ZGODOVINA VSE ZA ZGODOVINO >,. ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje ' Ferdo Gestrin SLOVANSKE MIGRACIJE V ITALIJO 5 Slavische Migrationen nach Italien Boris Golee "BUTALE SO VAS, PA JI PRAVIJO MESTO" 14 Butalstvo spodnjekranjske purgarije v predrazsvetljenski dobi "Butale ist ein Dorf, wird aber Stadt genannt" Das "Schildbürgertum" der Unterkrainer "Spießbürger" in der Zeit vor der Aufklärung Igor Grdina SKRIVNOSTNI IPAVEC 43 Der geheimnisvolle Ipavec Marta Verginella PRIHOD VLAKA V TRST 59 Die Ankunft der Eisenbahn in Triest Peter Rustja "GLASBA SVIRA HEJ SLOVANI..." 66 O plesni kulturi slovenskega meščanstva v Trstu v letih 1852-1897 "Die Musik spielt Hej slovani..." Über die Tanzkultur des slowenischen Bürgertums in Triest von 1852 bis 1897 Zapisi in pričevanja > 73 Tine Kocmur OSEBNI SPOMINI NA DELOVANJE CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA IZ POLPRETEKLEGA ČASA Ivanka Zaje Cizelj "SKUPNO STA PRISTOPILA K SRAMOTNI IZDAJI PARTIJE" Partijske kazni prva leta po drugi svetovni vojni S knjižne police 83 m SŽfcžftifl&ž5ft •••••>••••••••••••••>>•••>••••>•>••>•••>•>•>••••••&•^ Boris Golee "BUTALE SO VAS, PA JI PRAVIJO MESTO" Butalstvo spodnjekranjske purgarije v predrazsvetljenski dobi ^IK^^^^^-^^^^^^^^^^-^^^-^^^^VV'^V'^V'^'^^^'^^^^^^^^^^-KI^^^^^K^-^^^«^ ï Pisateljski oče Butalcev Fran Milčinski je po- menljivo označil lego Butal "tri ure hoda za pustno nedeljo", začrtal biblični izvor njihovih prebivalcev od Adama, priselitev iz krajev, kjer je bilo prevroče, in končno opisal njihovo razse- litev. Butale so v teku let postale pretesne za vse Butalce, zato "je šel mlajši rod pogledat po svetu in so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja in so si tam postavili ognjišča." Ni dvoma, katero deželo je Milčinski razmejil z rekama in morjem, pre- den je o razseljenih Butalcih še pribil: "Ostalipa so, kar so bili." Literarna zgodovina o pisatelju in njegovem delu ni posebej izgubljala besed, ko med dru- gim pravi: "Butale leže tri ure hoda za pustno nedeljo, zato bi jih zaman iskali na zemljevidu. Butalske zgodbe niso vezane na določen čas in kraj, saj Butalca najdeš kadarkoli in kjerkoli."] Ni naš namen dopolnjevati in še manj popravlja- ti literarno zgodovino, ki ima pač svoje poglede in zakonitosti. Zgodovinarjeva naloga je slejko- prej samo ugotoviti morebitno zgodovinsko je- dro šaljivih zgodb in vsaj hipotetično nakazati, kje bi Butale utegnile ležati. Z geografsko opre- delitvijo njihove lege si res ne moremo kaj prida pomagati, saj gre za enigmatično zmes treh fizi- kalnih dimenzij (tri ure hoda) s četrto dimenzijo - časom (za pustno nedeljo). Vendarle pa mora- mo ovreči trditev, da Butal ni na zemljevidu. Prav razločno so označene v Atlasu Slovenije2 in opisane v Krajevnem leksikonu Slovenije.3 Le dobra dva kilometra so oddaljene od središča Ivančne Gorice in nekaj manj od Šentvida pri Stični, sicer pa so lepo vidne z avtomobilske ce- ste Ljubljana-Zagreb. Naše Butale niso mesto niti vas, temveč zaselek vasi Glogovica z dvema hi- šama na nizkem istoimenskem slemenu. V Buta- lah ali tudi na Butalah živita družini bratrancev s sedmimi družinskimi člani, ki jih sosedje včasih v šali imenujejo Butalci, medtem ko sami zase niti ne vedo pravega imena.4 Butale tudi niso od včeraj, ampak jim je v pisanih virih moč konti- nuirano slediti od leta 1505 (Witalh). Stoletja je bila tu ena sama kmetija,5 ki se je šele v tem sto- letju razdelila na dva dela. 1 B.S, Nekaj besed o pisatelju in knjigi V: Fran Milčinski, Butalci. Ljubljana 1975, str. 105, 106. Atlas Slovenije. Ljubljana 1985. str. 149 (B 2). Krajevni leksikon Slovenije. II. knjiga. Ljubljana 1971, str. 129- - Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana 199% str. 139 Informatorji domačini Butal, 28. 9. 1997. Jože Mlinaric, Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto 1995, str. 297, 764. - ARS, Terczijanski kataster za Kranjsko, Napovedna tabela št. 12/1-111. ZGODOVINA ZA VSE 15 Ker dolenjske Butale niso bile nikoli samostoj- no naselje, kakršnega bi mogli najti v krajevnih repertorijih, je vprašanje, ali je pisatelj Butalcev sploh kdaj slišal zanje. Ali pa vendar, kot bi mo- gli sklepati iz njegovega Življenjepisa mojega peresa: "Kot kazenski sodnik sem si na razpra- vah sproti beležil vse, kar se mije zanimivo zde- lo v govorici obdolžencev in prič, v njihovem ve- denju, značaju in nazorih. Rad sem stikal tudi po kazenski registratimi Hudomušnemu Mil- anskemu ob srečanjih s takimi in drugačimi butci tudi ne bi bilo težko skovati imen Butale in Butalci, za njihovega prednika pa ustvariti lik Kozmijana Bute, ki da je trmoglavo butal z glavo kakor kozel, kadar ga je kdo prijel, naj vrne ukra- deno ovco. Po enaki etimologiji je iz besed "tep- sti" in "tepec" ustvaril njihove sosede Tepanjča- ne in vas Tepanjce, ki je zares ni na nobeni karti, vsaj ne v Sloveniji. Na Slovenskem, v tej diskretno začrtani domo- vini Butalcev, še danes ni malo priimkov, kate- rih izvor utegne imeti kaj skupnega z butanjem in butci. Tolminski Butelj je sicer tako kot Butal, Budal in Bodal kajpak le slovenizirana izpeljan- ka iz tamkajšnjega romanskega priimka Buttolo. Drugod na Primorskem se poleg Budala pojav- ljata z laško-furlansko osnovo še priimka Butolo in Butalo. Na Kranjskem srečamo imena Butala, Butalič, Butalin, Butalje in Butola, na Štajerskem pa Butol, Butola, Butole, Butolen in Botolon, ki so bržčas avtohtoni, četudi ni gotovo, da vsi me- rijo na kakšno slabo osebnostno lastnost tako kot Bedek, Cepec, Norčič ali Noršič.7 V našem stoletju med nami ni rojakov, ki bi se pisali Buta- lec ali vsaj približno tako (Betalec, Botalec, Vuta- lec), kakor tudi ne srečamo priimka Linhartove- ga dramskega junaka - Budalo. Drugače kot v moderni, "razsvetljeni" dobi, najdemo prave Bu- talce v dokumentih prejšnjih stoletij t.i. "pred- razsvetljenskedobe". Sredilo, stoletja je v Višnji Gori živela Butalka (Wuthalkin), katere hiša je stala tik ob obzidju poleg enega od šestih mest- nih stolpov. V imenu vdove Butalke (Wüttalkha) je mestni sodnik leta 1572 plačal v Ljubljani nek manjši strošek gospodu Andreju Butalicu (Wuttäliz)," zelo verjetno njenemu odseljenemu sinu, saj se med hišnimi posestniki tedaj in poz- ara« Milčinski. Življenjepis mojega peresa. Zbrani spi- si. Prva knjiga Ljubljana 1978, str. 10. Začasni slovar slovenskih priimkov. Ljubljana 1974. str. 28, 44. 64, 68, 72. 405. ARS. Mestni arhiv (Mest. a.) Višnja Gora, fase. IV, mest- ni računi 1550/1551, 1572/1573 Butale v Atlasu Slovenije neje ne omenja več noben Butalic.9 Za rod vdo- vinega moža lahko sklepamo, da je izviral iz prej omenjenih Butal pri Ivančni Gorici, ki so od vi- šenjskega mesta oddaljene le dobro uro hoda. Iz edine tamkajšnje hiše je moral izhajati Boštjan Butalic, pred letom 1576 vikar v domači župniji Šentvid pri Stični,10 pa tudi Janez Butalic, ome- njen leta 1599 kot stiski vikar na Mirni.11 Po vsej verjetnosti so istega Butalica hoteli imeti Višnja- ni naslednje leto za svojega duhovnega pomoč- nika.12 Teže ugotovljiv je geografski izvor dru- gih Butalcev (Butaliz, Wutaliz) iz razburkanega časa protestantizma in protireformacije. Janez Butalic, morda isti kot zgoraj, je leta 1603 podpi- san kot župnik v Moravčah,13 Andrej Butalic iz Kamnika je bil v poslovnih stikih z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom,14 medtem ko je iz- kazoval škofu precej manj naklonjenosti oskrb- nik gospostva Križe z imenom Jakob Butalic, ki se je leta 1615 le odrekel protestantizmu in pred reformacijsko komisijo prisegel katoliški veri.15 9 10 11 12 13 14 Istotam. davčni registri 1567, 1579, 1581, 1591 Jože Mlinaric, Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto 1995, str. 268, 389. Istotam, str 436. ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. IV, mestni računi 1599/ 1600. -Prim. Konrad Črnologar, Aus dem 'Weichselbur- ger Archive. Mittheilungen des Musealvereins fur Krain (MMVK) X (1897), str. 71. ARS, Vicedomski urad za Kranjsko (Vic. a), šk. 261,1/ 135, XIV-4, 1. 2 1603 France Baraga, Arhivska zapuščina škofa Tomaža Hrena. Acta ecclesiastica Slovcniac 19- Ljubljana 1997, str. 65. ARS, Deželni stanovi za Kranjsko I, šk. 90,1/54-5, sno- pič 4, str. 195. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE Težave je imel isti škof tudi s svojim nečakom, ljubljanskim kanonikom Tomažem Butalicem, a mu je v pismu leta 1625 vsa slaba dejanja odpu- stil.16 Kaj se je potemtakem zgodilo s potomci naštetih Butalcev, da jih register današnjih slo- venskih priimkov ne pozna več? Višnjo Goro so zapustili že v drugi polovici 16. stoletja, ostali iz- pričani Butalci pa so bili domala vsi duhovniki in potemtakem brez legitimnega potomstva. Če se vrnemo k Milčinskemu, bo najbrž treba skle- pati, da se je razseljeni rod Butalcev med Dravo, Muro in morjem sčasoma preimenoval ali v no- vih krajih sploh že naselil pod drugačnimi ime- ni. Da bi do danes izumrl, po moški, ženski ali obeh straneh, je pisatelj, kot rečeno, naravnost in odločno zanikal. Le pogojno se pridružujemo mnenju literar- nega zgodovinarja, da butalske zgodbe niso ve- zane na določen čas in kraj in da Butalca najdeš kadarkoli in kjerkoli. Gotovo drži slednje, sicer samostalnik butalec v ekspresivnem pomenu zelo neumnega človeka in pridevnik butalski bržčas ne bi prišla v slovenski knjižni besed- njak.17 Pisatelj je svoje Butalce v zadnjem po- glavju tudi zato razselil po celotni slovenski de- želi, vendar zgodovinarja in geografa v zvezi s samimi Butalami ob vsej časovni in krajevni ne- dorečenosti ni pustil tipati v temi. Da je imel iz- delan občutek za kronologijo, spričuje že v pr- vem poglavju biblijski rodovnik Butalcev, na ka- terega je nanizal posamezne "zgodovinske do- godke." Tudi pri več zgodbah je čas dogajanja povzel po ljudskem izročilu in jih označil kot "spomine iz starih časov." Na nekaj stoletij na- tančno jih je datiral z besedami "v onem času, ko Butalci še niso poznali prosa", še natančneje "ti- ste dni, koje Turek, krivoverna ta nesnaga, stra- šil po deželi" ali "tiste dni, ko je štacunarjev poba iz Tepanje skoraj videl volka", in do leta natan- ko, ko je zapisal: "Ono leto je bila birma v Te- panjcah." Da ga je vseskozi preveval zgodovin- ski duh, pričajo zgodbe same, pisane v pretekli- ku, pri čemer mestoma uporabljeni sedanjik ja- sno kaže, da Butale v pisateljevem času še vedno obstajajo. Bržčas bi se moral literarni zgodovinar vseeno vprašati, kje so Butale ali vsaj, kateri kraj se skri- va za njihovim imenom. Končno je Milčinske- 16 France Baraga, Arhivska zapuščina škofa Tomaža Hrena. Acta ecclesiastica Sloveniae 19. Ljubljana 1997, str. 158. 17 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Prva knjiga A-H. Ljubljana 1970, str. 229- mu dopuščala izbiro imena pisateljska svoboda, a je v nekaterih krajih vendarle mogel najti za zgodbe več motivov in snovi kot v drugih. Pri iskanju zgodovinskih Butal še zdaleč ne kaže vreči puške v koruzo. Nikakršnega dvoma ni, da so Butale mesto nekje na Slovenskem. Milčinski namreč jasno pravi, da so Butale "vas, pa ji pra- vijo mesto", ob obisku tujcev se je zbralo okoli njih "vesoljno butalsko mesto" in tudi razbojnik Cefizelj je vsake toliko "stopil iz hoste v butalsko mesto." Še več, z občinsko ušjo so si dale opraviti "mestne device", vsak dan druga. Že na začetku pisatelj zelo določno pove, kakšno je to mesto: "Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravijo graščine." Mesto je torej majhno in neu- gledno, a glej ga zlomka - nekdaj je bilo zelo ča- stivredno, prav tako njegovi prebivalci. "Bili so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in če se jim ne bi bila izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak..." Zdaj smo nekoliko v zadregi, zakaj takih mest je bilo pri nas izza srednjega veka kaka dva ducata. Če se že sama niso na smrt resno bahala s svojo imenitnostjo, so zanjo gotovo vedeli njihovi ne- meščanski sosedje in so je bili tako veseli, da so se jim usta kar sama raztegnila v nasmeh, takoj zatem pa v glasen krohot. Nekaj potencialnih kandidatov za literarno podlago Butal moramo vsekakor izločiti, denimo Ljubljano. Butale so namreč kljub slavni zgodovini majhne in arhi- tektonsko skromne. Pomembno pa je, da so navzlic izgubi nekdanje veljave ohranile temelj- ne elemente mesta in mestne samouprave. Če- prav nikjer ne piše, da bi bile obzidane, je zado- sten atribut mesta butalski grb. In kot je dokaza- no za več naših majhnih mest, so imeli tudi v Bu- talah občinskega bika. Župan, občinski možje in občinska blagajna resda sodijo že v čas občin- ske samouprave po letu 1850, a se je treba zave- dati, da je Milčinski pisal za mlade rodove, ki ne bi razumeli, kaj so bili mestni rihtar, svetniki ali mestna kasa. Rihtar bi jim sicer zvenel domače, saj so kot rodovi pred njimi vsaj v igri kdaj "bili rihtarja", a nič več kot to. Tudi gasilci in njihova brizgalna so stvar dobe, v kateri je Milčinski pi- sal, zato pa so naša mesteca stoletja poznala ime- nitno funkcijo policaja, sicer z drugačnim ime- nom, ki je ob delavnikih kot občinski hlapec pa- sel govedo in lenobo, ob nedeljah pa je v roko vzel helebardo in sulico in je bil policaj. V pred- moderni dobi je taka pravica pritikala samo me- stom in samo izjemoma kakemu trgu, tako kot so bili mestna predpravica privilegirani sejmi, za kakršnega je veljal semenj v Butalah. Tudi VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 kvalitetna, cehovsko organizirana obrt, je bila ob vsej neizmerni konkurenci s podeželskim "šušmarstvom" domena mestnih cehov. Milčin- ski je v zgodbi o butalskem kovaču brez ovinkov potrdil veljavo in kakovost butalske obrti z bese- dami: "VButalah imajo bistre rokodelce," ome- nja pa tudi peka in mesarja. Slednji so se kajpak šolali drugod, pri še bolj znamenitih mojstrih. In končno odraža purgarsko vzvišenost Butalcev njihov odnos do sosednjih Tepanjčanov. Tem da ni vsega verjeti, kar pripovedujejo o Butalah, kajti "Tepanjčani niso dosti manj nego hribovci in jedo ovseni kruh." Butalsko mesto je vsekakor eno tistih naših mest, ki je zavoljo lastne revščine in lažne vzvi- šenosti purgarjev dajalo - kot pravi Milčinski - "hudomušnim sosedom pobudo za smeh in po- smeh!' V nemško govorečih deželah so splošno znane šale o prebivalcih saškega mesta Schilda (Schildbürger), ki v nemški šaljivo-poljudni knji- ževnosti tekmujejo kvečjemu s Tilom Eulenspie- glom.1H Medtem ko je Schild resnično srednje- veško mesto, so Butale plod pisateljeve domišlji- je, zgodbe o Butalcih pa združujejo dovtipe o malomestnih okoljih nasploh. Od slovenskih mest je najbrž slišala največ krepkih na svoj ra- čun Višnja Gora, deloma po zaslugi mladega Jur- čiča in še bolj zaradi pozneje zapisanega izročila nabritih sosedov. Med trgi naj bi bili deležni po- smeha zlasti Lemberg pri Mestinjah,19 obdravski Marenberg/Radlje20 in obmurski Veržej,21 k če- mur je prav tako znatno pripomoglo zapisova- nje zgodb. Butalskemu mestno-trškemu okolju so našteti trije kraji vsekakor blizu, a se danes nobeden od njih izrecno ne ponaša z literarno dediščino Milčinskega. Ta se je udomačila na Cerkniškem, še posebej na tradicionalnem cerk- niškem pustovanju, kjer ne gre brez Butalske skupščine. Ker veljajo Cerkničani za šegave lju- di, od njih pa je le skok do rojstnega mesta Frana Milčinskega - Loža, vsaj med mlajšimi rodovi na tihem ni dvoma, kje so resnične Butale. Starim Ložanom si tega kajpak ne upajo povedati na- glas, še najmanj po končanih pustnih dneh. Lo- žani so namreč nekdaj veljali za velike hudomu- 18 Pnm. Niko Kitret. Kzabavljicam o Lembcržanih. V: Ša- ljive zgodbe o Lembcržanih. Zabavna knjižnica 7. Ma- ribor 1954. str 21-22. 19 Vsebina nekaterih zgodb o Lembcržanih se ujema z bu- talskimi: Kako so Lcmberžani cerkev nategnili, Kako je Lcmbcržanom kobila valila, Kako sta Lcmberžana ve- verico lovila. 20 Janko Osojnik. Šaljivec iz Podravja. Ljubljana 1910. 21 FcrencJanez, Vcržejske zgodbe Radenci 1996. šneže in če bi se v njih prebudil stari duh, bi jo mogli Cerkničanom brž podkuriti, češ: "Cerkni- ca je danes mesto kakor Butale in še Butalska skupščina zaseda prav tam. Kje drugje naj bi bile potemtakem Butale?" Ko bi bilo butalstvo posebna čast, kakršno naj- dejo naša stara mesta in trgi v svojih listinah, bi Ložani za domicil literarnih Butal nedvomno ponudili kak argument več. Cerknica v nasprot- ju z Ložem in Butalami v preteklosti nikoli ni bi- la mesto, ampak trg, Milčinski se je celo rodil v starodavnem mestu Lož, poleg tega pa je v Loški dolini stoletja živel priimek Butala. Matija Butala (Wathalle) se je med letoma 1536 in 1555 pojavil na eni od treh kmetij na Knežji njivi,22 kamor se je zelo verjetno priselil iz Poljanske doline ob Kolpi, kjer je v istem času in še danes ta priimek precej pogost.2-1 Priimek Butala je nato v Loški dolini mogoče zasledovati od leta 1636 v Višev- ku,24 kjer je leta 1896 izumrl z zadnjim - Štefa- nom Butálom.25 Milčinski na viševsko rodovino Butal vsekakor ni imel nikakršnih mladostnih spominov, saj mu ni bilo niti štiri leta, ko se je s starši preselil v Ljubljano.26 Ni pa izključeno, da je, odprt kot je bil za nenavadne reči, slišal o loš- kih Butálih kdaj pozneje, bodisi od staršev bodi- si od domačinov iz Loške doline. Mestece Lož bi lahko vprid svojega istovetenja z Butalami predložilo še tretji argument. Prej na- vedeni Butalci, ki jih poznajo pisani viri v 16. in 17. stoletju, so bili tako kot Ložani vsi po vrsti imenitnega stanu. Nikogar med njimi ni, ki bi bil samo kmet. Najdemo jih med duhovniki, celo kanonik in škofov nečak je med njimi, in seveda po mestih, v Kamniku in Višnji Gori. Toda pri dokazovanju imenitnosti mest bi se bržčas za- taknilo. Še prenekatero mesto ali trg, kjer je Mil- činski služboval, bi se lahko potegovalo z ugle- 22 ARS, Vic. a., šk 90,1/52, lit. L XIV-6, 1555 Jars Laas Vr- bar Stewer, s.p. (Grauenakhcr); Vermerckht die Vrbar von dem geschlos Laas wind Russtgelt im 1536., s p. (Grauenagkher). 2i Več Butal je v urbarju gospostva Poljane iz leta 1576. V: Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15.- 18. stoletje). Viri za zgodovino Slovencev. Trinajsta knjiga, str. 262, 270, 290. - Začasni slovar slovenskih priimkov. Ljubljana 1974, str. 68. 24 Janez Kebe, Loška dolina z Babnim poljem. Zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje. Ljubljana 1996, str. 478. 25 Župnijski urad Stari trg pri Ložu, Status animarum 1879-.- Informator župnik g. Janez Kebe, 18. 9- 1997. 26 B.S., Nekaj besed o pisatelju in knjigi. V: Fran Milčinski, Butalci. Ljubljana 1975, str. 105- VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE dom in starimi pismi, vrednimi Butal, tako deni- mo Škofja Loka, Radovljica, Litija, Idrija in nena- zadnje Lukovica, kjer je pisatelj kot šolar preživ- ljal sleherne počitnice. Kot je izpričal sam, je iz idrijskih in lukoviških spominov deloma črpal snov za Muhoborce, filistrske, mestoma prav bu- talske prebivalce izmišljenega trga Muhobor.27 Ostajamo torej pri podmeni, da so lahko Buta- le katerokoli manjše slovensko mesto s starimi zapisanimi pravicami. Taka so pri nas domala vsa, nikjer na Slovenskem pa niso majhna in neugledna mesta tako nagnetena kot na Dolenj- skem. Če sedmim dolenjskim mestom prišteje- mo še Lož kot edino notranjsko mesto, jih je na spodnjem ali južnem Kranjskem skupaj osem, od tega kar štiri, ki jim je mestne pravice prine- sla šele turška nevarnost v sedemdesetih letih 15. stoletja: Krško, Kočevje, Višnja Gora in Lož. Precej klavrno podobo je v novem veku ponuja- lo najmanjše in hkrati najstarejše med vsemi, ča- stiljiva Kostanjevica na Krki, svojo odmaknje- nost in obmejno izpostavljenost sta plačevala Metlika in Črnomelj, po sredi 16. stoletja pa je zaton prometnega pomena deželice občutil zla- sti "dolenjski velikan" Novo mesto. Sosedje so mogli na račun vsakega od njih izreči preneka- tero pikro in hudomušno, četudi prednjači po bogastvu šal Višnja Gora, morebiti tudi zaradi šegavosti bližnjih Ribničanov. Okoliški kmetje so Višnjane po slavnem polžu klicali kar "pov- žarji" ali "lačenpergerji", s čimer so merili na nemško ime mesta Weixelburg in na znano revščino purgarjev.28 Spomin na purgarijo tudi drugod ni povsem zbledel. Krčane so sosedje zaradi slabo zgrajenega, plotu podobnega ob- zidja, imenovali "zaplotniki".29 Podobno podo- bo je imel v očeh okoličanov Lož, v ljudski pe- smi imenovan "tu mejstu imenitnu", kjer so se sprehajale "te jemenitne frajle", medtem ko so stale okoli mesta "festenge, se srubrata splete- ne "^ Samo ugibamo lahko, ali so nosili Ložani pred prvo svetovno vojno vzdevek "kožarji" res samo zaradi že tako pičle usnjarske obrti.31 In da 27 Fran Milčinski, Življenjepis mojega peresa. Zbrani spi- si. Prva knjiga. Ljubljana 1978, str. 9-10 28 Mihaela Zajc-Jarc, Duhan iz Višnje Gore. Glasovi. 7. knjiga. Ljubljana 1993, str. 15-16. - Prim. Josip Jurčič, Zakrpana Višnja gora, raztrgani Žuženberk Zbrano delo. Prva knjiga. Ljubljana 1946, str. 54. 29 Ivan Lapajne, Krško in Krčani. Krško 1894, str. 36. i0 Zmaga Kumer, Pesem slovenske dežele. Maribor 1976, str. 411. 3 ' Msgn. Matija Skrbeč je leta 1936 pisal v Slovencu: 'Pred prvo svetovno vojno ni bilo v Loški dolini skoraj nobe- ne industrije, razen nekaj žag in mlinov, v Ložu pa ne- ne bi dolenjskih in notranjskih purgarjev po kri- vici smešili bolj kot gorenjske, pripomnimo, da onstran Krima "stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljan- ca, dolga vas,"52 medtem ko poznajo Gorenjci na račun svojih purgarjev znano rimo: "Pisana Loka, črn je Kranj, z močnikom Kamnik je ves opackan."35 Milčinski, mož pravice in nekaj časa celo član vrhovnega sodišča - stola sedmorice, bi imel, ko bi bil živ, precej težko nalogo, kako razsoditi o domicilu svojih Butal. Najverjetneje bi se zatekel h kakšni salomonski rešitvi in pritrdil literarne- mu zgodovinarju: "Butale so povsod, kjer so Bu- talci." Potem bi se gotovo milostno ozrl še na vprašujoče oči zgodovinarja in potešil njegovo znanstveno radovednost z besedami: "Res pa je, da so Butalam pravili mesto in da je največ Bu- talcev živelo v majhnih mestih in trgih, tam pač, kjer so hiše s svojimi prebivalci najbolj nagnete- ne." Volk sit, koza cela in Butalec zadovoljen. ••• Zgodb in dejstev iz naših podeželskih mest, ki jih bomo primerjali z butalskimi Frana Milčin- skega, nikakor nočemo prodajati za neumnost. Ta zgodovinska dejstva niso sama po sebi nič posebnega. Vsaj njihovim zapisovalcem se ni zdelo v njih nič butalskega in v duhu časa se jim niso bogve kako ali pa sploh ne čudili niti oni kritični sodobniki, ki so zanje vedeli. Kar je mo- rebiti današnjemu bralcu anahrono, nelogično, smešno ali najmanj pretirano, je bilo za srednje- veškega ali zgodnjenovoveškega človeka še vedno v mejah normale. Veliko bolj so bodla in še danes bodejo v oči neskladja med namišljeno pomembnostjo in napuhom purgarjev na eni ter realnostjo na drugi strani. Za mestne pravice prikrajšani sosedje so bili neusmiljeni kritiki mestnih ljudi, nikakor ne brez primesi tiste člo- veške lastnosti, ki jo štejemo za enega naglavnih grehov in ji slovensko pravimo nevoščljivost. Saj pravi pisatelj: " Tepanjčani so nesramno zlob- ni: kadar morejo, obesijo Butalcem žaljivko.1" kaj malega usnjarske obrti, zato so rekli Ložanom "ko- žarji. " Po: Janez Kcbe, Loška dolina z Babnim poljem. Zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje. Ljubljana 1996, str. 79- 32 Zmaga Kumer, Pesem slovenske dežele. Maribor 1976, str. 504-505. 33 Branko Reisp, Škofjeloški grad. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbrika vodnikov 130. Ljubljana 1984, str. 9. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 Zdi se, kot bi bila med našimi mesti najbolj iz- postavljena posmehu Višnja Gora, gotovo tudi zato, ker se je morala vedno otepati slovesa naj- manjšega slovenskega mesta. Kar nam je posre- doval mladi Jurčič, bomo v nadaljevanju sicer s pridom zgodovinsko ovrednotili, pri tem pa Viš- nji Gori nočemo prizadejati nič več krivic kakor drugim mestom. In če se omejujemo samo na dolenjska in edino notranjsko mesto, povejmo v lastno in njihovo obrambo, da smo se časovno omejili na predrazsvetljensko dobo, torej tisti čas, preden je evropski svet in z njim Butalce menda srečala (današnja) pamet. Nihče si ne more šteti v čast, če zasmehuje majhnost in ubožnost drugega, a prav slednji značilnosti sta butalske, višnjegorske in drugih mest sosede spodbujale h kovanju smešnic na račun prevzetnih purgarjev. Dejstvo moramo preprosto vzeti v zakup. Butale in z njimi vred vsa obravnavana mesta se nikakor niso mogla postavljati ne z velikostjo ne z razkošnostjo do- mov in številčnostjo njihovih prebivalcev. Pisa- telj vendar sam govori o imenitnosti "prostranih Butal, znamenite vasi, imenovane mesto." Glede obljudenosti pa pravi: "Ob času Lavdona Štima- nega so štele Butale že trideset koč." Kvantitativ- ni viri sicer za nobeno mesto ne sežejo v tiste davne čase, ko bi bilo hiš tako malo, vendar ja- sno pričajo, da jih marsikje tudi pozneje ni bilo bistveno več. Kostanjevica in Višnja Gora sta jih sredi 18. stoletja premogli med petdeset in šest- deset, Kočevje in Lož okoli osemdeset, nekaj nad sto pa Krško in Črnomelj, slednji toliko le skupaj s predmestjem. Zela majhna je bila tudi Metlika, a jo je obdajalo dvakrat večje kajžarsko predmestje, tako da je bilo vseh domov častitlji- vo število - okoli sto šestdeset, od tega niti petde- set v obzidanem mestu. Z okoli dvestopetdeseti- mi hišami in hišicami je Novo mesto potemta- kem veljalo že za pravega velikana, saj je bilo za Ljubljano vendar največje kranjsko mesto.34 Čas Marije Terezije morda res ni najprimernej- ši za prikaz velikosti mestnih naselbin, ker je nji- hova "zlata doba" minila precej prej. Že v 16. sto- letju se je s splošno gospodarsko krizo začelo ja- dikovanje nad izseljevanjem iz mest zaradi revš- čine in nad zategadelj zapuščenimi hišami, ki so postajale popolne pustote.35 V terezijanski dobi so imela tako mesta manj domov kot v 16. stolet- ju ali konec srednjega veka, čeprav se je v 18. stoletju stanje že izboljševalo. Novo mesto je na primer po dolgotrajnem upadanju okoli leta 1750 spet doseglo število naseljenih hiš (248)36 iz davnega leta 1515.37 Drugod je bilo praviloma še slabše. Višnja Gora je imela denimo leta 1752 tretjino manj domov kot stošestdeset let prej (1591), vmes pa je izkazovala že dve petini pu- stot.38 Pogosto zato srečamo na glavo obrnjeno trditev, da so Butale "vas, pa ji pravijo mesto". Mestna predstojništva prenekaterega našega mesta so namreč v pritožbah in opisih stanja za- pisala, da je njihovo mestece bolj kot mestu po- dobno kakšni vasi.39 Neredko so trditev uteme- ljila z razpadlostjo mestnega obzidja, saj naj bi bilo skozi luknje mogoče nemoteno priti v me- sto.40 Prav vsa mesta po Dolenjskem in Notranj- skem so podobno kot druga v vesoljnem cesars- tvu tarnala nad svojo uboščino in nad revščino meščanskih domov. Toliko več so imela pove- dati v prošnjah cesarju tedaj, kadar je neusmilje- ni ogenj z njihovimi lesenimi domovanji oboga- til sestavine tal. Kar je Valvasor zapisal za dolenj- ske kmečke hiše - da so drugače kot na Gorenj- skem zgrajene iz lesa in krite s slamo41 - je na- mreč v veliki meri držalo tudi za mestne domo- ve. V Krškem je bila sredi 18. stoletja od 98 nase- ljenih hiš zidana le vsaka sedma (15), napol zida- na pa vsaka trinajsta (7), medtem ko so kar tri četrtine stanovanjskih stavb šteli za lesene hiše, 34 ARS, Terezijanski kataster za Kranjsko, RDA, N 238 (mesto Kočevje), No. ad 16, 17. 8. 1752; N 239 (mesto Krško), No. 7, 13 6. 1752; N 240 (mesto Kostanjevica), No. 9, 28 1. 1757; N 241 (mesto Metlika), No. 8, s.d. (1752); N242 (mesto Novo mesto), No. 23, urbar 1756; ARS. TK RDA. N 243 (mesto Črnomelj), No 6, 10. 8 1752;, N244 (mesto Višnja Gora), No. 8, 26. 5. 1752. •5 Izseljevanje zasledimo najprej pri Novem mestu (ARS, Vic. a, šk. 256.1/133, Ut RII-1, 25. 4. 1564). í6 ARS, Terezijanski kataster za Kranjsko, RDA, N 242, No. 23, urbar 1756. i7 ARS, Vic. a., šk. 105,1/59, R V-l. - Seznam oštatovje de- loma objavljen v: Ivan Vrhovcc, Zgodovina Novega me- sta. Ljubljana 1891, str. 67-68. 38 Po terezijanskem katastru je štelo mesto 62 naseljenih hiš (ARS, Terezijanski kataster za Kranjsko, RDA, N 244, No 8, 26. 5. 1752), leta 1591 po davčnem registru 89, po enakih registrih leta 1664 in 1672 pa samo 53 (ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. IV, davčni registri) 39 Tako so denimo pisali Višnjam nadvojvodi Karlu okoli leta 1579 (ARS, Vic. a., šk. 284,1/145, WI-6, s.d.), Kočev- ci vicedomu leta 1603 (ARS, Vic. a., šk 274,1/139, lit. G 1-6, 10 3 1603), Kostanjevičani deželnemu vicedomu leta 1707 (ARS, Vic. a., šk. 184, 1/104, lit. L 11-2, 15. 5 1707) in celo Novomeščani po požaru leta 1605 (ARS, Vic. a, šk. 255,1/133, Ut. RI-2, 24. 9. 1606). 40 Npr. Kočevci leta 1614 (ARS, Vic. a., šk. 274,1/139, lit. G 1-2, 5. 1. 1614). 41 Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske. Iz- brana poglavja. Ljubljana 1984, str. 113 in 120. VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE hišice in kajže.42 Nasprotno je bila Višnja Gora veliko trdneje grajeno mesto, saj je bilo zidanih hiš tri petine ali 37 od skupno 59, a je imela le vsaka četrta tudi nadstropje (17). Značilna mest- na hiša je bila lesena s kuhinjo in eno samo so- bo, le redke so imele še kamro, klet ali hlev. Ta- kih je premoglo mestece kar tri petine (35), medtem ko so se lahko samo štiri največje vi- šenjske hiše ponašale s tremi sobami, pa še te so bile krčme. Če je verjeti Kočevcem, pri njih v is- tem času (1748) sploh ni bilo hiš, ki bi imele stopnice in nadstropje, ampak naj bi bile vse po vrsti pritlične lesene kajže.11 Potemtakem je Mil- činski zadel v polno, ko je o Butalah zapisal: "Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pra- vijo graščine." O stanju hiš poročajo enako slabo meščani sa- mi kot razne vicedomske in stanovske komisije. Mešana komisija, ki je leta 1726 preiskovala ne- zavidljivo stanje Novega mesta, si je hiše drugo za drugo ogledala in ugotovila, da so na trgu si- cer še dokaj spodobne, kakor hitro pa se pride v stranske ulice levo in desno od trga, je moč nale- teti le na hišice, ki bodo kmalu razpadle in niso vredne niti toliko, kolikor znaša njihova letna obdavčitev. Poleg mnogih pogorišč je bilo tudi na vrtovih te ali one hiše videti staro zidovje. Ko- misija je sklepala, da so tu nekdaj prav tako stale hiše, ki so popolnoma propadle." Pohvalnih be- sed ni bilo od nikoder. Značilna sta na las po- dobna odgovora Metlike in Višnje Gore dežel- nemu vicedomu o stanju mesta v drugem deset- letju 18. stoletja. V obeh mestih naj bi bila tretji- na hiš povsem zapuščenih, preostale vse razpa- dajoče in bi jih bilo bolje imenovati lesene kajže. Višnjani so ocenjevali, da večina domov ni vred- nih več kot 10 goldinarjev, Metličani pa, da ne več kot 20 goldinarjev, pri čemer so oboji o svoji revščini kajpak nekoliko pretiravali.^5 Pritožbe in predstavitve mest so si od srede 16. stoletja naprej zelo podobne. Nazorno so leta 1672 opisali svoje mesto Ložani, someščani dve- sto let mlajšega Frana Milčinskega. Njihovo pisa- nje se na moč prilega besedam drugih majhnih mest spodnjega dela Kranjske. Takole so zapisali: "Zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževa- nje so se kajže deloma vdrle, deloma pa v njih ni mogoče živeti brez nevarnosti, da se bodo, zato so prazne. Ostale maloštevilne, ki so še obljude- ne, so bolj kot mestnim hišam podobne lopam, kmečkim kočam ali s slamo kritim kajžam. Ubo- go mestece je videti kot povsem uničena in zakr- pana vas, razen da ga obdaja obzidje, ki ga vzdržujemo na račun lastnih koristi. Kar zade- va meščane, smo vsi skupaj padli v največjo sti- sko in revščino, zato danes ne le meščani in gu- staci, ampak tudi mestni sodnik in svetniki sami drvarijo, obdelujejo polja in se potijo na kamni- tih njivah. Medtem ko smo pred leti živeli od do- nosne meščanske trgovine in obrti, sta se nam le- ti postopoma izmuznili iz rok, tako da se mora- mo zdaj otepati lakote s kmečkim delom in zno- jem."ib Sodobnik Valvasor je bil sicer precej prizanes- ljiv opisovalec, a vseeno ni mogel povsem mi- mo v nebo vpijočih dejstev. Medtem ko je Novo mesto po njegovem močno nazadovalo, je vsaj na trgu videl lepe hiše.47 Nasprotno ni bilo moč zavidati hišam v Črnomlju, ki jih je označil kot slabe in majhne.'8 Razen cerkve in gradu so bile take tudi vse stavbe v Kostanjevici, kjer so se morali meščani in gostači, kot je povedal Valva- sor, večinoma preživljati s poljskim deloma Pri drugih mestih se je raje izognil opisu neugled- nega videza in je namesto tega hvalil bodisi ro- dovitno okolico bodisi pridnost ljudi.50 Še naj- bolj kritičen je bil v opisu Višnje Gore, a je vso krivdo za nezavidljivi položaj spretno naprtil domnevno pogostim* požarom. "Pred časom je bila (Višnja Gora) ljubka in čista, imela je veli- častne domove, zdaj pa je povsem propadla inje videti veliko praznih in razpadlih hiš."n Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj se je učeni mož obregnil ravno ob Višnjo Goro, ko pa so tudi druga mesta kazala številne pustote. Bržčas bo nekaj resnice v pripovedki, ki jo je malemu Jur- čiču sredi 19. stoletja pripovedoval njegov ded. "Pridne, varčne in umetelne Žuženberčane" je primerjal z Višnjani, ki "se niso zmenili za luknje 42 ARS, Terezijanski kataster za Kranjsko, RDA, N 239, No. 3, s.d. (okoli 1748). 43 Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHStA), Archiv Aucrs- perg (AAu), A-V-31, Conv. 1, 4. 3. 1748. 44 ARS, Vie. a., šk. 256,1/133, lit. li ll-•, 18. 10. 1726. 45 ARS, Vic. a., šk. 233, 1/124, lit. M XXXIII, 8. 1. 1715. - Istotam, šk. 285,1/145, lit. WI-15, 10. 9. 1714. 46 ARS, Vic. a., šk. 293,1/150, lit. ZXI, s.d. (ad 16. 8. 1672). 47 Johann Weichard Valvasor, Die Ehre deß Hertzogt- hums Crain, Laybach 1689. XI. Buch Q.W. Valvasor, Dio Ehre XI), str. 488. 48 Istotam, str. 602. 49 Istotam, str. 330. 50 Istotam, str. 197 (Kočevje), 234 (Krško), 324 (Lož), 383 (Metlika). 51 Istotam, str. 628. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA *\\ VSE 21 niti v strehi niti v zidu niti kje drugje; ni jim bilo mar krpanja in šivanja, ampak so hodili po svo- jih opravkih, po kupčiji, po rokodelstvu in polje- delstvu." Odtod je mesto dobilo pridevek "raztr- gano", Višnjane pa so povsod dražili s "polžarji iz raztrgane Višnje Gore.'"'2 Ker so jim jo na kon- cu zgodbe podkurili Žužemberčani s pomočjo prebrisanega Ribničana, ni treba dolgo ugibati, da jih je pri tem gnala zavist do Višnjanov, ki so se smeli ponašati z nazivom meščani. Pa vendar- le bi tudi danes, po stoletju in pol, spet zlahka verjeli, kako zelo je bila Višnja Gora že od nek- daj "raztrgana". Konec 20. stoletja kažejo na- mreč zapuščene in še naseljene razpadajoče hi- še, kot da mora biti tovrstna "raztrganost" ven- darle bolj lastna značaju Višnjanov kakor drugih spodnjekranjskih purgarjev. "Raztrgana Višnja Gora"danes Navzlic vsej arhitektonski in umetnostni neu- glednosti malih meščanskih naselbin je le-te od kmečke okolice ločevalo veliko pomembnejše obeležje od golega obzidja. Mesta so imela nam- reč upravno in sodno avtonomijo ter tisti omeje- ni del političnih pravic, ki so pripadale tretjemu stanu, zastopanemu v deželnih stanovih. Veljala so za deželnoknežja, kar je v praksi pomenilo, da so si vneto dopisovala z vladarjevimi organi in bila obvezana poslati vsakokratnega novoi- zvoljenega sodnika v Ljubljano k potrditvi pri deželnem vicedomu. Ni pa se dogajalo, da bi se kak cesar mudil v malih kranjskih mestih, tudi če bi samo v kočiji zdrvel skoznje,51 kaj šele da bi ga meščani dodobra požegnali z vodo, kot so ne- hote storili butalski gasilci. Vsakokratni novi de- želni knez, najsi je bil cesar ali samo nadvojvo- da, je običajno celo k dedni poklonitvi poslal na Kranjsko le zastopnika, res pa so bili svečanega sprejema deležni tudi predstavniki deželnok- nežjih mest. Leta 1631 je denimo Krško poslalo na ljubljanski grad k dedni poklonitvi Ferdinan- da III. svojega pisarja Janeza Rožiča, ki je nato v mestne anale ponosno zabeležil svojo navzoč- nost in podatek, da je knežja milost postregla z obedom pri kar dvanajstih mizah."' Čeprav Milčinski ni posebej izgubljal besed o političnem položaju in upravnem ustroju Butal, je vendarle nekaj pove- dal o butalski občinski samoupravi. V zgodbi o štetju županovih ovac pravi župan svojemu pastirju: "Daj, stopi po občinske može, naj pri- dejo. Šestnajst jih je in še policaja pokliči, jih bo sedemnajst, midva sva dva. nas bo vseli skupaj devetnajst." Brez pastirja, ki je bil zapo- slen pri županu zaseb- no, je imelo torej v ob- činskih zadevah besedo osemnajst mož, samih občinskih mož pa so Butale premogle šest- najst. V mnogih časih je bilo število občinskih veljakov zelo podobno, zato se z njim ne bomo spuščali v dokazovanje, da so Butale mesto, saj govori temu vprid veliko drugih dejstev. Ni pa odveč povedati, da je osemnajst mestnih svetnikov premoglo več mest predrazsvetljenske dobe. Omenimo Viš- njo Goro, kjer je dvanajst mož sedelo v notra- njem in šest v zunanjem svetu." V Kostanjevici sta se mestna sveta v prvi polovici IS. stoletja imenovala večji in manjši, imela pa sta dvanajst Josip Jurčič. Zakrpana Višnja gora. raztrgani Zilien- berk, /.brano delo. Prta knjiga. Ljubljana 1946, str. 53- 54. 5-J Velik dogodek za notranjske trge je bilo denimo potova- nje cesarja Leopolda 1. iz Gorice t> Ljubljano leta 1660 (j. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 524). 5'' ARS, Collectanea, fasc. 11, Krško, mestna knjiga, sji. 2. 6. 1631. " ARS. Vic. a., šk. 285. 1/145, lit. WI-14, 29. 7. 1737. VSI:/.A ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE oziroma štiri člane, skupaj šestnajst56 - enako kot v Butalah. Poleg obeh svetov je v vsakem mestu kot nižji organ delovala občina polnopravnih meščanov. Vsi trije organi so predstavljali ono politično ljudstvo, ki naj bi si samo postavljalo voditelje ter odločalo o usodi in blaginji mesta.57 Za eno najpomembnejših pravic meščanov so veljale vsakoletne volitve mestnega sodnika, najvišjega predstavnika sodne in izvršne oblasti. Župana so poleg sodnika volili samo v Ljubljani, a v času, ko je knjiga o Butalcih zagledala luč sve- ta, med sodnikom in županom že ni bilo nikakr- šne razlike. Zategadelj so Butalci volili župana, in sicer na naslednji način: "Tepanjčanipripove- dujejo, da redé v Butalah občinsko uš, in kadar volijo župana, sedijo bradači okoli mize, nanjo denó občinsko živinče in v čigar brado zleze, ta je župan. Uši pa daje ime Šprinca Marogla, ima v pisarni svoj hlevček in prihajajo mestne devi- ce, vsak dan druga, da si jo denó za dve uri v glavo." Zgodovinsko jedro nenavadnih butalskih voli- tev je več kot oprijemljivo. Sodnika so volili sa- mo najuglednejši med meščani in ti so že po sa- moumevnosti stvari nosili brado. Posamezniko- va družbena veljava je bila nujno povezana z imetjem in če smo nekoliko zlobni, ni dvoma, da je imela v mestih ob vsesplošni revščini tudi brada svojo ceno. O živalici, ki bi odločala, kdo bo novi mestni starešina, iz zgodovinskih poro- čil sicer ni znanega ničesar, pa vendar njeno do- movanje in čast skoraj brez ovinkov kažeta na slovitega polža iz Višnje Gore. Z njim so v Jurči- čevem stoletju dražili Višnjane, češ da se ob pol- žu zbirajo k pomembnim posvetom,58 vse do- kler ga slednji niso vzeli za nič manj kot mestni simbol. Pri tem so ohranili tudi zbadljivko, kje da je polž skrit: "Za lepm svetam, pod rihtarjevm skretam, pa moraš z nosom rit, če hočeš dojega prit."y> l6 ARS, Vic. a., šk. 185,1/104,11-7, 11. 4. 1706, 15. 5. 1744. 57 Prim. Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta. Ljublja- na 1891. str. 63-64. 58 Josip Jurčič je v povesti "Zakrpana Višnja Gora, raztr- gani Žuženberk" postavil v dedova usta besede; "Boš vi- del raztrgano višnjansko mesto, kjer imajo polža prikle- njenega. " CJosip Jurčič, Zbrano delo. Prva knjiga. Ljub- ljana 1946, str. 51). Ko so se Višnjanipotem nanjhudo- vali, je nekaj let pozneje v "Kozlovski sodbi v Višnjigori" pomenljivo zapisal samo še: "Veliko sicer vem o Višnji gori, vem na primer priliko o nekem slovečem polžu povedati in drugo, pa tega ne bom raznašal. " (Josip Jur- čič, Izbrano delo I. Naša beseda. Ljubljana 1974, str. 27). Pri zgodovinsko izpričanih vsakoletnih voli- tvah mestnega sodnika sicer ni neposredno po- magala nobena žival, resnično pa naj bi si Viš- njani ob tovrstnih svečanih priložnostih naz- dravljali z dragoceno polževo lupino-školjko, prikovano z zlato verižico na leseno podnožje.60 Uši so imele - tako kot butalska Šprinca Marogla - nedvomno po vseh mestih prijetno domova- nje v občinski pisarni, točneje v košatih bradah zbranih mestnih očetov. Oni so imeli kajpak glavno besedo pri volitvah mestnega sodnika in drugih funkcionarjev. Povsod je na volilni dan ducat mož iz notranjega mestnega sveta izbralo dva ali tri sodniške kandidate in jih prav po "sa- moupravljalsko" ponudilo v izvolitev članom zunanjega sveta in mestne občine. Izmed samo- predlaganih mestnih veljakov je nato tak širši gremij izvolil sodnika za prihodnji enoletni mandat.61 V Butalah so volitve očitno potekale mirno, saj jih je odločila Šprinca Marogla, precej burneje pa je bilo prenekaterikrat na volitvah v naših mestih, kjer so imeli glavno besedo ljudje. Nad- vse pestre so bile že prve znane in podrobno opisane volitve v Metliki leta 1588, ko so hkrati volili sodnika in njegovega namestnika, imeno- vanega "starašina". Volitvam je tistikrat osebno prisostvoval deželni vicedom, ki je postal priča glasnemu, prav neverjetnemu kričanju in nere- du. Metličanom se vse skupaj ni zdelo nenavad- no, ampak v skladu s starimi običaji, drugače pa vicedomu, ki je za Metliko še tisto leto izposlo- val v Gradcu nov volilni red in poslal v mesto dva ljubljanska meščana, da sta meščane podu- čila, kako se tej stvari streže v deželnem glav- nem mestu.62 Medtem ko je postopek omenjenih metliških volitev veljal za povsem običajnega, so se znali volilci tudi tako spreti, da je moral deželni vice- dom presoditi veljavnost volitev ali pa celo sam določiti novega sodnika. Že izbira kandidatov v notranjem svetu ni bila vselej pogodu zunanjim 59 Mihaela Zajc-Jarc, Duhan iz Višnje Gore. Glasovi. 7. knjiga. Ljubljana 1993, str. 102. 60 Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937, str. 330. 61 Natančno opisujejo volitve najstarejša volilna pravila, ki jih je nadvojvoda Karel 16. oktobra 1573 izdal Novo- mcščanom. V originalu so objavljena v: Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta. Ljubljana 1891, Dodatek II. 62 ARS, Vic. a., šk. 233,1/124, lit. MXXXIU-1, 7 11. 1588, 10. 12. 1588. • Prim. Dr. Anton Svetina, Metlika. Dve razpravi iz pravne zgodovine mesta in okolice. Ljublja- na 1944, str. 9-10. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 svetnikom in občini meščanov. Na sodniškem mestu bi raje videli koga iz svojih vrst, ne le ve- ljake iz notranjega sveta. Pošteno so se zato zmerjali leta l66l v Krškem in nato tožarili, češ da sta dva meščana naščuvala vso mestno obči- no v upor.63 Več kot upor naj bi v očeh deželnih oblasti pomenilo razbitje volitev leta 1713 v Lo- žu. Občina meščanov je izvolila mitninskega prejemnika Luko Komporja, ki sploh ni bil meš- čan, a bi kot pismen človek mogel odpraviti sla- Butalci volijo župana (ilustracija Franceta Podrekarja) bosti mestne uprave. Ko so po njegovi izvolitvi od dotedanjega sodnika Andreja Juhe zahtevali sodniško palico in mestno blagajno, naj bi mest- ni svetnik Janez Špehek proti vodji oboroženih meščanov nastopil s sabljo. Možje iz občine so tedaj udarili plat zvona, da so se vsi oborožili s sekirami in koli, čeprav eni tudi pod prisilo. Ta in naslednji dan so iskali Špehka, ki se je uspel rešiti, nekaj udarcev pa je menda dobila njegova žena. Deželni vicedom je za vso zadevo določil preiskovalno komisijo, ki je vpletene osebe za- slišala. Tako kot si zaslišanci niso bili povsem edini v drugih odgovorih, tudi niso znali natan- ko povedati, kdo naj bi kričal: "Mismo drugi Tol- ?ninci." Mestni svetniki bi na škodo občine meš- čanov radi videli, da se je za Tolmince razglašala kar vsa občina.64 Pri tem moramo povedati, da so Tolminci tisto leto spomladi (1713) sprožili od- meven kmečki upor, zato istovetenje z uporniki ni bilo posebej priporočljivo za nikogar in tudi ne za nemirne Ložane, čeprav so bili meščani. Uporništvo in revolucionarnost, ki so ju obla- sti naprtile meščanom že za majhno predrznost, sta šla v korak s podobne vrste samoupravlja- njem, kakršnega smo Slovenci poznali še nedav- no tega. Podobno kakor mestne sodnike so na- mreč v mestih "samoupravno" izbirali in delegi- rali člane mestnih organov. Ko je v 17. stoletju dokončno prenehal običaj njihove menjave (mutacija), so občina in oba sveta postali korpo- racije dosmrtnih članov.65 Resda se je kateri od- selil ali pa so ga izključili, a poglavitno je dejstvo, da so v svoje vrste jemali na izpraznjena mesta samo može, ki so jim bili povšeči. Notranji svet naj bi si sicer volil nove člane izključno iz zuna- njega sveta, ta samo iz občine in občina iz preo- stalih meščanov, a se je v resnici dogajalo tudi precej drugače. Notranji svet je denimo moral požegnati celo sprejem navadnega meščana, v svoje vrste pa je po lastni volji izvolil človeka, ki ga niti v občino še niso sprejeli in so ga tam ime- li sploh za nevrednega članstva. Bradatežem v notranjem svetu se je tako na jezo ostalih pur- garjev čez noč pridružil kak gospodič, ki mu je komaj rasel puh pod nosom in bi bil po letih, imetju in časti še zelo daleč od sivolasega brada- ča. Takega mladega človeka Jožefa Opeko, ki je bil šele dve leti meščan in niti ni imel lastne hiše, so leta 1718 po protekciji sprejeli v notranji svet Novega mesta.66 V opisani "samoupravni ureditvi" so vendarle poznali vsaj en element zahodne demokracije, in sicer stranke. Te sicer niso imele opaznega političnega predznaka, če ne štejemo lokalne mestne politike. V Kostanjevici je denimo vice- domska vizitacija leta 1691 odkrila, da mestni svet po "nezdravem običaju" temelji zlasti na prijateljstvu in zavezništvu, razen štirih članov pa ga sestavljajo izključno kmečki ljudje, ki so se v mesto priženili.67 Táko združbo sorodnikov in prijateljev v Novem mestu so tamkajšnji sodnik 63 ARS, Vic. a, šk. 171,1/97a, lit. G VIII-3, 25. 8 1661. 64 ARS, Vic a., šk. 184, 1/104, lit. L 1-1, 30. 5. 1713, 8. 6. 1713 65 Prim. Fran Zwitter, Starejša kranjska mesta in meš- čanstvo. Ljubljana 1929, str. 36. 66 ARS, Vic. a., šk. 257,1/133, Ut. RIll-1, 14. 7. 1718. 67 ARS, Vic. a. šk. 184,1/104, lit. L 11-1, s.d. (Haubt Pünct, 1691). VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE in trije meščani leta 1718 poimenovali "liga". Komaj naj bi se mesto s smrtjo sodnika Kocha otreslo njegove lige, se je že pojavljala nova iz družin Banko, Novak in Opeka. Te so bile med seboj v sorodu in so znale poskrbeti, da so dobi- li mesta v notranjem svetu ljudje, ki niso izpol- njevali niti pogojev za sprejem v meščanstvo.68 Za uspešno vladanje določene stranke je bila potrebna tudi podpora v občini, ki je v drugem krogu volila sodnika. V Višnji Gori se je zato leta 1738 pripetilo, da je mestni svet "brez vsakega razloga" izključil iz občine devet meščanov. Po pritožbi na vicedoma bi jih moral spet sprejeti nazaj, a so svetniki namesto njih vzeli v občino povsem "nesposobne samske fante", ki niso bili ne poročeni ne hišni posestniki.69 Ivan Vrhovec pravi v svoji Zgodovini Novega mesta, da niti vsi meščani skupaj niso mogli pri- siliti dvanajsterice notranjih svetnikov, naj sprej- me v notranji svet koga, ki ga svetniki ne bi hote- li.70 Tak podvig se je lahko posrečil samo dežel- nemu vicedomu, ponavadi tedaj, ko je notranji svet kakega svetnika izključil in se je izključeni pritožil v Ljubljano. Toda tudi vicedomova odredba o njegovem ponovnem sprejetju med svetnike ni šla vedno zlahka skozi rešeto nas- protovanj. Ko bi moral vicedomov zastopnik le- ta 1708 v Višnji Gori umestiti odstavljenega svétnikajaneza Iggerja, ju sodnik in svetniki niti blizu niso pustili, ampak so pred rotovžem celo postavili stražo. Seveda so se morali za predrz- nost kmalu zagovarjati.71 Vodilni meščani so še s posebno previdnostjo obravnavali tujce, ki so se hoteli vsiliti za njim enake. Potem ko je ljubljanski mestni svet že leta 1601 priprl vrata v meščanstvo neporočenim Italijanom,72 naj bi sledil Kranj in kar je bilo do- brega na Gorenjskem, sta kmalu prevzela druga dva dela kranjske dežele. V Krškem so Italijana Blaža de Urbanija sicer najprej radi sprejeli za meščana, ko pa jim je zlezel čez glavo, so ga leta 1675 spravili celo v vicedomsko ječo. Pri tem so se sklicevali na Kranjčane in na sklep svojih 68 ARS, Vic. a., šk. 257,1/133, lit. RIlI-1, 14. 7. 1718. 69 ARS, Vic. a., šk. 284,1/145, lit. Wl-2, 17. 6 1744. 70 Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta Ljubljana 1891, str. 62. 71 ARS, Vic. a., šk. 284, 1/145, lit. Wl-2, 28. 7. 1708. - Isto- tam, šk. 285,1/145, lit. W1-15, 12. 8. 