Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 27
LASTNOSTI BUKOVINE IN NJENA RABA
PROPERTIES OF BEECHWOOD AND ITS USE
Katarina Čufar1*, Željko Gorišek1, Maks Merela1, Jože Kropivšek1, Dominika Gornik Bučar1, Aleš Straže1
Izvleček / Abstract
Izvleček: Predstavljamo zgradbo ter biološke, fizikalne in mehanske lastnosti lesa navadne bukve (Fagus sylvatica L.)
v primerjavi z lastnostmi lesa smreke in izbranih listavcev. Fina tekstura, visoka homogenost, nizka anizotropija, srednja
do visoka gostota, dobre mehanske lastnosti, dobra strojna obdelava, lepljenje, površinska obdelava ter možnost kri-
vljenja omogočajo široko rabo bukovine. Danes preveč bukovine porabimo za pridobivanje energije, zato bi za njeno
boljšo izrabo morali oživiti ali povečati proizvodnjo tradicionalnih in novih polizdelkov kot so žagan les, konstrukcijski
in plemeniti furnir, ploščni kompoziti ter izdelki kemične predelave, za energetske potrebe pa bi morali uporabljati
predvsem ostanke, ki nastanejo pri predelavi lesa. Glede na predstavljene ugodne lastnosti in uspešno reševanje pro-
blema nizke odpornosti bi se lahko usmerili v razvoj inovativnih izdelkov za večjo rabo bukovine v gradbeništvu.
Ključne besede: navadna bukev (Fagus sylvatica L.), lastnosti lesa, tradicionalna raba, inovativni izdelki, gradbeni les,
Slovenija
Abstract: We present the structure as well as biological, physical and mechanical properties of European beech (Fagus
sylvatica L.) wood in comparison with that of Norway spruce and selected hardwoods. Fine grain, high homogeneity,
low anisotropy, medium to high density, favourable mechanical properties, machining, bonding, and finishing, as well
as suitability for bending, are among the main advantages which enable wide use of beechwood. Large amounts of
beechwood are currently used as fuel. However, for its optimal use, we should revitalize and increase the production
of traditional and new semi-finished products like sawn timber, structural and decorative veneer, composite boards
and products of chemical processing. In contrast, for energy purposes we should mainly use the residues from these
wood-working procedures. According to the numerous favourable properties of beechwood and fairly good possibilities
of increasing its durability, we should focus on the development of innovative products to increase its use for con-
struction purposes in buildings.
Keywords: European beech (Fagus sylvatica L.), wood properties, traditional wood use, innovative products, wooden
construction, Slovenia
celotne gozdno-lesne verige, predvsem s ponovno
oživitvijo primarne predelave lesa in vseh nadaljnjih
členov te verige, bi lahko učinkoviteje izkoristili po-
tenciale lesne zaloge, povečali zmogljivosti lesne pre-
delave in dosegli večjo dodano vrednost s številnimi
pozitivnimi učinki na gospodarstvo in okolje.
Kljub nihanjem v predelavi in rabi spada buko-
vina med industrijsko najbolj uporabljane lesne
vrste v Evropi. Bukovino v Sloveniji dobro poznamo,
vendar le redko hvalimo njeno univerzalno uporab-
nost, pogosteje pa se ukvarjamo z njenimi napakami
in pomanjkljivostmi. Natančen pregled zgradbe in
lastnosti bukovine potrjuje možnosti raznovrstne
rabe (Cimperšek, 2012; Čufar et al., 2012a, b). Bu-
kovino pogosto uporabimo tudi za zamenjavo drugih
lesnih vrst, predvsem listavcev, ki jih tradicionalno
uporabljamo za posebne izdelke.
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Naraščajoč delež bukve (Fagus sylvatica L.) v
lesni zalogi ter precejšnje zmanjšanje obsega lesne
predelave v Sloveniji na novo odpirata vprašanja o
možnostih ponovne oživitve primarne predelave in
uvajanja novih, izboljšanih načinov rabe bukovine za
polproizvode ter možnosti povečanja proizvodnje ra-
zličnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Trenutno
velik delež bukovine porabimo za energetske namene
in/ali proizvodnjo polizdelkov in izdelkov z nižjo do-
dano vrednostjo, ki slabo izkoriščajo potencial do-
dane vrednosti bukove surovine. Z vzpostavitvijo
1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za le-
sarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO
* e-pošta: katarina.cufar@bf.uni-lj.si; telefon: 01-320-3645
UDK 630*89:176.1 Fagus sylvatica(045) Izvirni znanstveni članek / Original scientific article
Vol. 66, No. 1, 27-39
DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a03
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Properties of beechwood and its use
28
Cilj pričujočega prispevka je izpostaviti nekatere
glavne lastnosti bukovine, jih primerjati z lastnostmi
drugih lesnih vrst, podati pregled skupin polizdelkov
in izdelkov iz bukovine, ter predstaviti potencial bu-
kovine za inovativno rabo v gradbeniških konstruk-
cijah. Raziskava je nastala v okviru CRP projekta Ra-
cionalna raba lesa listavcev s poudarkom na
bukovini.
2 LASTNOSTI LESA NAVADNE BUKVE
2 WOOD PROPERTIES OF BEECH
2.1 ZGRADBA IN BIOLOŠKE LASTNOSTI
BUKOVINE
2.1 STRUCTURE AND BIOLOGICAL PROPERTIES
OF BEECHWOOD
Les bukve je svetel z rdečkasto belim odtenkom.
Branike v lesu so razločne, rani les se loči od nekoliko
temnejšega kasnega lesa (slika 1 in 2). Lesno anatom-
sko prištevamo bukev med difuzno (raztreseno) po-
rozne listavce z majhnimi trahejami in velikimi trakovi
(Čufar, 2006; Čufar et al., 2012a, b; Grosser & Teetz,
1987; Wagenführ, 2007). Bukev nima obarvane jedro-
vine. Pri drevesih, ki so doživela mehansko poškodo-
Slika 1. Mikroskopska zgradba lesa bukve (Fagus sylvatica L.) kot difuzno porozne lesne vrste z majhnimi,
dokaj enakomerno razporejenimi trahejami in velikimi trakovi v prečnem (a) in tangencialnem prerezu (b)
določa njene lastnosti kot so visoka homogenost, gostota in trdnost ter primernost za krivljenje. Merilna
črtica 100 µm (Foto: M. Merela).
Figure 1. The microscopic structure of beech (Fagus sylvatica L.) wood as a diffuse porous species with
small and uniformly distributed vessels and large rays shown in cross- (a) and tangential sections (b)
determine its properties, such as high homogeneity, density and strength, as well as suitability for
bending. Bar 100 µm (Photo: M. Merela).
Slika 2. Tekstura lesa bukve v prečnem (P), radialnem (R) in tangencialnem prerezu (T), ter les z rdečim
srcem (RS) (Foto: M. Merela).
Figure 2. Images of beechwood in cross (P), radial (R) and tangential planes (T), and wood with red heart
(RS) (Photo: M. Merela).
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Lastnosti bukovine in njena raba
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 29
vanje (npr. odlom večje veje), se v osrednjem delu
debla pojavlja diskoloriran les (rdeče srce), ki ga ve-
činoma obravnavamo kot napako (Torelli, 2003).
