Ano (Leto) XIII. (8) No. (Štev.) 32 “E8LOVENIA LIBRE 99 BUENOS AIRES. 11. AVGUSTA (AGOSTO) 1955 VELIKI ŠMAREN NA PRAGU NOVE DOBE Veliki Šmaren je bil pri nas doma ve¬ lik praznik. Verni slovenski človek je na ta dan zbrano in pobožno počastil svojo nebeško Mater. Tisoči Slovencev so se zlasti za ta Marijin praznik zbra¬ li na Brezjah in drugih Marijinih bož¬ jih poteh širom Slovenije. Vsaka fara je ta praznik praznovala s posebnimi slo¬ vesnostmi. To je bil dan, ko se tudi naj¬ bolj dreveni kristjani niso lotili nobe¬ nega deki, ki bi skrunilo svetost prazni¬ ka. Tudi v narodnem življenju je bil ta praznik pomemben; eden tistih dni, ki so bili kot mejniki v življenju in delu zlasti kmečkega ljudstva: sv. Jurij, zna¬ nilec pomladnega dela, sv. Mihel, ki je zaključil kmetov trud na polju, sv. Mar¬ tin, ki je spremenil mošt v vino in drugi Veliki šmaren so ponekod imenoval “Šmaren po delu”. Do tega dne je bi lo na kmetih dela čez glavo. In to naj težjega dela, ki se začne kmalu po po mladanski setvi in traja tri dolge mese ce brez oddiha: najprej pletev in okopa vanje, nato žetev, potem košnja, kateri ni bilo ne konca ne kraja in nazadnje so zapeli cepci po podeh. Pikapokanje cep¬ cev se je zadnja leta sicer vedno bolj umikalo brnenju mlatilnega stroja, ven¬ dar je bilo še vedno mogoče slišati nji¬ hovo pesem po mnogih krajih naše de¬ žele v julijskih in avgustovih dneh od zore do mraka. Potem pa je prišel čas kmetovih letnih počitnic. To niso bile po¬ čitnice brezdelja, ampak bolj mirnega in manj napornega dela, dokler ni bi¬ lo treba tja po malem šmarnu zopet krepko poprijeti za trdo delo: posprav¬ ljanje jesenskih pridelkov: koruze, krom¬ pirja, ajde, pese, zelja, repe itd., delo, ki se je končalo po gozdovih in steljni- kih šele, ko so začele padati prve sne¬ žinke na zmrznjeno zemljo. Vse te lepe domače stvari se nam, ki ucsetierje živimood frcnit, zde k.: kor pravljice. Ko smo bili sami sredi teh dogodkov, smo bili nemara kdaj naveli¬ čani neprestanega garanja in trde bor¬ be za vsakdanji kruh in smo bili kar nevoščljivi meščanu in delavcu, ki je odkresal določenih osem ali šest ur dnev¬ nega dela, potem pa je bil gospod, med tem, ko smo mi na plugu sedeč čakali, kdaj se bo toiiko posvetilo, da bomo videli zarezati prvo brazdo ob ajdovi setvi in smo proti polnoči imeli še pol¬ no dela, ki ga ni bilo mogoče odriniti na jutri. Sedaj je ta pravljica za nas le še preteklost. Sedanjost je drugačna. Tu¬ di mi sedaj sedimo po pisarnah ali pa smo priklenjeni k strojem in čakamo, kdaj bo dan znak, da je našega dela ko¬ nec. Dan je enak dnevu in ti dnevi se vlečejo v brezkončnost. Marsikdo si je že zaželel, da bi se vrnili časi, ki so bili trdi in grenki, ki smo jih tolikokrat pregodrnjali, pa so vendar nudili toliko lepega, domačega. Med premnogimi grenkobami, ki so nas zadele v zadnjem desetletju, je ena tudi ta, da smo morali tako do dna spre¬ meniti način življenja. Saj nam moderna civilizacija skuša olajšati to bolečo spremembo: močnik in žgance smo kar na splošno zamenjali z bifteki in narez¬ ki, i zapravljivček, vsaj naši bogatejši USAjevci z avtomobilom, kaščo z elek¬ trično ledenico, slamnato streho s hiši¬ co v kalifornijskem slogu, fantovsko petje s kombinadom in televizijskim apa¬ ratom in na ilovnate kolovoze ter sne¬ ženo plondro smo pozabili, vozeč se v avtobusu ali trolejbusu, kamor hočemo. A vendar nas vse te pridobitve puste hladne. Toplino more dati le to, kar je resnično našega, čeprav je skromno in grenko. Veliki šmaren, že enajsti, ki ga pra¬ znujemo izven domovine, naj bo zopet prilika, da obnovimo naše zveze z do¬ movino. Praznujmo ga kot dobri kristja¬ ni tako, kot se spodobi. Čeprav je dela¬ ven dan, vsaj v Argentini, ne pozabimo na našo versko o dolžnost. Sedaj, ko so povsod vpeljane večerne maše, lahko prav vsakdo najde priliko, da da Bogu, kar je božjega. Ta dan je zopet prilika, da se med znanci in prijatelji, zlasti pa v družinskem krogu, v pogovorih spom¬ nimo domovine. Odrasli, ki domovino poznamo, bomo ob spominih na to, kar smo sami videli in doživeli, utrdili ve¬ zi, ki nas morajo spajati z domovino, Največji politični konferenci po drugi svetovni vojni, konferenci velikih štirih, sledi sedaj v Ženevi največja svetovna konferenca, ki ni verjetno največja sa¬ mo po drugi svetovni vojni, ampak obe¬ ta biti po svojem pomenu tudi ena naj¬ večjih v svetovni zgodovini, če je pred nekaj tedni konferenca velikih štirih skušala odstraniti mrzlo vojno in ji je baje to tudi uspelo, potem je ta konfe¬ renca, konferenca za mirno uporabo a- tomske energije, take narave, da ni v njenih rokah samo usoda vojne in miru, ampak usoda vsega človeštva, kolikor je ta odvisna od zakonov narave. V Žene¬ vi se je zbralo nad 1600 znanstvenikov iz 72 držav sveta, prišli so oni z zahod¬ nih svobodnih držav sveta in oni, ki mo¬ rajo delati v posebnih okoliščinah v dr¬ žavah za železno zaveso. In to konferen¬ co spremljajo senzacionalne napovedi. Neki newyofški listi je objavil na prvi strani ogromne digrame o tem, kam usmerjajo znanstveniki atomske energi¬ je človeštvo in možnosti njegovega raz¬ voja. Tako umetni satelit, ki ga je pred nekaj dnevi napovedal predsednik Eisen- hower kar izginja v razmerju razdalj, ki jih list navaja za druge vsemirske pre¬ obrate. Nazorno kaže, kako bo od teg-a umetnega satelita, ki bo čez dve leti za¬ čel krožiti okoli zemlje, možno v petih dneh prileteti na 390.000 km oddaljeno luno, z lune pa v 146 dneh na 400 mi¬ lijonov km oddaljeno Venero. V preraču¬ navanju svetovja se ustvarjajo revolu¬ cionarne novosti in človeku bo dano, da se naj teh revolucionarnih sredstev tudi poslužuje. REVOLUCIJA V DIPLOMACIJI Komentatorji te atomske konference v Ženevi ugotavljajo, da je že konferenca velikih štirih morala ugotoviti, da je a- tomska znanost spravila vojaške strate- ™? v take škripce, da ne vedo iz zagate. Vedo samo to, da je v sedanjih okolišči¬ nah vojskovanje postalo nemogoče, ker so atomske in hidrogenske bombe posta¬ le preveč nevarne za tako uporabo. Brž ko bo sprožil kdo tako vojskovanje, ne bo spravil v nevarnost samo svojega nasprotnika, ampak tudi samega sebe. Diplomacija pa je tista, ki dela ta¬ krat, kadar vojskovanje miruje. Diplo¬ macija je dosedaj vojskovanje priprav¬ ljala, ali pa po vojski urejala in posprav¬ ljala razvaline, ki jih je vojska povzro¬ čila. V dobi atomske energije postaja vojskovanje “nemogoče” in se mora di¬ plomacija odločati za čisto nove oblike; diplomacijo je zajelo trenje, ki ga nazi- vajo nekateri kot “revolucionarno”. * Prvi, ki je te dni uporabljal tako iz¬ razoslovje, je bil angleški filozof in fi¬ zik Bertrand. Russell. Pred ženevsko kon¬ ferenco je v London sklical kongres fi¬ lozofov iz vsega sveta in jim predložil nov načrt za “federativno povezavo” vsega sveta. Kongres se je zaključil s sklepom, da je treba vse države in na¬ rode opozoriti, da je vojskovanje prene¬ varno in nemogoče in da je treba dose¬ či, da se vsi narodi povežejo v tako med¬ narodno zvezno organizacijo, ki bo pre¬ prečevala sleherni konflikt, obenem pa nudila dovolj trdno vez za mirno sožit¬ je in razvoj vseh narodov. V posebni iz¬ javi povdarja Russell, da je diplomacija zašla v veliko krizo, iz katere pa mora najti pravo pot rešitve. Velike ideje: ka¬ pitalistična reakcija, komunistična revo¬ lucija, demokratska svoboda — vse to dobiva čisto nov pomen. Tisti, ki so ra¬ čunali, da bodo zadnji, zmagoviti prodor teh idej mogli doseči z uporabo orožja, to je s tem, da bo izzvan vojni konflikt, ki se bo nazadnje zaključil z zmago te ali one usmerjenosti, se morajo umakni¬ ti v zatišje. Tako postaja med drugim mednarodni revolucionarni komunizem “premagano zlo,” ker ne more računati na zadnjo in končno zmago, to je na de¬ finitivno oblast nad vsem človeštvom, ker tega s silo, z orožjem ne bo mogel uresničiti. Diplomacija, ki je nekoč pripravljala ali pa zaključevala vojne, mora sedaj iskati novih poti in sredstev za svoje u- veljavljanje. Isto se bo počasi začelo javljati v notranji politiki posameznih držav, kjer razni totalitarni sistemi ne bodo mogli sloneti predvsem na sred¬ stvih sile in terorja. Kakor so morali ko¬ munisti pustiti svoje znanstvenike na svetovni kongres, ki se’te dni vrši v Že¬ nevi, tako se bo morala v notranjosti kom. sveta začeti rušiti vera v “edino” pravilnost komunizma in njegovih nau¬ kov. Morda se bližamo dobi hudih pre¬ tresov v raznih kom. državah, kjer'" slo¬ ni totalitarni režim samo na nezmotlji¬ vosti in neporušljivosti svojih ustanov in osnov. MED DVEMA KONFERENCAMA Toda ves svet je poln težkih politič¬ nih kriz in teh je vedno več. V Evropi se večajo težave okoli vprašanja, kako organizirati zedinjenje Nemčije in v A- ziji postaja problem Formoze glavno te¬ žišče svetovne politike. V drugih delih Azije se pripravljajo nove težave (Ko¬ reja, Indokina, Indonezija, Pakistan) in i v Afriki je konflikt v francoskem Ma¬ roku vedno resnejši. Daši niti eden teh konfliktov ne terja zase takšnih okoli¬ ščin, da bi zaradi njih moglo priti do resnih vojnih konfliktov, je v vseh teh odgovornost velesil v toliko zapletena, da morajo vsa ta vprašanja najti pri¬ merno rešitev. Velesile, ki bodo morale poravnavati vse te spore, pa morajo ohraniti ugled •— in ta se jim tako v Aziji, kakor tudi v Afriki danes zelo ruši. Med 'glavnimi ,vel: r \. uuni, ki se danes najbolj “trudi”, da bi utrdila svoj ugled in pomen, pa je ravno Sovjetska zveza. V Moskvo vabijo sovjetski državniki vedno več evropskih predsednikov vlad in zunanjih ministrov. Predsednik sov¬ jetske vlade Bulganin je celo izrazil, da upa, da se bo to številno romanje v Mo¬ skvo končalo tako, da bo nazadnje tudi on povabljen, da “poroma” na obisk k Eisenhowerju v Washington. V Moskvi sami pa je Bulganin v soboto in nedeljo na svojem poletnem posestvu priredil diplomatom tako slavje in veselje za ■vveekend, da je pisanja o teh nenavad¬ nih moskovskih podrobnostih v vseh li¬ stih več ko dovolj. Če bi bili zunanji vi¬ dezi popolnoma merodajni, tedaj bi se moglo reči, da so se v Moskvi prvi od- Casi um nalil ose d e aluinuos seeimdarios tieneii cabida en los eentros de estudio El ministro de Educacion de la Na- cion doctor Francisco Marcos Anglada inicio el viernes pasado un ciclo radial sobre los temas vinculadas directamen- te con la ensenanza y la cultura que se desarrolla en el pais. Al comienzo de su disertacion trazo un panorama de la realidad en la mate- ria anterior al advenimiento del actual gobierno. Cito mas adelante cifras de 1946 y de la actualidad como la que se refiere a las 50.692 secciones de grados y divisiones existentes en ese entonces contra 133.678 con un aumento de do- centes que de 117.905 pasaron a 188.770 en 1955. Comparo el presupuesto para los gastos de educacion que era de 286 millones de pesos en 1946 con lo que se invierte ahora: 2.197 millones agregan- do el detalle de que contraste con 15 jar- dines de infantes para el primero de esos arios corresponde 1.188 que hoy funcionan. Destaco ademas que alrede- dor de un millon de alumnos tienen ca¬ bida en los 5.187 eentros de estudio, ča¬ si 2.000 mas que en 1946. Actualmente se ha reducido analfabetismo al 3.9 por ciento. Dedico finalmente parrafos a la edu- cacion fisica y la atencion medica y al arduo proceso de planifieacion, de orga- nizacibn y de obra concreta, que abarca la ultima decada. V srednjih šolah je zagotovljen prostor za skoro en milijon dijakov Prosvetni minister dr. Francisco Mar¬ cos Anglada je začel prejšnji petek vr¬ sto radijski govorov, ki jih bo imel o problemih, ki se nanašajo na vzgojo in kulturo. V začetku svojih izvajanj je prikazal stanje, ki je bilo v šolskem pogledu pred prihodom sedanje vlade. Navajal je, da je imela Argentina leta 1946 50.692 u- čilnic, sedaj jih je 133.678. Pravtako se je zvišalo število učnega osebja od 117.905 na 188.770 v letu 1955. Primerjal je tudi proračune izdatkov za vzgojo mladine. Ti so znašali v letu 1946 286 milijonov pesov, sedaj pa 2.197 milijonov. Dodal je tudi še, da se je šte¬ vilo otroških vrtcev od 15 dvignilo na 1.188. Naglašal je tudi, da je v raznih srednješolskih zavodih zagotovljen pro¬ stor za skoro en milijon dijakov v 5.187 šolskih središčih, t. j. skoro 2.000 več kot leta 1946. Procent nepismenih se je pa zmanjšal na 3.9. Končno je prosvetni minister prikazal tudi napore za tele¬ sno vzgojo mladine, za njeno zdravstve¬ no zaščito ter proces planifikacije, orga¬ nizacije in vseh ostalih konkretnih del. ki jih je bilo treba izvršiti v zadnjem desetletju. ločili za nove “revolucionarne” metode v diplomaciji. Toda prvi umetni sateliti bodo šli kro¬ žit nad zemljo- nekako čez dve leti in prva potovanja med planeti so tudi še daleč. Med tem pa je treba urediti vse viseče zadeve, ki mučijo Evropo, Azijo in Afriko. Še pred nekaj meseci bi vse te zadeve mogle postati resen povod za