Pripovednega junaka Petra Klepca poznajo (in si ga lastijo?) prebivalci Čabransko-osilniške doline, torej obmejnega območja na hrvaški in slovenski strani meje. O njem kroži več med seboj precej podobnih zgodb, v katerih šibek nezakonski otrok Peter postane silak, ki s svojo nadnaravno močjo pomaga pomoči potrebnim in iz krajev odganja sovražnike. Prispevek na primeru ljudskega in literarnega junaka Petra Klepca prikaže spreminjajočo se vlogo in različnost interpretacij mita v času in prostoru. Osredotoča se na zgodovinske spremembe v dojemanju Petra Klepca: na njegovo (lokalno) funkcijo v času imperialne politike Habsburžanov, na proces njegove nacionalizacije in dileme, ki so se pojavile ob delitvi Čabransko-osilniškega območja t. j. izvirnega območja nastanka legend med dve državi (Slovenijo in Hrvaško). Pokaže, da se je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin in (interpretativnih) diskurzov Klepca uporabljalo v različne namene. Najprej je služil kot simbol moči in preživetja v Čabransko-osilniški dolini, nato kot habsburški mit, ki je opravičeval obstoj monarhije nasproti osmanskemu sovražniku in slednjič kot prispodoba hlapčevskega Slovenca, ki je vedno le vdan podložnik drugim gospodarjem (najprej Avstro-ogrski, nato Evropski uniji).

Pravice