Po privzetem evropskem standardu (SIST EN
350, 2017) bukovino uvrščamo med lesne vrste, ki
so neodporne na glive in insekte, vključno s termiti
(Humar et al., 2015), zato je treba biti pri ravnanju z
bukovino po poseku posebno pazljiv, saj je les zelo
dovzeten za okužbo z glivami in za napad sekundar-
nih lesnih insektov. Rdeče srce ni nič bolj odporno
kot beljava. Bukov les je zato pri uporabi potrebno
primerno vgraditi ali impregnirati. Veliko si obetamo
tudi od izboljšanja trajnosti s pomočjo ekoloških ke-
mičnih postopkov in termične modifikacije.
Pri predelavi lesa povzročajo težave tudi neu-
godne notranje napetosti v lesu, ki se sproščajo po
poseku ter povzročajo zvijanje in pokanje lesa (To-
relli, 1998). Pri drevesih z ovirano vertikalno rastjo
– na primer na strmih pobočjih – se lahko pojavijo
večje količine tenzijskega lesa, ki ga ne moremo
gladko obdelati, saj pri žaganju in skobljanju nastane
volnata površina. Tenzijski les ima tudi do petkrat
večji aksialni skrček od običajnega, zato se deske,
furnir in drugi sortimenti, ki vsebujejo tenzijski les,
zvijajo in pokajo (Gorišek, 2009).
2.2 FIZIKALNE IN MEHANSKE LASTNOSTI
BUKOVINE
2.2 PHYSICAL PROPERTIES OF BEECHWOOD
2.2.1 Gostota
2.2.1 Density
Med lastnostmi lesa je ključna gostota, ki je
opredeljena kot masa na enoto volumna in je odvi-
sna od deleža celičnih sten in lumnov oz. velikosti
celic, debelin celičnih sten in deležev tkiv. Z oprede-
litvijo gostote lahko predvidimo primernost lesne
vrste za različne rabe. Bukovina ima med evropskimi
komercialnimi lesnimi vrstami relativno visoko go-
Lesna vrsta /
Wood Species
Latinsko ime /
Latin Name
Gostota /
Density
Krčenje / Shrinkage
E-modul /
E-Modulus
Tlačna
trdnost /
Compression
Strength
Upogibna
trdnost /
Bending
Strength
Odpornost /
Durability
ρ0 ρ12-15 βR βT βV E σc σt
kg/m3 kg/m3 % % % GPa N/mm2 N/mm2
balza / balsa Ochroma logopus 130 180 3,0 5,3 9,0 2,6 3,5 3,9 5
smreka / spruce Picea abies 430 470 3,6 7,9 12,0 11,0 50 78 4
topol / poplar Populus nigra 410 450 5,2 9,8 14,3 8,8 35 60 5
lipa / lime Tilia sp. 490 530 5,5 9,1 14,9 7,4 52 106 4
javor / maple Acer pseudoplatanus 590 630 3,0 8,0 11,8 9,4 49 95 5
breza / birch Betula verrucosa 610 650 5,3 7,8 14,2 14,5 51 147 5
oreh / walnut Juglans regia 640 680 5,4 7,5 13,4 12,5 72 147 3
hrast / oak Quercus sp. 650 690 4,7 10,0 15,0 11,7 61 88 2 - 4
jesen / ash Fraxinus excelsior 650 690 5,0 8,4 13,6 13,4 52 120 4
bukev / beech Fagus sylvatica 680 710 5,8 11,8 17,9 16,0 62 123 5
robinija / black locust Robinia pseudoacacia 730 770 4,4 6,9 12,2 11,3 72 136 1-2
beli gaber / hornbeam Carpinus betulus 790 830 6,8 11,5 18,8 16,2 82 160 5
gvajak / guaiac Guaiacum officinale 1200 1230 5,6 9,3 15,0 22,1 - 27,8 126 144 1
Preglednica 1. Gostota in izbrane lastnosti bukovine v primerjavi z lastnostmi smreke, izbranih evropskih
listavcev ter tropskih balze in gvajaka, s spodnjega in zgornjega roba razpona gostot (Grosser & Teetz,
1987; Wagenführ, 2007; Naylor, 2014; SIST EN 350, 2017)
Table 1. Density and selected properties of beechwood in comparison with those of Norway spruce, some
important European hardwoods as well as tropical balsa and guaiac, from the lower and upper edges of
the density range (Grosser & Teetz, 1987; Wagenführ, 2007; Naylor, 2014; SIST EN 350, 2017)
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Properties of beechwood and its use
30
stoto, glede na celoten svetovni nabor lesnih vrst pa
jo uvrščamo med srednje goste lesne vrste (pregled-
nica 1). V svežem stanju se gostota bukovine z 980
kg/m3 (od 790 do 1130 kg/m3) zelo približa gostoti
vode, kar je v preteklosti predstavljalo težave pri
vodnem transportu. Povprečna osnovna gostota bu-
kovine, s katero ocenjujejo količino čiste lesne snovi
v svežem lesu, je 570 kg/m3, znotraj vrste pa lahko
pričakujemo nihanja med 430 kg/m3 in 670 kg/m3
(Gorišek, 1992). Računsko najbolj uporabna in pri-
merljiva gostota lesa v absolutno suhem stanju je
680 kg/m3 z odstopanjem med 490 kg/m3 in 880
kg/m3 (Šoškić & Popović, 2002). Kljub homogeni
anatomski zgradbi (slika 1) gostota bukovine variira
znotraj istega drevesa, med drevesi in med sestoji.
Gostote ne moremo oceniti na osnovi širine branik
tako kot pri iglavcih in venčasto poroznih listavcih
(Bouriaud et al., 2004). Zaznani so rahli trendi višje
gostote pri širših branikah, prostorsko pa gostota na-
rašča od stržena proti kambiju in od baze drevesa
(tal) proti krošnji (Gorišek et al., 2017). Gostejši les
tvorijo tudi bukve z bolj razvitim koreninskim siste-
mom ali z močneje razvito krošnjo.
2.2.2 Vlažnost in krčenje bukovine
2.2.2 Moisture content and shrinkage
Deblo rastočih bukev vsebuje veliko vode, zato
je tudi vlažnost sveže posekane bukovine relativno
visoka (v povprečju 75 % vlažnost, preračunana na
maso suhe snovi). Tako kubični meter sveže buko-
vine v povprečju vsebuje 500–650 kg vode. Voda v
deblu je porazdeljena neenakomerno. Najvlažnejši
je zunanji del debla – prevodna beljava – (do 95 %)
proti notranjosti debla pa vlažnost lesa postopoma
upada, vendar še vedno presega 60 %. Večji padec
zaznamo na območju sušine, v osrednjem delu veli-
kih dreves s kratko krošnjo, vendar tudi tam vlažnost
običajno ne pade pod 50 % (Straže et al., 2015; Šo-
škić & Popović, 2002). Če drevo vsebuje rdeče srce,
je tam vlažnost običajno spet nekoliko povečana.