ma imel za namen umor predsednika. Odgovornost za reakcijo ria to dejanje pa da so hoteli pripisati delavskim or¬ ganizacijam. Znova je tudi naglasil, da je dokazano, da pri uporu politične stranke niso sodelovale. V pogledu po¬ milostitve upornikov je dejal, da je tre¬ ba državo bolj voditi s pravičnostjo kot pa z milobo. Ljudstvo je pa za prizane- vojskovanje, tokrat jih bodo na ktmfe- --'jivčsl, zato bo vlada storila to, kar renči štirih zunanjih ministrov, ki bo v oktobru v Ženevi, morali urejati tako, da bo diplomacija že nosila na sebi prve poteze nove mode; na svet bo diploma¬ cija zrla z oporišč, ki bodo za polovico že obešena nekam v vsemirje. Vsaka kriza slabi pozicije, ki so bile poprej v veljavi in jim skuša dajati nov pomen in odnos. Nova atomska doba je s poznanjem, da je sila sama sebi prvi in največji grob, s svojim grozečim pr¬ stom obsodbe najhujše pokazala naj¬ prej na komunizem in na njegove sa¬ nje o nadvladi nad vsem svetom... Ko¬ munistični oblastniki na vseh svojih pre¬ stolih bodo po ugovitvah ženevskih a- tomskih razglabljanj najbolj prizadeti. ZA POMIRJEN JE mlajši in najmlajši pa, ki jim je domo¬ vina samo beseda, ki vedno bolj tuje do¬ ni, pa bodo ob naših toplih besedah vzljubili to, kar jim ni bilo dano videti in doživeti. Opazujmo ljudi drugih narodnosti, ki žive okrog nas. S kako ljubeznijo in navdušenjem goje misel na domovino: Baski, Katalonci, Lahi, Švicarji, Irci. Ne le stari, ki so od tam prišli, ampak tudi mladi: sinovi, vnuki in pravnuki. Učimo se pri njih! Prazniki so najpri¬ mernejša prilika za to. Dne 5. avgusta je bilo mesec dni, od¬ kar je predsednik general Peron naslo¬ vil na politične stranke in na ljudstvo poziv za splošno pomirjenje in sožitje političnih skupin. Ta poziv je naletel na splošno odobravanje in je sprožil živah¬ no razgrabljenje o vseh notranjepolitič¬ nih problemih. Predstavniki posameznih političnih skupin imajo skoro vsak dan konference in razgovore s svojimi strankinimi funkcionarji ter pristaši ter zavzemajo stališča do predsedniko¬ vega poziva. V imenu opozicionalnih strank je prvi javno odgovoril predsedniku generalu Peronu na njegov poziv za politično po¬ mirjenje predsednik radikalne stranke dr. Frondizi. Njegov govor je prenašala radijska postaja Belgrano. V imenu peronistov je govoril novi predsednik Vrhovnega sveta Peronistič- ne stranke dr. Aleksander Leloir. Govoril je prejšnjo sredo ter je njegov govor prav tako prenašala radijska po¬ staja Belgrano. Dr. Leloir je odgovarjal dr. Frondizi- ju na njegova izvajanja. Dejal je, da so si peronisti z radikali edini, da je tre¬ ba vsa ustavna določila striktno izvaja¬ ti. Prizna, da je peronistično gibanje v zadnjih letih omejilo nekatere svobo¬ ščine, pravi pa, da so to delale tudi prejšnje argentinske vlade. Peronisti so toliko pošteni, da to priznajo, drugi pa tega niso storili. V nadalnjih izvajanjih je omenjal zahteve dr. Frondizija na kulturnem, gospodarskem in socialnem področju ter pravi, da so vse te zahte¬ ve že obsežene v programu peronistične- ga gibanja. Pozdravlja dr. Frondizijevo izjavo, da v pogledu pridobljenih social¬ nih pravic delavstvu ni mogoč več noben korak nazaj, ampak je mogoče to social¬ no zakonodajo samo spopolnjevati. Končno je dr. Leloir naglašal, da bo pe¬ ronistično gibanje storilo vse, da bo v deželi prišlo do pomiritve. Predsednik general Peron je v zadnjem tednu govoril na sestanku osebja prosvetnega ministrstva. V svo¬ jih izvajanjih je naglašal važnost in po¬ men strokovnih organizacij ter koristi, ki jih ima od njih ljudstvo in država. Na politično stanje v državi se pa na¬ naša njegova izjava, ki jo je dal na raz¬ na vprašanja italijanskemu listu “Tem¬ po”. Argentinski listi so jo objavili v torek. V njej predsednik general Peron pravi, da je z ozirom na sedanji politični položaj v Argentini glavni cilj vlade po¬ mirjenje in ustvaritev novega sistema za politično delo demokratičnih strank. Za opozicionalne stranke je dejal, da so se posluževale kampanje govoric in šušljanja, kar vsekakor škodi koristim države. Požig cerkva dne 16. junija je ostro obsodil ter označil to dejanje za barbarsko in perverzno. Na vprašanje, če je smatrati napetost med cerkvijo in državo za odstranjeno, je naglasil, da vlada želi, da vsi Argentinci sodelujejo pri pomirjenju in ne želi nobenih izjem. Znova je poudarjal, da je katoličan iz prepričanja in tradicije. Glede upora dne 16. junija je dejal, da je brez dvo¬ ljudstvo od nje zahteva. Obstoj naspro¬ tij med oboroženimi silani je zanikal, glede CGT je pa izjavil, da po 16. juni¬ ju ni več napadalni oddelek za obram¬ bo peronizma, ampak izpostavljena po¬ stojanka za obrambo vse dežele. Dr. Vicente Solano Lima je bil naslednji opozicionalni govornik, ki je govoril narodu v imenu demokrat¬ ske stranke. Tudi njegov govor je v to¬ rek zvečer prenašala radijska postaja Belgrano. V njem je pojasnil stališče, ki ga do aktuelnih političnih problemov zavzema ta politična skunipa. Dr. Nikolaj Repeto in dr. Alfredo Palacios sta prvaka v socialistični stranki. Oba bosta govorila v' imenu Socialistične stranke ter sta že zaprosila radijsko po¬ stajo Belgrano, da ju uvrsti med svoje oddaje. Po obstoječih predpisih sta oba že tudi predložila radijski postaji 5 ko¬ pij govorov, ki bosta imela. Razen te¬ ga je socialistična stranka zaprosila za 27. avgusta za. prostore v Luna parku, kjer namerava imeti politični shod. Radikali so bili tudi v prejšnjem tednu v pripra¬ vah za narodni kongres svoje stranke, ki se bo začel jutri v mestu Avellaneda. Na številnih konferencah so se prvaki stranke zavzemali, da mora priti na kongresu do pomiritve obeh frakcij. V ta namen je skupina “principistov” iz¬ dala tudi spomenico ter jo poslala vsem delegatom za kongres. Poslanec te stranke dr. Yadarola bo prihodnje dni govoril tudi po radiu. Ob 10 letnici odmeta prve atomske bombe na Hirošimo Pod geslom “Nikdar več se ne sme po¬ noviti ta tragedija” so se na Japonskem v Hirošimi 6. avgusta spominjali desete obletnice odmeta prve atomske bombe. Ob 8.30 uri dop., t. j. ob uri, ko je bi¬ la pred 10 leti odvržena atomska bomba na to mesto, je bilo pred spomenikom žrtvam ted. bombnega napada zbranih okoli 50.000 ljudi. Vsi so v tem trenutku padli na kolena, po cerkvah so začeli zvoniti zvonovi, sirene po tovarnah pa zamolklo tuliti. Župan mesta Hirošime je v svojem govoru znova opozarjal svet, da se. tragedija Hirošime ne sme več ponoviti ter da se mora ustvariti večni mir. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. VIII. 1955 Slavnostni dnevi v Lemonlu Lemont v Severni Ameriki je 2., 3. in 4. julija doživljal slavnostne dneve. Po¬ leg posvetitve slovenskega naroda brez¬ madežnemu Srcu Marijinemu na Ameri¬ ških Brezjah, so bile na sporedu še dru¬ ge pobožnosti in prireditve. Z njimi so severno ameriški Slovenci se skupno od¬ dolžili spominu vseh slov. žrtev II. svet. vojne, treh okupatorjev in komunistične revolucije. Nočna procesija V soboto 2. julija zvečer je bila nočna procesija od samostana slov. frančiška¬ nov k lurški votlini. Po procesiji je bila v romarskem domu Baragova proslava. Na njej je ing. Jože Gregorič govoril o stanju priprav za Baragovo beatifikaci¬ jo. Vso proslavo je vodil tajnik Bara¬ gove zveze o. Bazilij. Posvetitev Slov. naroda brezm. Marijinemu Srcu Glavna lemontska slovesnost je bila naslednjega dne, v nedeljo 3. julija, ko je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman znova posvetil slovenski narod brezm. Srcu Marijinemu. Prva posvetitev je bi¬ la med italijansko kupacijo leta 1943 ob podobi Marije Pomagaj, v Ljubljani, ker so bile Brezje takrat zaradi vojne ne¬ dosegljive. V letu 1955 se je pa izvršila na ameriških slovenskih Brezjah, kjer ima Marija Pomagaj z Brezij svoj dru¬ gi prestol v kapeli, slov. frančiškanov. Udeležba vernikov je bila izredna. Slov. rojaki so prihiteli iz daljnjega Co- lorada, North Dakote, Nebraske, Min¬ nesote, Ohio, Kanade in od drugod. So¬ dijo, da je bilo vseh romarjev okoli 2.000. Z njimi so pa bili tega dne duhov¬ no združeni vsi Slovenci: Tisti, ki so za¬ radi komunizma morali zapustiti dmo- vino in žive danes razkropljeni po vsem svetu, in tisti, ki trpe pod komunisti do¬ ma. Vsi ti Slovenci iz 33 držav in dežel na svetu, so bili zastopani z lastnimi posvetilnimi listinami brezm. Srcu Ma¬ rijinemu. Sv. maša je bila na prostem pred lurško votlino. Imel jo je franč. ko¬ misar p. Aleksander Urankar ob asi¬ stenci župnika Štefana Kraljiča in p. Bazilija. Pridigo je pa imel škof dr. Gre¬ gorij Rožman. Ni govoril samo navzo¬ čim romarjem, ampak vsem Slovencem, ko je pojasnjeval namen in pomen tega romanja in posvetitve Marijinemu brezm. Srcu. Po maši je bila procesija Sv. Rešnje- ga Telesa. V njej so dekleta v narod¬ nih nošah nosila 2 posvetilni knjigi, s posvetilnimi listinami Slovencev iz 33 držav in dežel. Knjigi sta bili okraše¬ ni s slovenskimi pušeljci in trakovi. Pred baldahinom, ki so ga nosili slov., možje v narodnih nošah so dekleta slov. sobotne šole iz Chicaga posipavala pot in prostor pred oltarji z rožami. Najsve¬ tejše je nosil škof dr. Rožman. Med pro¬ cesijo, kakor tudi med mašo, je lepo pel za to priliko sestavljeni pevski zbor pod vodstvom Vilka Kuntare. Zadnji blagoslov je bil pri oltarju, ki je bil postavljen na stopnišču romarske¬ ga doma. Tu je bila izvršena tudi posve¬ titev brezm. Marijinemu Srcu. Ko je škof dr. Rožman spregovoril po zvočni¬ ku, da nastopa trenutek posvetitve, je vsa množica pokleknila in za svojim škofom ponavljala posvetilno molitev. Od romarskega doma se je procesija Marijinemu brezni. Srcu posvečenih ro¬ marjev pomikala proti samostanu. Sa¬ mostanska cerkev, v kateri ima Brez¬ janska Marija v glavnem oltarju svoj prestol, je mogla sprejeti samo en del romarjev. V kapeli je škof dr. Rožman prevzel obe posvetilni knjigi in jih polo¬ žil pred Marijino podobo. V kratkih be¬ sedah jih je izročil v varstvo slovenskim frančiškanom v Lemontu. V njihovem imenu je obe posvetilni knjigi sprejel v varstvo franč. komisar p. Aleksander Urankar. V nedeljo 3. julija proti večeru je bil pri slov. frančiškanih v Lemontu križev pot ob postajah križevega pota na pro¬ stem. Zvečer so- se pa vsi romarji zbrali v romarskem domu, kjer je v pravem slovenskem razpoloženju potekal dru¬ žabni večer. Na njem je Anton Jeglič kazal tudi skioptične slike od lanskega romanja v Lemontu. Tega dne so imeli člani Slov. kat. akad. starešinstva tudi prijateljski se¬ stanek. Organiziral ga je ing. Vladimir Remec. Na njem je bilo med drugim sklenjeno, da bo SKAS v Sev. Ameriki prihodnje leto organiziral poseben štu¬ dijski dan, na katerem naj bi se obrav¬ navala zlasti vprašanja, ki zadevajo slo¬ vensko izobraženstvo po svetu. Requiem za slovenske žrtve V ponedeljek, 4. julija je bila v samo¬ stanski cerkvi pri oltarju Marije Po¬ magaj žalna maša za vse žrtve II. svet. vojne, okupacije in komunistične revolu¬ cije. Daroval jo je prevzvišeni dr. Gre- Debeljak - Remec: KYRIE ELEISON - SLOVENSKI VELIKI TEDEN Desetletnica “najstrahotnejše sloven¬ ske usodnosti v Vetrinju” je prešla v zgodovino. Hočem reči, da je dobila v slovenski zgodovini tisto častno mesto, katerega zavzemajo v vsaki narodni zgo¬ dovini le najvrednejši in največji vsena¬ rodni dogodki. Slovenski človek bo ži¬ vel v pravi slovenski zavesti na vseh ce¬ linah zemeljske oble, dokler bo spomin nanje tako iskren in svetel, kakor so bi¬ li vzvišeni ideali, ki so bili vsebina mla¬ dih življenj v Vetrinju. Takim velikim dnevom se narodi klan¬ jajo in oddolžujejo: spomenike časti in vredna dela jim v znak hvaležnosti da¬ rujejo. Tako najvišje plodove duha na¬ mesto venljivega lovorja izročujejo o- nim, ki so po pravici to tudi najbolj za¬ služili. Poleg lepih spominskih proslav tega našega velikega dne, je izšla v Bs. As-u v njega spomin tudi tiskana beseda, ki naj priča o tistih groznih dneh pred de¬ setimi in več leti, a prav tako o dana¬ šnjih, ko je slovenski kulturnik pod tu¬ jimi zvezdami s trpečim srcem izpolnje¬ val svoje kulturno poslanstvo in neneh¬ no dajal svoj kulturni davek. Sloven¬ ska izseljenska zgodovina bo že zaradi tega dobila či^to drugačno vsebino in prizvok: morala bo zapisati silne napo¬ re kulturnih delavcev, ki so ne le neu¬ poštevani in nespoštovani od matere domovine, ampak celo od nje napadani in zasramovani, vztrajali pri kulturnem delu ter za ohranitev slovenskega ime¬ na in zavesti v zamejstvu doprinesli naj¬ višjo mero dejavnosti. Pri Slovenski kulturni akciji je na dan desetletnice smrti pisatelja Narte ja Ve¬ likonje, 25. junija 1955 — in v počasti¬ tev spomina vseh, ki so med zadnjo voj¬ no umrli pod mečem okupatorja ali do¬ mačega rablja, po taboriščih po vojni “od sodišč slovenske nečasti na smrt ob¬ sojeni in skozi temnice jetnišnic in pri¬ siljenega robstva v umiranje pahnjeni”, kakor tudi “vseh, daleč v tujinah od