred Sorjan ga je s svojim analitsko-planskim poročilom dopolnil z vzroki, ki so predvsem: - pri polizdelkih sprememba asortimana, ker se proizvaja več sintetičnih lakov in manj polizdelkov na oljni bazi; - zaradi nepravočasne dobave češke smole, smo jo dodatno uvozili iz Vianove; ker pa so kasneje češke smole prispele, so se zaloge povečale; - zaradi zmanjševanja prodaje so se povečale zaloge smol za oljno smolne premaze in poliuretanske smole; - zaradi pomanjkanja posameznih surovin na svetovnem trgu ter povečanja cen in zaradi podaljševanja dobavnega roka so se dodatno povečale zaloge surovin. Po daljši razpravi so člani delavskega sveta obe poročili soglasno sprejeli. PROBLEM DRUŽBENE PREHRANE V MEDVODE Zadnje čase je prišlo med našimi delavci do negotovosti, ker je edini obrat družbene prehrane v Medvodah tj. "Donit" odpovedal gostoljubnost vsem zunanjim odjemalcem, saj je po sklepu delavskega sveta omogočil prehrano le svojim delavcem in njihovim družinskim članom. V Donitovi restavraciji se je po anketi, ki jo je izvedel splošni sektor, hranilo 15 naših delavcev ter njihovih družin, poleg teh pa se je v tej restavraciji prehranjevalo tudi 20 otrok naših delavcev. Vsi ti sedaj nimajo možnosti prehrane, ker drugih obratov družbene prehrane ni. Gostišče Na klancu je že dalj časa zaprto zaradi neurejenih sanitarnih razmer, gostišče Majolka pri kolodvori pa ni sposobno te prehrane urediti. Zaradi takih problemov smo imeli v splošnem sektorju sestanek z željo, da bi vsaj za naše delavce uredili problem prehrane s pomočjo naše kuhinje. Na tem sestanku, kjer je prišla do izraza vsa pripravljenost za pomoč zainteresiranim delavcem, pa je bilo ugotovljeno, da današnja kuhinja, ki pripravlja tople obroke malice, ni sposobna pripravljati tudi kosil, pa četudi bi jih pripravljala le 30. V začetku junija tega leta smo imeli namreč sanitarno inšpekcijo mesta Ljubljane, ki je ugotovila, da obstoječa kuhinja ni več sposobna pripravljati preko 500 obrokov malice, ker je bila grajena v času, ko nas je bilo v tovarni samo 300. Da bomo sploh lahko obratovali od 1.1. 1974 dalje, je sanitarna inšpekcija z odločbo naložila odpravo 24 pomanjkljivosti, katerih odprava bo stala več kot 15 milijonov starih dinarjev. Kljub temu, da bodo vse pomanjkljivosti odstranjene, pa kuhinja še vedno ne bo sposobna pripravljati kosil za naše delavce in njihove družinske člane. Vsi, ki so prisostvovali sestanku, so bili mnenja, naj v gospodarskem programu za leto 1974 nujno predvidimo izgradnjo nove kuhinje, katere lokacijo bi določili glede na zmožnosti. Zelo verjetno bomo morali del sredstev, ustvarjenih z našim delom v letu 1973, odstopiti za adaptacijo obrata družbene prehrane v gasilski šoli, kjer bi po oceni zainteresiranih lahko uredili primeren obrat družbene prehrane, saj je tam še dovolj prostora. Začasno pa bomo skušali problem vseeno re- šiti z Donitom in to na ta način, da nam bodo obroke prodajali, mi pa jih bomo iz njihove kuhinje vozili v našo tovarno in jih tukaj delili. Z izgradnjo lastnega obrata družbene prehrane pa problem družbene prehrane še ne bi bil spravljen z dnevnega reda. Spomnimo se samo, kako je Donit, ko je ustanavljal tako restavracijo, zagotavljal, da gre za investicijo odprtega tipa, ki naj bi kot edina rešila problem družbene prehrane v Medvodah. To je bil tudi eden od elementov, da je Donit dobil ustrezno lokacijo in ostala dovoljenja za obratovanje. Verjetno bi enako napravili tudi mi. Tudi če bi sami zgradili obrat družbene prehrane, bi sčasoma postal premajhen za vse, ki bi se želeli v obratu hraniti. Zato bi