Velika dimenzijska in oblikovna neobstojnost
lesa je poleg velike variabilnosti med najbolj neu-
godnimi lastnostmi bukovine (preglednica 1). Pro-
storninsko krčenje bukovine je med 13,2 % in celo
23,8 % (povprečno 18,6 %), tangencialni skrček oce-
njujemo na 12,4 %, radialnega pa na 5,4 %. Pričako-
vano neugodna sta tudi diferencialna nabreka v
tangencialni (0,38 %/%) in radialni (0,19 %/%) smeri,
zato bukovina ni primerna za uporabo v razmerah,
v katerih prihaja do velikih klimatskih nihanj. Pogo-
sto pojavljanje tenzijskega lesa je vzrok večjemu
vzdolžnemu krčenju, ki ga sicer pri normalnem lesu
zanemarimo (Gorišek, 2009).
2.2.3 Kurilnost
2.2.3 Caloric value
Bukovina je priljubljena za pridobivanje ener-
gije. V preteklosti so veliko bukovine predelali v
oglje, danes pa je oglarjenje predvsem povezano z
ohranjanjem tradicije, kar je v kombinaciji s turisti-
čno dejavnostjo lahko tudi komercialno zanimivo
(Ilc, 2011).
Izdelek / Product
Kurilne vrednosti / Caloric values
Bukev / Beech Smreka / Spruce
Svež les / green wood (u = 50–60 %) 7,2 MJ/kg
Delno osušen les /partly dried wood (u = 25–35 %) 12,2 MJ/kg
Les osušen na / wood dried to u = 20 % 14,4, MJ/kg
Peleti / pellets 16,5 MJ/kg
Polena / fire wood (u = 20 %) 6523,2 MJ/m3 4536,0 MJ/m3
Sekanci / wood chips (u = 30 %) 4367,6 MJ/m3 2720,6 MJ/m3
Peleti / pellets 10292 MJ/m3
Preglednica 2. Kurilnost različnih izdelkov iz bukovine pri različni vlažnosti (u); izbrani izdelki iz smrekovine
so podani za primerjavo (Francescato et al., 2008).
Table 2. Caloric values of beechwood products with different moisture contents (u); selected products
made of spruce are shown for comparison (Francescato et al., 2008)
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Lastnosti bukovine in njena raba
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 31
Najpogostejše oblike lesnih kuriv, ki se upora-
bljajo tako v individualnih kot industrijskih kuriščih,
so drva, poleg njih pa tudi sekanci, briketi in peleti
(Piškur et al., 2014).
Pogosto uporabo bukovine v energetske na-
mene upravičuje njena kurilnost (preglednica 2). Če
je kurilnost preračunana na maso lesne snovi, so
vrednosti za različne lesne vrste primerljive. Raz-
merja se bistveno spremenijo, če kurilnost preraču-
namo na prostorninske mere (preglednica 2), kjer se
pokaže velika prednost bukovine pred na primer
smrekovino. Pri peletih se kurilnosti izenačijo, ker je
v njih smrekov les zgoščen. Tudi vlažnost lesa vpliva
na kurilnost (preglednica 2).
2.2.4 Mehanske lastnosti
2.2.4 Mechanical properties
Bukovina ima dobre mehanske lastnosti, ki
predstavljajo prednost pri rabi lesa za obremenjene
dele. Primerjave kažejo, da so mehanske lastnosti
predvsem odraz relativno visoke gostote bukovine
(preglednica 1), na orientiranem, kakovostno izbra-
nem lesu brez anomalij pa so vrednosti še višje
(Niemz, 2005). Razlike v natezni in tlačni trdnosti so
manjše kot pri iglavcih (Gustafsson, 2010), posledica
pa je visoka upogibna trdnost, ki je merilo za orien-
tacijsko oceno mehanskih lastnosti lesa (Teranishi et
al., 2008). Homogena zgradba bukovine se odraža
tudi na manjši »mehanski« anizotropiji, ki še zlasti
omogoča uporabo bukovine za luščen furnir, za kri-
vljenje, struženje in prispeva k stabilnosti tlačno
obremenjenih vitkih konstrukcijskih elementov (He-
ring et al., 2012; Ozyhar et al., 2012).
2.3 OBDELAVNOST
2.3 MACHINING
2.3.1 Sušenje, parjenje in toplotna obdelava
2.3.1 Drying, steaming and thermal modification
Zaradi biološke neodpornosti je treba hlodo-
vino čim prej spraviti, žagan les pa takoj po razžago-
vanju naletvičiti in ustrezno pripraviti za sušenje.
Spomladi je učinkovito že pravilno opravljeno suše-
nje na prostem, pri katerem moramo biti posebej
pozorni na zadostno prepihovanje (Gorišek et al.
2008; Straže & Gorišek, 2007). Vzdrževanje visokih
vlažnosti bukovine s potapljanjem ali pršenjem z
vodo je za preprečevanje okužb primerno le za hlo-
dovino.
Zaradi velikih skrčkov in neenakomernega po-
teka vlaken je bukovina z vidika sušenja zelo občut-
ljiva lesna vrsta. Celo pri milejših pogojih sušenja
pogosto nastanejo sušilne napake: pokanje, veženje
in obarvanje. Pogoste so čelne razpoke, ki jih pre-
prečimo s premazovanjem čel. Veženje preprečimo
z dodatno obtežitvijo zložajev, obarvanju sredice de-
belejših sortimentov med sušenjem pa se izognemo
s hitrim sušenjem, to je močnim prepihovanjem pri
nižjih temperaturah. Dodatna previdnost je po-
trebna pri sušenju lesa z rdečim srcem. Zaradi oti-
ljenja lahko v prvih fazah sušenja pride do kolapsa
lesa, pri sušenju v higroskopskem območju (pod
točko nasičenja celičnih sten) pa se težko izognemo
močnemu zaskorjenju ali celo satastim razpokam
(Gorišek & Straže, 2009, 2010).
Pri lesu z rdečim srcem lahko neželene barvne
razlike med beljavo in rdečim srcem deloma zmanj-
šamo s parjenjem svežega žaganega lesa. Pri tem les
izpostavimo visoki temperaturi in nasičeni zračni
vlažnosti. Čas parjenja določimo glede na debelino
lesa in intenzivnost obarvanja, ki jo želimo doseči.
Najpogosteje je to 24–48 ur. Barva lesa postane po
parjenju rdečerjava, vendar brez leska. S parjenjem
se »razkroji« tudi otiljenje, zato je sušenje pred-
hodno parjene bukovine nekoliko hitrejše. Žagan les
je po parjenju zelo izpostavljen razvoju plesni, zato
moramo takoj pričeti s sušenjem (Pervan, 2009). Po-
stopek pregrevanja lesa v pari uporabimo tudi pri iz-
delavi furnirjev (luščenih in rezanih) in kadar želimo
les kriviti. Tudi pri krivljenju se izogibamo elemen-
tom z rdečim srcem, še posebej, če uporabljamo po-
stopke krivljenja v dielektričnem polju visoke
frekvence, kjer niso redki pojavi zažiga ali celo »ek-
splozije« lesa.