bo¬ lečin domotožja umrlih”, posebej pa še vseh mučenih “Slovensko ustvarjajočih kulturnih delavcev — iz našega duha”— izdala bibliofilsko knjigo Kyrie eleison — Slovenski veliki teden, z verzi pesni¬ ka Tineta Debeljaka in z risbami in v o- premi Bare Remčeve. Izšlo je 300 nume- rinanih izvodov, od katerih vsak obsega 20 dvojnih listov velike oblike. Verze spremlja 11 celostranskih risb Bare Remčeve. Okvirni del v knjigi tvorita Veliki pe¬ tek 1941, ko je umrla svoboda nad slo¬ venskim nebom in so se pričeli odpirati grobovi in pa Vstajenska nedelja na koncu; ki so prišla, da bo čez oceane priklicala raztepence domov. V prvi nam v najgroznejši uri pesnik pokaže edino pot: “Čez previs visimo! — Molimo!” In v drugi naše najvišje upanje: “Krist je vstal! — Velikonočni zvon domov nas kliče že čez morja tuja: Aleluja!” Srednji del vsebuje: Gospod usmili se — zasedba Slovenije po okupatorjih in njihovo nečloveško ravnanje z njeni¬ mi prebivalci; Kristus usmili se — div¬ janja in razdejanja domačega sovražni¬ ka, hujšega od prejšnjega; Gospod u- smili*se — odhod od doma v svet, brez¬ pravnost pod oblastjo nezvestih zavezni¬ kov in iskanja cest v dežele preko mo¬ rij... V kratkem cela naša doba ognja in smrti, brezdomstva in iskanj, prelita v verze, ki jih s sveto spoštljivostjo, drugod pa spet z bolečino v srcu be¬ reš in razmišljaš. Klena, realistična je pesnikova beseda, moč izraza in opisa sta v njej. Kakor da so to najžlahtnej¬ ši cvetovi vsega, kar je pesnik Debeljak do zdaj napisal od Črne maše sem... Knjiga je izšla v elegantni opremi in je res že po svoji nakladi namenjena bolj onim, ki so jim dobrine finega oku¬ sa in močnega izraza pri srcu. Ti bo¬ do gotovo tudi znali ceniti prizadev¬ nost B. Remčeve, ki je s svoje strani pri¬ spevala k poudarku in izraznosti pesni¬ kove besede. —jkc. Glasbenik Rev. Francis Missia umrl Napisati toplo besedo priznanja umr¬ lemu ni nikoli prepozno. Že pred nekaj tedni nas je iznenadila nepričakovana novica, da se je smrtno ponesrečil 'z av¬ tomobilom naš slovenski rojak v St. Pau¬ lu, Minn., Rev. Francis Missia, nečak bivšega slovenskega kardinala, goričke¬ ga nadškofa Missije. V kratki dobi sta odšla v večnost dva velika in priznana slovenska glasbenika kot žrtvi avto¬ mobilske nesreče: Dr. Anton Dolinar, ki je prišel v USA pred nekaj leti kot be¬ gunec, in sedaj Fr. Missia, star sloven¬ ski Amerikanec, ki je prišel v to deže¬ lo kot mlad študent v prvih letih tekoče¬ ga stoletja. Ker o Rev. Misiji ni bilo naj¬ ti v naših listih primernega poročila o njegovem glasbenem delovanju, sem se odločil, da jaz napišem nekaj vrstic o tem znamenitem možu, ki sem ga smel imenovati svojega podpornika in prija¬ telja. Rev. Missia je po prihodu v Ameriko nadaljeval svoje študije v St. Paulu in tam stopil tudi v bogoslovje, postal du¬ hovnik, svojo glasbeno nadarjenost izo¬ brazil do konca in postal profesor glasbe v duhovskem semenišču v St. Paulu, Minn. do svoje prezgodnje smrti. Ko sem — vojni begunec ■— prišel v Zdru¬ žene države in me je usoda zanesla tja v St. Paul, sem vedel že vnaprej, da v tem mestu živi Rev. Francis Missia, ki je bilo o njem v škofijskem almanahu zapisano, da je na čelu cerkvene muzike v šentpavelski nadškofiji. Ker sem se sam poleg drugega tudi s cerkveno glas¬ bo mnogo ukvarjal, mi je bilo ljubo, da bom v tuji deželi našel Slovenca na ta¬ ko odličnem glasbenem mestu. Ko sem ga prvič videl, ja napravil na¬ me izreden vtis. Velik, plečat mož s prejkone strogim izrazom na obrazu me je tako ljubeznivo in dobrohotno pozdra¬ vil v svoji izrazito štajerski slovenšči¬ ni (bil je rojen nekje blizu kraja Slati- na-Radenci), da sem bil prijetno prese¬ nečen. Tisti čas velikih stisk in težav je bila topla domača beseda več vredna kot suho zlato. Posadil me je za moderne in lepe orgije v, semeniški cerkvi, kjer sem ga dobil ravno po končani nedeljski popoldanski pobožnosti, češ, naj jih po¬ skusim. Da mu ni bilo na tem, da bi jaz orgije preizkušal, mi je bilo takoj jasno: mož je hotel le videti in slišati, koliko je glasbenika v meni, ko sem mu bil kot tak predstavljen. Kakšno sodbo si je' u- stvaril o moji muzikalnosti. in glasbeni izobrazbi, je bilo. razvidno iz tega, da mi je na željo — več mesecev kasneje — v svojstvu predsednika komisije za cerkveno glasbo brez vprašanja, kaj znam in koliko znam, napisal spričeva¬ lo, da sem usposobljen za organista v sleherni cerkvi v šentpavelski nadškofi¬ ji- Pozneje sva se večkrat sešla in sva postala prijatelja. Ponovno sva se pogo¬ varjala o zbirki, ki jo je rajnik priprav¬ ljal za ljudsko petje v nadškofiji in ka¬ mor je uvrstil mnogo naših lepih sloven¬ skih napevov, za katere je bil izredno navdušen, če je zbirko dokončal, mi ni znano, škoda je, če je ni. Bil je izrazi¬ to dober harmonizator in prirejevalec skladb za moški zbor, ki ga je imel v se¬ menišču takega, da je človeku duša in srce poskakovalo, kadar ga je slišal. Za¬ me je bil vselej trenutek največjega glasbenega užitka, kadar sem mogel nje¬ gov semeniški zbor poslušati. Rajni Missia je bil odličen zborovodja. Pri večjih slovesnostih v semeniški cerkvi je prepustil orgije drugemu, sam pa je vodil zbor. Vse se je vršilo — ne na ko¬ ru, marveč, sredi cerkve, tudi en orgelj- gorij Rožman. Pri njej so slovenski ro¬ marji molili za dušni mir dragih sloven¬ skih žrtev, in z njimi prosili Boga, da bi skrajšal dneve trpljenja slovenskega na¬ roda pod komunističnim nasiljem. ski igralnik je bil spodaj. Pevce je imel razvrščene po klopeh na obeh straneh cerkvene ladje, sam pa se je redno pre¬ mikal nekoliko naprej in nazaj, na desno in levo, in z obema rokama in z vsem telesom vodil svoj zbor, kakor mu je ve¬ leval njegov glasbeni genij. Ta pa je bil najvišje izrazne kakovosti. S svojim do¬ slednim glasbenim poukom je v semeni¬ šču vzgojil dve -generaciji visoko nad¬ povprečnih duhovnikov-pevcev. Med nji¬ mi jih je bilo nekaj tako odličnih, da bi lahko služili za vzor pristnega liturgič¬ nega, pa tudi drugega petja, ne le v šentpavelski nadškofiji, temveč povsod po katoliškem svetu. Njegova roka se je poznala skoraj v sleherni cerkvi v njegovi nadškofiji. Kako so mladi — in starejši duhovniki peli mašne korale v smislu navodil Motu Proprio papeža sv. Pija X, je bilo čutiti takoj, ko je mašnik usta odprl. Na drugi strani je bila Missijeva za¬ sluga, da so po navodilih istega papeža izginile s korov šentpavelske nadškofi¬ je vse skladbe in