Učiteljsko društvo za Kranjsko. Odbor učiteljskega društva za Kranjsko je imel 28. preteč. m. ob 10. dopoldne v IV. razredu mestne glavne šole svojo tretjo sejo, b kteri je povabil tudi sploh družabnike tega društva. Iz med odbornikov so bili nazoči gg.: L. Belar, Fr. Govekar, Bl. Kuhar, M. Močnik, A. Praprotnik, Fr. Raktelj in Iv. Tomšič. Iz mpd družabnikov so bili tu č. gg.: Jan. Rozman, vodja mostne glavne SoIp in dr. Juri Šterbenec, duhoven pri sv. Jakobu, iz dežele: Lovro Arko, Jan. Borštuik, Jernej čenčič, Fr. Corar, Fr. Golmajer, Jan. Kogej, Marka Kovšca, Martin Krek, Valentin Krek, Fr. Levstik, Fr. Pfeifer, Val. Telban, Juri Uranič, Fr. Zorc. Predsedoval je A. Praprotnik, zapisoval pa M. Močnik. Pervosednik nagovori zbrane nekako tako le: Drrfgi bratje učitelji! Odbor učiteljskega društva ima in zaeenja danes tretji shod, h ktcremu je" povabil tudi sploh družabnike tega društva, da bi se vdeleževali današnjih važnih obravnav. Veselo vidim, da vas jc, ljubi bratje učitelji, precej tukaj, ki ste prišli zborovat v našo in gotovo tudi v svojo pravo druščino. Prosti zbori so živa priča da učitelji hočemo napredovati. Priserčno vas tedaj pozdravljam in vam kličem: Dobro došli! Bratjc! minulo je leto, kar smo osnovali svoje društvo. Mnogo upanja nara je učitcljem pretečeno leto cvetelo, a malo, malo dobrega sadu doneslo. Pregovor pravi: ,,Dobra reč se muzdi". Ta resnica naj nas tolaži in naj nam daje upanje, da se bode to, kar se je za naše šolstvo in učiteljstvo dobrega pričelo, tudi lepo dokončalo; napako pa, ktere kažejo skušnje, naj bi se odpravile! Ne more se nam učiteljem očitati, da bi se bali dela na polju, kterega obdeljujemo ,,v potu svojega obraza". Radi se trudiino in hvaležni smo za vsako malo stvarico, s ktero se nam le količkaj priznava prizadetje. Tudi učiteljsko diuštvo ima pri vsaki priliki pred očmi svojo namero, da bi učitelji duševno in matcrijalno naprcdovali, in da bi se domačc ljudske šolo vsostransko boljšale. Prošnja, ki suio jo izročili dežclnemu odboru, clo sedaj ni imela takega vspeha, kakoršncga snio pričakovali. V zadnji odborovi seji smo se tedaj namenili, da bodemo kranjski učitelji še dalje in tako dolgo terkali, dokler ne pridemo do svojih pravic, kajti materijalno stanje je, akoravno le vnanja— vendar le perva pogoja boljšega šolstva in učiteljstva. Po sklepn v drugi odborovi seji je društvo na svetlo dalo pervi ,,Imenik ljudskih učitcljev na Kranjskem". Začetek ni bil lahek; če je tedaj sim pa tje kaj pomanjkljivega, prosimo, naj bratjc učitelji ne bodo nevoljni; vpriliodnje bode bolje. Natisnili smo 500 iztisov wImenika"; vsem udom smo ga razposlali, vendar, če ga kclo ni dobil, naj se oglasi, ker jih inaamo še dovolj; pro- dalo se jih je malo; društvo bode moglo naj več vse stroške satno plačati. Šolske postave od 14. maja preteč. 1. nismo pridjali ;,Iraeniku", ker se poterjene slovenske prestave nimamo, nemško pa je ,,Uč. Tovarš" prinesel. — Svoje sobe društvo še nima. Prosili smo deželni odbor, da bi nam bi bil o tej zadevi kaj pomagal, toda tudi brez vspeha. ,,Učitelj naj čaka!" ¦— je pregovor, ki nam ga vriva sedanja osoda; toda sedaj ni čas, da bi človek čakal, ker se ves svet giblje in hitreje živi, kakor nekdaj. Sedaj bodemo slavno predništvo ljubljanske hranilnice prosiii za društveno sobo ali za kako drugačno pomoč. Hranilnica je poslednji čas dobrotno ozirala se tudi na domače šolstvo; upamo, da bode tudi naše mlado društvo