Za izboljšanje dimenzijske stabilnosti in biološke
odpornosti bukovine se vse pogosteje uporabljajo
postopki toplotne obdelave (termične modifikacije)
pri visokih temperaturah (160 °C do 260 °C), bodisi
v vakuumu, nenasičeni parni ali inertni atmosferi in
v termo-oljni kopeli (Hill, 2006). Zaradi razgradnje
najbolj higroskopnih hemiceluloz se ravnovesne
vlažnosti zmanjšajo na polovico (ravnovesna vlaž-
nost v normalni klimi uravnovešene naravne buko-
vine je 11,5 %, toplotno obdelane pa 5,0 %),
posledično pa je tudi delovanje (krčenje in nabreka-
nje) lesa zmanjšano (Firšt et al., 2010). Opozoriti pa
vseeno velja, da diferencialni nabrek ostane skoraj
nespremenjen, kar pomeni, da enake količine sorbi-
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Properties of beechwood and its use
32
rane vode povzročijo enako delovanje tako pri neob-
delani kot pri toplotno obdelani bukovini (Firšt et al.,
2010). Toplotno obdelano bukovino lahko glede na
biološko odpornost razvrstimo celo v razred 3
(Humar et al., 2015).
2.3.2 Mehanska obdelava bukovine
2.3.2 Machinability of beechwood
Bukovina je priljubljena tudi zato, ker jo je mo-
goče ročno in strojno dobro obdelati. Zaradi visokih
trdnosti je poraba energije pri obdelavi nekoliko
večja, vendar pa je zaradi dokaj homogene zgradbe
in manjše anizotropnosti kot pri drugih vrstah upo-
rabna za struženje, rezkanje in rezljanje. Pri lepljenju
ne povzroča težav, saj ima le rahlo kisel značaj in pH
5 do 5,4 (Grosser & Teetz, 1987). Za vijačenje in že-
bljanje pa se priporočajo vodilne izvrtine, ker buko-
vina rada poka. Bukovina dobro drži vijake, ne
pospešuje korozije kovin in se v stiku s kovinami ne
obarva. Bukovino je mogoče dobro lužiti in polirati
ter površinsko obdelati z vsemi komercialnimi laki.
Zelo primerna je tudi za krivljene izdelke, kjer
les pred krivljenjem pregrejejo v pari. Za nekatere
izdelke je uspešno tudi krivljenje v dielektričnem
polju visoke frekvence (visokofrekvenčno krivljenje).
Bukovina je zelo primerna tudi za luščenje in rezanje
v furnirje. Tudi pred rezanjem furnirjev hlodovino ali
lesne prizme pregrejejo v pari.
3 RABA BUKOVINE
3 USES OF BEECHWOOD
3.1 PREGLED GLAVNIH RAB
3.1 OVERWIEW OF MAIN USES
Uporabni potencial bukovine je izjemno širok.
Zgoraj opisane lastnosti in prednosti bukovine omo-
gočajo raznovrstno rabo. Nabor polizdelkov iz buko-
vine je pester in nudi možnost izdelave široke palete
končnih izdelkov (preglednica 3, slike 3, 4, 5). V zad-
njih raziskavah (Dremelj, 2015; Kropivšek & Čufar,
2015) smo identificirali več kot 350 polizdelkov in iz-
delkov iz bukovine, kar potrjuje njeno široko upo-
rabnost.
Polizdelki iz preglednice 3 imajo v prvi stopnji
predelave sicer majhno dodano vrednost, vendar
predstavljajo ključno osnovo za proizvodnjo končnih
izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Tega ne moremo
trditi za »energente«, katerih vir bi morala biti samo
tista surovina, ki je ni moč porabiti za druge namene
ali lesni ostanki, ki nastanejo med predelavo v kon-
čne izdelke, če želimo potencial razpoložljive suro-
vine maksimalno izkoristiti. Pri oceni pogostosti rabe
Slika 3. Bukovina je primerna za vse vrste pohištva, talne in stenske obloge in notranja vrata (Foto: arhiv
Paron (levo) in arhiv Oddelka za lesarstvo (desno))
Figure 3. Beechwood is suitable for all kinds of furniture, flooring, paneling and interior doors (Photo:
Paron Archives (left) and the archive of the Department of Wood Science and Technology (right))
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Lastnosti bukovine in njena raba
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 33
Preglednica 3. Skupine polizdelkov in izdelkov iz bukovine ter ocena njihovega deleža v potencialu
surovine oz. števila izdelkov v skupini
Table 3. Groups of beechwood products and assessment of their proportion with regard to the potential
of the raw material or in relation to the number of products in the group
Skupine / Groups Izdelki / Products Opombe / Comments
Polizdelki / Half products
Furnir /
Veneer
Konstrukcijski in plemeniti furnir
Vezane plošče, oplemenitene plošče, panelne plošče,
LVL (slojnat lameliran les)
Constructional and decorative veneer
Plywood, surfaced panels, panels, LVL (laminated veneer lumber)
Za predelavo v furnir bi potencialno
lahko predelali do 8 % hlodovine
Ca. 8 % of Slovenian beech could be used
for veneer production
(Marenče et al., 2016)
Žagan les /
Sawn wood
Plohi, deske, letve, morali, tramovi, decimiran les
Planks, boards, laths, beams, wood cut in various dimensions
Izkoristek drevo - žagan les
je približno 25 - 47 %
The yield per tree of sawn timber
is ca. 25 to 47 %
(Marenče et al., 2016)
Lesni kompoziti /
Wood composites
Iverne plošče, vlaknene plošče, lesno-cementne plošče,
WPC (lesno-plastični kompoziti), lahki ploščni kompoziti
Particle boards, fibre boards, wood-cement boards,
WPC (wood plastic composites), low density fibre boards,
light (wood) plane composite elements
Izdelki kemične predelave /
Products of chemical processing
Celuloza, papir, nanoceluloza, bio pene, WPC, utekočinjen les
Pulp, paper, nano cellulose, bio foams, WPC, liquefied wood
Pomožni materiali /
Auxiliary materials
Mozniki, lamele, robni trakovi itd.
Dowells, lamellas, edge strips, etc.
Prehranski izdelki /
Food related products
Prehranska dopolnila, les in lesni produkti za gojenje gliv
Food supplements, wood and wood products for cultivation of fungi
Energenti /
Products for energy
Drva, sekanci, peleti, briketi, oglje
Firewood, chips, pellets, briquettes, charcoal
Izdelki /
Products
Ocena števila različnih izdelkov* /
Assessed number of various products
Pohištvo /
Furniture
Stoli – masivni les, vezane plošče, krivljen les; Mize; Omarasto
pohištvo – lepljene plošče; Notranja vrata
Chairs - solid wood, plywood, bent wood; Tables; Cupboards,
wardrobes - glued laminate panels; Interior doors
40
Uporabni in okrasni predmeti /
Consumer goods and decorative
objects 
Galanterija, lesene igrače, šolske potrebščine, orodja in merila,
embalaža, kolarski izdelki, umetniški izdelki, športna orodja
Small goods, wooden toys, school supplies, tools and rulers,
packaging, wheelwright products, art objects, sports gear
211
Obloge /
Panelling
Stenske obloge – vezane plošče, furnirane plošče;
Talne obloge – masivni deščični parket, panelne plošče
Wall panelling and cladding, plywood;
Wood flooring - massive parquet, multi-layer parquet elements,
wood panels
6
Konstrukcije /
Construction
Pred vremenskimi vplivi zaščitene zunanje stene;
Notranje konstrukcije, stopnice
Outdoor panelling;
Inner construction, stairs
25
Ostali izdelki /
Other products
Glasbila in deli glasbil, krivljeni elementi, železniški pragovi,
termično modificirani elementi, inovativni izdelki in rabe
Musical instruments and their parts, bent components, railway
sleepers, thermally treated components, innovative products
and uses
102
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Properties of beechwood and its use
34
za izdelke lahko ugotovimo, da jih je največ v skupini
»Uporabni in okrasni predmeti«, v kateri je pred-
vsem zelo velika skupina izdelkov lesne galanterije,
ki zajema več kot sto različnih izdelkov (slika 4).