melodije, ki jih je na- plava svetne operne in operetne muzi¬ ke odložila tam. V tem oziru je bil ze¬ lo strog — in je imel prav. Poleg svoje, čisto poklicne delavnosti pri muzikalni izobrazbi duhovnikov je imel rajni Missia posebno veselje s svet¬ nim mešanim zborom kakih 60 pevk in pevcev, ki ga je sam ustanovil z name¬ nom, da bi z njim prirejal liturgične koncerte izven cerkve in da bi na ta na¬ čin širil smisel za plemenito cerkveno glasbo med širokimi plastmi poslušal¬ stva. V ta zbor je vložil svoje najboljše moči in mnogo, mnogo truda. Namen in delo pri tem zboru je bilo Bogu poseb¬ no všeč, in ni nobenega dvoma, da je rajnik prejel bogato plačilo za velike žrtve, ki jih je vložil v ta zbor. Z njim je namreč redno vsako leto enkrat izva¬ jal nekaj izrazito koralnih (enoglasnih) spevov tako lepo in popolno, da je po¬ slušalec moral biti prepričan o popolni lepoti gregorijanskega korala. Nato je pa vedno dodal izbor cerkvenih liturgič¬ nih himn in motetov v polifoniji, iz zbirk najbolj slavnih cerkvenih sklada¬ teljev izza Palestrine do danes. Vsak Missijev koncert, ki jih je prirejal v ve¬ likem avditoriju v St. Paulu pri polno zasedenem ogromnem stadionu, je bil velik glasbeni dogodek, ki se je, o njem mnogo pisalo in govorilo. Pred leti je o enem teh koncertov prinesla poročilo izpod mojega peresa tudi Ameriška Do¬ movina in pa lokalni, zelo razširjeni šentpavelski list The Wanderer. Ko je pokojni Missia poročili prebral, me je poklical: “Lepo ste napisali. Ze¬ lo mi je všeč. Lepo se zahvalim”. In se je široko nasmejal. Škoda, velika ško¬ da, da je ta široki smeh utihnil. Mislim in sem prepričan, da je bil Rev. Mis¬ sia edistven glasbenik s pristnim slo venskim mehkim občutjem za glasbene finese, ki ne bo mogel dobiti vrednega naslednika. Ali v sledečih rodovih, ki bo¬ do gojili cerkveno muziko v šentpavel¬ ski nadškofiji, bodo ostali vidni sledo¬ vi njegove močne glasbene osebnosti, ki je, presajena iz žlahtnega vrtca slo¬ venske domovine, razvila svojo rast v novo domovino, kjer je sedaj legel k večnemu počitku. Vpliv njegovega glas¬ benega genija pa sega daleč čez meje šentpavelske nadškofije. Naj mu bo, vernemu slovenskemu sinu, ^ahka ame¬ riška zemlja! Bog mu sedaj plačuje, kar je v Njegovo čast lepega ustvaril. Dr. Ludovik Puš IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je na tiskovni konferenci izjavil, da bo za zasedanje OZN pripravil nov predlog za razoroži¬ tev, v pismu zahodnonemškemu kancler¬ ju dr. Adenauerju pa zatrjuje, da je ohranitev zahodnoevropske skupnosti nujnost za dosego ciljev, ki jih imajo zahodne države pri razgovorih s sovje¬ ti. — Ameriški častniki, ki so bili za¬ prti na Kitajskem, so po osvoboditvi na Filipinih izjavili, da so jih na Kitajskem komunisti mučili. VENEZUELA. V Venezuelo je pri¬ šel na obisk predsednik Peruja general Manuel Odria. Na letališču ga je spre¬ jel venezuelski predsednik polkovnik Perez Jimenez. BOLIVIJA: V Bolivijo je prispel na prijateljski obisk predsednik čila gral. Ibanez. Na praznik bolivijske neodvi¬ snosti sta se oba predsednika dr. Paz Estensoro in gral. Ibanez udeležila za¬ hvalne službe božje v katedrali. Na bo¬ livijski državni praznik je predsednik dr. Estensoro v poslanici na narod napo¬ vedal tudi splošne volitve za prihodnje leto. BRAZILIJA: Šef skupnega general¬ nega štaba brazilskih oboroženih sil ge¬ neral Sanrobert Pereira da Costa je govoril 3.000 častnikom v častniškem domu. Opozarjal jih je na potrebo sloge med pripadniki oboroženih sil, kajti Brazilijo lahko vrže razplamtela poli¬ tična strast pri volitvi novega predsed¬ nika v nemire in zmedo. ZAHODNA NEMČIJA: Kancler dr. Adenauer bo s svojim spremstvom odpo¬ toval v začetku septembra v Moskvo, kjer bo imel s sovjetskimi visokimi dr¬ žavnimi funkcionarji razgovore od 8. do 13. septembra. Na dnevnem redu kon¬ ference je obnovitev diplomatskih, go¬ spodarskih in kulturnih stikov med obe¬ ma državama. Govorili pa bodo seveda tudi o združitvi obeh Nemčij. — FLRJ: Tito je pozval na sestanek v svoj letni dvorec na otoku Brioni vse vodilne komunistične funkcionarje. Raz¬ pravljali bodo samo o rešitvi gospodar¬ skega položaja v državi, ki se je v zad¬ njem času zelo poslabšal. — Veljko Vla¬ hovič, član CK Zveze komunistov Jugo¬ slavije, je v glasilu jug. komunistične partije “Komunist” objavil članek, v katerem se zavzema za razpust komin- forma in za ustvaritev nove mednarodne komunistične centrale, ki bi zopet zdru¬ žila vse komuniste kot enakopravne čla¬ ne. ARGENTINA Minister za vojsko general Frank¬ lin Lueero se je podal na inšpekcijo vojaških garnizij v severnih argen¬ tinskih provincah. Inozemski časnikarji so priredili večerjo v čast drž. tajniku drž. taj¬ ništva za tisk in radio Leonu Bou- che-u. Predsednik združenja inozem¬ skih časnikarjev v Argentini je v svojem pozdravnem nagovoru nagla- šal, da sedaj v Argentini nastopa no¬ va doba v pogledu informativne služ¬ be. Ministrstvo za mornarico je obja¬ vilo sporočilo, da sta mornariška le¬ talska častnika Jorge Collet in Ra- mon Corvera s prevoznim letalom pristala na polju v bližini vojaškega letališča Comandante Esporra, blizu Bahia Blanca, vzela v letalo svoji že¬ ni in otroke, nato pa odletela z le¬ talom v Uruguay. Pomorske oblasti so uvedle preizkavo. Radikalni poslanec dr. Allende je v parlamentu vložil interpelacijo, v kateri prosi za pojasnilo z ozirom na govorice, da se je v času, ko je imela argentinska vojna mornarica manev¬ re na jugu, mudila v istih vodah tudi vojna mornarica neke tuje velesile. Z ozirom na to interpelacijo je tuk. a- meriško, pa tudi angleško veleposla¬ ništvo objavilo sporočilo, da se v tem času ni mudila v južnih vodah nobe¬ na vojna ladja teh držav. Ravnateljstvo policije za provinco Bs. Aires je objavilo sporočilo, da so bili v zadnjem času izvršeni pono¬ či napadi na policijske stražnike v San Andres de Giles, v Ciudadeli in v San Martinu. Dosedaj se policiji še ni posrečilo izslediti napadalcev. Po zadnjih statističnih podatkih je pridelek žita znašal v Argentini v času od meseca januarja do maja v tekočem letu rekordno količino 7.690.000 ton. V istem času je pa močno padel pridelek koruze, kar je pripisati tudi klimatskim razmeram. Pri nedeljski nogometni tekmi med športnima kluboma River Pla- te in San Lorenzo na stadionu šport¬ nega kluba Huracan se je kmalu po začetku tekme zrušil del betonske tribune. Več gledalcev je pri tem za- dobilo težje in lažje poškodbe. Igro so takoj prekinili. Med severnoameriškimi letalskimi družbami Papagra, Pan American World Airways in National Airlines je sklenjen dogovor, da bodo letala teh družb vzdrževala osebni letalski promet med Ezeizo in New Yorkom z direktnimi letali, ki bodo razdaljo med obema mestoma prevozila v 21 urah in potnikom ne bo treba več presedati v Miamu kot dosedaj. Z ozirom na razne govorice o viši¬ ni takse, ki jo je plačal prvak radi¬ kalne stranke dr. Frondizi za prenos svojega govora po radijski postaji Belgrano, je vodstvo te radijske po¬ staje sporočilo, da je dr. Frondizi plačal za prenos svojega govora $ 7.600.