kolikor toliko uslišalo, kcr je v tcsni zvezi z napredkom ljudskih učiteljev in z zboljšanjem ljndskega šolstva na Kranjskem. Do časa, da dobimo svojo sobo, pa imamo časopise in knjigarnico v mestni šoli, kjer vsak laliko časopise in knjige bere ali dobiva. S dopisom slavne deželne vlade 14. maja pr. 1. je društvo dobilo v pretres g. Haberleithner-jev načert za telovadstvo. Odbor je ta načert preudaril in odobril s pristavkom, da naj bi pri telovadbah v našik ljudskih šolah poscbno se še na to gledalo, da bi se te vaje v mestih ozirale na posebne obertnijske razmere, na deželi pa na gospodarska opravila itd. in da bi bilo telovadstvo vselej združeno z narodnimi igrami, veselicami, s petjem itd. Z dopisom 8. svečana 1.1. pa je društvo dobilo v pretres Matičino knjižico ,,Nauk o telovadbi", II. del, ktero odbor za ljudske šole živo priporoča. Naj ljubši pa nam je bil dopis blagorodnega deželnega pervosednika žl. Konrada Eybesfelda 5. svcčana t. 1., s kterim je društvo dobilo 100 gold. iz Pflugelnovc zapuščine za svojo knjigarnico. Odbor se je za ta blagi dar javno zahvalil; mi zbrani pa v znamenje preserčne zahvale vstanimo in recimo: ,,Bog nam daj šc mnogo takih vcrlih dobrotnikov"! (Zbor vstane, in to novico sprejme s slavoklici na blagega gospoda deželnega poglavarja.) Potem se prestopi na dnevni red, in na versti so 1. pomenki o tetovadbi. Pervosednik govori o ravno izdani Matičini knjigi ,,Nauk o telovadbi", in pravi, da učitelji bodimo ,,Matici" hvaležni, ker nam je podala pervo slovensko knjigo o telovadbi. V priporočilu do slavne vlade odbor priporoča tudi I. del te knjige posebno za spodnje razrede. G. Kovšca (učitelj iz Selc) misli, da telovadbe niso kaj primerne za šole po deželi; otroci pridejo že vtrujeni in spehani v šolo •— večkrat po eno uro daleč; plezati in skakati se pa mladina tako vadi. G. Borštnik (učitelj iz Smarje) je tudi te misli, in pristavlja, da otroci večkrat komaj čakajo, da pridejo domu, da jim tedaj za telovadbe manjka časa. G. Močnik odgovarja na to: Vlada tirja nauk o telovadbi, in od tega tudi ne bode odjenjala, ker je ta nauk nekako v zvezi z novo vojno postavo; tudi se ne more misliti, da bi vlada ne vedela in ne poznala razmer po deželi. Kedar so govori o telovadbi, naj več vsak le misli precej na vaje na orodji, a to ni tako; proste vaje (kakor se p. vadijo učenci mestne glavne šole) imajo naincn, da mlado telo urijo v gibčnosti, in prihodnjim vojakora bode to ze.16 koristilo. Tudi bi ne bilo napačno, ko bi se mladina sim pa tje prav po vojaško vadila. G. Tomšič (učitelj v c. k. normalki), ki tudi podučuje v telovadbi, pravi, da se take proste vaje tudi v šolski sobi lahko izveršujejo, in tako naj bi se tudi na kmetih ravnalo. Kjer so dečki in dekleta vkup v šoli, naj bi se dekleta popred dotnii pustile, in dečki naj bi se telovadili. Pervosednik dostavlja k temu, da smo učitelji že davno, ko pri nas še nobeden ni mislil na šolske telovadbe, otroke učili že telovaditi. Že v pervem razredu smo jih vadili ravno sedeti, vstajati in stati, po dva in dva v versti hoditi, vkupno ali v zboru govoriti, i. t. M; če se tedaj takim in enakim vajam še kaj doda, je to že dobra telovadba v začetni šoli. G. Kovšca pravi: če bode telovadba obveljala v ljudski šoli, naj bi se pa skerbelo, da bi učitelji, ki niso izurjeni telovadci, učili se sami telovaditi popred, predcn uče druge. Iz saniili bukvic se nihče ne more tega dovolj naučiti. Slavna vlada naj