Proizvodnja različnih izdelkov zagotavlja sicer razli-
čno dodano vrednost na količino porabljene suro-
vine, ki pa je v povprečju precej višja, kot pri
proizvodnji polizdelkov (Kropivšek & Čufar, 2015),
poleg tega pa izkazuje tudi druge posredne učinke
na gospodarstvo, ki se kažejo v potencialu zaposlo-
vanja, okoljski ozaveščenosti potencialnih kupcev,
razvoju bogatih tradicionalnih znanj in rab bukovine
z novimi inovativnimi rabami ter s tem razširjanju
gozdno-lesne verige na gradbeništvo, kemijsko in
prehransko industrijo ipd. Trenutno kaže, da je zelo
velik delež bukovine uporabljen za energetske na-
mene (Piškur et al., 2014), ki kot že rečeno, zagota-
vlja zelo nizko dodano vrednost, poleg tega pa je
pogosto za te namene predelana tudi visoko kako-
vostna surovina zaradi neorganiziranosti oz. slabega
delovanja vseh členov v gozdno-lesni verigi, pred-
vsem primarne predelave lesa, in kratkoročne
usmerjenosti (manjših) lastnikov gozdov (Kropivšek
& Gornik Bučar, 2017 v tisku). Za energente bi bilo
treba uporabiti samo tisto surovino, ki je ni moč
uporabiti za druge namene, in lesne ostanke, ki
 nastanejo pri predelavi v izdelke z visoko dodano
vrednostjo.
Žagan les ima še vedno velik potencial za pre-
delavo v izdelke višjega cenovnega ranga in višje do-
dane vrednosti. Na osnovi raziskav projekta
ocenjujemo, da približno 73 % hlodovine predstavlja
žagarsko, pri razžagovanju v žagan les pa predvide-
vamo od 65 do 75 % izkoristek. Ugodna nadaljnja
predelava decimiranih elementov, ki jih pridobimo
s 45 do 55 % izkoristkom žaganega lesa, je primerna
za različne postopke obdelave in raznovrstno paleto
izdelkov. Med predelovalnimi postopki moramo
omeniti hidrotermično obdelavo, ki omogoča plasti-
fikacijo in krivljenje v dokaj poljubne oblike. Že ome-
njena homogena zgradba daje prednost bukovini pri
struženju, zato je nabor galanterijskih izdelkov iz bu-
kovine morda najbolj pester in širok.
Oživiti ali posodobiti bi morali primarno prede-
lavo, kjer bi se morali usmeriti v razvoj tehnologij, ki
omogočajo veliko fleksibilnost in so primerne tudi za
manjši obseg proizvodnje, kar bi lahko bila konkuren-
čna prednost slovenske primarne lesne predelave.
Za optimalno rabo bukovine je nujna proizvod-
nja bukovega konstrukcijskega furnirja in plemeni-
tega furnirja, ki je v zadnjih letih v Sloveniji skoraj v
celoti prenehala ali močno upadala in bi jo morali
oživiti. Izdelava bukovega konstrukcijskega furnirja
in plemenitega furnirja je bila pri nas uveljavljena,
preverjena, visoko storilna in zelo obvladljiva teh -
nologija.
Slika 4. Med najbolj zastopanimi izdelki iz bukovine so uporabni in okrasni predmeti, kjer sta med drugim
pomembna dobra strojna obdelava in dobro lepljenje (Foto: D. Gornik Bučar, K. Čufar).
Figure 4. Consumer goods and decorative objects are among the most frequent products made of
beechwood. Machining and gluing are among the most important properties for such products
(Photo: D. Gornik Bučar, K. Čufar).
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Lastnosti bukovine in njena raba
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 35
Furnir ni samo osnova za izdelavo že uveljavlje-
nih vezanih plošč, furnirnih plošč ali slojnatega fur-
nirnega lesa (LVL), temveč predstavlja velik potencial
v inovativnih konstrukcijskih kompozitnih elemen-
tih. Tu so mišljeni predvsem novi ploskovni, linijski
ali prostorsko ukrivljeni elementi, ki imajo bistveno
boljše mehanske lastnosti kot npr. smrekov lepljen
lameliran les ali slojnat furnirni les (slika 5). Raz-
merje med maso in upogibno nosilnostjo je pri bu-
kovih kompozitih ugodnejše kot pri smrekovih,
konstrukcijski elementi z enako nosilnostjo pa so vit-
kejši. Odlična nosilnost in inovativen dizajn vsekakor
omogočata proizvodnjo izdelkov z visoko dodano
vrednostjo in uporabo v leseni gradnji. Vstopni ma-
terial zanje je predvsem konstrukcijski furnir, lahko
pa tudi plemeniti furnir.
Velike možnosti za uporabo bukovine predsta-
vlja tudi kemična predelava in proizvodnja celuloze,
papirja, nanoceluloze, bio pen, utekočinjenega lesa
ter izdelava lesnih kompozitov kot so na primer
iverne plošče, vlaknene plošče, lesno-cementne
plošče, WPC (lesno-plastični kompoziti) in lahki ploš-
čni kompoziti. To tematiko obširneje predstavljajo
Zule in sodelavci (Zule et al., 2017 v tisku). Stroka
opozarja, da bi oživitev proizvodnje npr. ivernih
plošč in celuloze omogočila optimalno rabo velikih
količin bukovine za polizdelke, ki bi omogočili tudi
povečanje proizvodnje tradicionalnih in novih izdel-
kov, od katerih jih nekaj navajamo v preglednici 3.
Glede na predstavljene lastnosti bukovine in
možnosti povečanja proizvodnje polizdelkov bi bilo
razvoj smiselno usmeriti v povečanje rabe v gradbe-
ništvu. Evropa, razen jugovzhodne, nima tradicije
rabe bukovine za konstrukcije. V Sloveniji se je v pre-
teklosti uporabljala občasno za gradnjo hiš in sked-
njev (Čufar et al., 2012b). S primerno konstrukcijo
ter rabo so dosegli, da bukovina v suhih klimatskih
pogojih lahko služi tudi do 300 let. Danes je mogoče
njeno biološko odpornost izboljšati s kemijskimi za-
ščitnimi sredstvi in toplotno obdelavo, sodobne ra-
ziskave pa so še naprej usmerjene v podaljšanje
njene življenjske dobe (Humar et al., 2015; Humar
& Pohleven, 2005; Humar et al., 2003). Mehanske
lastnosti impregniranega lesa se v splošnem bi-
stveno ne razlikujejo od naravnega, modul elastično-
sti pa se lahko celo rahlo poveča. Z impregnacijo pa
se les tudi navlažuje, kar splošno slabša mehanske
lastnosti, zlasti pri dinamičnih obremenitvah. Blaga
termična modifikacija značilno izboljša togost lesa
kot tudi tlačno trdnost vzdolž lesnih vlaken (Fajdiga
et al., 2015; Straže, et al., 2016). Ostrejši pogoji, t.j.
pri višjih temperaturah, pa vselej povzročajo tudi
zmanjšanje togosti in trdnosti lesa ter povečanje
strukturne nehomogenosti (Smonkar, 2016).