bilo prav, da bi se vsi medvoški kolektivi domenili za skupno gradnjo obrata družbene prehrane. Prepričani smo, da bi tudi občinska skupščina prispevala za to ureditev nekaj sredstev, saj se zaveda, da tako naselje, kot so Medvode, ne more biti odvisno od dveh ali treh manjših privatnih gostiln. LEPO SREČANJE V soboto, 8. septembra, smo se kot /< > let nazaj zbrali na pikniku. Tokrat smo ostali kar blizu doma, saj so se naši sindikalisti odločili za piknik kar na "domačem terenu. Kot vedno tudi letos to ni bilo vsem po volji, toda saj vemo, da postajamo vse bolj izbirčni in vse bolj zahtevni, kadar gre za "zastonjkarske" prireditve. Toda iz razgovorov z udeleženci smo lahko razbrali, da je piknil uspel, tereni ob Sori pa so kot nalašč za prijetna srečanja. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo kar pošteno vroče. Le redukcija električne energije je bila kriva, da smo morali že kar kmalu pospraviti, saj veste, da je tudi dandanašnja glasba vsa "elektrificirana", brez tega pa se ni dalo plesati in vesele družbe so se rade ali ne morale razkropiti. Toda srečanje kljub temu uspelo. Začelo se je že zgodaj dopoldne, ko so delovni organizatorji pričeli z zadnjimi pripravami okrog "štantov". Priznati je treba, da je bilo možnosti za rekreacijo dovolj, saj so vsi udeleženci piknika imeli na voljo kar šest "borišč, kjer so lahko preizkušali svoje znanje in sposobnosti. Za en dinar so lahko metali v tarčo pikada, kegljali, tekli v vreči, streljali, zbijali konzervne doze z žogico. Obenem je bila to tudi pomoč našim vrlim športnikom -kegljačem, strelcem in nogometašem, ki so v prazne blagajne le nabrali nekaj dinarjev. Obenem gre zahvala vsem članom teh športnih sekcij, ki so cel dan vzdržali ob prizadevanjih udeležencev piknika, ki so hoteli doseči kar^ najbolj ugodne rezultate. Kaj pa hrana, boste dejali! Že takoj ob prihodu je tajnik sindikalne organizacije Vaclav Bačnik vneto razdeljeval bloke, s katerimi smo bili preskrbljeni za cel dan. Da mu je pri tem pomagalo mlado dekle, pa itak vsi veste!!! Andrej Bezjak je imel "na vesti" marsikaterega udeleženca, saj ga je že ob prihodu "zastrupil" s pravim barskim izborom žganih pijač. No, en kozarček je bil kar pravšen, kajne! V bifeju je razen zadostnih zalog hrane in pijače bilo prostora le še za kuharice in natakarje. Bolj živo je bilo na verandi, saj je bilo najtežje celo steklenico prinesti do omizja. Omizja so se polnila in praz- nila, saj so udeleženci prihajali in odhajali. Ko je pričel z "obratovanjem" tudi roštilj, se je veselje povečalo, saj je bilo kar težko odreči porcijo čevapčičev, ki jih je pripravil mojster Mrak. Za uspešen konec "roštilj ade" so bile na voljo celo ribe! Tudi glasbo smo imeli. Vse je teklo kot po olju, pari so se vneto vrteli, zaužiti alkohol je goste podžigal. Žal je bilo tudi vse preveč firbcev, ki so marsikoga zadrževali, da se ni razživel, kot si je morda želel. Toda tudi to je del našega življenja. Srečanja na pikniku so vedno prijetna, saj so bili z nami tudi upokojenci. Spomin na preživele čase v prijetnem okolju pa ni nikdar odveč, saj se marsikdo od današnjih Colorjevcev ne zaveda, s kakšnimi napori smo prišli do uspehov. Nasvidenje prihodnje leto! REZULTATI TEKMOVANJ S PIKNIKA OB SORI Ženske: Moški: Pikado: 1. Brane Lenardič 2. Vojko Dubokovič 3. Andrej Bezjak 51 krogov 47 krogov Streljanje: 1. Franc Jenko, ml. 2. Lojze Bogataj 3. Vojko Dubokovič 47 krogov 46 krogov 45 krogov Tek v vreči: 1. Marko Kristan 2. Brane Lenardič Alojz Burja 6, 8 sek. 7,0 sek. 7,4 sek. Met žogice: 1. Janez Jamnik 2. Brane Lenardič Kegljanje: 