1708. 72 Anton Svetina, Pogoji za sprejem v meščanstvo in prav- ni položaj ljubljanskih meščanov od 16. do 18. stoletja. V: Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljub- ljane. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Raz- prave zv. 2, Ljubljana 1971, str. 164. prednikov, da v mestni svet ne bodo sprejemali Lahov.73 A purgarski ksenofobiji vendarle ni bilo težko priti do živega, sicer se ne bi v vsakem me- stecu zasidral vsaj kak laški trgovec. Upravitelj višnjegorskega gospostva je leta 1746 razkril, ka- ko je postal meščan Višnje Gore neki laški kra- mar, ki v mestu sploh ni živel in ničesar posedo- val. Meščanske pravice je dobil samo zato, da bi bil oproščen plačila stojnine na okoliških pode- želskih sejmih. Da se je dokopal do te svobošči- ne, je menda višenjskim meščanom plačal nekaj maseljcev vina.74 Recept se je kajpak obnesel tu- di v drugih mestih, še posebej, če je bila mestna blagajna prazna. Vzrok zgoraj opisane skromnosti ter lukenj v mestnem pravu in obzidjih je kajpak tičal v praz- ni mestni blagajni ali kasi (Stadtkassé). Dasi viri ne poročajo, da bi jo kdaj tako kot butalsko ob- činsko blagajno izpraznil kak razbojnik Cefizelj, je vendar izpričano dejstvo, da je bilo blagajnam kranjskih mestec prepogosto videti dno. Nered- ko so deželne oblasti opozarjale mesta, da je ta- ko tudi zaradi pogostih popivanj na mestne stroške.75 Če pogledamo letne račune mestnih sodnikov, resnično že na prvi pogled izstopajo izdatki za številne pogostitve in plačila v hrani in pijači. V naturi so namreč plačevali tudi razne najete delavce in mojstre. V času enoletnega mandata višenjskega mestnega sodnika Andreja Pasika od leta 1629 dol630 je šlo denimo samo za pogostitve in potnine skoraj tri petine letnih izdatkov (124 goldinarjev, 45 krajcarjev), dobra tretjina za plačila štirih mestnih uslužbencev - pi- sarja, sla in dveh stražnikov (72 gld), slaba dvaj- setina za darila in honorarje (10 gld, 27 kr), le dobri trije goldinarji od skupno 210 pa za vse os- tale potrebe.76 V drugih sodniških računih, ki ne upoštevajo letnih plač uslužbencev, so se samo stroški za pogostitve vrteli okoli treh četrtin iz- datkov.77 Mestnih blagajn je bilo pravzaprav v vsakem mestu več. Lastno blagajno je vodil vsakokratni mestni sodnik in iz nje poravnaval predvsem sprotne izdatke mesta, medtem ko se je glavni- na prihodkov stekala v skrinjo dveh izvoljenih mestnih komornikov (Stadt-Kamerer). Vanjo so pritekali skupni mestni prihodki od zemljišč, za- ?3 ARS, Vic. a., šk. 171,1/97a, lit. G VIII-3, 21. 7. 1675 74 HHStA, AAu, A-X-32, Conv. 1, 23- 7. 1746, 30. 7. 1746. 75 Npr. ARS, Vic. a., šk. 284, 1/145, lit. Wl-2, 27. 7. 1719 76 ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. IV, mestni račun 1629/ 1630. 77 Npr. istotam, mestni računi 1596/1597. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 kupov in mitnin ter davčne obveznosti, vendar so šle iz te blagajne dajatve deželi,78 tako da me- stu pogosto ni ostalo nič ali le malo. V Butalah je obstajala ena sama blagajna, shra- njena v občinski hiši, za boljšo varnost pa je no- sil ključ kar butalski policaj okoli vratu. V spod- njekranjskih mestih so bili mestni očetje previd- nejši, zato sta komorno blagajno vodila višji in nižji komornik. Prav tako je mestne skrinje s shranjenimi računi, dokumenti in dragocenost- mi pečatilo tudi po več mož, četudi so jih običaj- no hranili pri vsakokratnem sodniku doma.79 Ta- ko se je moglo preprečevati razne oblike gospo- darskega kriminala, zakaj naša mesta so bolj kot cefizljevsko ropanje blagajn poznala "institucio- nalno krajo družbenega kapitala." Ko je leta l6ll mestna občina v Krškem odstavila sodnika Mihaela Trojarja, so mu someščani očitali vrsto predrznosti in zlorab. Oporoko in 80 dukatov zapuščine pokojne someščanke Fichterjeve de- nimo ni hotel položiti v mestno skrinjo, ampak jih je v škatli odnesel na svoj dom. Škatlo sta po- leg sodnika pečatila še mestni pisar in neki meš- čan, ko pa je občina po Trojarjevi odstavitvi zah- tevala, naj denar vrne, so našli na škatli samo njegov pečat in dva odtrgana pečata. Mož je du- kate razdelil kot podkupnino štirim članom ob- čine in zagrešil še več finančnih zlorab. Prikril jih je tako, da je za dve leti sodnikovanja naredil letna računa s pomočjo meščanov, ki jih je sam izbral in so se slabo spoznali na računanje, neka- teri pa sploh niso bili vešči branja in pisanja. Kr- cani so ogorčeno zapisali, da Trojar "niprav ab- solviral šolefilozofije" in da je sicer študiral "gro- bianum."80 Večji denarji kakor v sodnikovo blagajno so se stekali v drugo mestno blagajno in to tedaj, ko so komornika ali drugi pooblaščeni možje pobi- rali deželni davek. Od tega ni imelo mesto nika- kršne koristi, ampak nenehne nevšečnosti, saj je bila ta blagajna prepogosto vreča brez dna. Vzroki za kronično praznost vseh tipov mestnih blagajn so bili v resnici veliko globlji od včasih prekomernega trošenja mestnih očetov za last- ne tuzemske užitke. Kriza vsega mestnega gos- podarstva je od 16. stoletja vodila v izpraznjenje mest, oboje pa se je poznalo v nemoči, da bi me- sta sproti poravnavala davčne obveznosti do de- žele. Dolgove je ponekod zaslediti že sredi 16. stoletja,81 nakar so mesta v naslednjem stoletju drugo za drugim potonila v komaj verjetno za- dolženost. Zvečine so dolgovala deželni davek in kontribucijo za celo desetletje in več ter hkra- ti vztrajno prosila za odpis starih obveznosti in znižanje davčne odmere.82 Precej simbolike in resnice je v pisateljevem spraševanju, ali so v bu- talskem občinskem hranilniku sploh bili trije to- larji, kolikor bi moral župan plačati razpisane nagrade. Na več mestih tudi jasno pove, da so Butalci v občinski blagajni hranili cel tolar, torej ne več kot enega. Zadolžena kranjska mesta jo v nasprotju z Bu- talami niso odnesla tako poceni. Deželni stanovi so jim najprej z rubeži zasegli razne mestne ne- premičnine in dohodke, nato pa vse pogosteje pošiljali v mesta vojaške oddelke za izterjavo ob- veznosti v obliki vzdrževanja vojakov. To težko breme mestnega življa je ljudi še bolj odvračalo od naseljevanja v mestih, ki so zato ostajala pre- cej izpraznjena in so tarnala nad svojo nesre- čo.83 Nekatera mesta so si denar za poravnavo obveznosti izposojala pri zasebnikih, nakar so njihovi najboljši skupni dohodki z odobritvijo deželnih stanov pripadli zasebnim upnikom, t.i. imetnikom rubežne pravice (Spanungs-Juriš In- haber).81 Malemu Ložu se je to zgodilo okoli leta 1715, ko je uveljavil rubežno pravico nad "celot- nim mestom" snežniški graščak grof Franc pl. 78 Npr. istotam, računi mestnih komornikov 1622/1623, 1636/1637, 1674/1675 79 O takem starem običaju hranjenja mestnih skrinj na sodnikovem domu spričujejo konec 17. stoletja Ložani (ARS, Vic. a., šk. 184,1/104, lit.LXX-1, 9. 1. 1687). 80 ARS, Collectanea, fase. 11, Mesto Krško, 29. 9 1611. 81 Zgodaj je začelo beležiti davčne zaostanke Novo mesto, kije bilo fiskalno daleč najbolj obremenjeno (ARS, Vic. a., šk. 256,1/133, Ht- Rll-1, 25. 4. 1564). 82 Višina davčnih zaostankov vseh kranjskih mest je zna- na iz leta I676, ko je skoraj polovica skupnega dolga odpadla na Novo mesto, druga polovica pa na tri manj- ša dolenjska mesta (Višnja Gora, Krško in Metlika) in notranjski Lož (ARS, Deželni stanovi za Kranjsko l, šk. 312, fase. 209, str. 933-938). Leta 1735 je bila zadolže- nost kranjskih mest nominalno skoraj triinpolkrat to- likšna kot ob odpisu polovice dolgov leta 1676. Dolgove so beležila vsa dolenjska mesta razen Kočevja, ki ni bilo več deželnoknežje, Lož in od gorenjskih mest Kamnik (Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana 1939, str. 229. 83 Deželni stanovi so proti mestom-dolžnikom nastopili z davčnimi izvršbami najpozneje med tridesetletno voj- no V tridesetih letih 17. stoletja seje z rubežem mestnih dohodkov (spanungj srečalo Novo mesto (ARS, Vic. a, šk. 256,1/133, lit. R/l-3, Gravamina, s.d., po 1637), od petdesetih let naprej pa tudi Višnja Gora (ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. VII, 7. 10. 1657) in v letih 1659-1663 Krško (ARS, Vic. a., šk. 171, 1/97, lit. G VIII-8, s.d., Be- rieht copie), kise mu je dolg hitro povečeval zlasti zara- di visoke kontribucije. 84 Npr. v Novem mestu - Vic. a., šk. 258,1/134, lit. R VI-3, 12.9. 1732. VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE Lichtenberg. Vicedomska vizitacija trideset let pozneje (1744) ni mogla niti približno ugotoviti mestnih dohodkov, ker je imel mestne urbarje v rokah sin in naslednik pokojnega grofa. Mesto naj bi zdaj temu dolgovalo celo več kot nekdaj njegovemu očetu, čeprav sta Lichtenberga tri desetletja sama pobirala vse dajatve mestnih prebivalcev. Stvar je razumljiva, saj mesto ni imelo pregleda nad plačevanjem obveznosti ni- ti ni premoglo drugih sredstev za odplačilo dol- ga.85 Ložani že desetletja pred rubežem prihod- kov niso bogve kako skrbno gospodarili z njimi. Najpozneje v osemdesetih letih 17. stoletja so jih začeli dajati v zakup. Leta 1694 so denimo mest- ne prihodke oziroma mestne skrinje {Statt-Tru- gen) z vsemi pravicami vred oddali v triletni za- kup svojemu someščani Jakobu Tomšiču. Sod- nik, mestni svet in občina so se otresli skrbi in se zadovoljili s Tomšičevimi četrtletnimi plačili, vse to, kot so zapisali v pogodbi, "za večjo korist loškega mesta."66 Malo pred nastopom vladavine Marije Terezi- je sta največji kranjski mesti za Ljubljano, Kranj in Novo mesto, dobili zaradi hude finančne kri- ze celo ponižujočo upravo s "prisilnim upravite- ljem". Šlo je za t.i. mestna komisarja {Statt-Comis- sarius) iz vrst okoliških zemljiških gospodov, ki naj bi bdela nad mestnimi računi in uradniki. Deželni vicedom je imenoval takega komisarja za Kranj leta 172887 in za Novo mesto štiri leta pozneje (1732), potem ko so zasebni upniki že nekaj let uživali zasežene posamezne mestne prihodke - sejemsko stojnino, posebne prihod- ke od letnih sejmov, šolnino in mestni mlin.88 Vendar pa vrli novomeški purgarji niso hoteli niti malo sodelovati s svojim računskim skrbni- kom, čušperškim graščakom Francem Karlom Wolfom. Računov mu preprosto niso predložili po več let ter ga hkrati žalili in zmerjali, zato je mož, sicer brez uspeha, prosil vicedoma za raz- rešitev funkcije.89 Končno se je temeljiteje lotila prenove mestnih gospodarstev ženska vlada Marije Terezije. Leta 1747 je predvsem dolenj- skim mestom in notranjskemu Ložu pavšalno znatno znižala davčno obveznost, čez nekaj let 85 ARS, Vic.a.šk. 197, 1/107, Ht.LXX-3, 16. 1. 1744. 86 Istotam, ¡it. L XX-1, 9. 1. 1687; istotam, lit. L XX-3, 6. 6. 1694. 87 Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana 1939. str 226-227. 88 ARS, Vic. a., šk. 258, 1/134, lit. R VI-3, 12. 9- 1732; šk. 255,1/133, Ut. R-l 1-5, 17. 9. 1732. 89 ARS. Vic a., šk. 258,1/134, lit. IV-2, 29. 11. 1740; Ht. IV- 1, 10.5. 1742. pa na novo in pravičneje določila s terezijan- skim katastrom.90 Obubožana podeželska mesteca spričo vsega povedanega pogosto niso zmogla plačevati več različnih mestnih uslužbencev. Poleg provizo- ričnega mestnega pisarja, o katerem bomo go- vorili v zvezi z meščansko pametjo, so neredko zaposlovala enega samega stalnega predstavni- ka mestne oblasti - mestnega slugo. Ta je hkrati opravljal več funkcij in bil uporaben pri najraz- ličnejših opravilih. Tak sluga bi precej ustrezal butalskemu policaju iz naslednjega opisa: "VBu- talah so imeli občinskega hlapca, ob delavnikih je govedpasel in lenobo, ob nedeljah in prazni- kih pa si je na glavo poveznil kapo, ta kapa je bila rdeče obšita, v roko je vzel helebardo ali suli- co in je bil policaj, strah vseh tolovajev." Zlasti funkcija sodnega sluge je vsakokratnemu mest- nemu slugi priložnostno dajala videz večje po- membnosti, neke vrste policaja, tudi preganjal- ca nepridipravov. Kot tak se je postavljal na se- manje dni, ko so v mesta prihajali vseh vrst tiči. V Novem mestu, po velikosti in imenitnosti dru- gem na Kranjskem, srečamo takega plačanega uradnika - mestnega slugo {Stattdiener) prvič le- ta 1564, vendar poleg mestnih vratarjev in paz- nikov. V prvi polovici 17. stoletja so ga med sed- mimi plačanimi uslužbenci vodili z najskrom- nejšo plačo pod imenom sodni sluga {Gerichts- diener),91 sto let pozneje pa nastopa kot slabo plačani sodni sluga ali mestni hlapec {Gerichts- diener oder Stadtknecht), medtem ko je premo- gel mestni svet še posebnega klicarja ali slugo {Ansager oder Rathsdiener).92 Tako razkošne razvejanosti uslužbencev si manjša mesta kajpak niso mogla privoščiti. Uni- verzalno vlogo butalskega policaja je moral ne- redko opravljati en sam mož. Za Črnomelj je iz- pričano, da je mestni hlapec šele v času dveh let in pol od 1711 do 1714 zaslužil skupaj z obleko toliko kot novomeški hlapec na leto.93 Plače in opravila uslužbencev odkrivajo zlasti sodniški računi Višnje Gore, dobro ohranjeni vse od sre- de 16. stoletja. Tedaj je v mestu služboval Gregor Kruft, imenovan glede na opravilo sodni sluga, 90 Znatnega znižanja obveznosti so bila deležna mesta: Krško, Metlika, Novo mesto, Kamnik, Črnomelj, Višnja Gora, Kostanjevica in Lož (ARS, RKjasc. XIX, šk. 49, lit. G, No 1, 1.3. 1747). 91 ARS, Vic. a., šk. 255,1/133, Ht. R1-2, s.d. (okoli 1615), lit. R1-5, s.d. (okoli 1640). 92 ARS, Vic. a,šk. 256,1/133, Ht. R11-3, 18. 10. 1726. -Isto- tam, šk. 255,1/133, Ht. R1-5, 17.9 1732. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 mestni sluga, mestni sel ali mestni hlapec. Po po- trebi je pomagal pri raznih delih v mestu in na cesti ter izobešal sejemski znak.94 Pri obračunu plače so takega uslužbenca v tem in naslednjem stoletju olepševalno imenovali mestni sel, v 18. stoletju pa sodni sluga.95 Kako so mu rekli Viš- njam sami, pove eden redkih slovenskih frag- mentov v višenjskih cerkvenih maticah, ki pravi, da se je leta 1626 poročil Jurij Škoda, "mestniga Hlapza sin."96 Kot kaže, so v Butalah edinemu policaju nalo- žili še več nalog. Tako naj bi okoli vratu nosil tu- di ključ občinske blagajne, z bobnanjem ragla- šal odredbe, ponoči pa kot nočni čuvaj stražil mesto in pel uro. Vsekakor preveč za samo ene- ga policaja, zato so imela naša mesta za tovrstna opravila več ljudi. Za varnost mesta in meščanov so podnevi zaposlovala vratarje pri mestnih vra- tih ter ponoči nočne čuvaje ali stražnike.97 Res pa je v mali Kostanjevici domala vse breme mestne izvršne oblasti slonelo na enem samem uslužbencu, na mestnem hlapcu, ki so mu raje rekli sodni sluga.98 Deželna oblast mu je leta 1691 naložila, da mora med drugim loviti nepo- slušneže in meščanom naznanjati plačevanje davka, pri tem pa naj mu pomagata dva zaprise- žena nočna čuvaja. Po novem sta morala priseči in dobivati skromno plačo, prvi čuvaj naj bi naz- nanjal uro do polnoči in drugi do jutra. Pomen- ljivo je, da mestece dotlej sploh ni premoglo pravih zapriseženih čuvajev, ampak sta ponoči dve ali tri ure strazila kar po dva fanta, ki sta pazi- la, da ne bi kje izbruhnil ogenj.99 93 ARS, Vic. a,šk 279,1/142, lit. TII-3, Specification etc. 9/1 ARS, Mestni arhiv Višnja Gora, fase. IV, mestni računi 1552/1553, 1553/1554: mestni svet je zaposlil "Gre- gom Statpottn zu ainem Diener dem Gericht", sicer pa za isto osebo srečamo nazive: Stattpott, Statkhneht in Stattdiener. 95 ARS, Mestni arhiv Višnja Gora, fase. IV, mestni računi 1572/1573, 1576/1577, 1629/1630, 1631/1632, 1656/1657; istotam, fase. 5, račun mestnih komorni- kov 1742/1743. 95 Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŽA Višnja Gora, P 1622- 1627 v: R 1619-1622, s.d. 1626. 97 Natančni podatki o mestnih uslužbencih v Višnji Gori so zajeti v mestnih računih (gl. op. 95); za Krško v: ARS, Vic. a., šk. 171,1/97a, lit. G VlII-8, 25. 8. 1655; za Novo mesto v: ARS, Vic. a. šk. 255, 1/133, Ut. R-2, s.d. (okoli 1615), lit. li 1-5, s.d. (okoli 1640); istotam, šk. 256,1/133, lit. RII-3, 18. 10. 1726; istotam, šk.255,1/133, lit. R1-5, 17.9. 1732 98 ARS, Vic. a., šk. 184,1/104, lit. L11-7, s.d. 99 ARS, Vic. a., šk. 184,1/104, lit. L II-l,sd. (Haubt Pünct, 1691). Največ javnih uslužbencev, nekakšnih rezerv- nih policajev, je bilo v vseh mestih srečati na se- manje dni. Vratarjem pri mestnih vratih so se te- daj pridružili pobiralci mimine in stojnine, hkra- ti sejemski nadzorniki. Ponavadi je šlo za prilož- nostne zaslužkarje, ki jim je mestni sodnik v ča- su trajanja sejma obljubil jedačo in pijačo ali skromno denarno plačilo, kar je v svojem let- nem računu zabeležil kot izdatek "onim (straž- nikom vrat), ki so na semanji dan s helebarda- mi stali pri vratih."100 Kadar sejmi niso bili dobro obiskani, denimo zaradi kužnih zapor ali soča- snih sejmov drugje, so mesta rada potožila, da sejemski nadzorniki použijejo več, kot priteče denarja v njihove puščice.101 Je pa res, da so sme- li taki stražniki nositi helebardo, prav tako kot butalski policaj, ki je ob nedeljah "f roko vzel he- lebardo ali sulico." Priložnostni sejemski stražniki seveda niso bi- li bogve kako usposobljeni, zato so kdaj ravnali v nasprotju s postavo. Na kvatrnem jesenskem sejmu v Črnomlju leta 1746 sta bila denimo na straži moža, ki sta si z mestnim orožjem - hele- bardama drznila vstopiti v krčmo svobodne hiše gospe Freidank. Krčmar, podložnik omenjene gospe, je protestiral proti helebardama in ju roč- no postavil na ulico, nakar mu je eden od straž- nikov primazal klofuto in sprožil pretep. Ne- srečni krčmar jo je skupil z izlitim očesom in na- to stražnika tožil pred mestnim sodiščem, ki je moža zaradi kršitve pravil straže vtaknilo v mest- no ječo.102 Posebne naloge so na sejmih opravljali še do- mači cehovski mojstri, ki so skrbno pazili, da se na sejem ne bi prikradel kak šušmar s slabimi iz- delki. Takega so nemudoma naznanili mestne- mu sodniku. Kajpak so mestni mojstri skrbeli predvsem za to, da jim kdo ne bi delal premoč- ne konkurence, zato so "šušmarje" razglašali precej svojevoljno. Tako so novomeški klobu- čarji na Antonovem sejmu leta 1631 spoznali za slabo narejene 69 klobukov, ki so jih prinesli na- prodaj njihovi stanovski kolegi iz Celja. Mestni sodnik je Celjanom klobuke odvzel kar brez sodbe, nakar so oškodovani klobučarji sprožili proti novomeškemu sodniku in klobučarjem več sodnih postopkov. S pritožbami so šli vse do 700 ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. IV, mestni računi 1552/ 1553: "zweien Thar Wartin die am Thar gewesen"; mestni računi 1601/1602: "auf dem Thor mit Hellen- parten gestanden ". 101 ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. VII, 16. 9. 1573- 102 ARS, Vic. a., šk. 279,1/142, lit. 111-5, 25 12. 1746. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE cesarja Ferdinanda II., saj so bili prepričani, da odvzeti klobuki niso bili slabi in da jih morajo dobiti nazaj.103 Poglavje zase s celo vrsto reminiscenc je butal- ski semenj, ki so ga Butalci izposlovali pri gos- poski samo zato, ker so Tepanjčani že imeli vsa- ko leto semenj ob svetem Mihelu. Tovrstno rav- nanje, uvajanje sejmov, kjer jih prej ni bilo ali pa so zamrli, je bilo bolj kot za mesta značilno za trge in tiste vasi, ki so stremele po trških pravi- cah. Ko so Butalci dobili sejemsko pravico, "so se zmenili, da mora vsaktera hiša v Butalah kaj prignati na semenj, da se bodo Butale postavile pred svetom in bodo prevzetni Tepanjčani poni- žani." Mesta so zaradi tovrstnih novih sejmov največkrat igrala vlogo oškodovanca, saj so pra- viloma dobila letne in tedenske sejme že veliko prej z deželnoknežjimi privilegiji. Pritoževala so se nad novotarijami in se prenekaterikrat zaradi nelojalne konkurence tožarila tudi med seboj. Veliko bi se denimo dalo povedati o novih sej- mih, ki so jih vpeljali v "napol trgu" Žužember- ku, ne povsem brez namena, da bi speljali sej- marje sosednjemu mestu Višnja Gora.104 V 17. stoletju so s splošnim gospodarskim za- tonom malih mest postajale vse številnejše nji- hove pritožbe nad uničujočo konkurenco starih in novih podeželskih sejmov. Nobeno kranjsko mesto ni pri tem utrpelo tolikšne škode kot ob- mejno Krško. Prehod čez Savo do mesta in iz njega na štajersko stran reke je že tako zahteval plačevanje nemajhne mimine, brodnine, sreds- tvenine in raznih drugih priložnostnih dajatev. Mesto je bilo toliko bolj prizadeto, ko je brežiš- ko gospostvo sredi 17. stoletja na iste dni kot v Krškem uvedlo letne sejme v vasi Videm prav na nasprotnem bregu reke.105 Zaradi pritožb krške- ga mesta si je na Florijanovo leta 1674 sočasni videmski in krški sejem ogledala komisija dežel- nih stanov. V Vidmu je resnično imela kaj videti, in sicer vseh vrst blago ter množico govedi, vo- lov in konj, ki so jih večinoma prignali s Hrvaš- kega in Štajerskega. Skoraj se ni moč izogniti 103 ARS, Cehi, šk. 18, Klobučarskiceh v Novem mestu, 12. 2. 1635. 104 Od leta 1579 sta Novo mesto in Višnja Gora enotno na- stopala proti nedeljskemu sejmu v Žužemberku, ki je škodil predvsem Višnjanom, saj naj bi imeli Žužember- čani poleg tega na leto že kakih deset proščenj. - ARS, VicA., šk284,1/145, lit. WI-6, 18. 12. 1579, s.d. (proš- nja Višnje Gore nadvojvodi Karlu 1579); istotam, lit. W 1-3, 15. 6. 1599; istotam, lit. WI-6, 3- 12. 1616; istotam, lit. XV1-4, s.d. Berichtscopi (1676). 105 ARS, Vic. a., šk. 171,1/97a, lit. G VIII-8, 13- 4. 1686. primerjavi s sejmom v Tepanjcah, za katerega Milčinski pravi, "da so od daleč naokoli nanj pri- hajali berači in cigani, kupcev pa seje vsakikrat zbralo nič koliko." Ko so se komisarji prepeljali čez Savo v Krško, so poročali, kot da bi šlo za znani semenj v Butalah: "Tam ni videti drugega kot krške kramarje in nekaj malega volov."106 Mestom ob vsej revščini in nazadovanju ven- darle nihče ni mogel odvzeti enega poglavitnih statusnih simbolov, mestnega grba, razstavljene- ga na pročelju rotovža in vrezljanega v mestne pečate: malega, srednjega in velikega. Ni znano, kako so nastali grbi starejših spodnjekranjskih mest, od druge polovice 15. stoletja pa je grbe novim mestnim naselbinam podeljeval izključ- no deželni knez.107 Butalci so si umislili tak statu- sni simbol kar sami in to šele, ko "jim do popolne imenitnosti ni manjkalo ničesar več razen gr- ba." Domislica z zmajem kot motivom se je sicer slabo končala tudi zato, ker je bil naslikani zmaj preveč podoben občinskemu biku in ker so imela zmaja v svojih grbih že nekatera druga mesta. Pisatelj je z zmajem vsekakor meril na de- želno glavno mesto Ljubljano, hkrati pa bržčas tudi na rodni Lož, ki se je od leta 1477 prav tako ponašal z zmajčkom, le da je ta nebogljeno ležal na tleh, preboden s sulico sv. Jurija.108 Če sledimo Milčinskemu in posežemo nekoli- ko v preteklost, se je zgodovinski spomin Butal- cev enako kot vseh kranjskih mest nujno porau- dil pri turških vpadih, pri čemer največkrat niti "stara in imenitna pisma" niso segala v megle- nost zgodovine dlje kot do Turkov. Stvar ni prav nič nenavadna, saj so kar štiri mesta, tri dolenj- ska in edino notranjsko, pognala svoje mestne korenine v turških časih in prav zaradi Turkov. Ustanovne mestne listine Kočevja, Krškega in Loža naravnost spričujejo, kako je cesar dovolil dotedanjim trgom, da za obrambo pred Turki zgradijo obzidje, in tako vse tri skupaj z Višnjo Goro v pičlih šestih letih od 1471 do 1478 povz- dignil v mesta. Omenjene listine govorijo, da so Turki prejšnja leta nemalo pustošili v tamkajšnji okolici,109 medtem ko pravi Milčinski podobno 106 Istotam, lit. G VIII-15, 4. 5. 1674. 107 pri,n Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem. Ljubljana 1988, str. 108. 108 Istotam, str. 98. 