— Prav tolikšen znesek je isti radijski postaji plačal za prenos go¬ vora tudi predsednik Vrhovnega sve¬ ta Peronistične stranke dr. Leloir. Zunanje ministrstvo je zanikalo govorice, ki so se razširile v Monte- vide-u glede omejitev za potovanje v Argentino. Zun. ministrstvo nagla¬ sa, da je argentinski konzulat izdal vize vsem prosilcem, ki so hoteli po¬ tovati v Argentino. Apostolska nunciatura v Buenos Airesu je zanikala novico, da je pri¬ spel z letalom na Ezeizo Msgr. Anto¬ nio Samore, član vatikanskega držav¬ nega tajništva, da pa mu oblasti niso dovolile zapustiti letališča in oditi v mesto. V parlamentu je sklicana seja od-, bora za ustavna prašanja. Razprav¬ ljala bo o predlogu radikalnega po¬ slanca dr. Allende-ja, naj se razvelja¬ vi zakon o sklicanju ustavodajne skupščine zaradi spremembe ustave, da bi se mogla potem izvesti ločitev Cerkve od države, časopisje poroča, da se peronistična večina navdušuje bolj za podaljšanje roka za izvedbo volitev v ustavodajno skupščino za nadalnjih 180 dni. V Buenos Airesu je bila 69. med¬ narodna razstava plemenske živine. Kakor prejšnja leta so tudi letos prodali čistokrvne bike za izredno vi¬ soke vsote. Tako so za bika pasme Aberdeen Angus izklicali ceno 400.000 pesov ter je bil za ta znesek tudi prodan. Industrijska banka navaja v svo¬ jem poročilu za prvo trimesečje le¬ tošnjega leta, da je v tem času odo¬ brila posojil raznim industrijskim po¬ djetjem v višini 1.562.000.000 pesov. Buenos Aires, 11. VIII. 1955 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz V Sloveniji in tudi po ostalih republi¬ kah je že dalj časa občutno pomanj¬ kanje sladkorja in drugih živil. Ponekod so ljudje javno zabavljali čez komuni¬ stično upravo ter napadali komunistič¬ ne gospodarske eksperimentatorje, češ naj delajo, gospodarske poskuse s svcf- jim premoženjem, ne pa z narodnim go¬ spodarstvom. To se je dogajalo zlasti v Beogradu, ko so ljudje v dolgih vrstah po več kot 7 ur čakali na sladkor, nato so jim pa sporočili, da sladkorja ni. Ljudje tudi vedo povedati, da je do po¬ manjkanja sladkorja prišlo zaradi tega, ker so ga komunisti v glavnem .določi¬ li za svoje zadruge, da bodo lahko one delale marmelado, ne pa privatna go¬ spodinjstva. V Črnem kalu, kjer grade cesto Ko- per-Ljubljana, strokovnjaki pod vod¬ stvom koperskega muzeja nadaljujejo -arheološka izkopavanja. Nedavno so na¬ šli več drobcev okamenelih kosti, za ka¬ tere menijo, da so kosti velikih živali iz neolitske dobe. V goriškem okraju v Sloveniji obsto¬ ja devet nižjih in dve višji gimnaziji, na katerih je bilo doslej 200 abiturientov. Kos je kot koristna ptica pevka v Slo¬ veniji zaščiten. Nad njegovo zaščito pa Brici niso nič kaj navdušeni, ker jim kosi povzročajo veliko škodo- v vinogra¬ dih, Samo lani je ta škoda znašala nad en milijon dinarjev. Nekemu vinograd¬ niku pod Sabotinom so kozi pozobali kar 5 stotov grozdja. Zadružno podjetje “Coop” in podjetje “Sutjeska” iz Sarajeva sta nedavno iz¬ vozili v Francijo 250 ton polžev, t. j. 25 vagonov. Podjetji sta nabiralcem plače¬ vali po 40 dinarjev za 1 kg polžev. V Mariboru in okolici je bilo julija meseca veliko pomanjkanje kvasa. V ne¬ katerih krajih zaradi tega pekarne po več dni niso mogle peči kruha, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo med ljudstvom. Do pomanjkanja je prišlo zaradi tega, ker tovarna kvasa v Ljub¬ ljani ni dobila zadostnih količin melase iz Zrenjanina. Ljubljanska univerza je dr. ing. Mila¬ nu Vidmarju podelila za njegovo 70 let¬ nico naslov častnega doktorja. V raznih kmetijskih zadrugah okraj¬ ne zadružne zveze Ljubljana so odkrili poneverb za okoli 8 milijonov dinarjev. Tako je bilo lani v kmetijski zadrugi. Vir pri Domžalah pol drugi milijon di¬ narjev primankljaja. Primankljaje so odkrili še pri zadrugah Peče, Litija, Gabrovsko in Pijava gorica. V Jugoslaviji je izšel nov vozni red za železniški, avionski, avtobusni in po¬ morski promet. Vozni red je za vso dr¬ žavo in je tiskan v srbo-hrvaščini, le “Pojasnila” na prvih straneh so za po¬ dročje LR Slovenija natisnjena v sloven¬ ščini. Ta je pa tako skrpucalo, da je o njej zapisal Albin Mlakar v ljb.” Poro¬ čevalcu” “naslednje: “Ta slovenščina je tako strašno zmaličena, da človeka pri branju zazebe v srce, vzbudi gnus in POSMRTNO PRIZNANJE Ob deseti obletnici konca fašistično- nacistične tiranije v Evropi je židovska .skupnost v Italiji podelila zlate medalje v priznanje 23 človekoljubom, ki so si v takratnih dneh groze, pridobili posebne zasluge za reševanje človeških življenj. Na listi odlikovancev je bilo tudi ime slovenskega rojaka pokojnega Čira Kot¬ nika, ki je kot uradnik bivše jugoslovan¬ ske kraljevske ambasade pri Sv., ? Stolici v teku vojnih let storil neizmerno dobre¬ ga vsem, ki so pri njem in preko njega iskali pomoči in posredovanj. Ker je Čiro Kotnik, znan tudi širokemu krogu na¬ ših emigrantov, ki so ga spoznali na svo¬ ji poti skozi Rim, leta 1948. po hudi bo¬ lezni umrl, so predstavniki židovske skupnosti v Italiji izročili medaljo nje¬ govi vdovi. Izročitev medalje je sprem¬ ljala utemeljitev, iz katere je razvidno kako se je pokojni Kotnik junaško za¬ vzemal za preganjane Žide v v Italiji. V svojih posredovanjih zanje pri Nemcih je šel celo tako daleč, da so Nemci nje¬ ga samega zaprli in v zaporu strašno mučili. ogorčenje nad malomarnostjo in pre¬ drznostjo ali kar že je. Zato je bolje, da gremo mimo te slovenske godlje, ker me je sram navajati primere in ker bi bilo brez pomena kakršnokoli razglabljanje o tej stvari. Vprašamo se samo, kaj bi se zgodilo z voznim redom, če bi si kdo privoščil podobno prevajanje na srbo- hrvatski jezik. Ali izdajatelj ali ured¬ ništvo nima človeka, ki bi znal pravilno prevajati? Ali se zavedajo strašne sra¬ motitve jezika, ki ga je