sc uaprosi, da bode o šolskih počitnicah (kakor je že neki dopisnik iz Notranjskega v nTov." nasvctoval) sklicala učitelje iz dežele v Ljubljano, in t.u naj se na deržavne stroške nauče nekaj naj potrcbnejih vodil pri telovadbi. Pervosodnik bere tudi pismo leškega učitelja na Gorenskem, kteri tutli i)rii>oroča to miscl: Gorenski učitelji nasvetujejo, da naj bi sc nilajši učitelji o šolskili praznikih poklicali v glavno mesto, kjer naj bi jih izurjea učitelj telovadbe nčil tclovaditi, da bi s telovadbami ne škodovali več, nego koristijo, kajti večina učiteljev je, ki še ne vedo, kaj je telovadba. Tudi naj bi se preskerbelo, da bi učitelji. knjigo ,,Nauk o telovadbi" brez plače dobivali. Sprejme se g. Kovšcev nasvet: Slavna c. k. vlada naj se naprosi, da o šolskih počitnicah pokliče na svoje stroške saj nokaj učiteljev v Ljubljano k telovadnemu podiiku. 2. Pomenki o pisanji. G. Gerkman pravi raed drugim, da nauk v pisanji (ali lepopisji) mnogo zavira to, da učitelji za posamne čerke ne rabijo enakih oblik; eden hvali to, drugi drugo obliko; vendar pa bi bilo želeti, da bi učitelji v enem kraji, pa tudi v vsi deželi pri pisanji imeli enake oblike. V ta namen naj bi bile pisne čerke in vaje v ,,Slov. Abecedniku" vrezane, da bi veljale za zgled pisnim vajana, po kterih naj bi se učitelji ravnali. Predlaga tedaj: Pri drugem natis« ,,Slov. Abemlnika" naj sc vse to, kar je sedaj v Abecedniku v pervih pisnih vajah natisnjencga, natisnc z vrczanimi lepiini pisnimi čcikami. Ker pa pisne čorke v ,,Slov. Abcccilniku" ni^o in ne niorejo biti vversteni strogo po lepopisnih pravilih, naj bi se pa slovcnski lepopisni zglccli še posebcj v posebnih štcvilih in tudi v zvozkih natiskovali in prodajali. G. L. Arko (učitelj iz Zagorja) dostavlja, da naj bi se zravcn Abecednika tudi ,,Pervemu" in ,,Drugenm berilu" pridovalo nekaj lepopisnili vaj. G. Močnik pa pravi, tla naj bodo berilne vaje, ktere so tiskane s pismcnimi čerkami, tudi enake oblike, kakor jili iinajo lcpopisni zgletli, potem bi odpadla posebna potreba lcpopisnili zglcdov. Temu se ogovarja v teni smislu, da tiskane čerkc niso nikdar enake v baker vrezanim čerkam, da ravno zarad tega ne odpade potreba posebnih lepopisnih zglcdov. Sprejmeta se perva prcdloga. Pervoscdnik bere pisma g. Lundcr-a, učitclja z Berda, v kterem pojasnuje navadna vodila pri pisanji in pravopisji. Zbor se v obče vjema s tcmi vodili. G. Belar govori o polegnih čcrtah pri pisanji, in sicer o takih, v ktcrih se uri ne le samo prava lega, temuč veliko bolj tudi prava natančna oblika posamesnih čerk. *) To pokaže g. Belar tiuli na tabli. To njegovo vodilo pri pisanji odobrijo vsi mizoči, in g. Belar prevzamc nalogo, da sestavi popolni načcrt toga svojega načina pri pisauji po pisnih tablicah in knjižicah. Sklene se, da naj se slavna c. k. vlada uaprosi, da se hoče prizadeti v tem, da c. k. založba šolskih knjig prevzame založbo takih pisnih tablic in knjižic, 3. Nasveti o učiteljski knjigarnici. Pervosednik vpraša, kako bi se blagi dar 100 gold. naj bolje za knjižnico obernil, in nasvetuje: a) stare knjige in časopisc naj bi sc zvezali, da bi se kaj ne pognbilo, ker pcdagogični časopisi imajo kolikor toliko svojc stalne veljave; b) za ostalc denarje naj bi sc nakupilo novih dobrih pcdagogičnih knjig. Sklcne se: učiteljsko društvo naj pristopi kot letni ud k društvu ,,Slov. Matice" in k društvu Bsv. Mohorja". Kolikor pa sc botle nioglo z dunarninii inočmi izhajati, naj sc oskerbe naj jired naslednji časopisi in knjige: ,,Piaktisclier Lanchvirt" (časopis), ,,Bescdnik" (.