Slika 5. Pološčni kompoziti, cevni in »I« nosilci omogočajo razvoj izdelkov za rabo v gradbeništvu
(Foto: D. Gornik Bučar).
Figure 5. Plate composites, tubular elements and "I" beams are innovative products with great potential
to be used for building purposes (Photo: D. Gornik Bučar).
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Properties of beechwood and its use
36
Če upoštevamo možnosti podaljšanja trajnosti
in dimenzijske stabilizacije, postane bukovina kon-
kurenčna za konstrukcijske namene v primerjavi z
drugimi lesnimi vrstami ali gradbenimi materiali. Ve-
lika upogibna trdnost in upogibni modul elastičnosti
bukovine odražata tudi odlično stabilnost tlačno
obremenjenih vitkih konstrukcijskih elementov, kjer
v primeru šibkejših iglavcev velik problem predsta-
vlja uklon elementov.
Bukovina v prečni smeri tudi do 10-krat bolje
od smrekovine prenaša strižne obremenitve, kar je
posledica njene anatomske zgradbe, zlasti zaradi di-
fuzne poroznosti in manjših gostotnih razlik v letnih
prirastkih. Ta lastnost omogoča rabo bukovine v les-
nih ploščnih kompozitih, kjer s križnim lepljenjem
slojev poskušamo doseči enakomerne ravninske
(planotropne) mehanske lastnosti, kar zlasti velja za
ves križno lepljen konstrukcijski les (CLT) ali pa fur-
nirske vezane plošče. Takšne strižne obremenitve bi-
stveno slabše prenašajo iglavci, kar povzroča velike
probleme v praksi, ko prihaja do kotalnih strižnih po-
rušitev križno lepljenega lesa in razslojevanja (Aicher
& Dill-Langer, 2000). Z rabo bukovine se zmanjša ne-
varnost razslojevanja, kar je ena od osnovnih kon-
strukcijskih napak, ki se pojavljajo v zvezi z
življenjsko dobo lesenih konstrukcij kot posledica
utrujanja materiala.
Kot sodoben konstrukcijski material se danes
proizvajajo tudi leseni lepljeni lamelirani konstruk-
cijski elementi različnih oblik in velikosti prerezov, ki
zaradi dobrih elasto-mehanskih lastnosti in sodob-
nih postopkov modeliranja (Koderman, 2016; Ole-
nik, 2013) omogočajo nove uporabe v gradbeništvu
kot samostojni nosilci in tudi prostorske konstrukcije
večjih razponov. Zaradi izločitve napak so standardni
odkloni manjši, posledično so karakteristične vred-
nosti večje. Izvirne geometrije lahkih ploščnih in pro-
storsko ukrivljenih elementov (Olenik, 2013) ter
sestave nosilcev v kombinaciji z drugimi lesnimi
vrstami ali materiali so tudi izziv za širšo rabo sloj-
natih nosilcev iz bukovih lamel ali furnirja.
Za kakovosten bukov konstrukcijski les se izbira
in sledenje kakovosti materiala prične že v gozdu in
z razvrščanjem hlodovine takoj po poseku ter se na-
daljuje na žagarskih sortimentih. Do teh ugotovitev
smo prišli tudi v okviru raziskovalnega projekta »Ra-
cionalna raba lesa listavcev s poudarkom na buko-
vini« (Marenče & Šega, 2015) ter pri drugih
raziskavah. Ko k vizualnemu razvrščanju okroglega
bukovega lesa po veljavnem standardu (SIST EN
1316-1, 2003) dodamo še merjenje mehanskih last-
nosti z neporušnimi dinamičnimi metodami kot so
hitrost preleta ultrazvoka ali zvoka (Gorišek et al.,
2017), smo potrdili značilno povezanost kakovosti
lesa glede na njegove značilnosti z njegovimi me-
hanskimi lastnostmi. Mehanske lastnosti najkako-
vostnejše hlodovine so boljše kot pa tiste pri
hlodovini iz nižjih kakovostnih razredov.
Bukov les je zelo primeren material za srednje
obremenjene nosilne konstrukcije, njegove lastnosti
pa lahko s sodobnimi tehnološkimi obdelovalnimi po-
stopki še dodatno izboljšujemo. Pri tem je potrebno
poznati njegove mehanske lastnosti, kar dosežemo z
ocenjevanjem s predpisano stopnjo zanesljivosti in z
razvrščanjem v ustrezne trdnostne razrede, kot to
velja za žagan les (SIST EN 338, 2010). Z razvrščanjem
konstrukcijskega žaganega lesa po mehanskih lastno-
stih oz. po trdnosti pa zadostimo zahtevam in stan-
dardom na področju gradnje, s čimer lahko s
kakovostnim izdelkom vstopimo na urejeno globalno
tržišče. Poleg zgoraj naštetih bi tudi na ta način lahko
bukovini bistveno povečali lastno ceno in dodano
vrednost.
5 ZAKLJUČKI
5 CONCLUSIONS
Glavne prednosti bukovega lesa so poleg razpo-
ložljivosti in ugodne cene tudi fina tekstura, visoka
homogenost, nizka anizotropija, srednja do visoka
gostota, dobre mehanske lastnosti, strojna obde-
lava, lepljenje in površinska obdelava ter možnost
krivljenja.
Slovenija je ob koncu 20. stoletja že imela dobro
vzpostavljeno verigo za celovito izrabo lesa, ki se je
sistematično vzpostavljala desetletja, v zadnjih letih
pa ne deluje učinkovito (Kropivšek & Gornik Bučar,
2017). Glede na razpoložljivost in široko uporabnost
bukovine je smiselno vlaganje v posodobitev in raz-
širitev obstoječe primarne predelave (žagarske proiz-
vodnje in proizvodnje furnirja) in pohištvene
industrije. Menimo, da bi morali ponovno oživiti
proizvodnjo bukovega konstrukcijskega furnirja, ve-
zanih plošč in ploščnih kompozitov na osnovi furnirja,
ki so v zadnjih letih popolnoma zamrle. Pri tem bi se
morali usmeriti v razvoj in rabo tehnologij, ki omogo-
čajo veliko fleksibilnost in so primerne tudi za manjši
obseg proizvodnje specializiranih izdelkov, kar bi
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Lastnosti bukovine in njena raba
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 37
lahko bila konkurenčna prednost slovenske lesne pre-
delave. Ker stroka uspešno rešuje problem nizke od-
pornosti bukovine proti biološkim škodljivcem, bi se
morali usmeriti tudi v razvoj inovativnih izdelkov za
povečanje rabe bukovine v gradbeništvu, predvsem
za proizvodnjo inovativnih bukovih konstrukcijskih
elementov. Za celovitejšo izrabo bukove surovine v
Sloveniji bi morali manj vreden les in ostanke siste-
matično uporabljati za izdelavo ploščnih kompozitov
in/ali izdelke kemične predelave (Zule et al., 2017). V
ta namen bi morali razmisliti o oživitvi proizvodnje
ivernih plošč ter proizvodnje celuloznih vlaken s ke-
mijsko delignifikacijo. V rabi lesa in ostankov za
»energetske« namene, ki danes prevladuje, pa bi mo-
rali uporabljati predvsem ostanke, ki jih v drugih (na-
prednih) rabah ni mogoče predelati.