109 Kočevska ustanovna listina z dne 19. aprila 1471 je ob- javljena v: A. Dimitz, Zur Geschichte der Städte und Märkte in Krain, I. Gottschee. V: Mittheilungen des Hi- storischen Vereins für Krain (MHVK) XIX (1864), str. 55-58. • Objava ustanovne listine za Krško (5. marec VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 o Butalah: "M dosti manjkalo, pa bi bile prišle v zgodovino in bi se morala še deca v šolah učiti o Butalcih. To je bilo tiste dni, koje Turek, krivo- verna ta nesnaga, strašil po deželi in robil živi- no in mladino." Sovpadanje dogodkov in posle- dic je po naše več kot očitno. Napis "Najstrože prepovedana potr, ki so ga Butalci postavili za Turke, ima enako veljavo kot utrditev obstoječih in postavitev novih mestnih (protiturških) obzi- dij, odtehtal pa bi tudi tista pisanja cesarja Fride- rika, po katerih so se Kočevje, Krško, Lož in Viš- nja Gora smeli po novem postavljati z nazivom: mesto. Več in bolj glorificirano kot Milčinski o nev- šečnostih Butalcev s Turki in predvsem z robi- dami vedo povedati o slavni protiturški obram- bi mest razne kranjske kronike in za njimi Valva- sor. Mestoma naletimo v njih na poročila, po ka- terih naj bi junaška obramba katerikrat tudi po- pustila in povzročila uničenje in požig mesta po krivovercih. To naj bi se sicer vedno zgodilo le Metliki, kar ni samo po sebi nič nenavadnega, saj je Metlika hrvaški in turški meji najbližja. V zavest rojakov je sicer po krivici prišla kot več- krat osvojeno in požgano mesto.110 Turški strah je meščanom dejansko globoko zlezel pod kožo in živel tudi potem, ko o Turkih že dolgo ni bilo ne duha ne sluha. Namesto njih so se mesta začela otepati in bati celo lastnih, krščanskih vojakov, in to od tistega trenutka, ko je okolica postala varna pred dednim sovražni- kom. Nezaposleni najemniški in vpoklicani sol- datje, v času miru ali bojne pripravljenosti "vkvartirani" po mestih, so kmalu postajali le- nobni, od lenobe pa pogoltni po vinu, ki jim je delalo hudo kri, da so se vse preradi sporekli s 1477): Jože Mlinaric, Krško in njegova gospoščtna v srednjem veku. V: Krško skozi čas 1477-1977. Krško 1977, str. 42-44. • Ustanovna listina Loža z dne 9. mar- ca 1477 je objavljena v: MHVK IX (1854), str. 44 si. - Prim. Fran Zwitter, Starejša kranjska mesta in meš- čanstvo. Ljubljana 1929, str. 3- 110 Valvasor poroča o turškem uničenju mesta leta 1431 in ponovno 1469 (J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 389), pri čemer danes vemo, da prvega zanesljivo ni bilo, za drugega pa je edini nezanesljivi vir Valvasor sam (Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja. V: Glasnik muzejskega društva za Kranjsko XXIV (1943), str. 1-61). Po tiska- nem letaku je mogel naš polihistor nekritično povzeti tudi zadnjo, že dolgo ovrženo osvojitev Metlike leta 1575 (J. W Valvasor, die Elire XI, str. 389;prim. Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku (1593X Zgodovin- ski časopis IX (1955), str. 51-53) svojimi purgarskimi gostitelji, v katerih hišah in skednjih so začasno stanovali.111 Če je država za- mujala še z vojaškimi plačami in oskrbo, je bilo povoda za prepir več kot dovolj. Znana je zgod- ba, kako je leta l6l4 kakih 150 karlovških voja- kov pridrvelo nad Novo mesto, uperilo puške v mestnega sodnika in zahtevalo izplačilo zaosta- le plače in hrane, ki jim ju je dolgovala država.112 Dolenjskim meščanom je bila zgodba v zado- sten poduk, da so se neznanih in nepovabljenih vojakov odslej že na daleč branili. Konec nasled- njega leta 1615 so tako Kostanjevičani pred no- som zapahnili mestna vrata okoli 400 slavon- skim vojakom, huzarjem in haramijam, ki so bili na poti proti Ljubljani. Po besedah vojaškega poveljnika so meščani dvignili mostove in "se postavili proti vojski na tak način, da so bili bolj podobni sovražnikom kot prijateljem". Vojaštvo je moralo vso noč prezebati pred mestom in še- le naslednji dan ob času kosila so se Kostanjevi- čani pustili prepričati, da je smela vojska nada- ljevati pot skozi mesto. Njen poveljnik Johann Mailgruber je po lastnih besedah uporabil za končanje "te nenavadne komedije vse sposobno- sti." Ogorčeni vojaki so takoj nato trčili na drugo oviro. Tudi Novomeščani jim dolgo niso odpah- nili mestnih vrat, česar naj bi bili krivi Kostanj e- vičani. Ko je vojaštvo prispelo v Ljubljano, je po- veljnik besno pisal nadvojvodi v Gradec, kako bi kostanjeviški sodnik in nekaj mestnih svetni- kov zaslužilo nič manj kot to, "da bi dva ali tri od njih potegnili v višino in jim pri tem ukrivili vra- tove."Ui Od srede 17. stoletja so se občasnim vkvartira- njem ali nastanitvam vojakov pridružile še vo- jaške eksekucije zaradi mestnih dolgov, nastalih vsled nerednega plačevanja deželnih dajatev. Namesto plačila v denarju so deželni stanovi od obubožanih in napol izpraznjenih mest izterje- vali plačilo v naturi. Vojaški enoti so preprosto izdali pobotnico, na podlagi katere so smeli vo- jaki od določenega mesta zahtevati najrazličnej- 111 Pogosti spori so se vrstili po končani tridesetletni vojni, koje bilo v kranjskih mestih nastanjenega posebej veli- ko brezdelnega vojaštva. V Novem mestu je leta 1649 več mesecev prebivalo 120 vojakov, v Krškem in Ložu po 100, v Metliki in Kočevju po 40, v Črnomlju in Kosta- njevici po 30 in v Kostanjevici 20 (ARS, Deželni stanovi za Kranjsko, šk. 503, fase. 301, 2. 1. 1649; istotam, šk. 504, fase. 301, 8. 4. 1649, 24. 5. 1649,30. 5 1649). 112 ARS, Vic. a., šk. 256,1/133, tit.RII-3, 26. 6. 1614. -Prim. Ivan Vrhovcc, Zgodovina Novega mesta. Ljubljana 1891, str. 80-81. - Vrhovec dogodek zmotno postavlja v leto 1604. "-* ARS, Vic. a, šk. 184,1/104, lit. L II-1, 21. 12. 1615 VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE še storitve. Mestni sodnik in svet sta morala voja- ke razdeliti po hišah, predpisati gospodarjem, kolikšno oskrbo naj jim dajejo, medtem ko je mesto kot celota prispevalo del živeža in krme, skrbelo za živinsko vprego in za zadostno števi- lo hlapcev in slov, ki so morali biti na voljo ofi- cirjem.114 Tako se je dogajalo, da so bila revna, z davki preobtežena in precej izpraznjena mesta tudi po večkrat na leto preplavljena z vojaštvom. Mestni očetje so zato venomer jadikovali nad to- vrstnimi bremeni in radi primerjali nastanjene vojake z roparji, požigalci in Turki.115 Posrečeno so se skušali rešiti nepovabljenih obiskovalcev spomladi 1716 v Krškem. Tisto le- to naj bi bile v mestu že štiri vojaške eksekucije in ko je mestni sodnik in trgovec Magnus Domi- nik Knopper izvedel, da spet prihajajo vojaki s stanovsko pobotnico za 400 goldinarjev, je uka- zal splošno evakuacijo, kajpak po načelu, da je Bog najprej sam sebi ustvaril brado. Obuboža- nim meščanom - polovica mesta naj bi bila že prej opustela - je ukazal, naj se iz mesta umakne- jo v vinograde, vse svoje imetje pa je izročil v varstvo domačim kapucinom in jo sam pobrisal na Gorenjsko v Kamnik. Ker za ta čas sploh ni postavil nikogar za namestnika - sodnega upra- vitelja, je Krško ostalo brez oblasti. Tudi začasni sodnik, ki ga je nekaj dni pozneje postavil dežel- ni vicedom, se je izgovoril, da službi ne bo kos. Ali so vojaki zares prišli in našli prazno mesto, ne vemo, vsekakor pa je poziv sodnika Knopperja zgovoren primer "skitske taktike bojevanja", ki so jo očitno poznali tudi na slovenskih tleh.116 Resnično se nobeno mesto v mirnem času ni veselilo obiska vojaštva in še manj kakšnih dru- gih nasilnežev. Morebiti so bili enkrat v zgodovi- ni izjema Ložani, Frana Milčinskega najbližji bu- talski rojaki. Navzven se sicer niti najmanj niso veselili, ko so spomladi 1676 pisno tožili dežel- nemu vicedomu v Ljubljani nad nasiljem ko- mornih, nekdaj zrinjskih podložnikov iz Bakra. 17 jih je oboroženih pridrvelo v mesto Lož, za- man iskalo tamkajšnjega cesarskega pobiralca 114 O tem govori npr. specifikacija o servisu in izdani goto- vini vojakom v mestu Višnja Gora (ARS, Vic. a., šk 277, 1/140, lit. XXI-6, Specification 1712-1723) 115 Nastanitve vojakov in pritožbe nad tovstnimi bremeni se pojavljajo vštevilnih mestnih poročilih in pritožbah Zelo obremenjeno je bilo zlasti močno zadolženo Novo mesto (npr. ARS, Vic. a., šk. 255, 1/133, •. R 1-9, 1. 10. 1720; šk. 256,1/133, lit RU-3, 22. 9 1719). 116 ARS, Vic. a., šk 171,1/97a, lit. G VIII-1, 2. 4. 1716, 14. 4. 1716. nakladnine, nato pa vdrlo v hišo njegovega nad- zornika in mu odvedlo tri krave. Dejanje so opravičili, češ da sta nakladnik in nadzornik ob veliki noči zaplenila Bakarčanom šest volov za neplačano nakladnino. Ložani se nasilnežem ni- so postavili po robu, ker naj bi slišali, da je v de- želi še sto bakarskih vojakov. Neki someščan jih je dvanajst menda tudi videl taboriti v bližnjem gozdu. Meščani Loža naj bi zavoljo tega živeli v velikem strahu, saj so bili za vsakršno obrambo preslabotni. Vicedom jim je vsekakor verjel ter njihovo pisno poročilo skupaj s prošnjo po po- moči pospremil dvorni komori v Gradec. Toda od tam je kmalu prišla hladna prha. Dvorna ko- mora je namreč ugotovila, da so bili Ložani za napad dogovorjeni z bakarskim administrator- jem. Vicedomu je zato ukazala, naj opravi prei- skavo, odkrije in primerno kaznuje kolovodje te zarote, loškim meščanom in prebivalcem pa za- grozi, da bodo izgubili svoboščine, če cesarskim uradnikom pri preiskavi ne bodo nudili vse po- moči.117 Koristi Ložanov od načrtovanega nasilja v njihovem mestu tako niso samo padle v vodo, ampak so se umni načrtovalci obenem še pošte- no opekli. Ni dvoma, da je imel Milčinski izoblikovan čut za kronologijo, ko je za turškimi vpadi opisal protestantsko dobo oziroma krivo vero v Buta- lah: "Turške kuge, zahvaljeno bodi nebo, ni bilo v Butale, pač pa seje tjakaj prikradla kuga krive vere." Seveda je prišla iz Tepanje, ki so jih Butale v vsem zvesto posnemale. V uvodnem rodovni- ku imenitnih Butalcev jo je pisatelj historično pravilno postavljal na začetek novega veka, v čas Jureža Pismouka, ki je bil njen mežnar. Zna- no je, kako so prav mnoga mesta dolgo vztrajala v krivoverstvu, zato bi mogli najti o reformacij- skih časih nemalo štorij. Tudi bežalo se je iz cerkva, tako kot lažni butalski sveti Anton, ko so ga po golih nogah ožgale oltarne sveče. Bežal je protestantski in katoliški duhovnik, zdaj prvi zdaj drugi, v Krškem skoraj oba hkrati. Valvasor poroča, kako so deželni stanovi leta 1567 nasta- vili v mestu evangeljskega pridigarja Janeza Weixlerja, ki ga je župnik tega kraja Polidor de Montagnana sredi pridige prekinil in spodil ne le s prižnice, temveč celo iz cerkve. Toda zdaj bi se slabo godilo samemu župniku. Meščani so imeli njegovo dejanje za nasilje in zločin. Ubili bi ga, ko jim ne bi ušel.118 117 ARS, Vic. a., šk 197,1/107, lit.LXX-8, 12. 4. 1676, 16. 4 1676, 19. 5. 1676. 118 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 241. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 Krvavi in nekrvavi zločini so vsakokrat pope- strili zaspalo življenje malih mest, še posebej, če so doživeli sodni epilog na vislicah. Veliko pre- stopkov, vrednih zločinov gromozanskega raz- bojnika Cefizlja, so razumljivo zabeležili na se- manje dni. Zapisali smo že, kako so Novomešča- ni na svojem sejmu po lastni presoji razglasili za nepridiprave celjske klobučarje, kar še ni nič v primerjavi s pravimi tatovi, razgrajači in morilci. Na semanji dan ob prazniku sv. Jakoba leta 1662 se je denimo v Kostanjevici pripetil hud razgra- jaški incident, ki naj bi ga zagrešili kar menihi iz bližnjega cistercijanskega samostana, gredoč zvečer s plesa domov. Najprej sta dva redovnika pretepla neko mestno siroto, ko pa se je ta zatekla v hišo meščana Andreja Rehleta, so za njo pritekli še štirje patri in bratje, razbi- li okna, se zaletavali v hišna vrata in dela- li tolikšno nasilje, da je moral ome- njeni meščan po mestnega sodni- ka. Tedaj so pa- tri s svojimi hlapci in drugi- mi ljudmi, ki so bili z njimi, s koli in krepelci v ro- kah zbežali k mest- nim vratom ter tam zasedli dvižni most. Meščani so se pozneje pritožili deželnemu vi- cedomu, da se cistercijani niso niti malo vedli kot duhovniki, temveč kot pol čete dragoncev, ki ji je ukazano zavzeti me- sto. Mestni sodnik je proti tej objestnosti prote- stiral v imenu deželnih oblasti in nasilnežem na kraju samem grozil s kaznijo 1000 dukatov v zla- tu Tedaj je brat Cvetin skočil k njemu, ga zagra- bil za roko in kričal, da bodo najprej sodnika, na- to pa še vse ostale pometali v vodo. Kostanjevi- čani so o tem poročali: "Naš mestni sodnik je na- to kot potrpežljiva ovčica popustil, da ne bi priš- lo do moritve, meščane, ki sapritekli skupaj, pa je napotil domov in tako preprečil nadaljnje ne- prijetnosti.""4 Butalski policaj in razbojnik Cefizelj (ilustracija Franceta Podrekarja) Kostanjeviški razgrajači niso nikoli prišli pred mestno sodišče, ker to zanje sploh ni bilo pri- stojno. Za kršenje sejemskega miru in druge prekrške v svojem pomirju so smela mesta na- mreč soditi le lastnim podanikom in drugim lju- dem nižjega stanu. V Kočevju je leta 1607 manj- kalo le za las, da bi tak kmečki nepridiprav obču- til pravičnost mestne justice. Peter Slane, pod- ložnik iz Dolenje vasi pri Ribnici, je na junijskem letnem sejmu leta 1607 ozmerjal in z nožem na- padel četrtnega pobiralca čepnine. Ta naj bi se imel le dobrim ljudem zahvaliti, da ga Slane ni pobil do smrti. Kočevski meščani so napadalca zaprli v mestni stolp, kjer naj bi počakal soje- nje, a jim jo je že čez eno uro ucvrl iz ke- he. Razbil je vrata, preskočil neki kup, prišel do svojega konja in skrivaj "oddirjal" iz mesta. Kočevci so si nato vneto dopisovali s Sla- netovim sodnim gospo- dom - ribniškim grašča- kom Adamom Moš- konom, pa ta svoje- ga podložnika ni- kakor ni hotel izročiti mestne- mu sodišču. Ko- čevce je vabil, naj kar sami pri- dejo v Ribnico, kjer se bo Slanetu sodilo, in ker se ni- so mogli pogoditi, je kočevsko mesto tožilo Moškona pri deželni pravdi v Ljubljani. Ta je ribniškega graščaka opro- stila vsake krivde in Kočevcem za povrh grozila celo z rubežem, ko niso takoj poravnali sodnih stroškov.120 Ne da bi hotel, jim jo je tako gromo- zanski razbojnik Slane še dodatno podkuril, saj je bil vendar segavi Ribničan. Velik del krivde za svojo nesrečo in uboštvo so mesta, ležeča blizu hrvaške meje, pripisovala sosedom - žumberškim in drugim Uskokom, ki bi se lahko najbrž edini pohvalili z zagrešenimi grozodejstvi, vrednimi butalskega Cefizlja. Ko- stanjevičanom naj bi leta 1618 pokradli vse imetje, ki so ga le-ti ob izbruhu tridesetletne voj- ne rešili na skrivna mesta. Tudi sicer so Uskoki 119ARS, Vic. a, šk. 185,1/104, lit. L¡1-8, 1. 8. 1662. -Prim. Jože Mlinaric, Kostanjeviška opatija. Kostanjevica na Krki 1987, str. 384. 120 HHStA, AAu, A-V-30, Conv. 2, 20. 6 1607, 22. 6. 1607, 10. 7. 1607, 16. 7. 1607, 9. 1. 1608, 3- 5. 1608, 31. 7. 1608 VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE ali Vlahi okoli Kostanjevice vsako leto poželi še nedozorelo žito na poljih, pokradli vino iz zida- nic ter ropali trgovce in kramarje, da si niso več upali na kostanjeviške letne sejme. Da bi ubrani- li pridelek, so Kostanjevičani postavljali straže. Prav cefizljevsko zvenijo naslednje besede ko- stanjeviškega mestnega predstojništva iz leta 1686: "Kadar delamo ubogi meščani na svojih zemljiščih, jih moramo zapustiti še pred sonč- nim zahodom, če nočemo, da nas ne pobijejo, zakoijejo ali oropajo tiranski Uskoki ali Vlahi, ki za pravico uporabljajo nasilje."121 Tudi Metliča- ni si od Uskokov v strahu pred njihovim upo- rom niso upali zahtevati plačila mitnine, pri če- mer so se prav žumberški Uskoki množično uk- varjali s trgovanjem.122 Ko je Metlika jeseni 1705 iz neznanega razloga, najverjetneje pa zaradi nepazljivosti, do tal pogorela, so začele kmalu krožiti govorice, da je mesto požgala roparska tolpa Uskokov, ki naj bi štela 376 ljudi in je tiste čase vznemirjala kraje med Ozljem in Kočevsko. Dvorna komora v Gradcu je iz Bakra prejela nadvse resno poročilo, da so Uskoki začeli s po- žiganjem in si za prvi cilj izbrali Metliko. V resni- ci ti ljudje niso imeli ničesar opraviti z metliškim požarom, razen da je bil eden od njih v Metliki prijet in zaslišan. Nemirna meja na Kolpi, umor grofa Lichtenberga, sočasni požar v Metliki in končno prihod cesarske vojske na meje Kranj- ske so kajpak zlahka prerasli v enovito zgodbo o roparskem napadu in požigu mesta.121 Za krvave zločine, težke kraje in požige so šli prijeti storilci praviloma na vislice. Prenekateri se tudi ni mogel izogniti mučenju, da je končno priznal svoje dejanje, vse dokler ni torture leta 1776 odpravila razsvetljena Marija Terezija.121 "Krvave rihte", kakršna je bila Jurčičeva kozlov- ska sodba v Višnji Gori, sodijo še v "predrazsvet- ljenske čase." Tedaj so šle zastopnikom meš- čanstva tiste sodne pravice, ki jim jih je moderna država pozneje vzela. Smeli so namreč soodlo- čati o življenju in smrti, na mestnih tleh so gostili krvnega sodnika in sodno obravnavo, posebna veljava pa je šla vislicam zunaj mestnega obzid- ja. Ko je država mestom konec 18. stoletja sporo- čila, da vislice poslej ne bodo več v njihovi pri- stojnosti, naj bi se Višnjani temu bistroumno upirali, češ: "Vislic si ne pustimo vzeti. Postavili smo jih namreč zase (!) in za svoje potomce."125 Višenjski meščani sicer niso sami odločali o življenju in smrti obsojencev, kot bi mogli razu- meti iz Jurčiča, ko so pred mestnim sodiščem zahtevali za kozla Lisca gotovo smrt in na ves glas kričali: "Obesimo ga.1" Res pa je imela Višnja Gora pri izvrševanju krvnega sodstva posebne pravice tako kot vsa deželnoknežja mesta. Iz Ljubljane so mestna sodišča za razsodbo težjih prestopkov klicala krvnega sodnika, ki je v me- stih sodil tudi za zločine, storjene na tleh okoliš- kega deželskega sodišča. Na "krvavo rihto" je krvni sodnik pripeljal svojega pisarja in rablja z vso potrebno opravo, medtem ko so mesta po- stavljala vislice in za krvno sodišče prispevala prisednike. To so bili žlahtni meščani iz mestne- ga sveta, po določilih deželnega kneza pa so po- šiljala prisednike tudi okoliška mesta in trgi, med njimi tako nepomembni kmečki trgi kot Šentvid pri Stični, Turjak ali Stari trg v Polja- nah.126 Zelo imenitno opravilo je bilo hoditi od- ločat o življenju in smrti ter prejeti za to tudi pri- merno plačilo. Vse stroške je namreč nosilo me- sto ali gospostvo, kjer sta se odvijala sodni pro- ces in usmrtitev, svojevrstna in ogleda vredna spektakla. Pred takim krvnim sodiščem v mestu Višnja Gora so sodili vsem zločincem iz vrst navadnih smrtnikov, ki so se pregrešili bodisi na tleh ob- sežnega višnjegorskega deželskega sodišča bo- disi v pomirju mesta. Čeprav je sodstvo Višnje Gore med dolenjskimi in notranjskimi mesti da- leč najbolje dokumentirano in vemo celo to, kdo je kdaj za vislice prispeval les, kdo nosil le- stev in koliko je zvečer použil krvni sodnik s svojim spremstvom,127 je vendarle najbolj znana nearhivirana Jurčičeva Kozlovska sodba. Iz 121 ARS, Vic. a., šk. 184, 1/104, Ut. L 11-2, 31. 3- 1686, 9 8. 1686. 122 ARS, Vic. a., šk. 233,1/124, lit. M XXXlIl-9, 6. 5. 1686. 123 Steiermärkischcs Landesarchiv Graz (StLA), In- neröstcrreichisclie Hofkammer-Akten (I.Ö. HK-Akten), 1705-XI-22, 7. 11. 1705. 124 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana 1961, str. 402. 125 Anekdoto je pripovedoval pokojni akademik dr. Sergij Vilfan. Dokumenta avtorju v doslej pregledanih arhiv- skih virih ni uspelo najti, a se velja zanašati na besede dr. Vilfana, da je anekdota resnična. Gre sicer za znan motiv, ki ga srečamo tudi v Muhoborcih Frana Milan- skega (Fran Milčinski, Mulioborci. Ljubljana, str. 8). 126 Šentvidčani so hodili na krvne sodbe v Višnjo Goro (ARS, Tcrezijanski kataster za Kranjsko, RDA, N205, No. 35, urbar gospostva Višnja Gora 1573, s.p. -Malefiz rechtens Forderung; istotam, No. 35, urbar gospostva Višnja Gora 1618, s.p -Malefiz rechtens FürderungJ, Turjačani in Tržanipa v Kočevje (Pater Wolseggcr, Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574. V: MMVKIV (1891), str. 34). 127 Konrad Črnologar, Aus dem Weichselburger Stadtarc- hive. V: MMVK 11 (1898), str. 66-76. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 33 ohranjenih mestnih sodnih protokolov od 16. do 18. stoletja sicer ne izhaja, da bi se mestno višenj- sko sodišče na nižjesodni instanci prekomerno ukvarjalo z zadevami, v katere bi bile vpletene domače živali, zato pa je kar nekaj "kosmatih pro- cesov" prišlo pred višjesodne instance. Upravitelj gospostva Višnja Gora je denimo le- ta 1730 obtožil mestnega sodnika Gašperja Špa- rovca, da je ponoči razbil vrata njegove pristave in odpeljal dva konja, ker sta mu povzročila ško- do. Šparovec naj bi poprej upravitelja dvakrat prosil za oceno škode, pa ni ničesar dosegel. Pri vicedomskem sodišču so se o stvari dajali še ce- lo leto, vendar niso kaznovali konj, tako kot so storili z nesrečnim Jurčičevim kozlom Liscem, ki se mu je prav tako zahotelo paše na sosedovem zeljniku.128 Prav mogoče je, da se je v Jurčičev čas ohranil spomin na tovrstne napihnjene sodne procese, ki jo je povzročila živina, željna paše na tujih tleh. Sodni primer, ko jo je skupilo čisto nedolž- no živinče, se je resnično pripetil leta 1679. Pred deželskim sodiščem Višnja Gora je tedaj potekal proces zoper dvajsetletnega Andreja Curkarja, podložnika graščine Grmače, ki naj bi se spolno pregrešil s kravo. Sodnemu zboru je načeloval cesarski krvni sodnik iz Ljubljane, kot prisedniki pa višenjski mestni sodnik, enajst svetnikov in nekaj drugih oseb. Po zaslišanju prič je nesrečni mladenič večkrat priznal krivdo in bil zato oproščen torture. Sodni zbor ga je soglasno ob- sodil na smrt pod cesarskim mečem, kar so opravili na običajnem morišču - pri višenjskih vislicah. Nesrečnega mladeniča so sežgali sku- paj s kravo in teletom, ki je imelo biti pokonča- no z ognjem samo zato, ker je sesalo kravino mleko.129 Četudi govorijo pisani viri o preteklosti, kot bi bila skoraj vsa dejanja domena mož in le tu in tam zadenejo ob kakšen redek ženski osebek, jim vsega ne kaže verjeti. Že zato ne, ker jih je pisala moška roka. Tudi v Butalah komaj naleti- mo na kakšno predstavnico nežnejšega spola, tako na mater županjo, županovo taščo in hčer ali na babo, ki ji je Cefizelj izmaknil svinjo, zapo- vrh pa niti ena teh literarnih junakinj nima last- nega imena. Častno izjemo predstavlja edinole Šprinca Marogla, občinska uš, ki je bila vsaj slov- nično ženskega spola. A izjema pač potrjuje pra- vila in da je pri Butalcih za ženske vloge resnič- no stiska, je v sili mogoče pripisati dejstvu, da je bil nenazadnje tudi Milčinski dedec. V nekdaj slavnih mestih spodnjega dela Kranj- skega vojvodstva v resnici ni bilo drugače kot drugod, kjer so ženske podpirale tri hišne voga- le, da bi imeli možje dovolj časa in moči za čast- na dejanja v korist doma in javne blaginje. Še več, soproge meščanov, ki so bili na vidnem po- ložaju, so celo dejavno posegale v moške zade- ve, prenekaterikrat odločneje in uspešneje kot možje sami. Z Dolenjskega in Notranjskega zla- sti ne manjka poročil o veliki vlogi boljših polo- vic mestnih sodnikov. Ni dvoma, da mnoge med njimi niso bile nič manj ali celo bolj "rihtarice" kot so bili njihovi možje "mestni rihtarji".130 Ena takih sodnic je bila Eva Elizabeta Reichart iz Višnje Gore, žena sodnika Janeza Reicharta, priseljenca iz mesta Volšperk (Wolfsberg) na Koroškem. Njenemu možu je uspel nagel vzpon v mestno občino in iz nje leta 1741 na neobiča- jen način naravnost na mesto sodnika.131 Ko so se Višnjani leta 1744 ob vicedomski vizitaciji nad njim pritoževali, češ da za pobiralce dajatev na mestne stroške prireja nedovoljena popiva- nja, je v odgovor pomenljivo zapisal, da je nje- gova gostilna najstarejša v mestu in da je bil njen prejšnji lastnik, njegov pokojni tast Janez Igger, kar 22 let mestni sodnik. S tem je prekanjeni Ko- rošec nehote izdal, odkod tolikšna oblast njego- vi ženi. Eva Elizabeta Reichart se je mogla sod- niških poslov "priučiti" z opazovanjem dolgolet- nega sodnikovanja svojega očeta. Ta je bil prav tako priženjen v materino hišo, kot se je k njej priženil zdajšnji sodnik Janez Reichart, zato je na dlani, da sta imeli pri hiši in posledično tudi v mestu glavno besedo obe Iggerjevi ženski, mati in hči. Mestni svetniki so pri omenjeni vizitaciji navedli, da sodnik Reichart zelo redko vodi lju- bo justico tako, kot veleva običaj, in to iz enega samega razloga: nikoli ali zelo redko namreč sklep mestnega sveta ni sprejet brez strinjanja in 128HHStA, AAu, A-X-32, Conv. 3, 18 1. 1730, 23- 2. 1730, .22 9. 1730,27. 11. 1730. ,29HHStA, AAu, A-XI-2, Conv. 1, 5 10. 1679, 7. 10. 1679 130 Kot krstna botra je denimo žena krškega sodnika Mari- ja Cecilija Juriša označena z nazivom "judicissa loci" (ŽU Krško, RMK 1670-1729, 14. 9. 1712). 