časopis), Die yiinitats])olizeiliclic Ucberwachung holierer u. nicdcrcr Schulen u. ihre Aufgabc (dr. Fried. Falk, Berliii, Leipzig, Weitli u. Comp. 1808), Chronik des Volksscliuhvescns (\Volfraiu, Altona), knjiga škofa Doupanloupa o izrcji, Lelubuch dcr Kiziehung uiid des Untcrriclites von Alois K. Oliler (Mainz, Verl. von Fr. Kirclihcim 1862). *J Ta g. Belarjcv govor princsc prihodnji ,,Tovarš"Vredn, 4. Kakobiseučiteljemna koristboljevravnaladružba v ponioč vdovam in sirotani ljudskih učiteljev na K r a n j s k c ni ? Pervoscdnik pravi, da je učiteljsko društvo po §. 2. društvenih pravil opravičeno, da sc poteguje za pravice ljudskih učiteljcv in da tcdaj tudi preudarja, ali je scdanje vdovsko društvo učitcljciu na korist vravnauo, ali ne. Preden sc o tej važni točki dalje obravnava, stopijo v zbor c. k. dcželni šolski nadzornik g. dr. A. J a r c. G. Gerkman poroča o delovanji dosedanjega odbora pri vdovskemu društvu, in pravi, da je račun popolnoma izdelan, da se je predložil slavni c. k. deželni vladi; vsa društvena pisma z obligacijarai vred iina pa ravnatelj g. K. Lcgat, kjer jih vsakdmštvenik more videti. To društvo ima scdaj že precej lepo prcmoženje, in sicer 23.033 gold. v obligacijah in 34 gold. 94 kr. gotovinc. G. c. k. deželni šolski nadzornik razjasnujejo zadcvo zastran računa, ter pravijo, da se je vladi predložil le posnetek (ExtractJ računa brez posebnih doklad. Vlada je poslala pregledanc lačune konzistoriju nazaj, in naj bolje bi bilo, da bi se sedaj društvo samo ganilo in ukrenilo, kar vidi, da bi bilo potrebno. G. Gerkman pravi: Jaz sem mnogo pisaril pri vdovskcm društvu in sem račune sestavljal; poslednjič pa je odbor vse račune dal vradniku g. Tomasu, da je vse to še enkrat pregledal. Sklcp računa je s koncem meseca decembra pretcč. 1. Vladi se jc res lc posnetek računa predložil, ker se je reklo, da je to dovolj. On (Gerkraan) tedaj nasvetuje: a) odbor učiteljskega društva naj odbor vdovskega društva prosi, da skliče občni zbor vseh udov društva v pomoč vdovam in sirotara; b) učiteljsko društvo naj koj dancs voli oddelek peterih udov, kteri naj pravila vdovskega društva pretresa in potem v občnem zboru tega društva potrebne spremembe nasvetuje. Sprejme se ta predlog. V oddelek za pretresovanje pravil sc volijo: Gerkman, Govekar, Praprotnik, Tomšič, Uranič. G. Uranič vpraša, kam in komu in do kdaj naj se sedaj (začasno) plačuje letnina vdovskega društva. Sklep: Plačuje se namestniku društvenega prednika, ravnatelju g. K. Legatu; vnanji udje pa naj plačujejo te doneske pri c. k. okrajnih gosposkah. Ta predlog naj se naznaui prednikovemu namestniku vdovskega društva, pa tudi slavna c. k. vlada naj se naprosi, da bode c. k. okrajnim gosposkam naročila, da bode te doneske ssprejeniala in odiajtovala na oduienjeuo mcsto. Zadnji obrok za lctošnjo letaino naj bi bil pa do konec mcscca aprila. Irnena tistih, ki plačajo za leto 1870., naj se naznanjajo v ,,Tov." 5. Nasveti posaninib družabnikov. G. Gerkman nasvctujc, da bi se tudi učiteljice sprejemalc v učiteljsko društvo. Sklene se: Učiteljice morejo s tistimi dolžnostimi in pravicami pristopiti v nčiteljsko društvo kakor učitelji. Pervosednik prebcre g. Erkcrjcvo pismo, v kterem (Erker) nasvetuje, da bi bili šolski piazniki po doželi v ravno teni času) kakor so po mcstili. Nazoči nčitclji pa so teh iiii^li,