6 POVZETEK
6 SUMMARY
Beech (Fagus sylvatica L.) is one of the most wi-
dely used industrial wood species in Europe. Accor-
ding to various sources, it can be used for over 350
different products and uses. Beech is the most com-
mon tree species in Slovenian forests, representing
32% of the growing stock. Due to the decline of the
woodworking industry in Slovenia and recent trends
all over Europe, in the last few decades considerable
amounts of beechwood have been used for fuel in-
stead of for products with high value added. Here
we present part of the results of the project “Ratio-
nal use of hardwoods with a focus on beechwood”
with the aim of increasing and optimizing the use of
this material.
The purposes of this paper are thus to highlight
some of the main beechwood properties, compare
them with those of other wood species, give an
overview of the main groups of beechwood pro-
ducts, and show its potential for innovative uses in
various products, especially for building purposes.
Beech is among the diffuse porous, light colou-
red hardwoods. The trees subjected to mechanical
wounding form discoloured wood (red heart) loca-
ted in the central part of the stem. This red heart is
usually considered a wood defect.
Beechwood has mean oven dry density of 680
kg/m3, and is denser than most of the commercial
European softwoods and hardwoods (Table 1). Ne-
vertheless, its density is considered medium, in re-
spect to the entire wood density range, where tro-
pical balsa (130 kg/m3) and guaiac (1200 kg/m3), are
at the lower and upper edges of the density range.
The properties of beechwood were compared
with the density, shrinkage, modulus of elasticity,
compression and bending strength, as well as natu-
ral durability, of Norway spruce, and nine commer-
cial European hardwoods, as well as balsa and
guaiac (Table 1).
Properties such as fine grain, high homoge-
neity, low anisotropy, medium to high density, fa-
vourable mechanical properties, good machining,
gluing, and finishing, and the possibility of bending,
are among the main advantages of beechwood,
which enable its wide range of end uses.
Unfortunately, a great proportion of beech-
wood is currently used for energy puprposes. The-
refore, we present the caloric values of beech
firewood and products like chips, pellets and bri-
quettes (Table 2). It is shown that the caloric values
of these products increase as the moisture content
decreases. The caloric value of beech products is
much higher than those of spruce if calculated using
per volume units.
We also present groups of various beechwood
products, like sawn timber, structural and decora-
tive veneer, composite boards and products of che-
mical processing (Table 3). For better use of
beechwood in Slovenia, we should strive to revita-
lize and increase the production of both traditional
and new, innovative products. For energy purposes,
we should mainly use the residues from the wood-
working industry.
According to the advantages of beechwood pre-
sented in this study, and the fairly good possibilities
of increasing its durability, we should focus on the
development of innovative products and increase the
use of this wood for construction purposes. There-
fore, we discuss the properties and potential of be-
echwood with regard to developing innovative
products for construction purposes. In this respect
beechwood is highly competitive compared to other
wood species, like Norway spruce. The high bending
strength and modulus of elasticity of beechwood
enable excellent performance in loaded structural
elements. A further advantage of beechwood con-
struction elements is their high compression
strength, even if the elements are slender.
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Properties of beechwood and its use
38
ZAHVALA
ACKNOWLEDGEMENTS
Prispevek smo pripravili v okviru projekta cilj-
nega raziskovalnega programa (CRP) “Zagotovimo.si
hrano za jutri”, projekta V4-1419 »Racionalna raba
lesa listavcev s poudarkom na bukovini«, ki ga finan-
cirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano (MKGP) in Javna agencija za raziskovalno
dejavnost republike Slovenije (ARRS) ter programske
skupine P4-0015, ki jo financira ARRS.
LITERATURA IN VIRI
LITERATURE
Aicher, S., & Dill-Langer, G. (2000). Basic consideration to rolling
shear modulus in wooden boards. Oto-Graf-Journal, 11,
157–166.
Bouriaud, O., Bréda, N., Moguédec, G., & Nepveu, G. (2004). Mo-
delling variability of wood density in beech as affected by ring
age, radial growth and climate. Trees, 18.
doi: 10.1007/s00468-003-0303-x
Cimperšek, M. (2012). Zgodovinski prikaz rabe bukovih gozdov. Last-
nosti bukovega lesa, predelava, problematika in raba v arhitek-
turi. In: A. Bončina (Ed.), Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in
gospodarjenje (pp. 293–326). Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
Čufar, K. (2006). Anatomija lesa. Ljubljana: Biotehniška fakulteta,
Oddelek za lesarstvo.
Čufar, K., Gričar, J., & Prislan, P. (2012a). Zgradba in nastajanje lesa
in skorje bukve ter dendrokonologija. In: A. Bončina (Ed.), Bu-
kovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodarjenje (pp. 115–
124). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo
in obnovljive gozdne vire.
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., & Pohleven, F. (2012b). Lastnosti
bukovega lesa, predelava, problematika in raba v arhitekturi.
In: A. Bončina (Ed.), Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in go-
spodarjenje (pp. 445–458). Ljubljana: Biotehniška fakulteta,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
Dremelj, M. (2015). Pregled rabe bukovine in analiza dodane vred-
nosti v izbranih izdelkih (Diplomski projekt). Ljubljana: Bioteh-
niška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.
Fajdiga, G., Zafošnik, B., Gospodarič, B., & Straže, A. (2015). Com-
pression Test of Thermally-Treated Beech Wood: Experimental
and Numerical Analysis. Bioresources, 11, (1), 223–234.
Firšt, U., Straže, A., & Gorišek, Ž. (2010). Comparative analyse of
sorption isotherms and swelling behaviour of heat treatment
and untreated beech, ash, maple and black locust. In: The 4th
conference on hardwood research and utilisation in Europe,
Sopron: University of West Hungary press, 148–155.
Francescato, V., Antonini, E., & Bergomi, L. C. (2008). Wood fuels
handbook. Production, quality requirementa, trading: Italian
Agriforestry Energy Association.
Gorišek, Ž. (1992). Vpliv prečne krčitvene anizotropije lesa na su-
šenje in stabilnost (Doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza
v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
Gorišek, Ž. (2009). Les : zgradba in lastnosti : njegova variabilnost
in heterogenost. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za
lesarstvo.