1. Andrej Jenko 2. Marko Kristan 3. Vinko Tehovnik 18 kegljev 17 kegljev 16 kegljev Kegljanje - rusko: 1. Marko Kristan 2. Jože Mežnarič 3. Alojz Virant 14 kegljev 13 kegljev 12 kegljev Streljanje: 1. Helga Doleczek 2. Marinka Luštrek 3. Mira Majetič Tek v vreči: 1. Mira Majetič 2. Heda Resman 3. Mija Barle DOLGA JE POT NA MORJE... V daljavi se sliši petje, polagoma postaja močneje in glasneje. Pesem je prijetna, dalmatinska in glasovi se lepo ujemajo. Od časa do časa je vmes slišati tudi ženski glas. Zdi se mi da sanjam, da ni res. Tavam v negotovosti in skušam odpreti oči. Končno mi to uspe, vendar se še vedno ne morem povsem orientirati. Prtje postaja še glasnejše in prihaja še bliže. Končno se zdramim; seveda, saj sem na dopustu, na morju, v Crikvenici. Ozek pramen svetlobe, ki prihaja skozi okno, mi pomaga ugotoviti čas. Ura je štiri zjutraj. Na morju se sliši ladijski pisk. Petje utihne, slišijo se samo še glasovi, smeh, ropot vrat, nato pa vse utihne. Kar malo žal mi je, saj je bilo petje lepo in prijetno. Vse naokoli je zopet mirno, slišim le enakomerno dihanje otrok in žene. Spanec me je kar minil, vendar kljub temu zaprem oči in razmišljam o včerajšnjem dnevu. Skoraj vrže me iz postelje, na cesti nekdo močno pritiska na plin, kot da bi se hotel dvigniti in morje preleteti. V tem trenutku so pri meni tudi otroci in s tem je noči in spanja konec. Vstanem, stopim na balkon in pred mano se razprostira morje v jutranjem soncu. O kakšnem oblaku ni ne duha ne sluha. Kako prijeten občutek. Tako je bila za nami prva noč na dopustu. Zadnji dan pred odhodom na dopust. Vsi smo malo živčni. Z ženo pripravljava prtljago, oz. bolj ona kot jaz. Moja naloga je predvsem v tem, da vso prtljago spravim v ubogega malega fička. Otroka sta ves čas prisotna in najmanj petdesetkrat sem jima moral odgovoriti, kdaj bomo šli na morje. Pri pakiranju sta imela tudi onadva svoje zahteve: "Ati, da ne boš pozabil medvedka in punčke in žoge in ladjice in avta, veš tistega policijskega". Ko jima zagotovim, da sem za vse to že poskrbel, imam par minut mir. V tem trenutku pa se že oglasi žena, če imam to pa ono pa tretje pa še sto stvari. Po zagotovilu, da je vse to že v avtu, me mirno vpraša: "Kaj pa naj za tebe pripravim? ". Bil sem prepričan, da sem bil med vso množico stvari upoštevan tudi jaz, žal, nisem. "Za mene daj dvojne kopalne hlače, kratke hlače, majico in pletenko. " Nekaj časa me nemo opazuje, vendar od svojega nisem odstopil, kot maloprej e tudi ona ni. Hodim okrog fička, pregledam to in ono, v kar se pač razumem in upam v najboljše, da mi jutri ja ne bo nič crknilo. Otroka sta stalno ob meni in sodelujeta pri strokovnem ogledu. Spet sem moral odgovoriti, kdaj bomo šli na morje. Ravno brskam nekaj po motorju, okrog olja, ko zaslišim glasno kričanje: "Ati, ati, kje bomo pa mi sedeli?" Res sta imela otroka prav, za nas štiri je ostalo kaj malo prostora. Nekako ju prepričam, da se bomo malo stisnili, da ni "dolga" pot, da pač gremo na morje in vse to "rabimo". Misel na morje ju umiri. Ura je že 21. in 30 minut. Z naj večjo težavo spraviva z ženo otroka v postelji. Pri tem morava odgovarjati še na celo vrsto vprašanj. Tudi sama sva utrujena po napornem dnevu, zato se tako spraviva v posteljo. Žena še dolgo glasno razmišlja in me sprašuje to in ono. Na pol v spanju ji odgovarjam ja, ja, ja, vendarnisem več dobro vedel, o čem je govorila. Naenkrat se z glasnim ropotom prikažeta pri naju oba otroka in pričneta vleči z naju odejo. "Gremo na morje, gremo na morje, " kričita in še naprej vlečeta za odejo. Pogledam na uro, komaj tri je šele. Da