131 Janez Rcichard se je priženil v Višnjo Goro 8. septem- bra 1731 (Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŽA Višnja Go- ra, P 1713-1754). Čeprav naslednjih deset let ni postal Clan zunanjega in notranjega mestnega sveta, ampak samo član mestne občine, so ga v letih 1741-1747 kar sedemkrat zapored izvolili za mestnega sodnika (ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. II, sodni protokoli 1705- 1752, s.p.) VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE volje "gospe mestne sodnice" {Frau Stattrichte- riri). Da se na mestne stroške popiva in da se sodnica vmešava v mestne zadeve, so povedali in potrdili tudi člani mestne občine. Sodnik Reichart je v lastno obrambo zapisal, da je pred šestimi leti vicedom poslal v mesto barona Rues- sensteina, ki je v Iggerjevi gostilni, pri njegovi gospe tašči, použil za 6 goldinarjev hrane in pija- če, pa doslej on, sodnik, ni dobil povrnjenega ni- ti krajcarja. Kajpak je šlo pri tem predvsem za taščin interes, česar Reichard ni posebej razgla- šal. Ženo je nato vzel v bran rekoč, da jo mora do nadaljnjega nujno klicati za pomoč pri jeziku. Meščanom, ki med seboj niso tako dobri, na- mreč žena tolmači njegove (nemške) besede v deželnem (slovenskem) jeziku. Pretkano je za- pisal, kako je vsem znano, da celo dednim deže- lam sedaj vlada gospa (Marija Terezija), zato mo- ra biti "babnica" (das Frauenzimmer^ danda- našnji visoko spoštovano. Sicer pa da je njegova žena sposobna ob vsakem času dajati besedo in odgovor celemu magistratu!132 Očitno je, da je vrli Korošec prepričal tako vicedomske uradni- ke kot Višnjane, saj so ga slednji isto leto in nato še dvakrat ponovno izvolili za sodnika.133 Z veliko več nejevolje so žensko vladanje sprejeli dobrega pol stoletja prej v Ložu, kjer sta v letih 1686 dol 687 družno vodila mestne posle sodnik Andrej Špehek in njegova žena, katere imena nam pisci zgodovinskih virov niso sporo- čili. Zakonca sta someščanom dala precej drzno povod za pravi revolt, ko sta jih zavoljo domnev- nih dolgov tožila pri deželnem vicedomu v Ljub- ljani. Ložani so pisno odgovorili, da je v resnici Špehek sam ostal veliko dolžan mestni blagajni, Špehkovka pa da je večkrat nagovarjala prejš- njega sodnika, naj po krivem priča, da je od Špehka prejel določeno vsoto, ki mu jo bo me- sto zato prisiljeno izplačati. Pri Špehku in njego- vi ženi naj bi someščani spoznali, da nočeta priznavati skoraj nobene oblasti prvi sodni in- stanci, t.j. mestnemu sodišču. Ker sta jih "po kri- vici obtožila ter hotela mesto uničiti in spraviti na beraško palico", se je vsa mestna občina te- mu glasno uprla. Vicedomu so pisno sporočili, da so Špehka odstavili s sodniškega mesta in mu odvzeli sodno palico, za čas medvladja do na- slednjih volitev pa izvolili podsodnika (Vize- richter). Dejanje so izpeljali tako, da so šli k Špehku po sodno palico vsi mestni svetniki in celotna občina. Toda sodnica ali rihtarica (die Kihteriri) se ni dala kar tako ugnati. Skočila je v lase mestnemu pisarju, mu jih pri tem veliko iz- pulila, medtem ko je njena hči mahala s cesar- sko sodno palico kot s kakšnim volovskim kre- pelom. Novi podsodnik, svet in občina so v po- ročilu vicedomu zapisali, da prej pravzaprav ni- so imeli sodnika, saj sta sodniške posle (die Rih- terey) opravljala Špehkova žena in sin. Sodb in sklepov ni izrekal sodnik, ampak njegova žena, pri čemer občina meščanov ni mogla več trpeti, da bi jih zasmehovala s svinjskimi in gosjimi pa- stirji. Mestne skrinje, v katerih so spravljeni mestni računi in pisanja, hrani pa jih vsakokrat- ni sodnik, je zaprla v kamro in jim jih ni hotela dati. Ložani so še zapisali, da so Špehku že ob izvolitvi za sodnika vpričo vseh ljudi povedali, da ga bodo že čez mesec dni ali ob prvih kvatrah odstavili, če misli mestu vladati in soditi njegova žena. To mu je narekoval njegov lastni svak, mestni pisar pa zapisal v protokol. Svarila niso pomagala, saj naj bi prišlo v času Špehkovega sodnikovanja do popolne zmešnjave, mnogih pretepov, nepravilnosti pri pobiranju sejemske stojnine in dajatev ter do pristranskega izreka- nja sodb. Ložani so posebej negodovali nad raz- sodbo v zvezi z nekim zakonolomom, ko je Špehkovka kar "v kuhinji" razsodila drugače kot mestno sodišče. Zaradi sodnikove odstavitve je vicedom v začetku leta 1687 poslal v Lož snež- niškega gospoščinskega upravitelja v vlogi ko- misarja, ki naj bi Špehka spet ustoličil in mu vr- nil odvzeto sodniškp palico. Toda Ložani so os- tali neomajani, zato je komisar obupal in se od- povedal funkciji. Meščani so ga namreč obsuli s pritožbami zoper Špehka in ženo ter kljub nje- govim opozorilom glasno zatrjevali, da "rajepa- dejo v nemilost, zapadejo kazni in izgubijo zad- nje gumbe", kot da bi še naprej priznavali za sod- nika tistega Špehka, ki so mu že ob izvolitvi zabi- čali, "naj vlada sam in naj se ne pusti vladati svoji ženi."li4 Loška "rihtarica" je bila očitno več- ji kamen spotike kot sama sodnikova neodloč- nost. Njemu so bili Ložani sčasoma pripravljeni oprostiti popustljivost in druga slaba dejanja, si- cer ga po desetih letih ne bi ponovno izvolili za sodnika in to kar trikrat zapored.135 O ženi tedaj ne slišimo ničesar več; bržčas mu ni delala nev- šečnosti, ker je bila že pod rušo. 132 ARS, Vic. a., šk. 284,1/145, Ut. W1-2, 17. 6. 1744. 133 ARS, Vic. a., šk. 285, 1/145, lit. W1-14, 6. 7. 1744, 9 7. 1746. -ARS, Mest. a., fase. Il, sodni protokoli 1705-1752, s.p., 24. 6 1745, 24. 6. 1746, 24. 6 1747. 134 ARS, Vie. a., šk. 197,1/107, lit. L XX-1, 9. 1. 1697, 15 1. 1687. 135 ARS, Vic. a., šk. 184, 1/104, lit. L I-I, 4. 6. 1697, 30. 7 1699. -Istotam, šk. 197,1/107, lit.LXX-5, 28. 6. 1698. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 Veliko bolj kruto se je v začetku 18. stoletja končala oblast in življenjska pot take smele žen- ske ter še prenekatere žlahtne meščanke v Krš- kem. Kot poroča kakega pol stoletja pozneje krška kapucinska kronika, naj bi več deset ose- bam dokazali copranje in jih vrgli v ogenj, med njimi celo hčere in soproge meščanov in mest- nih svetovalcev, kar je na Kranjskem edini znani primer usmrtitev mestnih čarovnic. Med krški- mi coprnicami izstopa žena Matije Juriše, ki so jo usmrtili leta 1709 in naj bi veljala celo za du- hovno voditeljico (mater spiritualis) očetov ka- pucinov. Ko so jo mimo kapucinskega samosta- na peljali na morišče, se je menda vpričo svoje- ga spovednika gromko smejala. Nekaj let poz- neje, okoli leta 1714, so na grmadi sežgali tudi njeno hčerko Marijo Colnarič in to v času, ko je bil njen oče Matija Juriša mestni svetnik.136 Po- menljivo je, da usmrtitev žene in hčerke-čarov- nice ni niti malo škodovala ugledu tega moža. Že leta 1711 je bil namreč izvoljen za mestnega sodnika in dobil prvega sina v drugem zako- nu.137 Sodne izvršitve so Krčani menda opustili samo zaradi mestnega uboštva, saj je bilo treba drago plačevati krvnega sodnika iz Ljubljane.138 Krčankam in očitno tudi vsemu mestu so bili procesi že tako dovoljšen poduk v pozne rodo- ve, saj so vedeli stari ljudje še konec 19. stoletja pripovedovati, v katerem stolpu so čarovnice zapirali in sežigali.139 •• veliko bi mogli povedati o podvigih slavnih žensk in raznih pomembnih pripetljajih, ko bi vrli meščani preteklih stoletij bolj pazili na popi- sani papir in ne bi svojih mestnih arhivov prepu- stili v nadaljno obdelavo vlagi in ognju. Mar ni pisatelj zapisal, da so tudi Butalci imeli stara pi- sma, ki so se jim izgubila. Ko hoče dandanašnji človek izbrskati karkoli o naši purgariji, se mora podati v arhive centralnih oblasti v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Pri tem je v realni nevar- nosti, da ne bo našel dosti virov izpod peresa pr- ve roke, ampak predvsem tisto, kar so o mestih 136 Kapucinski samostan v Krškem, Archivimi locippff. ca- pucinorum Gurgfcldi erectum anno Domini MDCCLVII, vložek pred str. 39: Rclatio de Sagis, obquas Gurgfeldcnsi civitati opprobrium natum fuit. • Prim. Ivan Lapajnc. Krško in Krčani. Krško 1894. str. str. 38- 40. 137 Župnijski urad Krško, RMK Krško 1670-1729: 16. 6. 1711 se omenja kot krstni bo/er"D.(ominus) Matthaeus Jerrischa judex loci ", 23- 7. 1711 pa ja bil krščen Janez Jakob Juriša, sin "D(omi)ni Mathai Jurrischa judicis hu- ius et Caeciliae. ' zapisali drugi. To pa ni vselej dovolj pristno in merodajno, saj smo že nekajkrat skupaj z Milčin- skim povedali, da Tepanjcem ni verjeti vsega, kar govore o Butalcih. Povsem preverjeno in dokazljivo je dejstvo, da mestni očetje niso prav nič skrbno hranili pi- sanih pričevanj svojih predhodnikov. Toliko manj v primeru, ko takih zapisov sploh ni bilo in niso imeli na kaj paziti. Tako naj bi v Kostanjevi- ci okoli leta 1700 nepismeni mestni sodniki svo- je letne račune predlagali mestnemu svetu in občini zgolj ustno, mestnih urbarjev pa ni bilo, ker so menda pogoreli.140 Ko je notranjeavstrij- ska vlada leta 1706 med drugim spraševala me- sta o stanju njihovih arhivov, je dobila kaj skope odgovore. Metličani so v odgovoru zapisali, da nimajo nikakršnega arhiva ter da hranijo privile- gije, cesarske odredbe in druga pisanja v neki skrinji, o zgodovini mesta pa da nimajo nobenih pravih podatkov, iz katerih bi lahko sestavili po- ročilo.141 Še za imenitna cesarska pisma in privi- legije so mesta prenekaterikrat trdila, da so jim zgoreli v zadnjem ali predzadnjem požaru. Toli- ko bolj so tarnala takrat, ko se mestni očetje niso hoteli več natančno spomniti njihove vsebine ali pa so zatrjevali, da je bilo v njih kaj posebej imenitnega, česar še svoj živ dan ni nihče vi- del.142 Potemtakem ni čudno, da je Ivan Vrhovec pred dobrimi sto leti zapisal o mestnem arhivu Novega mesta nelaskave besede: "Sicer kopica papirja iz zadnjih treh stoletij ne zasluži tega imena, pa jo zaradi kratkoće vendar tako ime- nujem. Neredno razmetane se nahajajo v tej ko- pici stare in nove, važne in nevažne listine."141. Do danes se je iz predrazsvetljenskih časov tega mesta ohranil le sveženj raztresenih dokumen- 138 ¡39 Ivan Lapajnc, Krško in Krčani. Krško 1894, str. 38-39- Istotam, str. 35. 11,0 ARS, Vic. a., šk. 185,1/104, lit. L 11-7, 12. 3. 1703 141 ARS, Vic. a., šk. 233,1/124, lit. M ••••-10, 8. 1. 1715. 142 Črnomaljci so se denimo okoli leta 1715 izgovarjali, da so njihovi pisani dokumenti, razen nekaj potrditev pri- vilegijev, zgoreli v treh požarih, da pa je bila njihova vsebina enaka vsebini metliških privilegijev (ARS, Vic. a., šk. 279,1/142, lit. TII-4, s.d., Berichts Copia der Statt Tschernembl wegen des Politici etc.). - Višenjski čevljarji in usnjarji so leta 1748 prosili državno oblast za potrdi- tev svojih cehovskih artiklov in navajali, da so jim stare cesarske svoboščine zgorele skupaj s cehovsko skrinjo v požaru pred približno šestdesetimi leti (AS, RK, fase. XIX, šk. 50, L No. 1, 12. 10. 1748). Omenjeni požar bi bilo torej postavljati v čas okoli leta 1688, kije sicer do- bro dokumentiran z viri, a o požaru v njih ni niti bese- de. Višenjski mojstri so si ga tako kot tudi domnevne ce- sarske privilegije preprosto izmislili, kar tisti čas ni bil redek primer. VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVINA ZA VSE tov,144 a je treba povedati, da je to več kot iz arhi- vov katerega koli drugega spodnjekranjskega mesta razen - Višnje Gore. V tem malem in dosti- krat po krivici zasmehovanem mestu so namreč od časov njegove ustanovitve skrbno hranili premnoge listine, račune in dopise, jih večkrat urejali in vpisovali v arhivske sezname. Tako se more višenjski arhiv primerjati na Slovenskem le z mestnim arhivom Ljubljane, saj hrani bogato gradivo, od cesarskih privilegijev do na videz nepomembnih zapisov vsakdanjega življenja.145 Toda, ko je bilo mestne avtonomije konec, sta ohranitvi omenjenih višenjskih dragocenosti botrovali le božja previdnost in razsodnost dveh mož, saj bi bil arhiv dvakrat skoraj uničen. Zgod- bo bomo vseeno povedali, čeprav je bila objav- ljena in sodi že v 20. stoletje, točneje v njegovo najbolj krvavo desetletje. Najprej je med nemš- kim bombardiranjem Višnje Gore septembra 1943 zračni pritisk odnesel višenjski arhiv iz ob- činske stavbe na vrt. Tedanji občinski tajnik Jo- žef Pajk (potomec Jurčičevega Pajka) ga je po- bral in zložil na kup v obokanem pritličju mest- ne hiše. Tam ga je leta 1946 videl Sergij Vilfan in o tem obvestil sodelavca tedanjega zbirnega centra. Ker se ni nič premaknilo, je šel pozneje s pooblastilom in sodelovanjem Državnega arhi- va Slovenije sam iskat arhiv v Višnjo Goro. Nova oblast ni vedela o njem ničesar, na mestu, kamor je arhiv po bombardiranju spravil prejšnji tajnik, pa je bilo videti samo kup premoga. Za vsak pri- mer so začeli premog odmetavati in pod njim so se srečno začeli pojavljati ostanki višenjskega arhiva, ki bi tisto zimo s premogom vred romal v peč.146 Drugače kot v Višnji Gori, kjer so večji del arhiva zadnji hip uspeli rešiti, se je zgodilo z mestnim arhivom Novega mesta. Že v 17. stolet- ju so se Novomeščani izgovarjali na pomanjka- nje prostora v rotovžu, zato je moral registraturo hraniti mestni pisar pri sebi doma, pri njegovi pičli plači pa ni mogoče zahtevati, da bi jo vzdr- ževal v potrebnem redu. V drugi polovici 19- sto- letja so stare listine hranili pod streho rotovža, a 143 Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta. Ljubljana 1891, str. IV. 144 Po seznamu gradiva fonda Mestna občina Novo mesto (Zgodovinski arhivi LJubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto) so do leta 1795 ohranjeni sa- mofragmenti, skupno 136arhivskih enot, odtegale 14, ki zadevajo čas pred letom 1750 (od 1621). 145 ARS, Mest. a. Višnja Gora (1478-1943), 17/asciklov, 29 knjig, 3,5 tekočih metrov. 146 Irena Vilfan-Bruckmuller, Višnja gora in njeno prebi- valstvo v 16. stoletju. Ob petstoletnici mesta. Kronika 26 (1978), št. 3, str. 155. je ravno najstarejše pokuril neki uradnik, ki je tam stanoval in ni našel primernejše kurjave.147 Kaj vse je skrivalo uničeno pristno gradivo o purgarskem življenju tega in drugih mest, tako ne bomo nikoli izvedeli. Za konec nam preostane, da spregovorimo še nekaj besed o butalski in nasploh o purgarski pameti preteklih obdobij. Skoraj milo se more storiti bralcu, ki ni povsem brez sočutja in ki pre- bira, kako so se Butalci sprli s pametjo, kako jim jo je venomer primanjkovalo ali da sploh niso imeli prave. Če ne podvomimo preveč v ljudsko reklo, da več glav več ve, bo pač držalo, da še več glav ve o stvareh toliko več in bolje. A tako kot Butale so bila naša mesta vendar majhna, v njih malo hiš in prebivalcev, zato jih ni moč obsojati, da jim je pameti kdaj manjkalo. Pri tem kajpak mislimo na tisto kvalificirano, verificirano člo- veško pamet, opismenjeno, veščo obračati do- mačega in tuje jezike ter dovzetno za tehnične iznajdbe vseh vrst. Kjer je bilo na kupu že tako malo ljudi in ni šlo ravno za kakšno cerkveno sinodo ali občni zbor dunajskih in padovanskih univerzitetnikov, tovrstne pameti razumljivo ni moglo biti na pretek. Milčinski je sicer mislil na neko drugo, tako imenovano zdravo pamet, a ti- sto je vselej teže meriti kot ono, ki so jo premo- gli naši purgarji zapisano na diplomah o šol- skem in cehovskem znanju. Butalec Nace štrem- Ijasti jo je imel na papirju, saj je prinesel v rodno mesto, "na veliki poli pismo in pečat, da seje re- snično Mleta učilkovaštva." Taka šolska pamet ali učenost mu je doma veliko obetala, še pose- bej, ker nikjer ne beremo, da bi Butale premogle lastno šolo. Kar nekaj simbolike je v pisateljevih besedah o butalskem kupovanju pameti na tujem. Pur- garski sinovi iz tega ali onega našega malega mesta so morali namreč hoditi po šolsko pamet drugam. Precej jih srečamo v univerzitetnih ma- trikah, med duhovniki, v jezuitski šoli v Ljubljani in pozneje, od srede 18. stoletja v novoustanov- ljeni frančiškanski gimnaziji v Novem mestu.148 147 Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta. Ljubljana 1891, str. V. 148 Prim. Anton Ožinger, Študenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365- 1518). Kronika 23 (1975), str. 149-153- • Prim. Janez Janžekovič, Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. stoletju. Kronika 25 (1977), str. 167-177. - Prim. Jo- že Ciperle, Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani. Jezuiti na Slovenskem. Zbornik simpozija. Ljubljana 1992, str. 157-179. • Prim. 250 let gimnazije Novo mesto 1746-1996. Novo mesto 1996. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37 Tudi med obrtnimi vajenci jih ni bilo malo, ki so se podali v uk veliko dlje kot omenjeni Nace; ta se je učil za kovača pri ujcu, samo tri ure hoda od Butal, ne da bi se tam kaj posebej navzel ko- vaških veščin in pameti. Tudi zaradi takih spo- drsljajev rojakov iz domačega mesta so v Buta- lah premišljevali, kako priti do univerzalne pa- meti in je kupiti in uvoziti toliko, da bodo lahko mirno porekli: "Potem bomo v Butalah brez na- pake." - "Paje naneslo in so praviti slišali o tu- jem mestu, da imajo pod mostom deveto šolo, v tem mestu daje toliko pameti, dajo kar v sodih prodajajo kakor kislo zelje." Ni odveč, če se na tem mestu lotimo opravila literarnega zgodovinarja in ugotovimo, da je do- bil Milčinski navdih za "deveto šolo pod mostovi" pri Cankarjevi enajsti šoli. Toda ta nikakor ni bi- la samo literarna fikcija največjega slovenskega prozaista, ampak vsaj stoletje in pol starejši kranjski dovtip. Poleg desetih ljubljanskih šol oziroma letnikov je globoko v predrazsvetljen- ski čas segala tudi enajsta šola na Vrhniki. Za nje- ne absolvente so šteli neuke, domišljave, napol šolane in z drugimi žavbami namazane rojake. Zanjo je zato kmalu slišal Janez Reichart, ki se je s Koroškega priženil v Višnjo Goro ter postal tamkajšnji mestni sodnik. Hkrati je opravljal še službo mestnega pisarja, s čimer se Višnjani niso hoteli strinjati. Med vicedomsko vizitacijo leta 1744 so potožili, da sodnik tako kar sam ratifici- ra svoje račune, zato so računi za zadnja tri leta povsem neurejeni. Reichart jih je v pisnem od- govoru gladko zavrnil: "Tega, da sme gospod pi- sar konec leta od mene zahtevati letni račun, se je gotovo naučil v enajsti šoli na Vrlinikif'149 Če štejemo vrednost šol od prve navzgor, je vrhniška enajsta šola pomenila že visokošolsko stopnjo, kakršne na Kranjskem ni premogla niti Ljubljana, kaj šele drugi obzidani kraji, ki so se ponašali z naslovom mesta. Novo mesto je deni- mo edino dobilo tako imenovanih šest šol ali še- strazredno gimnazijo, pa še to poznega leta 1746.150 V drugih mestih je že izza srednjega ve- ka sicer bolj ali manj stalno obstajala neke vrste nižja šola,151 toda le v dolenjski metropoli No- vem mestu beremo malo pred uvedbo gimnazi- je, da je kapiteljska šola premogla dva do tri raz- rede, a samo eno učno moč.152 Mestni učitelj ali šolmošter (Schulmeister) je bil tudi povsod dru- god en sam, slabo plačan, odvisen tako od mesta kot od župnika in za lažje preživljanje obtežen še z drugo kulturniško dejavnostjo, predvsem z orglarsko in mežnarsko službo. V Višnji Gori je vsakokratni učitelj desetletja prepeval pri telov- ski procesiji in bil skupaj z duhovniki deležen pogostitve pri mestnem sodniku. Po potrebi je za mesto opravil tudi kakšno pisarniško opravi- lo.153 Pomenljivo je, zakaj nikoli ne beremo, da bi se kak učitelj posebej okoristil s purgarskimi in drugimi šolninami. Prav nasprotno, po smrti višenjskega župnika Jerneja Montana leta 1581 sta učitelj in duhovni pomočnik padla v pravo gmotno krizo, ko jima je župnikova gospodinja Evfemija v nasprotju s starim običajem odrekla hrano.154 Ne da bi hoteli parafrazirati marksistično gle- danje na duhovno nadstavbo kot posledico ma- terialne podstati, moramo ob uboštvu kranjskih mestec resnično ugotoviti nezavidljivo stanje duha in izobrazbe. Če izvzamemo mestnega pi- sarja in učitelja, praviloma župnikovega usluž- benca, so mesteca le tu in tam premogla kakega šolanega laika. Se največ jih je bilo seveda v No- vem mestu, kjer so sredi 18. stoletja našteli tri zdravnike, dva lekarnarja in doktorja prava, ob teh pa specializirane obrtnike, kakršnih ni pre- mogla vsa Dolenjska do Ljubljane: po dva kavar- narja in pivovarja ter po enega glavničarja, roka- vičarja, lasuljarja, kordovanarja, puškarja, milar- ja in knjigoveza.155 Tem mojstrom sicer ni mogo- če pripisati posebne izobrazbe, a kaj ko je v de- želi slepcev enooki lahko tudi kralj. Dosti druga- če ni bilo konec 16. stoletja, ko so Novomeščani nekoliko tendenciozno branili izvolitev prote- stanta za mestnega sodnika, češ da je trgovec, 149 AUS, Vic. a., šk. 284, 1/145, lit. W1-2, 17. 6 1744- "Das der Herr Schrüftenställer von mir vor Ausgang des Ja- hres die Raithung verlangt, mueß selber soliches in der 11. Schuell zu Oberlaybach erlehrnet habea " ¡so Pfim ¡van vrhovcc. Zgodovina Novega tuesta. Ljublja- na 1891, str. 244 si. 757 V Kostanjevici srečamo prvega učitelja leta 1336 (Jože Mlinaric, Kostanjcviška opatija. Kostanjevica na Krki 1987, str. 185), v Novem mestu 1400 (France Baraga, Kapiteljski arhiv Novo mesto. Regesti listin in popis gra- diva. Acta ecclesiastica Sloveniae 17, Ljubljana 1995. str. 58-59), v Krškem pa je leta 1480 omenjeno šolsko poslopje (Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500). Ljubljana 1975, str. 301). 152 Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko 13- stol. - 1747. 5- del: Cerkvene zadeve Lit. M-K. Ljubljana 1995, str. 337, 339, 367. - Prim. Ivan Vrhovcc, Zgodovina No- vega mesta. Ljubljana 1891, str. 237. 153 Konrad Črnologar, Aus dem Weícliselburger Archive. MMVKX(1897), str. 67-74. 154 Istotam, str. 91 in 93. 155 ARS, Terczijanski kataster za Kranjsko, RDA, N 242, No. 18,20. 7. 1752. VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE vešč pisanja in branja ter občevanja z ljudmi viš- jega ali nižjega stanu. Katoličani, ki bi bili spo- sobni za sodnika, so bili prerevni, nekateri pa tu- di niso znali brati in pisati. Kot posebej pomem- bno so Novomeščani navedli dejstvo, da se zna izvoljeni protestant pomeniti s cesarskimi viso- kimi oficirji, kar je bilo še posebej uporabno, ker je tisto leto (1593) izbruhnila t.i. dolga vojna s Turki.156 Isto leto, osem dni po bitki pri Sisku, so tudi Črnomaljci za sodnika izvolili protestanta in se zagovarjali pred vicedomom, češ da med meščani ni nikogar, ki bi obvladal nemščino. Pa vendar kranjski vicedom sodnika ni hotel potr- diti, ampak je v Gradec poslano poročilo uteme- ljil, češ da je neki nemščine nevešči mož več let opravljal sodniško službo celo v Ljubljani.157 Neznanje nemškega jezika je pomenilo toliko kot biti nepismen, kar pa so vrli meščani svojim sodniškim kandidatom radi spregledali še sto in več let pozneje. Ko je denimo leta 1684 mestna občina v Višnji Gori izvolila za sodnika Jurija Šinkovca, so svetniki prosili vicedoma, da bi smeli volitve ponoviti, ker novi sodnik ne obvla- da nemščine. Slednje zanje ni bilo tako huda reč kot to, da je bil Šinkovec izvoljen proti volji mestnega sveta, zato se vicedom tudi ni dal ug- nati in je preprostega moža v novi funkciji glad- ko potrdil to in še naslednje leto.158 Neizobražen in uradnega jezika nevešč sod- nik ni bil kamen spotike, če je mestece le pre- moglo dovolj podkovanega pisarja. V majhnih mestih je bil ta nemalokrat posestnik vse purgar- ske učenosti. Za Kostanjevico so vicedomski ko- misarji leta 1691 naravnost zapisali: "Znano je, da zna v tem mestu brati in pisati samo mestni pisar, od katerega je toliko bolj odvisno dobro upravljanje mesta."'1''9 Ko je sodnik Martin Mule leta 1704 odstavil pisarja Maksa Ignaca Kalina, se je ta pritoževal, da je kar dvajset let vestno opravljal pisarsko službo, medtem ko ima bra- nja in pisanja nezmožni sodnik na vesti veliko zlorab, ki vodijo mesto v vse večje dolgove in škodo. Sodnik je postavil za novega mestnega pisarja človeka, ki je bil obenem dvorni sodnik kostanjeviškega samostana - najhujšega nas- 156 ARS, Vic. a., šk. 257, 1/133, •. R lll-l, 11. 10. 1593- - Prim. Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta. Ljublja- na 1891, str. 73. 157 ARS, Vic. a., šk. 279,1/142, lit. TII-1, 12 7. 1593, 26. 7. 1593. 158 ARS, Vic. a., šk. 285,1/145, lit. WI-14, 29. 8. 1684, 13. 8. 1685. '59 ARS, Vic. a., šk. 184,1/104, lit. L ll-l, s.d. (Haubt Pünct, 1691). protnika mestne avtonomije, in je kot tak branil nasilna dejanja samostanskih podložnikov.160 V malo večjih in gospodarsko trdnejših mestih je bilo v skladu s pričakovanji kajpak nekaj več za silo izobraženih meščanov. Medtem ko je v najmanjši Kostanjevici v začetku 18. stoletja ob- vladal umetnost pisanja samo mestni pisar, je premogel Črnomelj v istem času dva pismena človeka - sodnika Miklavža Malica in pisarja Mi- klavža Lavrenčiča,161 Metlika pa vsaj tri. Metliča- ni so namreč zapisali, da je nezmožen branja in pisanja celoten mestni svet skupaj z občino, izv- zemši sodnika in nekaj (!) drugih mož,162 kar je vsekakor več kot dva. Iz Višnje Gore pa so v is- tem času poročali, da je od 18 članov notranjega in zunanjega mestnega sveta pismen samo sod- nik Janez Igger.163 Pri tem dolenjskih purgarjev ne gre podcenje- vati. Kot rečeno, jih ni bilo malo, ki jih srečamo med učenimi glavami, a drugod, ne v domačem mestecu. Svojevrsten odliv možganov je bil tako ali tako vedno značilnost našega narodnega prostora, svoje pa je dodatno opravila vsa brez- perspektivnost, ki je šolanega domačina čakala v zakotnih mestecih. Bo že držalo, da se prene- kateri ni vrnil tudi zaradi spoznanja, da nihče ne more biti (uspešen) prerok v svojem kraju. Sled- nje je na lastni koži občutil Butalec Nace štrem- ljasti, ki se je na tujem tako nerodno izučil za ko- vača, da je "skoval volka" in so mu Butalci zato na vrat na nos zaprli kovačnico. Veliko uspe- šnejši je bil Ložan Janez Krištof.Hlapše, sin tam- kajšnjega mitničarja, ki se je vrnil domov in po- stal ponos vsega mesta. Ko je leta 1667 na mestu mitničarja zamenjal svojega pokojnega očeta Pavla, je mitninski nadurad v Ljubljani utemeljil njegovo nastavitev, češ da je hodil v "nemške, la- tinske in laške šole."i6i Nekaj laških šol je prav tako okusil Janez Leopold Hlapše, po vsej verjet- nosti mitničarjev brat. Ta je znal svoje umetelno- sti ob primernem času tudi pokazati. Ko so imeli leta 1687 v Ložu prej opisane nevšečnosti s sod- nikovo ženo, je Hlapše k poročilu deželnemu vi- cedomu kar v italijanščini pripisal, da je bil "sam kot meščan tega mesta navzoč pri komediji (!)", in se pomenljivo podpisal kot "Gian Leopoldo Clapshe":65 160 ARS, Vic. a., šk. 185,1/104, lit. L11-9, 10. 