Gorišek, Ž., Plavčak, D., Gornik Bučar, D., Merela, M., Čufar, K., &
Straže, A. (2017). Fizikalno mehanske lastnosti svežega in osu-
šenega lesa v bukovih deblih izruvanih v žledolomu. Acta Silvae
et Ligni, v tisku.
Gorišek, Ž., & Straže, A. (2009). Kinetika sušenja prevodne beljave
in rdečega srca bukovine (Fagus sylvatica L.). Les, 61(5),
255–262.
Gorišek, Ž., & Straže, A. (2010). Optimization of energy consump-
tion and costs of wood drying with use of different drying tech-
niques. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 92, 57–66.
Gorišek, Ž., Straže, A., & Lapajne, I. (2008). Primerjava hitrosti in ka-
kovosti različnih tehnik sušenja bukovine (Fagus sylvatica L.).
Les, 60(7/8), 268–274.
Grosser, D., & Teetz, W. (1987). Einheimische Nutzhölzer : Loseblatt-
sammlung : Vorkommen, Baum- und Stammform, Holzbesc-
hreibung, Eigenschaften, Verwendung. Bonn: Centrale
Marketinggesellschaft der Deutschen Agrarwirtschaft und Ar-
beitsgemeinschaft Holz.
Gustafsson, S.-I. (2010). The strength properties of Swedish oak and
beech. Drewno, 53(183), 67–83.
Hering, S., Keunecke, D., & Niemz, P. (2012). Moisture-dependent
orthotropic elasticity of beech wood. Wood Science and Tech-
nology, 46(5), 927–938. doi: 10.1007/s00226-011-0449-4
Hill, A. A. S. (2006). Wood Modification: Chemical, Thermal and
Other Processes. Chichester: Willey.
Humar, M., Kržišnik, D., Lesar, B., Thaler, N., & Žlahtič, M. (2015).
Življenjska doba bukovine na prostem = Service life of beech
wood in outdoor applications. Gozdarski vestnik, 73(10),
461–469.
Humar, M., & Pohleven, F. (2005). Bakrovi pripravki in zaščita lesa.
Les, 57, 57–62.
Humar, M., Pohleven, F., Šentjurc, M., Veber, M., Razpotnik, P.,
Pogni, R., et al. (2003). Performance of Waterborne Cu(II) Oc-
tanoate/Ethanolamine Wood Preservatives. Holzforschung,
57(2), 127. doi: 10.1515/hf.2003.020
Humar, M., Kržišnik, D., Lesar, B., Thaler, N., & Žlahtič, M. (2015).
Življenjska doba bukovine na prostem. Gozdarski vestnik,
73(10), 461–469.
Ilc, J. (2011). Oglarjenje na kočevskem goznogospodarskem obnočju
(Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Koderman, D. (2016). Analiza trdnosti ploščnega kompozitnega ele-
menta z metodo končnih elementov (Diplomsko delo). Lju-
bljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
Kropivšek, J., & Čufar, K. (2015). Potencialna raba bukovine in vred-
notenje dodane vrednosti v izdelkih iz bukovine. Gozdarski vest-
nik, 73(10), 470–478.
Kropivšek, J., & Gornik Bučar, D. (2017). Dodana vrednost v gozdno-
lesni verigi na primeru primarne predelave lesa. Les (V tisku).
Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A.: Lastnosti bukovine in njena raba
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 39
Marenče, J., & Šega, B. (2015). Povezave med kakovostjo bukovih
dreves in iz njih izdelanih sortimentov. Gozdarski vestnik, 73,
429–441.
Marenče, J., Gornik Bučar D. & Šega, B. (2016). Bukovina – povezave
med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa. Acta Silvae
et Ligni, 111, 35–47.
Naylor, A. (2014). Can Wood be used as a Bio-mechanical Substitute
for Bone during Evaluation of Surgical Machining Tools? BioRe-
sources, 9, 5778–5781.
Niemz, P. (2005). Physik des Holzes. Zürich: ETH, Eidgenössische
Technische Hochschule Zürich, Institut für Baustoffe IfB.
Olenik, M. (2013). Snovanje kompozitnega linijskega nosilca iz bu-
kovega konstrukcijskega furnirja (Diplomsko delo). Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
Ozyhar, T., Hering, S., & Niemz, P. (2012). Moisture-dependent ela-
stic and strength anisotropy of European beech wood in ten-
sion. Journal of Materials Science, 47(16), 6141–6150. doi:
10.1007/s10853-012-6534-8
Pervan, S. (2009). Tehnologija obrade drva vodenom parom.
 Zagreb: Šumarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Piškur, M., Rogelja, T., & Krajnc, N. (2014). Tokovi okroglega lesa
v Sloveniji za leto 2013 (pp. 6). Ljubljana: Gozdarski inštitut
 Slovenije.
Smonkar, G. (2016). Vpliv toplotne obdelave na mehanske lastnosti
jelovine (Diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bio-
tehniška fakulteta.
Standardization, E. C. f. (2017). Durability of wood and wood-based
products - Testing and classification of the durability to biolo-
gical agents of wood and wood-based materials. Brussels: Eu-
ropean Committee for Standardization (SIST EN 350).
Standardization, E. C. f. (2003). Okrogli les listavcev – Razvrščanje
po kakovosti – 1.del: Hrast in bukev. Brussels: European Com-
mitte for Standardization (SIST EN 1316-1).
Standardization, E. C. f. (2010). Konstrukcijski les – Trdnostni razredi.
Brussels: European Committe for Standardization (SIST EN 338).
Straže, A., Fajdiga, G., Pervan, S., & Gorišek, Ž. (2016). Hygro-mec-
hanical behavior of thermally treated beech subjected to com-
pression loads. Construction and Building Materials, 113,
28–33. doi: 10.1016/j.conbuildmat.2016.03.038
Straže, A., & Gorišek, Ž. (2007). CAE analiza in optimizacija porabe
energije pri sušenju žaganega lesa z uvedbo predsušenja na
prostem. Les, 59(5), 142–148.
Straže, A., Merela, M., Krže, L., Čufar, K., & Gorišek, Ž. (2015). Fizi-
kalne lastnosti bukovine po žledolomu. Gozdarski vestnik,
73(10), 30–36.
Šoškić, B., & Popović, Z. (2002). Svojstva drveta. Beograd: Šumarski
fakultet Univerziteta u Beogradu.
Teranishi, M., Koizumi, A., & Hirai, T. (2008). Evaluation of quality
indexes of bending performance and hardness for hardwoods.
Journal of Wood Science, 54(5), 423–428. doi: 10.1007/s10086-
008-0969-1
Torelli, N. (1998). Rastne napetosti v drevesu in lesu. Les, 50(4),
91–95.
Torelli, N. (2003). Ojedritev - vloga in proces. Les, 55(11), 368–379.
Wagenführ, R. (2007). Holzatlas : mit zahlreichen Abbildungen (6
ed.). Leipzig: Fachbuchverlag.
Zule, J. (2015). Možnosti kemične predelave bukovega lesa. Goz-
darski vestnik, 73(10), 479–487.
Zule, J., Gornik Bučar, D., & Kropivšek, J. (2017). Inova tivna raba bu-
kovine slabše kakovosti in ostankov, Les (V tisku)