bi šla nazaj v svoji postelji, ni bilo govora, vendar tudi pravega spanja ni več. Ko pa se je pričelo zunaj daniti, je bilo vsega konec in hočeš nočeš sva z ženo morala iz postelje. Zunaj je bila gosta megla. Z zajtrkom se nismo dolgo zamudili, nikomur ni bilo do hrane. "Gremo, gremo," priganjata otroka. Na hitro še enkrat pogledam stanovanje, pograbim še zadnje stvari in že stojimo pred fickom, ki nas je pričakoval ves zavit v roso. Porabili smo kar nekaj časa, da smo zavzeli svoja mesta v prenapolnjenem avtu. Motor zahrumi že pri prvem poskusu in v mislih mu obljubljam lep in temeljit servis, samo da mi bo poslušen vso pot. Še enkrat se ozremo po oknih stanovanja, pomahamo sosedom in znancem, ki so bili takrat v bližini in že smo na cesti proti Ljubljani. Do Ljubljane ni bilo nič posebnega, na Prešernovi pa smo se že ustavili. Pred nami je neprekinjena kolona. V mislih vidim takšno kolono vse do morja. Omeniti moram, da je danes sobota, da smo sredi avgusta, da je vreme lepo v Ljubljani in na morju. Pred nami in za nami so skoraj sami tujci, človek bi podvomil, da se nahajamo sredi Ljubljane. Vsi nas začudeno gledajo. Do semaforja na Viču smo se petkrat ustavili. Otroka me že priganjata, zakaj ne vozim hitreje. Le kako bi jima človek to pojasnil. Vendar pojasnilo ni bilo potrebno, saj se je kolona zganila in že je fičko letel v četrti brzini. Ni se bilo potrebno več ustavljati, še edini semafor, ki je bil pred nami, je samo rumeno utripal. Ljubljana je za nami, hitimo proti Vrhniki in se veselimo nove avtoceste. Nekatere luknje na tej cesti so bile namreč kar malo prevelike za ubogega fička. Vsem se ni dalo izogniti in ob vsakem takem naletu je prav žalostno zaječal, mene pa je stisnilo pri srcu. Kar ne morem verjeti hitrosti kolone, kazalec stalno kaže 90 - 100. Vsi hitimo, kljub temu nas stalno prehitevajo. Tovornjakov ni, nasprotni promet ni močan in kar kmalu se pred nami pokaže znak za avtocesto. Zmanjšam hitrost in se ustavim pred možem v uniformi, ki mi izroči listek. Komaj speljem, že zaslišim za sabo močan otroški glas: "Mami, mami, glej smo že v Italiji." Precej časa je žena porabila, da je otrokoma razložila, kako in kaj in da to ni Italija. Zajel me je občutek lagodnosti, saj je bila "čudovita" mednarodna cesta Ljubljana - Vrhnika za nami, pred nami pa prava moderna avtostrada. Plin pritisnem do kon- ca, fičko ni imel nič proti, nič ni zaječal, vendar mi nekaj ne gre v glavo. Vse hiti mimo nas, mi pa nikamor. Pogledam kazalec, bil sem prepričan, da bo kazal vsaj 120, pa tega vraga najdem na 80. Še pritisnem, vendar nimam več kam. "Ati, ati, zakaj si ustavil, " slišim za sabo, vendar ne odgovorim. Že sam sem podvomil v poslušnost mojega fička in to na tej lepi cesti, kar se naenkrat prične kazalec resnično bližati številki 120. "Hura, hura, ati, glej kako letimo." Mislim, da mi ni potrebno več omenjati, kdo je to rekel. Šele sedaj mi je postalo jasno, da ima avtocesta na začetku kar močan vzpon in da naš fičko pač ni zmogel vsega, naše teže, strmine in še hitrosti. Slabe misli o njegovi neposlušnosti sem takoj opustil. Kmalu zatem, ko se je fičko le izkazal, je megla, ki nas je ves čas spremljala, izginila in pokazalo se je močno toplo sonce. Usta so se nam nehote razlezna v nasmeh, kako pa ne, saj gremo na morje, na dopust. Tam pa si človek želi samo sonca, sonca. Vožnja je potekala prijetno, lepa pokrajina, nobene kolone, nobene bojaznosti prehitevanja, mi s fičkom nismo imeli kaj prehitevati, in že je bila pred nami Postojna. Kako radi bi še nadaljevali takšno vožnjo, pa smo morali zaviti v