govoril in pisal Prešeren, Cankar, Župančič. Vrh tega pa je ta vozni red tako nepregleden, da se v njem lahko znajde le prometni stro¬ kovnjak. Če hočeš n. pr. najti vozni red Ljubljana-Maribor, moraš preštudirati tri različne tabele, da skombiniraš kako lahko prideš iz Ljubljane v Maribor in nazaj.” Dramska sekcija kult. prosvetnega društva “Slovenski dom” v Zagrebu je za proslavo 10. letnice “osvoboditve” uprizorila Golarjevo komedijo “Vdova Rošlinka” v režiji Hinka Nučiča. S to komedijo so nato igralci gostovali v Karlovcu kot gostje karlovšega sloven¬ skega društva' “Triglav”. Za jesen isti oder pripravlja gledališko delo Mateja Bora “Vrnitev Blažonovih”. V črnem vrhu nad Idrijo imajo 40 metrsko skakalnico za smučarje. Slovenci v Argentini Buenos Aires Slovenska poroka. V nedeljo sta se poročila v ramoški župni cerkvi g. Ma¬ tija Kozina, dipl. pravnik iz Kanade in gdč. Renata Ašič. Mlademu paru, kate¬ rega je- združil g. »Alojzij Starc je pri’ poročnem obredu in pri sv. maši prepe¬ val Gallus, katerega članica in večkrat¬ na odbornica je bila ^dč. Ašičeva. Za priči sta bila ženinu njegov stric bivši glavar g. Janez Lesar, nevesti pa njen oče g. Ivan Ašič, bivši župan iz Polhov- gradca. Gallusovci, ki so polnoštevilno zbrani priredili nekaj dni pred poroko poslovitveni večer od svoje zveste čla¬ nice, so ob tej priliki obnovili stari slo¬ venski običaj odkupovanja neveste, ker so le s težkim srcem pristali na to, da jim ženin odpelje nevesto v Kanado. Na koncu dolgotrajnih in težkih pogajanj in po prebranju izvirnega odkupnega pis¬ ma, ki ga je posebej za to priliko se¬ stavil pisatelj g. Joža Vombergar, pa so se vendarle sporazumeli z ženinon — in to v obojestransko popolno zadovolj¬ stvo. — Številnim čestitkam, ki sta jih novoporočenca te dni prejela, se pridru¬ žuje tudi Svobodna Slovenija, saj je bila gdč. Renata tisto požrtvovalno dekle, ki je poleg vsega dela v službi, poleg vseh neštetih potov od' zdravnika do zdrav¬ nika in od bolnišnice do sanatorija spremljala naše ljudi, poleg vsega dela v različnih organizacijah, vsako leto pri¬ dobila lepo število naročnikov za Zbor- nik-Koledar Svobodne Slovenije. — U- redništvo Svobodnte Slovenije ji za to iz¬ reka najlepšo hvalo, ji najprišrčneje čestita na novi poti, obenem pa prosi, da ostane tudi v Kanadi, kjer bo ob strani svojega moža, mladega odvetnika g. Ko¬ zine, začela novo življenje, listu in zbor¬ niku zvesta naročnica in razširjevalka. Vse naročnike, ki še niso nič pla¬ čali naročnine za tekoče leto upra¬ va Svobodne Slovenije prosi, da plačajo vsaj polletno naročnino, ki znaša 43 pesov ali celoletno, ki zna¬ ša pri enkratnem plačilu 80 pesov. Ne odlašajte s plačilom! Hamos 3Mejia Navzlic slabemu vremenu in raznim slovesnostim, ki so se vršile med naši¬ mi rojaki v nedeljo 7. avgusta t. 1. se je na prosvetnem sestanku Krajevnega od¬ bora Društva Slovencev v Ramos Mejia zbralo okrog 50 naših rojakov, ki so z velikim zanimanjem poslušali zanimi¬ vo in poučno predavanje g. prof. dr. Vinka Brumna, ki je govoril o naši izo¬ brazbi. Florida Nova maša g. Hiinmelreicha V nedeljo 7. avgusta smo imeli v Flo¬ ridi zopet lepo slovesnost — slovensko novo mašo. Imel jo _je letošnji novoma- šnik g. France Himmheich. Novomašnika so spremljali v sprevo¬ du v cerkev povabljeni gostje. Pred vstopom v cerkev mu je izročila novo- mašni križ gdč. Pavla Hribovškova. Sto¬ rila je to v imenu novomašnikove sestre, ki z novomašnikovimi starši ni mogla priti na to lepo slovesnost v Argentino. Z ljubko deklamacijo je pozdravila no¬ vomašnika mala Prijatljeva Terezika ter mu izročila šopek nageljnov. S ko¬ ra je pa novomašniku zadonela v po¬ zdrav slovenska novomašna “Novi ma¬ šnih bod’ pozdravljen”. Po odpeti molitvi “Pridi sveti Duh”, je novomašniku govoril g. direktor An¬ ton Orehar o dostojanstvu duhovnika ter o dolžnosti, ki jo imajo verniki na- pram njemu. Novomašnik je nato vsem podelil novomašni blagoslov. Pri prvi sv. daritvi so novomašniku g. Himmelreichu asistirali gg. Alojzij Ko- šmerlj kot presbiter asistens, Ladislav Lenček kot diakon in novomašnik Jošt Martelanc kot subdiakon ter slovenski bogoslovci iz Adrogueja. Na koru je ubralo pel slov. cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvem g. Gabriela čamernika. Po zahvalni pesmi so se povabljeni gostje z novomašnikom podali v župnij¬ sko dvorano, kjer je bilo pripravljeno novomašno kosilo. Tu so novomašnika pozdravili ter mu čestitali, da je dose¬ gel svoj življenski cilj, g. direktor An¬ ton Orehar, g. svetnik Alojzij Košmerij, univ. prof. g. dr. Ahčin, v imenu novo- mašnikovih sošolcev v gimnaziji g. Jože Poznič, nazadnje pa še floridski župnik g. Polli. Zatem je pa povzel besedo no¬ vomašnik. V prvi vrsti se je zahvalil svojim staršem, potem pa vsem dobrot¬ nikom in prijateljem, ki so mu pomaga¬ li, da je dosegel cilj, ki si ga je postavil. Lepo slovesnost, ki je potekala v pri¬ stnem slovenskem novomašnem razpo¬ loženju, so zaključile pete litanije Ma¬ tere božje. Bariloche Občni zbor SPD Bariloče. — Po krivdi dopisnika, ki spiše običajno vsa svoja poročila v naglici med svojimi uradnimi urami v pisarni, je izostalo v poročilu o občnemu zboru SPD ime aktivnega go¬ spodarja društva Milana Godca, ki že od ustanovitve dalje vestno opravlja to funkcijo in ki je bil seveda tudi na zadnjem občnem zboru soglasno spet izvoljen v odbor. Delovanje čilskih vulkanov. — Od 27 julija dalje je obširno ozemlje v repub¬ liki čile, kakih 120 kilometrov daleč od Bariloč, središče vulkanskih in sismič- nih pojavov, ki se tudi v našem meste¬ cu lahko opazujejo. 27. julija zvečer sta stresla Bariloče dva šibkejša potresna sunk^, ki sicer nista povzročila škode, a zbudila precej preplaha. Do dneva, ko tor pišem (1[8) smo imeli precej sreče z vremenom' in je veter samo en dan (3017) vlekel od NW, kjer se razpro¬ stira vulkansko področje. Tisti dan smo se nadihali žveplenih plinov, v vasici La Angostura na severni obali jezera pa je padlo okrog 1 cm pepela. Daši traja erupcija že več dni, izgleda da se ze¬ meljske moči še vedno niso pomirile in je opaziti še vedno goste črne oblake, ki se vale zdaj proti severovzhodu. Smučarska sezona. — Ves julij smo imeli obilo snega in zadovoljiv pritok turistov. V sredi meseca je bila Villa Catedral natrpana in Ski Hotel prena¬ polnjen. Na smučiščih mrgoli mladine, kajti poleg uradne šole Ciuha Andino obstoja zdaj tudi smučarska šola U- stanove Eva Per