stran, plačati za prijetne trenutke in ponovno smo bili tam kot v začetku, mislim v luknjah. Pot nas vodi skozi Pivko in v mislih se mi povrnejo časi, ko sem tukaj služil vojaški rok. Kako živo so mi še v spominu predvsem nekateri višji hribi in tudi cela vrsta grmovja in ograd je še istega. "Ati lulat, ati žejna, " so bili glasovi, ki so me zmotili pri razmišljanju. Poiščem poiščem primeren prostor in odredim pol ure pavze. Tudi sam sem se malo razgibal, se sprehodil. Sonce pripeka že z vso močjo in tudi v avtomobilu postaja vedno bolj vroče. Slečemo vse, kar lahko ta hip pogrešamo na sebi. Bližamo se kraju Matulji, na desni vidimo Opatijo in prvič zagledamo morje. Otroka vriskata od navdušenja, mene pa že daje žeja. V Reki odredim drugi odmor. Otroka kar ne moreta od morja in od velikih ladij. Tako močno sta si želela videti prave ladje. Nakupimo še nekaj potrebnih stvari za kuhanje in krenemo proti cilju, Crikvenici. Vročina je skoraj obupna, termometer v avtomobilu kaže skoraj 40° C, promet pa je vedno gostejši in počasnejši. Otroka postajata sitna, z njima vred tudi žena, jaz pa trmasto vztrajam in gledam samo naprej. Tik pred ciljem se kolona avtomobilov ustavi. Crikveni-ca ne more "požreti" vseh vozil hkrati. Četrt ure mučnega počasnega premikanja, nato v levo in že smo pred našim počitniškim domom. Po odžejanju, malici in kratkem počitku, se takoj podamo v morje. Kako prijetna osvežitev in sprostitev je bilo to po parih urah čepenja v vročem fičku. Prvi večer smo kar kmalu zaspali, saj smo bili utrujeni od vožnje in nenehnega čofotanja po vodi. Po obilnem zajtrku se kmalu odpravimo na morje, pričeli smo novo življenje na dopustu, to pa je že druga Zgodba’ Lojze IZLAKAR Q| LETOS NA MORJE Tudi letos bo na morje odšlo 12 upokojencev in sicer od 11.9. do 22.9.1973. Upamo, da jim bo vreme naklonjeno in da se bodo prijetno počutili. Letos bodo letovali v Umagu naslednji upokojenci: Janez Bukovec in žena Franc Podgoršek Alojz F er bar Franc Tršan Marjana Govekar Frančiška Smoleč Ivan Rak in žena Alojz Virant Anton Kristan Nada Vehovec Ivan Peternel Franc Oman Želeli smo jim lepo vreme in obilo zabave in kopanja. Večkrat je že bila izrečena pohvala naši sindikalni organizaciji, kako lepo skrbi in kakšno pozornost posveča našim upokojencem. Teh pohval smo veseli in zadovoljni in še nadalje se bomo trudili, da bo med njimi ostal občutek, da jih še nismo pozabili, da še živijo med nami. Pozabiti na njih ne bomo mogli nikoli, saj so nam ravno oni omogočili in s svojim trdim delom pripomogli, da imamo danes lažje in lepše delo, da bolje živimo. Izrabljamo to priliko in pozivamo udeležence letovanja, da svoje vtise in doživetja opišejo v našem časopisu. Medvode, dne 7. 9. 1973 Lojze IZLAKAR Ena od pozornosti, ki jim jo posvečamo, je tudi letovanje na morju v naših počitniških hišicah v Umagu. Že vrsto let zahajajo tja in do sedaj so bili še vedno zadovoljni. OBČNI ZBOR KEGLJAČEV Kegljači "Color-ja" so se v juliju ponovno zbrali na letnem občnem zboru. Vabilu se je odzvalo veliko ljubiteljev kegljanja, kakor tudi drugih športnih dejavnosti, ki so pripomogli, da je zbor kegljačev uspel in dal smernice za nadaljne uspešno delo. Po poročilih predsednika, kapetana in blagajnika, ki so se zahvalili sindikatu za izredno sodelovanje, nakup enotnih oblačil, plačevanje stez, igralcem pa za delavnost pri organiziranju raznih tekmovanj in borbenosti pri tekmovanjih, se je pričela razprava. Prvi problem je postal zaradi pomanjkanja stez za rekreativno kegljanje. Naj omenim, da je bilo odigranih v preteklem letu nad 60 prvenstvenih tekem, večje število prijateljskih, sodelovali smo na športnih igrah bar-varjev Jugoslavije v Krapini, turnirja ob počastitvi dneva borca in pokalu godbe (22. julij), ki smo ga tudi osvojili. Vedno več pa je članov kolektiva, ki jim je postal četrtek na kegljišču "športni dan", vendar mu to vedno ni omogočeno. Vedno več je četrtkov, ko ima prva ekipa tekme in nezadovoljni morajo odhajati domov, ker zanje takrat ni prostora. Zato so bili vsi mnenja, da se naprosi sindikat, da odobri nakup dodatnih stez na kegljišču v Sori, kjer naj bi bile vse tekme in treningi tekmovalne ekipe, na kegljišču Hidra pa bi imeli možnost rekreacije ostali člani kolektiva. Član zbora je nato omenil veliko aktivnost žensk v kegljanju v zadnjem letu in bil mnenja, da se ustanovi ženska sekcija, izvoli svojega vodjo in pripravi za tekmovanja. Tako smo izvolili za kapetana ženske ekipe tov. Marjanco Štajer, Dana Berčič pa naj bi skrbela za razvoj ženske ekipe. Sporedno s tem pa se pojavlja vprašanje finančnih sredstev, katera naj bi zagotovil IO sindikata. Sredstva naj bi se delila na podlagi planov dela posameznih sekcij. Zato je tov. Vilar predlagal, naj bi ustanovili "Športno društvo Color". To društvo naj bi zajemalo vse že obstoječe sekcije in v interesu članov kolektiva začelo gojiti še nove. Društvo naj bi izdelalo plan dela in predlagalo višino potrebnih finančnih sredstev. Na podlagi skupnega plana dela pa bo lahko IO sindikata opravičil svoje zahteve na DS. Zbor se je končal, pred nami pa so nove naloge, ki jih bomo lahko uresničevali le v športnem duhu in z medsebojnim sodelovanjem. Marko KRISTAN ALI VESTE.......... - da so v Medvodah odprli novo nogometno igrišče, ki ni rezervirano samo za "poklicne" nogometaše, temveč bodo na njem lahko igrali vsi, ki imajo veselje do nogometnega športa. Seveda ne, kadar se bo komu zljubilo temveč po urniku. Ob igrišču je tudi vadbeni prostor, moderno urejene slačilnice in dobro založen bife . .. - da so na Senici pripravili osrednjo proslavo ob 400-letnici kmečkih uporov na Slovenskem v občini Ljub-ljana-Šiška in ob tej priložnosti prikazali kmečna dela, pripravili lep kulturni spored in odkrili spominsko obeležje, ki ga je izdelal kipar Peter Jovanovič - da so v Zbiljah odprli nov disco klub "Jezero". Moderno opremljen lokal s 40 sedeži je primeren tudi za posvetovanja, sestanke in manjše slovesnosti . . . - da so v "Donitu" odprli nov obrat avtomobilskih filtrov. V njem bodo letno izdelali okoli 5 milijonov različnih avtomobilskih filtrov v vrednosti 50 milijonov dinarjev ... - da je predsednik SFRJ Josip Broz Tito častni občan Medvod. Takratni občinski ljudski odbor Medvode je na svečani seji 4. maja 1962 sprejel odlok o izvolitvi ob predsednikovi 70-letnici. Septembra 1934. leta je tovariš Tito neposredno vodil v gradu Goručane pokrajinsko partijsko konferenco, ki je bila velikega pomena za razvoj partijskih organizacij. VTISI S „COLO RJE VEGA” PLANINSKEGA IZLETA 1973 Takoj, ko sem se prijavil na izlet, so bili moji sodelavci prepričani, da brez njihovega nasveta ne bom prišel niti na Vršič. Eni so mi svetovali sadne sokove, drugi spet odsvetovali, ker so presladki. Tretji so bili prepričani, da brez vina ne gre niti v Medvodah, kaj šele na višini dvatisoč metrov. Četrti so trdili, da mi bo pletenka v napoto in da naj vzamem raje vinjak, ki je močnejši in mi bo že par steklenic zadosti. Brez konzerv, slanine, limon in sladkorja, da tudi ne gre. In tako v nedogled. Plašili so me strmih vzponov, neviht, grmenja in strele v planinah. Kar se tiče neviht in strele sem računal na srečo, a za strmine - reskiral bom. Malo zaskrbljen sem zgodaj zjutraj gledal v nebo, posejalo z oblaki, nato pa zavihtel nahrbtnik na rame in odšel proti avtobusu. Bilo nas je dvaintrideset, moških in žensk, vsi spočiti in dobro razpoloženi. Večina je bila s kompletno planinsko opremo, nekateri brez nje. Vsi pa z nahrbtniki raznih tipov in velikosti. Nekaj nas je vendarle povezovalo v celoto. Kape z oznako "Color" so se kazale iznad vsakega sedeža, ko smo se posedli po avtobusu. Vršič. Ura kaže nekaj čez devet. Zberemo se pred planinskim domom. Janko je nekaj namignil na svojih sto-en kilogram. Takoj se slišijo komentarji: "Stoenka na Vršiču, kako jo boš pa spravil na Razor? " Po stezi, obrasli z nizkim grmovjem, se formira kolona. Za nami ostaja planinski dom. Desno v daljavi se vidijo impozantni vrhovi, obsijani z soncem, malo niže sosteske, obrasle z gozdom. Nekje sredi kolone se vzpenjam proti Prisojniku. Dvaindvajset mož in deset žensk z vidnim optimizmom koraka navkreber, po prvi etapi dvodnevnega izleta. Janko kot duhovni vodja gre neutrudno - na repu kolone. Na zahodnem pobočju Prisojnika imamo kratek odmor in malico, nato pa spet navkreber proti Mlinarici in Razorju. Desno se vidi dolina Trente v vsej svoji lepoti, levo veličastne stene dvatisočakov. Ura je ena popoldne. Prišli smo na sedlo Razorja. Odmor in zbiranje moči za vzpon na sam vrh. Ne vidimo ga, ker se je zavil v meglo. Na markaciji piše trideset minut. Nihče ne prizna, da je utrujen, a dobrovoljcev, ki naj bi pazili nahrbtnike na samem sedlu je veliko. Gremo naprej. Vesel sem, da sem tu obkrožen z veličastnimi vrhovi Julijskih alp. Zdi se mi, da se vzpenjamo v nedogled. Samo navzgor, a vrha nikjer, samo megla. Nenadoma se pokaže pred nami. Še nekaj časa korakam v krogu, kot da se ne morem ustaViti. Čestitke, žig s številko 2601 m pritiskamo v izkaznice, na razglednice in kape. Dvatisočšeststo metrov - kar čedna višina. Prikrajšani smo za razgled, a to nas ne razžalosti. Že hladno postaja in nemalo sem bil presenečen, ko smo na povratku tik pod vrhom srečali Janka, golega ICC | -sm (toaro-kiate*) l$saia«čBwi«niske g sr: .41 ► i .t ¥ OCENA HVAL. MAŠČOBA SESTANEK METER. 6 ► Z. SKLON ŠTEV- NIČ IZDELO- VALEC OČAL It. ČEKA Al£C£- P£ JOD SOVJET- LETALA 6 ČEKA ABECE- DE MESTO VSEil- J/ poveš ■ NEŽA JANKO KEESNIE večan- je KISIK LIJAK TURČIJA KA11AIM KONICE n VINA OČE KRAJA ONA POLTEMA DIKEKTN STROŠKI ŽENINE maščoba OLJKA PEŠČENI MLIN ČRNOG- PESNIK LJUBLJANI DELI ROU NUDIST. OŽGAN■ LJUBKA AVSTRIJA REKA V EGIPTU RAVNO-.OUŽNEŽ SEZNAM NAS10V0I VENU TUM. IGRALKA EVA VRES-IRSK E ROMUNIJI KALIJ ŽENSKO IME VOLOČ BAB VE PREV. MIZA JEZERO V KAN- Pištola /8AN-DEN ENOTA UVELE K PRI KOVANJU NOČNI LOKAL ZATEMNI TE V CETINJE UUDREP. REKA V BOSNI MOHOm EDO ŽENINE VRSTA SMOLE NIKAL- NICA TONA gospostvo 1ENA REKA V SZ M Em 01. komite VERNIK MUSLIN. VERE GRšvi 306 VETROV MOŠ. IME RIMSKI POZDRAV ŠVEDSKA Msk TOV- V CELJU $A£ V ZA6EE-30 SELEN NEMČIJA f HANC. IGR ISEAl- KARTA ŠPANIJA LSUSL3.' LETALIŠČI ŽENINE FUM.IGt. BELINDA ITALIJA TAJSKA SELGIJA a im ODSEK NEON ORG dela FILM. IGRALKA NIL SEN Ig ČRKA ABECEDE Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tudi tokrat zaradi dvojne številke glasila podvojene nagrade: 1. nagrada 120 dinarjev 2. nagrada 80 dinarjev 3. nagrada 40 dinarjev Križanke oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka Colorjeve. informacije" do vključno 30 . oktobra 1973. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo znanja in sreče! PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE (v prilogi) Nagradna križanka rili li, lV 1 5RA£* Sr ESTO- NEC ggg fffpntr (JfOMIK m ►P 0 1 / £ s T E P T" P 1 P 5 0 J E ►P £ A K T 0 U VANAPI7 LANTAN v vf 5 5 /68A1. KART cuom D £ L 0 n«* EB u ETIKA omtfa si* 5 ( I Wa K S P- P A 1 NAtAvTKJ M E L A AJ 1 N lASTUNA KALIJ P A A U lENSKO U E T A M 1 N NAS UPE1EK K 0 P 0 1 A C umni T 0 K 0 N T 0 hssi EZ3I7 N 0 L vtiiS. K L / Mfflje&a N S fm® P mm- E s E J OKUSNI fnč A P 3 0 fc A gšf« G Z P S1 p T M 1 N £5JJS 5 £ M 1 N A 1? INF*0 A) A P J A N A Z' M H 0 Ž A KAČA AESTOv u D A v Mimr« U P A P 0 6 V. A P A A P P£l n s i» •"'» L SOT'J A N A P / V vtevo P 0 T 1 m*/ KISIK t L L E žfe A 3 rovAlNA B £ T I m B 0 -Z2 IrtDStA E E C 06LJIK N I K 0 T i N POLJSKA *e*a S A N C A K P A v a VLJUDNOST Šofer zbije po cesti precej nadelanega možaka. Ustavi avto in se opraviči ponesrečencu. "Ah, kaj se boste opravičevali," pravi le ta, "saj bi itak sam padel!" VSE PO STAREM Včasih so ljudje začudeno gledali avtomobil, ki je vozil s 25 km na uro. Danes se ni nič spremenilo: še vedno je tako! Za nagradno križanko iz julijske številke prejeli 49 rešitev. Tokrat smo izvedli javno žrebanje v kadrovsko--splošnem sektorju. Komisija, ki so jo sestavljali Marinka Tomšič, Rezka Bertoncelj in Viktor Velkavrh, je kot dobitnika 1. nagrade v znesku 120 dinarjev izžrebala Ivanko Komatar, 2. nagrado 80 dinarjev prejme Rezka Bertoncelj in 3. nagrado Bernardka Osovnikar. Pripominjamo, da so bile pravilne rešitve samo tri ter opozarjamo reševalce križank, da pred oddajo še enkrat pregledajo rešitev, ker ponavadi zaradi malomarnosti pride do izpustitve posamezne črke, oziroma se celotna beseda ne ujema s pravilno rešitvijo. ŠALE PAROLA Tovariši, danes pričnemo tudi v naši tovarni varčevati, ne glede na to, koliko nas bo stalo! PRAVIŠ. DA TI JE VSAK DAN VSE TEŽE... KAJ, KO BI POSKUSIL Z DIETO!? (RADE IVANOVIČ. JEŽ) MODEREN STIL - Kakšno ljubezen si želiš? - Tisto na prvi pogled, ker samo pogledaš in že greš. SPOSOJENO OD JURETA CIHLARJA uvoz vse večji V prvih štirih mesecih letos se je uvoz povečal za 36 % ZA NflS 61 BILO METNE JE da MKVIDIRAMo GOSPODARSTVO. OSTANEJO NAJ SAMO UVOZNA PODJETJA NIKOMue NE BI B'LO TREBa Vtt De TATI, IMETI BI LAGODNO Z|VWENJe IN VSEGA V IZOBILJU. likovni umetniki fcopo KMALU izumrli O TEM NI dvoma . MAŽI trgovci VAm ' NUDIJO SAMO 5E LEPE REPRODUKCIJE Z LEPIMI OKVIRJI. PO KMEČKI OHCETI So LJUBLJANSKE ULICE ZAUDARJALE po KonJSKin |F FH milijardi BREZ f A NIKE PROSIM 1 TO Je BILO LANI 2A ^lftds Pa Se numaimu Podatkov. Samo en hektar Kdor ne obdeluje zemlje, ima za rekreacijo dovolj en hektar Za lastnike vikendov dovolj 1 ha DA Bodo f OB ZADNJIH KULTURNIK PIANOMA LAK me oe obšla misel,da»' se lahno IME KOVALE TUDI : kulturne diagonale za kulturne S.LOvence" ; PiTE IAnTpRFBKAJ.I KAKŠNO KNJIGO, | 5LE" BILI NA KONCERTU,V GLEDALIGCU,y \ NA RA2GTAVI Z, Včeraj so hoteli porušiti še nevaeljeno barako v ljubljanskem »Teksasu«, pa so jim ljudje to preprečili .. . Morala: Kdor NIMA NLtiONOV 2A SfiWAMJE tudi Make ni vreden Kčko pomagati iz zagate železnici S SPOMENIŠKIM VARSTVOM MEDTEM Ko DBLMOI OB SOBOTAH DELAJO 2A fTABILIZAOJO Se BOSPOpJE STABILIZIRAJO 'v svojih vikendih V£em ustvarjalcem ki £0 se znašli v krizi raz-nih,lamov* in ne vidijo Poti naprej/ svetujem: /(idejno politični stil* /uspeh zagotovljen) ZDAJ gl JA TALE VAS KLOgUK ZE MDRAlBITI P»LN, ČE SAMO POMIKU M Koliko peharja smo VAM ZMETALI VANJ . J A J BI bil,če ne BI BIL BREZ DNA. NA ZVIŠANJE ZIVLJENSKIIf STRDSKoV V JANUARJU Je vplivala TVDI PODRAŽITEV o tem m nobenega dvoma TAJ je alkohol M/IKSIKono PREPOTREBNA HRANA. TEMELJITO VARČEVANJE op česa PA Ko je poravnal vse VE UMRL z OBVEZNOSTI po DRUŽBE