6. 1704. 161 ARS, Vic. a., šk. 279,1/142, Ut. T11-4, s.d. (1714). 162 ARS, Vic. a., šk. 233,1/124, lit. M XXXIII-12, 8. 1. 1715 "• ARS, Vic. a, šk. 285,1/145, lit. WI-15, 10. 9. 1714. 164 StLA, I.Ö. HK-Akten, 1667-11-10. 165 ARS, Vic. a., šk. 197,1/107, lit. L XX-1, 9. 1. 1687. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 39 Butalci uvozijo pamet iz tujega mesta (ilustracija Franceta Podrekarja) Šolati purgarskega sina v tujem mestu katere- koli obrti ali umetelnosti je bilo kajpak poveza- no s stroški, zato si tolikšnega razkošja ni mogel privoščiti prav vsakdo. Višnjani so imeli pri tem lepo prednost, ki jim jo je zagotovil njihov viso- ko povzpeli rojak Nikolaj Čandik, svetnik nad- vojvode Ferdinanda. Iz njegovih sredstev je bil leta 1613 ustanovljen alumnat za vzdrževanje vi- sen jskih gojencev v jezuitski šoli v Ljubljani. Go- jence je vsakokrat predlagalo mesto Višnja Go- ra, a se je konec stoletja že dogajalo, da je denar sicer bil na voljo, ni pa bilo dovolj domačih fan- tov, ki bi hoteli drgniti šolske klopi. Toda Višnja- ni nikakor niso dovolili, da bi jezuiti vzeli v šolo koga drugega, zato se je med mestom in jezuit- skim seminarjem vnel sodni spor. Posledica je bila kaj neugodna - alumnat so leta 1710 z najviš- jega mesta razpustili, češ da že tako vrsto let ni bil zaseden,166 s čimer so Višnjani zapravili lepo priložnost, kako pošiljati svoje otroke v Ljublja- no po ceneno pamet. Bili pa so očetje, ki so daleč od doma "zastonj" izšolali tudi več sinov. Višnjan Janez Krstnik Ka- stelic je imel na Dunaju sina-duhovnika z ime- nom Gregor. Ta je vzel k sebi še mlajše brate Franca, Elijo in Jurija, jim plačal potovanje, Eliji tudi uk pri dunajskem usnjarskem cehu, vse tri več let vzdrževal z vsem potrebnim in tudi četr- temu bratu Matiji plačal pot na Dunaj ter ga ne- kaj časa gostil v cesarskem mestu. Ko mu oče na koncu kljub obljubam ni hotel ničesar plačati za izkazano dobroto do bratov, ga je Gregor tožil pri višenjskem mestnem sodišču za 130 goldi- narjev nemške veljave. Oče se je branil, češ da je mlajše sinove poslal na Dunaj na Gregorjevo izrecno prošnjo, ne da bi temu obljubil kakršno- koli plačilo. Temu vprid so razsodili tudi mestni svetniki: Gregor naj dokaže, da mu je oče res ob- ljubil povrniti kak denar.167 Zadeva seveda ni po- trebovala drugega epiloga, le Gregor se ni nikoli več vrnil v nehvaležno rodno mesto. Drugače so storili bratje, ki jih je Višnja Gora sprejela, kot se spodobi za rojake, izobražene in razgledane po daljnem svetu: vsi so postali žlahtni meščani, Eli- ja sodni upravitelj, Franc in Jurij pa mestna ko- mornika in sodnika.168 Bolj slaba naložba za domače mesto je bil Franc Plut, sin novomeškega mestnega svetnika Martina Pluta, ki se je v svetu učil vojaških veš- čin. Očetu in mačehi je zaradi slabega ravnanja pobegnil v svet in se leta 1735 po 17 letih nena- doma vrnil iz tujih dežel. Večino časa naj bi bil preživel v Španiji, vendar so se Novomeščani močno čudili, kako je v onih vojnih časih uspel priti tako daleč brez vsake potne listine. V doma- čem mestu je nemudoma zahteval, naj mu mest- no sodišče dodeli dediščino po starših. Ker z de- ležem ni bil zadovoljen, je nekega jutra s svojim španskim trskovcem (spanischen Rohr) napa- del in ranil mestnega pisarja v glavo, se nato tri dni skrival pri frančiškanih in jo spet pobrisal iz mesta. Mestni svet je v poročailu deželnemu vi- cedomu izrazil bojazen, da bi se ubegli vrnil zah- tevat dediščino skupaj s četo vojakov, kot je bil grozil sodniku.169 Nič ne vemo, da bi grožnjo 766 ARS, Zbirka rokopisov, II 69r, Liber archivy collcgy La- bacensis S.I., str. 578-580. • Za podatke se toplo zahva- ljujem zgodovinarju Janezu Mlinarju. - O sodnem spo- ru v zvezi s prezentacijo gojencev govorijo tudi sodni protokoli mesta Višnja Gora (ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. II, sodni protokoli 1705-1752, 9. 10. 1709, 14. 11. 1709, 13-8. 1710). 167 ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. II, sodni protokol 1683- 1710,29. 10. 1703. 168 Vsi štirje so si v Višnji Gori ustvarili družine (Nadškofij- ski arhiv Ljubljana, ŽA Višnja Gora, R 1691-1716, R 1718-1733, R 1734-1753). Elijo Kastelica so leta 1740 izvolili za sodnega upravitelja, Franc je bil eden od dveh komornikov v letih 1714-1716 in sodnik od 1721 do 1724, Jurij pa komornik med 1724 in 17291er sod- nik v letih 1735-1738 (ARS, Mest. a. Višnja Gora, fase. II, sodniprorokoli 1705-1752, s.p.). 169 ARS, Vic. a., šk. 257,1/134, lit. R111-6, 9. 4. 1736. VSE ZA ZGODOVINO 40 ZGODOVINA ZA VSE kdaj res izpolnil in se vrnil, vsaj ne za dlje časa, saj Novo mesto za njegove priučene vojaške veščine ni bilo posebej dovzetno. Tako kot so se dolenjski in notranjski mestni sinovi šolali in delovali drugod, so v njihovih rodnih mestih iskali zaslužka in sreče "učeni možje" od drugod. Resda so bili med njimi sko- raj sami obrtni pomočniki in mojstri s cehovski- mi izkazi, a tudi ti so bili nosilci znanja, v obrav- navanem okolju neprimerno uporabnejšega, kot je bilo vse filozofsko razlaganje pisma. Česa se je moglo mesto bolj veseliti kot naselitve spo- sobnega mojstra, saj so meščani venomer tarna- li, kako je vsa obrt propadla in kako noben obrt- nik noče ostati pri njih?170 A po drugi strani so se takih učenih glav neredko branili, češ da še za domače rokodelce ni dovolj dela in kruha. No- vomeški krojači, ki jih je bilo leta 1706 v mestu samo šest, so leta 1711 dosegli pri cesarju zgor- nje število osmih mojstrov,171 nato pa leta 1759 prosili za omejitev na samo šest.172 Leta 1754 so znižanje mojstrov na deset izprosili tudi novo- meški krznarji,173 medtem ko je na novo pode- ljeni privilegij za tkalski ceh leta 1760 predvidel postopno znižanje števila tkalcev na dvanajst.174 Mestni svet je priseljenemu obrtniku ali doma- čemu meščanskemu sinu sicer lahko podelil meščanske pravice, ni pa mu dovolil opravljanja obrti, dokler se ni izpraznilo kako mesto v cehu. Nazoren primer uveljavljanja takega nepisa- nega "numerus clausus" so trije pasarji v Novem mestu leta 1732. Prvi, mojster Jernej Staub, se je v mesto priselil približno četrt stoletja prej in na- to tako obubožal, da je ob smrti zapustil samo dolgove in vdovo s kopico otrok, njega pa je moralo mesto zadnja leta vzdrževati s špitalsko miloščino za revne meščane. Po njegovi smrti se je iz tuje dežele priselil pasar Jakob Perger, ki se je bil voljan poročiti in naseliti v mestu le ob po- goju, da ne bodo sprejeli drugega pasarja, do- kler bo on opravljal obrt. Ko se je hotel leta 1732 priseliti v Novo mesto še pasar Martin Purger, se ga je mestni svet na vse načine otepal. Mojster Perger je celo oznanil, da raje proda prišleku Purgerju svojo hišo in se z družino odseli v Za- greb, kot da bi moral zaradi konkurence postati 170 Npr. v Krškem (ARS, Vic. a., šk. 171, l/97a, lit. G VIII-8, 13. 4. 1686). i7] ARS, Vic. a., šk. 291, 1/149, 20. 2. 1706. -ARS, RKJasc. XIX, šk. 52, S No. 23, 1. 7. 1758. 172 ARS, RKJasc. XIX, šk. 52, S No. 23, 9- 8. 1759 1?3 ARS, RKJasc. XIX, šk. 50, K No. 3, 18. 4. 1754. 174 ARS, RKJasc. XIX, šk. 53, V/No. 3, 20. 9. 1760. berač. Končno je popustil mestni svet, očitno ob spoznanju, da ne gre zavrniti učenega rokodel- skega mojstra, zato je poročal deželnemu vice- domu, "da bo imelo Novo mesto pač dva pasarja in dva berača."17* Kakorkoli, Milčinski je uvoz pameti opisal po- srečeno in nadvse simbolično. V sodu kupljena miš, imenovana pamet, je brž smuknila v župa- novo hišo in Butalci so ji še pritrjevali, rekoč: "Tjakaj spadai' Pametni in spretni mož je na- mreč resnično zlahka postal meščan in mestni sodnik, četudi ni bil domačin. In če je imel prise- ljeni rokodelec, učitelj ali pisar še obilno lačno potomstvo tako kot tista mišja pamet, ki je dobi- la potem v Butalah mlade, je bilo pameti v me- stih več kot dovolj. Zusammenfassung "Butale ist ein Dorf, wird aber Stadt genannt" Das "Schildbürgertum"der Unterkrainer "Spießbürger" in der Zeit vor der Aufklärung Eine ähnliche Rolle wie die deutschen "Schild- bürger" spielen in der slowenischen humo- ristisch-volkstümlichen Literatur die Butalci von Fran Milčinski, jene mit dem gesunden Men- schenverstand zerstrittenen Bewohner des ima- ginären "Dorfes Butale, das Stadt genannt wird". Mit ihrer Berühmtheit können sich andere humoristische Erzählungen von slowenischen Städten und Märkten keinesfalls messen, ob- wohl es an solchen Erzählungen nicht mangelt, die die Bürger kleiner und wenig bedeutender bürgerlicher Orte wie es Butale sind, beschrei- ben. Zum Ortsnamen Butale ist anzumerken, daß es in Unterkrain einen Weiler mit diesem Namen gibt, der Jahrhunderte aus einem Bauernhof und heute aus ganzen zwei Häusern besteht. Auch der Nachname Butalec oder Butalic ist in der Vergangenheit sowohl in der Nähe des erwähnten Ortes Butale als auch anderswo in Krain belegt. Das letze Mal finden wir den Namen im 17. Jahrhundert, heute ist er in Slowenien ausgestorben. Interessant ist, daß mancherorts der ähnliche Nachname Butála verbreitet ist, so auch jahrhundertelang in der Nähe von Loz/Laaß in Innerkrain, der Geburts- stadt des literarischen Vaters der Butalci. Gerade Lož und der Nachbarmarkt Cerknica 175 ARS, Vic. a., šk 257,1/133, •-4, 5 8 1732. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 41 werden heute am häufigsten mit dem imaginären Butale gleichgesetzt. Der Autor des Beitrags über die "Unterkrainer Spießbürger" vergleicht, teilweise ironisch, die Geschichten über Butale und die städtischen Attribute des Dorfes Butale mit den historischen Tatsachen und Ereignissen aus acht Städtchen des südlichen, ärmeren Teiles Krains - d.h. Unterkrains und Innerkrains - in der Zeit vor der Aufklärung. Außer bei Novo mesto/Rudolfs- werth handelt es sich dabei um Zwergstädte, von denen die Hälfte erst in den siebziger Jahren des 15. Jahrhunderts das Stadtrecht bekam, und zwar vor allem wegen der dro- henden Türkengefahr. Angesichts ihrer Klein- heit, Armut und richtiggehenden Verelendung nach dem 16. Jahrhundert ist der Humor auf Kosten dieser Städte eher beißend, so manches Mal ein gewöhnliches Verhöhnen. Den Nach- barn gingen die Überheblichkeit und Aufge- blasenheit der Städter auf die Nerven, ande- rerseits aber erschien so Manches, das heute Lachen hervorruft, den Menschen jener Zeit keineswegs lustig. Die sieben Unterkrainer und die einzige Innerkrainer Stadt sind ein aus- geprägtes Beispiel für dicht gestreute kleine und ärmliche Stadtsiedlungen. Ansonsten war der "schildbürgerliche" Scharfsinn ihrer Bewoh- ner sicherlich weder größer noch kleiner als bei den Städtern vergleichbarer Städte andernorts. Im gesamten Beitrag werden Zitate und Leh- ren aus dem Buch über die Butalci einge- flochten. Sie sollen nicht nur die ausdrücklich beschriebene Tatsache "beweisen", daß Butale eine Stadt ist, sondern auch ihre Bestätigung an einzelnen Beispielen der acht behandelten Städtchen finden. Die Behauptung Milčinskis: "Butale ist ein Dorf, wird aber Stadt genannt", ähnelt den Versicherungen manch eines Stadt- vorstehers, daß ihr Städtchen mehr einem Dorf gleicht, insbesondere weilcin der Stadtmauer so viele Löcher sind, daß man gänzlich ungehin- dert in die Stadt gelangen kann. Eines der charakteristischen Merkmale unserer Städte kann mit folgendem Satz beschrieben werden: in Butale "stehen Hütten, die Häuser genannt werden, zwei oder drei Häuser haben Stock- werke, diese Häuser werden Schlösser ge- nannt." Die Aufzeichnungen des Häuserfonds aus der Mitte des 18. Jahrhunderts zeigen, daß in der Gottschee kein einziges Haus über Stock- werke verfügte. Aber auch anderswo waren solche Häuser eine verschwindende Minder- heit. Die Anmerkung des Schriftstellers Mil- anski, daß "zur Zeit des Bürgermeisters Laudon Štiman Butale bereits dreißig Hütten zählte", ist nicht weit von der Wirklichkeit entfernt, wenn wir bedenken, daß in unseren Städtchen meist nur Häuschen und Keuschen standen. In der Mitte des 18. Jahrhunderts zählten die Städte zwischen 50 und 250 Häuser (so das Kreis- zentrum Novo mesto/Rudolfswerth), wobei die Hälfte der Städte weniger als hundert Häuser hatte und nur drei Städte etwas mehr. Aber die Größe ist nicht wirklich wichtig - solange die Städte nur ihr eigenes Wappen hatten, wie man es sich eines Tages auch in Butale zugelegt hatte. Die leere Gemeindekasse in Butale ähnelt den immer leeren, von zu hohen Landanlagen belas- teten Stadtkassen. Zu Beginn der Herrschaft Maria Theresias hatten die Städte fast unglaub- liche Steuerausstände, die vom Land durch Exekutionen im Form von Soldateneinquar- tierungen "gelöst" wurden. In den solcherart verarmten Städten konnte man sich oft nicht mehr als einen ständigen Angestellten leisten. Dieser erledigte, ähnlich dem literarischen Polizisten in Butale, alle notwendigen Ange- legenheiten der Stadt und trug deshalb gewöhn- lich die universale Bezeichnung Stadtknecht. Ein besonderes Kapitel der Stadtgeschichte waren die Jahr- und Wochenmärkte, auf denen ein solcher "Stadtpolizist" patrouillierte und die städtischen Gewerbemeister sorgsam darauf achteten, daß ihnen niemand zu große Kon- kurrenz machte. Solche Fremde wurden so- gleich als Pfuscher bezeichnet und beim Stadtgericht angezeigt. Die absolute Macht in der Stadt hatte in der Vergangenheit eine kleine Gruppe vom bürger- lichen Auserwählten. Sie bildeten den inneren und äußeren Stadtrat und gestatteten jedes Jahr gnädig, daß eine etwas größere Bürgergemein- de einen Stadtrichter aus zwei oder dreien, natürlich vom Stadtrat vorgeschlagenen Räten wählte. Streitereien, Schlägereien und bedeu- tungsvoll Aufstände genannte Unruhen waren so an der Tagesordnung. Nur in Butale verliefen die Bürgermeisterwahlen eleganter, wurden sie doch angeblich von einer Laus entschieden, die dem richtigen Kandidaten in den Bart kroch. Der Schriftsteller Milanski erinnerte sich mit dieser Stadtlaus vielleich der Spötteleien auf Kosten der Städter von Višnja Gora/Weichsel- burg, die sich angeblich eine berühmte, in VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE Ketten gelegte Stadtschnecke hielten. Darüber schrieb bereits der erste slowenische Roman- cier Josip Jurčič, der außerdem wegen seiner Humoreske Kozlovska sodba v Višnji gori [Die Verurteilung des Ziegenbocks in Weichselburg] bekannt ist, in dem einem verurteilten Ziegen- bock vom Stadtgericht böse mitgespielt wird. In den historischen Quellen der behandelten Städte geben das städtische Gerichtswesen und die Strafpolitk nicht wenig Stoff zum Nachden- ken und zur Erheiterung. So wurde zum Bei- spiel im selben Ort Višnja Gora/Weichselburg im Jahr 1697 zusammen mit einem wegen Sodo- mie verurteilen Jüngling und der betreffenden Kuh auch ein Kalb am Scheiterhaufen ver- brannt, da es bei der Kuh Milch getrunken habe. Der Autor der Butalci zeigte jedenfalls sein Gefühl für die Historie, als er die Stammbäume der Butalci gar vom biblischen Adam herleitete und in seinen Geschichten in die Zeit der Türkeneinfälle und der "falschen Religion" griff. Wir kennen zwar wenige konkrete Heldentaten unserer Städter, dafür aber ist ihre große Angst vor den Türken, die in Furcht vor jedweder Armee umschlug, umso bekannter. In Kostanje- vica/Landstraß und Novo mesto/Rudolfswerth verschloß man im Jahre 1615 einfach das Stadt- tor vor den Richtung Laibach marschierenden magyarischen Soldaten und lies sie die ganze Nacht am Feld frieren. Besonders ungern nah- men die Städte heimische kaiserliche Soldaten in Quartier, die die Steuerausstände eintreiben kamen. In Krško/Gurkfeld floh der Stadtrichter im Jahr 1716 einfach vor den anrückenden Sol- daten und riet seinen Städtern zur allgemeinen Evakuierung in die Weinberge, sozusagen eine Art passive "skythische Kampftaktik". Weniger Passivität zeigten die Städter in den Glaubens- kämpfen, denn bis zum Beginn des 17. Jahr- hunderts entschieden oft die Fäuste über den richtigen oder falschen Glauben. Man darf Fran Milčinski nicht übelnehmen, wenn in den Butalci etwas verwahrloste Frauen auftreten, die nicht einmal eigene Namen ha- ben, sondern einfach Bürgermeisterin, Bürger- meisterschwiegermutter und Bürgermeister- tochter sowie bestohlenes Weibsbild genannt werden. In den schriftlichen Quellen unserer Städte findet man tatsächlich nicht viele weib- liche Rollen, dafür sind sie aber umso ausge- prägter, wenn sie doch einmal vorkommen. Vor allem einige Ehefrauen von Stadtrichtern waren so energisch, daß sie ihre Männer, das Stadt- gericht und überhaupt die ganze Stadt regier- ten. In Loz/Laaß konnten die Männer eine die- ser "Stadtrichterinnen" nur mit vereinten Kräf- ten und mit Hilfe der Landesbehörden abset- zen. Auch in Višnja Gora/Weichselburg besch- werten sich die Stadträte über die Frau des Richters, dieser aber erklärte den landesfürst- lichen Visitatoren, daß sich seine Frau nicht in die Stadtratssitzungen einmischt, sondern den Herren nur seine Reden ins Krainerische (Slo- wenische) übersetzt. Der Stadtrichter selbst war nämlich ein zugewanderter Deutsch-Kärntner aus Wolfsberg. Um einiges schlechter erging es 1709 und in den folgenden Jahren einigen Ehefrauen der Stadträte von Krško/Gurkfeld, die als Hexen auf dem Scheiterhaufen endeten. Hinsichtlich der häufigen Vorwürfe, daß die Butalci mit dem gesunden Menschenverstand zerstritten sind bzw. gar keinen Verstand haben, kann man von den untersuchten Krainer Städten feststellen, daß es zu verschiedenen Zeiten tatsächlich nicht viele Menschen mit "qualifiziertem Verstand" - d.h. des Lesens und Schreibens kundig - gab. In einigen Städtchen war nur der Stadtschreiber kein Analphabet, andernorts der Stadtschreiber und Stadtrichter (aber auch nicht jeder Stadtrichter). So wie sich Butale entschlossen hatte, in einer anderen Stadt zum Verkauf angebotenen Verstand zu kaufen und einzuführen, taten es auch unsere Städtchen alle Jahrhunderte bis zur Aufklärung. Keine der Städte hatte nämlich höhere Schulen, deshalb waren sie auf jenen Bürgersohn beson- ders stolz, der nach (nicht) beendeten "lateini- schen, deutschen und welschen Schulen" nach Hause zurückkehrte. Hier erwartete ihn eine sichere Karriere als Mautner, Stadtschreiber, Stadtrat oder sogar Stadtrichter, während sich zahlreiche seiner Altersgenossen der "Flucht kluger Köpfe" anschlössen. Eine Art Einfuhr von Verstand (oder Fachkenntnissen) eigener Art war auch die Ansiedlung des einen oder anderen ausgebildeten Handwerkers, die über- haupt viel herumreisten. Wenn der zugewan- derte Gewerbetreibende, Schreiber oder Lehrer dazu noch einen Haufen Kinder hatte - so wie jene Maus, die die Butalci "für den Verstand" bzw. als vermeintlichen Verstand gekauft hatten und die bald zahlreiche Nachkommen zeugte - kann man annehmen, daß es in den untersuch- ten Städtchen auch vor der Aufklärung nicht an jeglichem Verstand fehlte. VSE ZA ZGODOVINO Sfegdfttež! !•^•.%%•%%%^«^^^^^^•.•.>%%%%^%%%\«^%%%%•.!^%%%?.•.•^%%^•%%•.?-7.%!7 J Marta Verginella PRIHOD VLAKA V TRST Od gradnje in odprtja "velike ceste" med Ljub- ljano in Trstom "ni še tedaj 130 let preteklo, in vsa druga vožnja se bo začela v Terst. Tako se svet preminja in čedalje bolje svojim potrebam zadostuje. Kjer je nekdaj le tovor nosil blago in je dosihmal uboga živina veliko terpela, bojo vprihodnje po vodenem sopuhu tirani vozovi po železnih šinah pripiskovali v Terst". S temi datiranimi in danes tako sočno zvenečimi bese- dami so BleiweisoveWow'a? 18. julija 1857 napo- vedale bližnji prihod prve vlakovne kompozici- je v Trst. Jadranski emporij se je pripravljal na skorajšnji konec najšibkejšega člena kapitalistič- ne verige v avstrijskem gospodarstvu - tovorne- ga prometa po kopnem, ki je za zmanjševanje razdalj izčrpaval vprežno živino. Kot je že leta 1856 zapisal v potopisu Die Staatsbahn von Wien bis Triest Avgust Mandi, je z gradnjo južne železnice znanost slavila svoje zmagoslavje nad naravo in s premagovanjem naravnih danosti dokazala, da je to, kar je še do včeraj bilo neure- sničljivo, postalo oprijemljiva stvarnost.1 Toda, da je moč vodne pare nadomestila žival- sko vprego in da se je moderni svet proizvodnje tudi v Trstu in njegovem bližnjem zaledju osvo- A. Mandi, Die Staatsbahn von Wien bis Triest, Trst, 1856, str. 288. bodil spon samonikle narave, je bilo potrebnih veliko naporov in naložb. Temeljni kamen za tr- žaško železniško postajo je 14. maja 1850 posta- vil sam avstrijski cesar Franc Jožef L, miniti pa je moralo sedem let, da je bila železniška proga Ljubljana-Trst dograjena in da se je lahko avstrij- ski vladar z vlakom pripeljal v Trst na slavnostno odprtje, ki je zaznamovalo predajo namenu iz- jemno pomembne pridobitve že pred tem naj- pomembnejšega avstrijskega pristanišča. Trasirana proga iz Ljubljane na jugozahod čez Kras do jadranske obale, za katero so se oblasti in načrtovalci odločili leta 1849, je gradbincem pri uresničevanju načrtov povzročala nemalo preglavic. Premagovanje mehkih tal obrobja v Ljubljanskem barju je zahtevalo zgraditev nasi- pa, prehod na kraški svet pa 56l m dolg borov- niški viadukt. Velike težave je projektantom povzročal valovit kraški teren, ki je zahteval use- ke v živo skalovje in dolge nasipe čez kraške kotline. Proga, ki se je pri Postojni povzpela in dosegla najvišjo točko vzpona (približno 600 m nadmorske višine), se je nato neenakomerno spuščala do Sežane. "Na 8 km dolgi razdalji med Št. Petrom (Pivko), Košano in Vremskim Brito- fom so zgradili 6 zapovrstnih predorov v skupni dolžini 2432 m. Pri prekoračenju kraških dolin so morali graditi skalnate nasipe, ki so bili pone- 60 ZGODOVINA ZA VSE kod do 45 m visoki. Taka tehnika se do tedaj ni nikjer uporabljala. Proga je morala prek Krasa v velikih lokih obiti kraške doline in kotline in na pobočjih so morali postaviti močno zidovje za zavetje proti kraški burji."2 Še težavnejši je bil spust prek kraškega roba k morju. V bližnji tržaški okolici so pri Nabrežini zgradili 646 m dolg viadukt, pri Barkovljah pa 319 m dolg viadukt ter 275 m dolg predor. Z ne- majhnimi sitnostmi so se načrtovalci proge soo- čali tudi zaradi pomanjkanja tekoče vode na Krasu. Poiskati so morali vodne vire za napaja- nje lokomotiv in za potrebe postajališč.3 Z vodo, ki so jo zajeli pri Gornjih Ležičih, so oskrbovali kraška postajališča med Divačo in Prošekom. Odkritje studencev pri Broj niči, med Križem in Nabrežino, do katerega je prišlo med gradnjo, je omogočilo zajetje vode, ki so jo uporabili na po- stajališčih od Nabrežine do Trsta in na samem tržaškem kolodvoru. S srečnim odkritjem stu- dencev se je namreč dokončno rešilo vprašanje vodne oskrbe Trsta: "Tako je te dni Terst dobil železnico in pa dobro vodo, ktera, iz studencev v Nabrežini po vodotoku v mesto napeljana, je 23. dan t. m. pervikrat pritekla na kolodvor ter- žaške železnice."4 Tržaški in ljubljanski tisk sta pozorno sprem- ljala priprave na otvoritveno slovesnost zadnje- ga dela južne železnice in poročala, da so Trža- čani 20. junija veselo pričakali lokomotivo, "per- vi hlapon", ki je "ob poli ene privihral v Terst (...) z dvema vozovoma krasno olišpan, pod vods- tvom c.k. ministerskega svetovavca žl. gosp. Ghege-ta in sekcijnega svetovaca gosp. Fillun- gen-a."5 V začetku meseca julija so se začele "veličan- ske priprave". Najavljen je bil prihod Njegovega Veličanstva Cesarja v spremstvu brata Maksimi- lijana Ferdinanda, "kteri bo o tej priložnosti svo- jo nevesto v Terst pripeljal in se več dni v tem mestu pomuditi utegnil, v kterem je, kakor je sam rekel, najlepše dni svojega življenja preži- vel".6 Javnost je medtem izvedela, da bodo vlaki začeli tovoriti blago iz Trsta v Ljubljano in na- prej do Dunaja že dan po odprtju, vprašljiv je bil samo datum, ko naj bi stekel redni potniški pro- 2 I. Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem, Sloven- ska matica, Ljubljana, 1968, str. 33- 3 J. Mohorič, Zgodovina cit., str. 35. 4 Novice, 29. 7. 1857. 5 Novice, 24. 6. 1857. 6 Novice, 1. 7. 1857. met.7 Vozni red zanj je bil že znan; Trst naj bi z Dunajem vsakodnevno povezovali trije vlaki: "berzovoz", "navaden jutranji voz z ljudmi" in "navadni večerni voz".8 In res, 27. julija 1857 se je uresničil sen tržaške podjetniške elite in vseh tistih, ki so verjeli v bla- godejno moč tehnike. "Krasno okinčani prvi hlapon Capo d'Istria" je po šestinpolurni vožnji prispel v Trst z Njih Veličanstvom Cesarjem, s spremstvom in s povabljenimi gosti. Kot je po- ročal Triestiner Zeit, so na tržaški železniški po- staji ob 10.15 imenitno sprejeli prihod vlaka. Do- neli so poki topovskih strelov in se razlegali kli- ci, "da je bilo kaj; vmes pa je muzika igrala cesar- sko pesem. Slovesno sprejeti od teržaške gospo- de so se podali presv. Cesar, spremljeni od pre- čas. g. škofa in višje duhovšine teržaške k zida- nemu mostu železnice, da so položili tam zadnji kamen; potem so škof blagoslovili hlapon in že- leznico, in s pesmijo 'Bog, tebe hvalimo' so bile končane slovesnosti na železni cesti, ktera se je ta dan pervikrat odperla za navadno vsakdanjo vožnjo. "9 Tedanja tržaška železniška postaja, ki so jo ob- krožala blagovna skladišča in železniške delav- nice, je bila postavljena nedaleč od današnje. Stala je približno deset metrov višje, točneje 32 čevljev nad morsko gladino, na predelu, ki so ga izsušili oziroma zasuli z 81.000 kubičnimi sežnji materiala, v neposredni bližini terezijanskega la- zareta. Zaradi njegove bližine je bil zadnji del proge nadstrešen in z obeh strani zastekljen. Na- črtovalci postaje so s to konstrukcijo kajpak ho- teli preprečiti možnost okužbe potnikov s ka- rantenskimi infekcijami, ne da bi jih prikrajšali za razgled. Povedati je tudi treba, da takratna že- lezniška postaja ni bila sestavni del mesta, kot je danes. Postavljena je bila na njegovo obrobje, nedaleč od trgovske četrti, in je tudi s svojim ar- hitekturnim videzem dala vedeti, da je bil njen glavni namen pospešitev blagovnega prometa, ne pa potniškega. Šele leta 1877 je bilo z gradnjo nove železniške postaje na mestu, kjer še danes stoji, poskrbljeno tudi za udobje in estetski uži- tek potnikov. Pročelje nove postaje so arhitekti obogatili s klasicističnimi arhitekturnimi orna- menti in tako zakrili tovarniški videz objekta.10 7 Novice, 4. 7. 1857. 8 Novice, 15. 7. 1847. Splošni blagovni promet se je sicer začel šele 15. oktobra 1857. Glej:/. Mohorič, Zgodovina cit., str. 34. 9 Triester Zeit, 28. 7. 1857; Novice, 29. 7. 1857. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE (i I Srečneže, ki so se iz Ljubljane v Trst peljali z vlakom, so čakali, kot so zapisale Novice v svoji predstavitvi zadnjega dela južne železnice, kra- sni pogledi na močvirje, griče, gozdove, doline in pusti kraški svet. "Krasni pogledi se odpirajo očem popotnikovim, kadar železnica višej in vi- šej prihaja, na mnogoverstnost krajev, rastlins- tva ter mnoge veličanske stavbe na nji in ob nji."" Pred očmi potnikov, ki jih je vlak "bliskovi- to" popeljal skozi pokrajino, prek mostov in skozi predore, se je odvijal pravi spektakel: pot- niki so postali gledalci "nove igre", ki se je bli- skovito odigravala pred njihovimi očmi. Želez- niški tiri, ki so se tedaj urezali v pokrajino in so danes njen neločljivi, samoumevni del, so tistim, ki so pred stopetdesetimi leti potovali po njih, ponudili še neviden pogled na sicer dobro zna- ne hribe in doline. Pokrajina je v očeh potnikov postala prizorišče vznemirljivega popotovanja. "Kako čudno je človeku pri sercu, kteri se sko- zi te iz velicega rezanega kamna obočene pre- dore derdra in kakor bi trenil, v kratkih dobah na desni Uremšico, na levi pa prijazno dolino zagleda, po keteri Reka teče, in zopet v tamni predor pride", ugotavlja nepodpisani pisec No- 10 Glej: \V. Schivelbttscli, Storia della ferrovia, Einaudi, To- rino, 1988, str. 186-187 (izvirnik: Geschichte tier Uisen- bahnreise, München-Wien, 1977). " Novice, 12. 8. 1857. vie in pripominja, da se "vse drugačen silno kra- sen pogled" ponuja potniku pri Nabrežini. "Oči zagledajo pred sabo široko sinje jadransko mor- je, na levi belo teržaško mesto z njegovimi bar- kami in za mestom zadej gorice in gore istrijan- ske, zalive Mil (Muggia) in Kopra in Salvonske temena, na desni pa široko in rodovitno friulsko planjavo."12 Potnikom, ki so stopili na vlak z Mandlovim potopisom v roki, se je ponujala še ena izkušnja. Mandl je detaljne opise železniške proge od Du- naja do Trsta obogatil z ilustracijami in tako pot- nikom omogočil, da so postali gledalci lastne vožnje. S pomočjo njegovih opisov in ilustracij mostov, predorov in pokrajine so lahko natanč- no rekonstruirali vožnjo in utrdili svoje bežne impresije o pokrajini, po kateri so potovali.13 Av- tor pri pisanju in opremljanju svojega potopisa ni spregledal dejstva, da vožnja z vlakom zaradi hitrega tempa premagovanja razdalj spreminja dotedanjo percepcijo časa in prostora, in da je treba potniku, ki je doživljal prekinitev tradicio- nalne kontinuitete med časom in prostorom, povrniti občutek za realnost. Dezorientacijo in 12 Novice, 12. 8. 1857. 13 A. Mandl Die Staatsbahn cit, sir. 15. Glej tudi M. Bres- son, II viaggio panoramico, II viaggio dello sguartlo, v: Panorami della Mitteleuropa, Edizione della Laguna, Mon/alcoue, 1994, sir. 18-23- VSI-ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE neprijetna občutja v potnikih nista sicer povzro- čala samo hitrost novega prevoznega sredstva in strah pred iztirjenjem, temveč tudi obširna po- krajina, ki se je razprostrla pred njihovimi očmi.14 Bojazen in nelagodje sta bila pogosto še večja med tistimi, ki niso mogli okusiti čara potovanja po železni cesti. Kot pričajo avtobiografski viri, se je "železna kača" na podeželju spremenila v znanilko modernizacije in se ukoreninila v kmečkem imaginariju kot prispodoba nezgod, ki jih prinašajo tehnološke spremembe in novi čas. Kljub optimističnemu razpoloženju Novic, ki so 1. avgusta 1857 ugotavljale, "kako blizo je Terst sedaj Ljubljani" in da "smo v Ljubljani na tergu neko kuharico iz Brežine solate in druge zelenjadi nakupovati vidili", je vlak postal obi- čajno prevozno sredstvo najnižjih slojev šele ne- kaj desetletij po odprtju južne železnice.15 Poglejmo, kaj je leta 1857 Trst ponujal potni- kom, ki so izstopili na tržaškem kolodvoru. V vo- diču, ki je izšel ob slavnostnem odprtju železni- ce, je tržaški knjigarnar in založnik Colombo Coen poleg železniške proge opisal tudi narav- ne in arhitekturne lepote Trsta. Obiskovalcem Trsta je svetoval, naj se s kočijo odpeljejo v osrč- je mesta in si ogledajo najpomembnejše tržaške trge, cerkve katoliškega, evangeličanskega, izraelitskega, grškega in srbsko-pravoslavnega obreda, naj obiščejo tržaške teatre, muzeje, mestno knjižnico in najbolj znamenite palače in vile. Coen svojega vodiča ni namenil samo os- veščanju turistov, ki naj bi se z vlakom pripeljali v mesto. Podroben seznam gospodarskih usta- nov, odvetnikov, trgovcev, podjetij, knjigarn, konzulatov, gostiln in hotelov, ki jih vodič vklju- čuje, priča o avtorjevem pričakovanju, da bo vzpostavitev železniške zveze z zaledjem pove- čala blagovni promet in z njim tudi obisk podjet- nikov in trgovcev iz najbolj oddaljenih krajev monarhije.16 Upi tržaških in avstrijskih poslovnih krogov, kot priča Triestiner Zeit z dne 30. julija 1857, so bili veliki. Celo povečali so se od takrat, ko je leta 1850 ob svečani postavitvi temeljnega kamna na tržaški postaji pred cesarjem, dvornimi dosto- janstvenikimi, paradnimi uniformami, posvetno in cerkveno tržaško gosposko spregovoril Pie- tro Kandier in podčrtal, da bo odprtje železniš- ke proge Ljubljana-Trst velika gospodarska pri- dobitev za mesto, porok za pospešen razvoj tr- govine, industrije in podjetniških sil. "Ta empo- rij pričakuje novo življenje v novi eri Avstrije", je takrat naglasu tržaški veljak. Mesto, ki se je "pro- stovoljno dalo Avstriji", bo z železnico še bolj okrepilo vez s svojo prestolnico, postalo bo av- strijsko pristanišče, "ki bo širilo v daljnih deže- lah ime in moč Avstrije".17 Kmečkemu prebivalstvu se je prej kot mestni eliti razkrilo drugo lice modernizacije. Tržaško zaledje je kmalu po odprtju zadnjega dela proge južne železnice odkrilo, da železnica ne prinaša vsesplošne blaginje in da je njena gradnja le za- časno blagodejna. Kmetje, ki so tovorili gradbe- ni material, vodo, dajali vprežno živino za pre- voz težkih tovorov ali pa so se zaposlili kot mezdni delavci, so z uveljavitvijo železniškega prometa izgubili pomemben vir zaslužka. V kra- jih, ki jih je železnica obšla, so propadle gostilne. Delavci iz Furlanije, Kranjske, Štajerske in iz dru- gih oddaljenih dežel monarhije, ki so se v času gradnje nastanili v kraških vaseh, so ob svojem odhodu zapuščali neprijetno dediščino - neza- konske otroke. Privilegiranje nemškogovorečih pri zaposlovanju železničarjev pa je omejilo šte- vilo domačinov, zaposlenih na železnici.18 Tudi samega mesta, kot kaže statistika blagov- nega prometa in tonaže za leto 1857, železnica ni obdarila s pričakovanim trgovskim razcve- tom. Do odprtja železnice je prišlo', kot je leta 1874 zapisal v razpravi La questione ferroviaria triestina tržaški poslanec koprskega porekla Ce- sare Combi, s preveliko zamudo, v času, ko je tr- žaško gospodarstvo doživljalo negativno gospo- darsko konjukturo.19 Leta 1851 se je namreč del prekomorskega blagovnega prometa, ki je pote- kal preko tržaške luke, iz Trsta preusmeril v se- vernonemška pristanišča, ki so tako lahko ne- moteno skoraj sedem let uživala sadove mono- pola železniške povezave z avstrijskimi dežela- mi. Severnonemškim pristaniščem "je zadosto- valo to razdobje, da so se hipoma polastile dele- ža naše trgovine s severnimi avstrijskimi provin- cami, hkrati pa tudi večjega dela prekomorske- 14 \V. Shivelbusch, Storia cit., str. 38. 15 Novice, 1. 8. 1857. 16 C. Coen, Trieste alla solenne apertura della strada ferra- ta Trst, 1857. 17 P. Kandier, Note per la posa della prima pietra della fer- rovia, fase. 12 d 91, Archivio della Biblioteca civica di Trieste. 18 I. Moliorič, Železnice cit., str. 38; J. Davis, Vzpon z dna, Slovenska matica, LJubljana, 1989, str. 58-73- 19 C. Combi, La questione ferroviaria triestina, Trst, 1874, str 5. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 ga uvoza, na primer kolonialnega sladkorja, ka- ve, ameriškega bombaža, lesa za barvanje, kolo- fonija itd., ki je žal po vsej verjetnosti za vselej izgubljen."20 Že res, da je bil Trst med letom 1850 in letom 1855 po Marseilleu drugo najpomembnejše sre- dozemsko pristanišče in da je v svetovnem me- rilu zasedal sedmo mesto, toda zaradi zaostalo- sti infrastruktur in počasne modernizacije za- ledja je po letu 1851 postajal manj konkurenčen ne le v primerjavi s severnimi lukami, temveč tu- di glede na sredozemska pristanišča. Poleg tega ne gre pozabiti, da je vlada zaradi primanjkljaja avstrijskega erarja leto in 58 dni po odprtju pro- ge Ljubljana-Trst dala južno železnico v koncesi- jo zasebni družbi Privilegierte Südbahn Ge- sellschaft. Slednji je leta 1867 zaupala tudi grad- njo novih pristaniških struktur v Trstu. Prednost- ni položaj, ki si ga je v avstrijskem železniškem prometu pridobila zasebna družba Südbahn, pa je bil glavni vzrok zakasnitve gradbenih del in izbire neprimerne lege novega pristanišča. Zanj je bila izbrana lokacija v neposredni bližini že- lezniške postaje, kjer je bilo morsko dno najbolj plitvo in neugodno za privez velikotonažnih la- dij. Ker se je gradnja tržaškega pristanišča začela leta 1868, končala pa z desetletno zamudo leta 1883, Trst ni bil sposoben izkoristiti priložnosti, ki mu jih je ponudilo odprtje sueškega prekopa leta 1869. Trst tudi ni izkoristil ugodnosti, ki so se mu ponujale ob skrajšanju poti iz Levanta proti Daljnemu Vzhodu; z njimi bi lahko preki- nil gospodarsko negativno konjukturo, ki ga je pestila. Nenaključno se je prav v šestdesetih le- tih v tržaških političnih in gospodarskih krogih še bolj razvnela razprava o potrebi po odprtju še ene železniške proge z zaledjem. Prevladovalo je namreč mnenje, da Trst potrebuje drugo, od zasebne družbe neodvisno železnico, ki naj bi ga po najkrajši poti povezala s severozahodnim zaledjem, z južnočeškimi in gornjeavstrijskimi pa tudi s štajerskimi in koroškimi mesti in indu- strijskimi središči. Pot iz Trsta prek Maribora do Dunaja je bila predraga in predolga za vzposta- vitev blagovnega prometa s podonavskim gos- podarskim bazenom. Večji del tržaške elite je ta- krat sprejel stališče Cesareja Combija, vnetega nasprotnika Privilegierte Südbahn Gesellschaft, ki je glavno krivdo za propad tržaške trgovine in gospodarstva nasploh pripisal "absolutni in des- potski gospodarici naše trgovske usode", kot jo je imenoval. Vladna koncesija zasebni družbi južne železnice je bila po njegovem kratkovid- na izbira in gospodarsko škodljiva ne le za Trst, temveč za državo nasploh, saj je zasebna družba Südbahn koncesijo izkoriščala, ne meneč se za realne potrebe gospodarskih subjektov blagov- nega prometa. Pomanjkljive povezave z zaled- jem, "jadranskemu biseru" nenaklonjena vladna gospodarska politika, je podčrtoval Combi, so zadale težak udarec mestu, ki je bilo po narav- nih danostih, legi in nenazadnje tudi po energič- nosti, podjetnosti in aktivnosti zapisano blešče- čemu razvoju. "Ključ bodočnosti tržaškega gos- podarstva in tržaške trgovine je treba vzeti za- sebni družbi Südbahn in ga vrniti v državne ro- ke", je leta 1874 zapisal Combi.21 Combi je svoje tarnanje o propadanju "našega ubogega Trsta", o hudi konkurenci, ki je prepre- čevala razcvet "tržaške trgovine" in samovoljni železniški politiki Südbahn podkrepil s statisti- kami blagovnega prometa.22 Med letoma 1851 in 1868 je uvoz južnega sadja in kolonialnega blaga denimo padel z 11,0 na 4,6 milijonov gol- dinarjev, medtem ko se je v istem obdobju uvoz tega blaga v nemških pristaniščih povečal s 3,7 na 17,5 milijonov goldinarjev. Srednjeevropski podjetniki so se raje posluževali nemških prista- nišč in nemškega železniškega omrežja in tako se je vse pogosteje dogajalo, da so nemška pri- stanišča zalagala Avstrijo z blagom, ki ga je v pre- teklosti monopoliziral tržaški emporij.23 Nemš- ka pristanišča, trdno vpeta v hitro razvijajoče se nemško gospodarstvo, so s široko zasnovano ponudbo pristaniških uslug, z razvejanimi po- morskimi zvezami in s kapilarnim železniškim omrežjem uspela na svoje pomole pritegniti tu- di blagovne tovore iz avstrijskih dežel. Dejstvo je, da za upad blagovnega prometa in krizo tržaške trgovine nista bila kriva samo pri- vatizacija južne železnice in pomanjkljiva želez- niška mreža z zaledjem, kot je menil Combi, temveč tudi počasna modernizacija podonav- skega gospodarstva, za zunanjo trgovino neu- godna davčna politika in zastarela struktura tr- žaškega emporija. Trst se je namreč šele leta 1887, ko je bil vključen v carinsko ozemlje av- stroogrske monarhije, preobrazil v moderen tranzitni in industrijski predel in se odrekel sta- tusu svobodne luke. 20 Ibidem, str. 7. 21 Ibidem. 22 Ibidem, str. 9 in 19. 23 G Lo Giudice, Trieste, l'Austria ed il Canale di Suez, Uni- versità degli studi, Catania, 1979, str. 198. VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE V osemdesetih letih je vprašanje postavitve druge železniške proge še vedno burilo tržaške duhove in burilo jih bo do leta 1901, ko se je z železniškim programom ministra Korberja, končno rešilo.24 Takrat so se tržaški politični in podjetniški krogi prerekali okrog trase, ki naj bi jo imela druga železniška proga. Prvi, med njimi najdemo tudi Combija, so zagovarjali postavitev loške železnice, ki naj bi po najbližji poti prek Škofje Loke in Tržiča povezala Trst z Gornjo Av- strijo in Češko. Drugi, s trgovsko zbornico na če- lu, so bili prepričani v ugodnost predilske smeri kot nabližje zveze z Bavarsko, Gornjo Avstrijo in Češko. Da bi pridobil na svojo stran predstavni- ke tržaške zbornice in hkrati senzibiliziral širšo javnost, je Combi leta 1887 izdal svojo drugo daljšo razpravo o železniškem vprašanju.25 V njej je obrazložil ugodnosti loške proge in pou- daril, da trgovska usoda Trsta ni v dajanju pred- nosti gospodarskim povezavam z najbližjim za- ledjem, temveč v okviru mednarodne trgovske izmenjave. Z nesposobnostjo tržaškega podjet- ništva, ki ni znalo privabiti novih kapitalov, za- snovati gospodarsko propulzivne politike in se pravočasno prilagoditi novim oblikam trgova- nja, se v svoji analizi ne ukvarja. Res je, da je ne- koherentna avstrijska železniška politika spod- budila preusmeritev dela blagovnega prometa iz Trsta v severnonemška pristanišča, toda glav- ni vzrok za krizo tržaške trgovine in tržaškega pristanišča od petdesetih pa vse do osemdesetih let je treba, kot trdi G. Lo Giudice, iskati pred- vsem v nezmožnosti tržaškega podjetništva, ki je ostajalo zvesto preživetim in arhaičnim trgov- skim praksam in ni bilo sposobno pravočasno razbrati "znamenja omotičnega razvoja trgovi- In tako je država, ki je konec julija 1857 ob od- prtju zadnjega dela proge južne železnice, bila še dobrotnica, v očeh tržaških podjetnikov in politikov postala poglavitni krivec vseh težav, ki so trle tržaško gospodarstvo. Kriva je bila neu- činkovite železniške povezave, prepočasne gradnje pristaniških struktur in odtekanja bla- govnega prometa. Skratka, država je z odprtjem železnice Trstu odtegnila najavljeno blaginjo. V tožbah z Dunajem in v iskanju zunanjih krivcev je mogoče z lahkoto uvideti paradigmatsko držo 24 A. Lucchitta, I treni dell'Impero. Il ruolo delle ferrovie nel processo di industrializzazione in Austria e in Ung- heria, v: I panorami cit., str. 29. 25 •. Combi, Camera di commercio ed'industria nella que- stione ferroviaria triestina, Trst, 1887. 26 G. Lo Giudice, Trieste cit., str. 192. tržaških vodilnih političnih in gospodarskih kro- gov, držo, ki se je izoblikovala v drugi polovici 19. stoletja in kljub spremembi državnega okvira ni doživela bistvenih sprememb v 20. stoletju. Tržaški veljak Pietro Kandier, ki je na svečani postavitvi prvega kamna bodoče železniške po- staje, pred cesarjem bral hvalnico Avstriji, je bil eden izmed redkih bistrovidnih Tržačanov 19. stoletja. Za razliko od svojih someščanov ni po- zabil, da je bil gospodarski razvoj Trsta sad poli- tičnih domen, ne pa naravnih danosti in avtoh- tone podjetnosti.27 Potihoma je vedel, da tudi prihod vlaka v Trst, ne bo radikalno spremenil naravnanosti mesta. Zusammenfassung Die Ankunft der Eisenbahn in Tricst Der österreichische Kaiser Franz Joseph I. legte am 14. Mai 1850 persönlich den Grund- stein für den Triester Bahnhof, es mußten aber noch sieben Jahre vergehen, bis die Strecke Laibach - Triest fertiggestellt war. Nach grandi- osen Vorbereitungen traf am 27. Juli 1857 nach sechseinhalbstündiger Fahrt das wunderbar "herausgeputzte erste Dampfroß Capo d'Istria" mit seiner Kaiserlichen Hoheit samt Begleitung und geladenen Gästen in Triest an. Triester und österreichische Geschäftskreise waren überzeugt, daß die Eröffnuqg der Bahn- strecke Laibach - Triest eine große wirtschaft- liche Errungenschaft für die Stadt sowie ein Ga- rant für die beschleunigte Entwicklung von Handel, Industrie und Unternehmertum war. Die dunkle Seite der Modernisierung aber zeig- te sich der ländlichen Bevölkerung früher als der städtischen Elite. Das Triester Hinterland er- kannte bald nach der Eröffnung des letzen Teil- stücks der Südbahn, daß die Eisenbahn keinen allgemeinen Wohlstand bringt und ihr Bau nur von kurzfristigem Nutzen ist. Die Statistik über Warenverkehr und Tonnage für das Jahr 1857 zeigt, daß die Bahn auch der Stadt selbst nicht den erwarteten Handelsaufschwung brachte. Wie Cesare Combi 1874 schrieb, erfolgte die Bahneröffnung mit zu großer Verspätung, zu einer Zeit, als die Triester Wirtschaft eine nega- tive Wirtschaftskonjunktur erlebte. Im Jahr 1851 hatte sich nämlich ein Teil des über Triest ab- gewickelten Überseehandels in norddeutsche 27 E. Apih, Trieste, Laterza, Roma-Bari, 1988, str. 38. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 Häfen verlagert. Es stimmt zwar, daß Triest in den Jahren 1850 bis 1855 nach Marseille der wichtigste Mittelmeerhafen war und im Weltmaßstab an siebenter Stelle stand. Doch wegen der rückständigen Infrastruktur sowie der langsamen Modernisierung des Hinter- landes wurde Triest nach 1851 immer weniger konkurrenzfähig, nicht nur im Vergleich mit nördlichen Häfen, sondern auch mit Mittel- meerhäfen. Außerdem darf man nicht ver- gessen, daß die Regierung wegen des Defizits des österreichischen Ärars die Südbahn nach Eröffnung der Strecke Laibach - Triest der priva- ten Privilegierten Südbahn Gesellschaft in Kon- zession gab. Ihr wurde 1867 auch der Bau der neuen Hafenstrukturen in Triest anvertraut. Die Vorrangstellung, die die private Südbahn Ge- sellschaft im österreichischen Eisenbahnver- kehr erlangt hatte, war aber die Hauptursache für die verspätete Ausführung der Bauarbeiten und die Auswahl eines ungeeigneten neuen Ha- fenstandortes. Da der Bau des Triester Hafens 1868 begann und erst 1883 mit zehnjähriger Verspätung abgeschlossen wurde, konnte Triest die Gelegenheit, die sich durch die Eröffnung des Suezkanals 1869 und der sich daraus erge- benden Verkürzung der Wegstrecken von der Levante nach Fernost ergab, nicht zur Beendi- gung seiner negativen Wirtschaftskonjunktur nützen. Nicht zufällig entbrannte gerade in den sechziger Jahren in Triester Politik- und Wirt- schaftskreisen wieder verstärkt die Diskussion über die Notwendigkeit einer zweiten Eisen- bahnverbindung mit dem Hinterland. Dabei herrschte die Meinung vor, daß Triest eine wei- tere, von der Privatgesellschaft unabhängige Bahn benötigt, die die Stadt auf kürzestem Weg mit dem nordwestlichen Hinterland sowie mit den südtschechischen, oberösterreichischen, steirischen und Kärntner Städten und Industrie- zentren verbinden würde. Am sinkenden Warenverkehr und der Krise des Triester Handels waren aber nicht nur die Privatisierung der Südbahn und das lückenhafte Bahnnetz im Hinterland schuld, wie die da- malige Triester Unternehmerelite dachte, son- dern auch die langsame Modernisierung der Donauwirtschaft, die für den Außenhandel un- günstige Steuerpolitik sowie die veraltete Struk- tur des Triester Emporiums. Erst als Triest im Jahr 1887 in das Zollgebiet der österreichisch- ungarischen Monarchie einbezogen wurde, wandelte es sich zu einem modernen Transit- und Industriepol und verzichtete auf seinen Freihafenstatus. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 Mojega obiska je bila vesela, povedala je, da je Gestapo prišel ponoči s 15. na 16. april, od- peljal moža in, da ne ve, kje je. Pri njih doma se nahaja nekaj inventarja šahovskega kluba in prosila je, naj ga odnesem. Dala mi je ključ od stanovanja. Tisto popoldne sem šel v stanovanje, ki pa je bilo na široko odprto, vse je bilo razmetano, ver- jetno poropano... V nekem kotu sem našel par šahovnic, nekaj figur, v drugem pa tri zapisnike sej in seznam članov kluba. Spravil sem vse v kovček, ki je ležal zraven mi- ze, prazen in malo poškodovan ter vse skupaj od- nesel v kurilnico centralne kurjave Ljudske poso- jilnice, kjer sem bil tedaj zaposlen. Kovček sem skril pod premog, ki se je uporabljal za gretje. Ko sem prišel leta 1945 spet iz lagerja v Celje, kovčka ni bilo nikljer več. V stavbi je imel sedež Gestapo, pa ga je verjetno našel... Kako je klub 1945. spet oživel, ne vem natan- ko. Sam sem bil preveč okupiran z zadružniš- tvom in obnovo v Gornji Savinjski dolini, po 12 do 14 ur na dan. Kolikor mi je znano, mislim, da to tudi drži, so bili prvi med pobudniki Mirko Fajs, ki kot staroselec ni bil nevaren Nemcem, frizerski mojster Lorbek, ki je bil kot mali obrt- nik nujno potreben nemški ekonomiji ter nje- gov pomočnikjože Šnajder, ker Nemci niso pre- ganjali hrvaških državljanov. To je bilo prvo jedro, okoli katerega se je osredotočilo začetno šahovsko življenje. Vem še, da sem pristopil kot član, in da so mi prizna- li odgovarjajočo kategorijo, vendar se zaradi časa nisem mogel udeleževati šahovskega živ- ljenja. Vem, da je klub v začetku deloval v starih pro- storih Evrope, ko pa so parveniji prevzeli hotel in kavarno, so jim menda dali consilium abeun- di, češ, šah je luksuz in za kavarno ni pridobiten in prosperiteten. Tedaj je bil predsednik kluba Pipan, nekdanji šofer poštnih avtobusov. Ko je pred vojno pre- važal šahiste na razna gostovanja, je navezal stik z njimi. Vojno je preživel na pošti v Ljubljani, po povratku v Celje je postal sprva direktor Prevoz- ništva, kasneje pa Pošte v Celju. Šahisti so upali, da bodo z njegovo pomočjo rešili problem prostorov in res jim je priskrbel igralnico v Celjskem domu. Kasneje sem odšel iz Celja, proti svoji volji, a po razumu in nisem imel več stika ne s Celjem, ne s šahom. Moram pa reči, da se še danes, pri 93. letih, za- nimam za šah, sicer bolj za rezultate, vendar, mladostni spomini so v starosti dragi. To sem napisal v dobri veri, morda ni vse prav jasno, vendar, če še živi kakšen tedanji šahist, bo lahko potrdil vsaj jedro, čeprav ne detajlov tega pisanja. Ivanka Zaje Cizelj "SKUPNO STA PRISTOPILA K SRAMOTNI IZDAJI PARTIJE" Partijske kazni prva leta po drugi svetovni vojni' V fondu okrajnega komiteja KPS Krško se je ohranilo kar nekaj dokumentov, ki so nastali kot duplikati dopisov, karakteristik, življenjepisov in predlogov za kazenske ukrepe. Te kopije so navadno po določenem času izločili, ker so ori- ginale hranili v osebnih dosjejih in le naključju se lahko zahvalimo, da je nekaj teh "ocvirkov" ostalo v matičnem fondu. Pod drobnogled sem vzela partijske kazni v le- tih pred in po informbiroju, to je leti 1946 in 1947 ter leta 1949 do 1952 in ugotovila, da in- formbiro na področju delovanja okrajnega ko- Opomnim naj, da za posamezne osebe uporabljam enoten izraz tovariš ali tovarišica, ker nisem ločila med prekrški kandidatov in članov, kajti pri enih in pri dru- gih ni bistvene razlike. Oseb ne navajam z imenom in priimkom, ker gre za občutljivo tematiko - tako je prispevek napisan na pod- lagi obstoječih arhivskih dokumentov, vendar pa pripo- minjam, daje vsaka podobnost z "dogodki" in "oseba- mi" iz naše polpretekle zgodovine zgolj "naključna". Gradivo fonda Okrajni komite Krško je še v urejanju in ni signirano - uporabljeni so dokumenti, nastali v letih 1946 do 1952. VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE miteja Krško ni kaj bistveno vplival na število izrečenih partijskih kazni. V prvem obdobju je bilo število kazenskih po- stopkov občutno manjše kot v drugem, kar je či- sto razumljivo, saj gre za prva povojna leta, ko partija še ni bila številčno močna. Masovni spre- jemi so sledili po letu 1948 in kot posledica le- teh so sledile tudi masovne izključitve iz člans- tva oziroma iz kandidature. Za sprejem v članstvo je bilo potrebno predlo- žiti življenjepis, priporočilni izjavi dveh partij- cev, pristopno izjavo, karakteristiko, ki jo je na- pisal sekretar na osnovi predloženih dokumen- tov in izpolniti anketni list, ki je vseboval nasled- nje podatke: priimek in ime (tudi ilegalno ime); leto, kraj in okraj rojstva; narodnost in držav- ljanstvo (tudi za zakonskega partnerja); socialno poreklo; stan (če je šlo za ločene, so morali nave- sti priimek in ime bivšega zakonskega partner- ja); politično pripadnost in poklic zakonskega partnerja; kraj in čas sprejema v KPJ ( partijsko organizacijo in osebo, ki je opravila sprejem); trajanje kandidacijske dobe; članstvo v SKOJu in drugih političnih organizacijah in strankah (tra- janje članstva in vzrok eventuelnega izstopa); delo v množičnih organizacijah (sindikat, druš- tva...); partijske funkcije; partijske kazni (kdaj, zakaj in kdo je izrekel kazen); izobrazbo; znanje jezikov (katere in koliko); obiskovanje partij- skih tečajev in šol; študij partijske literature; ude- ležbo na partijskih konferencah in kongresih; raziskovalno delo; priznanja, pohvale, nagrade in odlikovanja; bivanje v inozemstvu (kdaj in kje ter način preživljanja v tem času); bližnje in dalj- ne sorodnike, ki so zaposleni ali živijo v tujini; obsodbo, pregon ali zapor; odnos do razredne- ga sovražnika; sodelovanje v sovražnih formaci- jah (kandidata in sorodnikov); služenje vojaške- ga roka; udeležbo v NOV. Sledili so še podatki o starših kandidata in starših zakonca ter o ostalih bližnjih sorodnikih. Koliko so takratni kandidati za članstvo v ko- munistični partiji razumeli komunizem in raz- redno borbo je najbolj jasno vidno v odgovorih, ki so jih dali na vpašanje: "Kakšno je bilo tvoje zadržanje pred razrednim sovražnikom?" Naj jih navedem le nekaj: - Nasprotnik kapitalistične politike. - Nisem bil pred razrednim sovražnikom. - Pred razrednim sovražnikom sem gojil mrž- njo. - Razredni sovražnik na mene ni izvajal pritiska, niti nisem imel priložnosti, da bi pokazal svoje zadržanje. - Kot član partije pred razrednim sovražnikom nisem odgovarjal. - Sovražno - vendar se radi svoje mladoletnosti tega v dovoljni meri nisem zavedala. - Pred razrednim sovražnikom nisem bil. - Pred razrednim sovražnikom sem se dobro za- držal. - Proti razrednemu sovražniku sem bila vedno sovražno razpoložena. - Pred razrednim sovražnikom sem imel dobro zadržanje, mrzil sem ga. - Proti izrednim sovražnikom se nisem imel pri- like izkazati. - Razrednega sovražnika sem obsojal. - Mrzil sem sovražnika. - Svojega razrednika sem sovražil. - Bilo je sovražno pred razrednim sovražnikom. - Razrednega sovražnika sem mrzil; z njim ni- sem imel nobene zveze. - Zadržanje pred sovražnikom /razrednim/ je bilo pozitivno, kolikor sem pač vedel o tej stvari preje. - Gledala sem sovražno. - Nisem bil na preizkušnji pred razrednim so- vražnikom. - Pasivna in aktivna rezistencija. - Radi svoje mladosti nisem proti razrednemu sovražniku zavzel nobenega stališča. - Razrednega sovražnika sem mrzil, ker me je preganjal. - V internaciji sem se dobro zadržal. - Pred sovražnikom je bilo moje zadržanje maš- čevalno. - Pred razrednim sovražnikom sem imel pravil- no zadržanje in nisem ničesar izdal. Iz povedanega je razvidno, da si kandidati v glavnem niso bili na jasnem, kaj naj bi razredni sovražnik sploh bil (sovražnik pač - tak ali dru- gačen - redni ali izredni, za enega od kandidatov je bil to kar razrednik); vsem pa je bilo "jasno", da ga je potrebno sovražiti, se do njega obnašati arogantno ali pa ga samo grdo gledati. V partijo naj bi sprejemali ljudi, ki so s svojo družbeno dejavnostjo dokazali, da poznajo in sprejemajo statut in politiko partije in so se pri- pravljeni organizirano in odgovorno bojevati za dosledno uresničevanje partijskih načel ter so si s svojo družbeno aktivnostjo, delovnimi in rao- ralno-političnimi vrlinami pridobili zaupanje delovnega in bivalnega okolja - izkazati so se VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 morali z zgledom, aktivnostjo in argumenti. Skratka morali bi biti brez napak - torej pridni, delavni, ubogljivi, neoporečni v moralnem in političnem pogledu ter imeti razčiščene pojme glede religije. Prestopke in "prestopke" so obravnavale os- novne partijske organizacije na pobudo enega ali več članov ali tudi na osnovi govoric po siste- mu "rekla kazala". Načeloma je moral biti obrav- navani član prisoten na sestanku, na katerem so obravnavali njegov primer, "da se mu kazen to- variško prikaže v cilju, da bo ista na njega vzgoj- no vplivala". Statut je zahteval, da osnovna orga- nizacija obravnavanega člana povabi na sejo - v primeru, da se seje ni udeležil, so njegov "prekr- šek" obravnavali v odsotnosti in tudi izrekli disci- plinski ukrep, s katerim so člana naknadno sez- nanili in mu dali možnost pritožbe. Če se je kaz- novani poboljšal, so mu kazen črtali ali znižali. Kazni, ki so doletele posameznike so bile raz- lične in niso bile odvisne samo od greha, ampak tudi od "grešnika" - tako so bile za enak prekršek različnim osebam lahko dodeljene različne par- tijske kazni. Kazenska lestvica se je začela z opominom, ki je bil lahko ustni ali pisni; sledil je ukor, strogi ukor in ukor pred izključitvijo; najhujša kazen, ki pa so si jo nekateri partijci privoščili na lastno željo, je bila izključitev (pozneje so to lastno že- ljo obravnavali kot prostovoljni izstop ali črtanje iz članstva, če je šlo za neplačevanje članarine in neudeležbo na sestankih), ki je tudi imela dve stopnji - izključitev z možnostjo ponovne vljuči- tve, če so menili, da se bo izključeni poboljšal in dokončna izključitev. Najbolj pogosti prekrški zaradi katerih so bile izrečene partijske kazni so bili: 1. Pasivnost - člani ali kandidati niso hodili na sestanke in niso plačevali članarine. 2. Religioznost - člani ali kandidati so se udele- ževali verskih obredov, se cerkveno poročali in krščevali svoje otroke. 3. Kriminalna dejanja - bili so udeleženi pri tatvi- nah, poneverbah, goljufijah in pretepih. 4. Nemoralnost - privoščili so si skoke čez plot, poskrbeli za kakšno "nepožegnano" noseč- nost, pijančevali... 5. Informbiro. 6. Netočni ali nepopolni podatki - navadno je šlo za zamolčanje sodelovanja v sovražniko- vih formacijah ali službah kandidata ali njego- vih ožjih sorodnikov. Nekatere osnovne organizacije pa so lestvici kazenskih ukrepov dodale še kakšno inovacijo - kar dokazuje naslednji dopis okrajnega komite- ja: "Z vašim dopisom z dne 12. 10. 1949 nas ob- veščate, da ste tov..., kandidatko KP, partijsko kaznovali s podaljšanjem kandidatske dobe iz razloga, ker je ob neki priliki imela nepravilen odnos do obsojencev brez odvzema prostosti in z njimi celo plesala. V vezi s tem vam sporočamo, da statut KPJ ta- kih kazni ne predvideva za kandidate KPJ." Ne- katere utemeljitve izrečenih kazni so tako "du- hovite", da jih navajam v nadaljevanju in pripo- minjam, da se takrat temu niso smejali. Ustni opomin - Tov. je zmerjal vojaka svoje enote (vodjo bata- ljonske kuhinje) z besedami, "ki niso bile pri- merne za komunista". Ozmerjani vojak je skri- vaj izdajal sladkor neki ustaški družini. - Tov. se ni udeležila partijske konference. Izgo- vorila se je, da ni prišla, ker se je pripravljalo k nevihti. - Tov. ni uspelo držati obljube, ki so jo dali parti- ji - šolski uspeh je bil namreč nižji od zastavlje- nega cilja. - Tov. je zmerjal sodelavce s članu partije nepri- mernimi izrazi in bil bolj redek gost študijskih sestankov. - Tov. ni opravila svoje dolžnosti pri obiranju koloradskega hrošča. - Tov. se je preveč družil s patrom in bil disci- plinsko kaznovan. - Tov. ni imel pravilnega odnosa do dela. "Ime- novani večkrat zapušča postajne prostore brez dovoljenja in se vrne v poznih urah... Ra- di tega, kadar je na postaji, nima nobenega ve- selja do študija in največkrat spi, kar je posledi- ca tega, da ne gre ob pravočasni uri spat...". - Tov. je na politični uri postavil "neprimerno vprašanje". Kazen mu je okrajni komite leta 1950 brisal z obrazložitvijo: "Tovariš je v letu 1949 bil na gradnji avtoceste, kjer je ob neki priliki pri politični uri v brigadi postavil pred predavatelja vprašanje, kako da Sovjetsko zve- zo, ki je s svojim delovanjem imperialistična in reakcionarna, lahko smatramo še za vodilno socialistično državo oziroma za voditeljico de- mokratičnega tabora. Dejal je, da si tega ne more razlagati. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE Tovariš je imel popolno pravico predavatelju staviti vprašanje za stvar, ki mu ni bila jasna ter se ga iz razloga, ker mu predavatelj ni znal odgo- voriti na njegovo vprašanje nikakor ne more partijsko kaznovati...". Pisni opomin - Tov. ni imel pravilnega odnosa do službenih obveznosti in do obsojenk. "V preteklem ted- nu je bil poslan s skupino obsojenk trgati ko- ruzo k raznim privatnim kmetovalcem. Pri tej priliki se je napil in nedostojno vedel in ob enem pri delu tudi zaspal". Zaradi tega prekrš- ka je bil najprej samo opozorjen in prestavljen na drugo delovno mesto. Ukrep je deloval "vzgojno", in ko se je naslednjič odločil, da bo spal na straži, "se je skril na skrivnostno mesto, da ga je kontrola komaj našla". - Tov. je partiji obljubil, da ne bo več pijančeval in obljube ni držal. Ob izreku kazni so verjet- no upoštevali olajševalno okoliščino - tov. je namreč "dobil hud zobobol in da bi ublažil bo- lečine je začel piti žganje, seveda se je pri tem napil. To je trajalo skoraj mesec dni...". - Tov. je bilo lepše v gostilni kot na partijskem sestanku. - Tov. ni poskrbel za delovno disciplino v kme- tijski delovni zadrugi. - Tov. je "ob neki priliki v letu 1949 brez dovolje- nja samovoljno odšla s skupino kaznjencev in paznic po krompir..., od koder so se vrnili vinje- ni in med potjo skupno z obsojenci prepevali". - Tov. je bil večkrat "v vinjenem stanju in se je pretepal na javnem mestu". - Tov. je šel za poročno pričo pri cerkvenem obredu - "Njega je ... prosil naj mu gre za tova- riša, da drugega ne more dobiti. Tov... mu je zaenkrat odklonil in ga sam opomnil na ne- pravilnost, ki jo hoče... storiti. Ker pa ni mo- gel... nobenega dobiti, se je vrnil... in ga lepo prosil, naj njegovi prošnji ugodi. Pri tem se je še izrazil..., da si ne bosta več prijatelja, ako nje- govi prošnji ne ugodi in ob enem mu je rekel, da mu ne bo treba iti v cerkev...". In tako je se- kretar osnovne partijske organizacije postal (cerkvena) poročna priča ter bil kaznovan s pismenim opominom. Ženin pa, ki je sekretar- ja "zapeljal" in sodeloval pri cerkvenem obre- du, je dobil strogi ukor. Ukor - Tov. v anketnem listu ni navedel, da je bil njegov brat belogardist in je padel v boju s partizani. Tov. "je v nedeljo popoldan popival v ženski družbi, v ponedeljek pa zamudil šolo in spal med poukom". Tov. ni bil dovolj pozoren in je zaradi "njego- ve nebudnosti prišlo do raznih malverzacij in ponarejanja računov". Tov. je hodil v cerkev namesto na partijske se- stanke. Partijski sestanki so bili tudi ob nede- ljah. Tov. nista prihajala redno na delo, eden je po- leg tega tudi lagal. • Tov. se je " večkrat zalotilo, da se je potikal po poljskih kozolcih in v avtomobilu gradbenega podjetja... in se tam nahaja s tovarišico iz KPD- ja kar celo noč zunaj." Ljudje so ju opazovali in "se zgražali nad početjem tovariša in tovariši- ce", ki sta bila " organizirana" (člana partije). • Tov. je nevestno in malomarno opravljala službo: " uničevala nerešene spise, pustila v peči nezažgane koncepte o obsojenkah in ta- ko kršila konspiracijo". • Tov. ni imel pravilnega odnosa do informbiroja. • Tov. ni imel pravilnega odnosa do okrajnega komiteja: "Ko se je nahajal v pijanem stanju v prostorih "rdečega kotička... je dal izjavo, da okrajni komitet ne pomaga podjetju in da ... sekretarja okrajnega komiteta sploh ne poz- na... V neki priliki je dal izjavo, da se je pri obi- sku tov. ministra Hriberja moral zlagati, da ko- mitet pomaga". • Tov. je imela nepravilen odnos do kaznjencev. "Ob neki priliki je celo dopustila, da jo je kaz- njenec prijel za kolena". • Tov. je preprodajal blago, ki ga je kupil v indu- strijskem skladišču. • Tov. je bila nenačelna - "pričela hoditi v cerkev toda ne iz kakega verskega prepričanja, tem- več je v tem iskala svoje osebne koristi in se tako hotela prikupiti tamošnjemu prebivals- tvu...". • Tov. ni obiskoval sestankov in plačeval člana- rine; pasiviziral pa se je, ker "mu partija ni nu- dila nobene pomoči pri dodelitvi primernega stanovanja". • Tov. je imel slabe delovne in moralne navade - sam je povedal, "da je resnično imel odnose z neko žensko..., večkrat zahajal k njej, kljub te- mu, da je vedel, da je poročena in da je na sil- no slabem glasu glede moralnega stanja. • Ob priliki obiskov omenjene ženske je jemal naš avtomobil... Radi spolne okužitve je moral po zdravniško pomoč, s čemer je izpostavljal v nevarnost celotno svojo družino...". - Tov. se je cerkveno poročil (nevesta je bila tu- di članica partije in je bila deležna enake par- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 tijske kazni). "Da bi prikril to nepartijsko deja- nje, se je poročil v cerkvi po 23. uri ponoč...". Tov. kot sekretar ni odpravil sporov med par- tijci. "Je partijsko še neprekaljen, zelo malo- meščanski vsled tega je tudi padel pod vpliv starišev svoje žene in pristal na cerkveno po- roko... Tudi je bilo več izjav in par primerov tudi cerkvenih porok na ta račun, češ, če se je poročil ta, zakaj bi se ne drugi. Kazen je na nje- ga po izgledih vzgojno vplivala in kaže znake, da bo skušal popraviti...". Strogi ukor Tov. je " raznim strankam po terenu razlagal, da je član uprave državne varnosti ter delal razne druge nepravilnosti z nepremišljenim govorjenjem". Tov. se je kljub poznavanju statuta in progra- ma KPJ cerkveno poročil. Dejanje je obžaloval ter "v svoj zagovor navaja težkoče, ki jih ima z "A" politično ženo". Tov., ki se je kot zakonski mož in oče nemoral- no obnašal, so dobili tako rekoč pri "prestop- ku". Uslužbenci odseka za notranje zadeve so ga "nekega dne" opazili, "ko se je sprehajal z neko žensko, ki je ravno odslužila svojo kazen poboljševalnega dela... Istega dne popoldne je... odpeljal to žensko v svoje stanovanje ter bil pri tem opažen od svojih sostanovalcev, ki so to javili poverjeniku za notranje zadeve..., ki stanuje v isti hiši. Isti je poslal na stanovanje... takoj dva preiskovalna organa, ki sta stvarno našla to žensko v njegovem stanovanju v spodnji obleki, skrito za vrati. Pri zaslišanju je omenjena ženska priznala, da sta... spolno ob- čevala...". • Tov. je "kratil pravice svoji ženi kot enako- pravnemu članu človeške družbe in ji ni dajal dovolj denarja, ki ga je zapravljal za nepotreb- ne stvari - med drugim tudi za pijačo". Ukor pred izključitvijo • Tov. si je protipravno prisvojila denar, "upo- števana je bila olajševalna okoliščina, da ima TBC in da je to njen prvi prekršek". • Tov. je bil neiskren in ni imel pravilnega odno- sa do žene - "...tovariš je bil na rednem partij- skem sestanku kaznovan s partijskim ukorom radi nemoralnega stanja njega samega, poha- janja z drugimi ženskami... Po izrečeni kazni se je popravil, ker je bila pravilno izrečena in objektivna. V nedeljo zvečer ... je v vinjenem stanju napravil prekršek iste narave. Poslužil se je službenega vozila in se odpeljal z neko žensko...". - Tov. je nevestno opravljal svoje delo - "Tako se ne drži redno uradnih ur in se popoldan hodi kopat... Do teh napak ga je pripeljala popustlji- vost proti njegovi ženi, katera ga odteguje od dela in ki ga je tudi pregovorila, da se je po 1 letu civilnega zakona cerkveno poročil, ter dal otroka krstiti, za kar je bil kaznovan s partij- skim ukorom. Okrajna partijska organizacija je stvari temelji- to pretresla in po dalji diskusiji prišla do slede- čih sklepov: 1. da tov ... temeljito popravi svoj odnos do de- la..., 2. da javno prekliče krst svojega otroka, 3. da pristopi k prevzgoji svoje žene, ki mu s svojim religioznim mišljenjem hromi partij- sko revolucionarnost, 4. da se ga kaznuje s strogim partijskim ukorom pred izključitvijo, pod pogojem, da gornje sklepe temeljito premisli in na nje poda svojo izjavo". - Tov. je kazen pozitivno sprejel, sklenil, da se bo poboljšal in vložil prošnjo na osnovno par- tijsko organizacijo z naslednjimi obljubami: "da bo odslej izboljšal svoj odnos do dela, dal javno preklicati krst svojega otroka in skušal prevzgojiti svojo ženo..." - Tov. se je cerkveno poročil. "Kljub temu, da je bil imenovani že enkrat partijsko kaznovan in sicer z ukorom radi tega, ker se je udeleževal petja na koru v cerkvi, je napravil to ponovno partijsko napako. - Imenovanega se je nameravalo izključiti iz članstva Partije, vendar se je od tega predloga zaenkrat odstopilo glede na prošnje prizade- tega in pa na podlagi soc. sestava, ker je kmeč- ki sin, a je napravil to partijsko napako pod pritiskom svojih starišev...". - Tov. je ljudem napačno razlagal odredbo o ob- veznem odkupu in je bil "prepirljive sorte". O njegovem "delu" na terenu priča tudi nasled- nji zapis, ko "... je imel 6 urni odmor, se je pri nekem kmetu opijanil in začel istega kmeta zmirjati in legitimirati, čeprav je tistega kmeta dobro poznal. Istega večera je zapadel sneg ter mu je rekel, da mora iz vseh dreves otresti sneg, da ne bo drevje polomilo. Zahteval je to, da bi šel kmet ponoči otresati sneg, akoravno ni bilo toliko snega, da bi bila nevarnost za drevje...". VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE Izključitev z možnostjo ponovne vključitve - Tov. je bil kot sekretar celice kriv za nediscipli- no, ki je vladala v celici, nesporazume in med- sebojne spore, "kateri so presegali že vsako partijnost". Izključitev Najbolj pogost vzrok izključitve je bilo nepla- čevanje članarine in neobiskovanje sestankov. - Tov. je "sektašil" in ni imel pravilnega odnosa do soljudi. "V svojih nastopih in razgovorih med ljudmi je uvrstil vsakega, ki je govoril o težavah za reakcionarja... Na terenu se je zelo rad ponašal in hvalil, da je član Partije in da kot tak ima pravico ukrepati kakor se njemu zdi potrebno. S svojo ženo živi v stalnih sporih in si ni znal življenja in razmerja z ženo tako urediti, da bi ljudstvo v njem videlo res poštenjaka..." - Tov. je bil "karierist s vprašljivo preteklostjo": "Njegovo zadržanje v Narodno - osvobodilni borbi ni bilo najboljše. Tov... je izjavil, da ga je tov... nagovarjal naj dezertirata... za borca ni bil sposoben, ker slabo vidi. Bil je tudi ujet od Nemcev. Njegovo zadržanje v zaporu nam ni znano. Pri njegovem delu po osvoboditvi se je opažalo, da ne dela radi stvari in pokreta, tem- več čisto radi karijerizma in osebnih ambicij. Opažalo se je tudi, da je vedno ščitil ali pa pro- težiral svoje sorodnike ali osebne prijatelje. V celico je vnašal nezdravi malomeščanski duh, ustvarjal razdor med samimi Partijci in de- konspiriral razne sklepe celice, predvsem je iznašal izvenpartijskim elementom karakteri- stike... Njegovo delo je bilo popolno frakcijo- naško in oportunističnega značaja..." - Tov. je bila "vihrave, nestanovitne in neznačaj- ne narave. Kot članica KP se je pokazala nedis- ciplinirano in trmasto. Odnos do nadrejenih forumov je imela nepravilni... je vnašala v Par- tijo tudi malomeščanski duh. Padala je pod vpliv nepartijskih elementov in tudi dekonspi- rirala partijske sklepe. V moralnem pogledu je tudi pokvarjena..." - Tov. je sodeloval v pretepu s smrtnim izidom. - Tov. je " nepravilno postopal z ljudsko imovi- no ter se je sam okoriščal z njo... Tov. ima še malomeščanske navade in se ni pokoraval partijski disciplini." - Tov. se je vdal "pijančevanju in zadane mu na- loge ni izvrševal. Je nagle jeze in tako je de- cembra 1946. zopet pijančeval ter napadel brez povoda nekega tovariša ga oklal, da je za posledicami nato umrl." Tov. je "po duhu social - demokrat, stvari opor- tunistično postavlja in rad veliko govori o ko- lonizmu. Kot sekretar celice je bil nedelaven, ustvarjal je tudi nasprotstva... Celične sestanke je vodil v gostilni, ter tako je sestanek potekal brez pravega smisla in brez resnosti. V drugih primerih pa je vodil partijce v grmovje za Sa- vo, češ, da je potrebno, da se skrivajo... Tov. je bil izključen zaradi "pasivnosti, oportu- nizma in egoizma." Tov. "pravi, da mu linija Partije sploh ni pozna- na in da se popolnoma ne strinja s tem, da Par- tijci ne obiskujejo cerkve ter ostalo kot poro- ka, spoved itd., dočim prizna sam, da veruje v boga, gre v cerkev redno, k spovedi in obhaji- lu in da ga od tega ne more nihče odtrgati. Ima pa isto sestro, katera se nahaja v Ameriki pri častnih sestrah (nunah), s katero ima pismene veze, ter mu isto piše kako, da so v Jugoslaviji sedaj pobili vse farje, porušili cerkve... ima bo- jazen ko sliši govorice, da bodo prišli sem amerikanci, ki bodo s pomočjo ustašov in vseh kvizlingov, ki se nahajajo izven naših me- ja, pobili vse aktiviste in partizane, ter s tem ima tudi strah, ker je sodeloval za NOV, da bo- do ubili oz. obesili tudi njega..." Tov. "večkrat pijančuje ter se kljub večkratnim opominom s strani okrajnega komiteta ni po- boljšal odnosno ni skušal odpraviti te svoje na- pake. Pred ljudstvom nima pravilnega nastopa ter se v pijanem stanju hvali, da je partije." Tov. je "na dan volitev, ko je bila dblžnost vsa- kega partijca, da nastopi kot aktivist in priteg- ne čim več ljudstva na volišče,... popival v žup- nišču..., zvečer pa je odšel pijan na volišče." Tov. je poneveril vozovnico s katero se je pe- ljala njegova žena in s tem " kvaril ugled cele partije"; Statut KPJ, člen 4, zadnji odstavek. Tov. se je cerkveno poročil "navzlic temu, da je dobro vedel, da to ni v skladu z odnosi Parti- je do religije, še posebno spričo tega, da je bil osebno o tej zadevi predhodno opozorjen od sekretarja naše osnovne organizacije ZKS. Po- leg tega ima navedeni... še druge slabosti, ki ni- so primerne liku komunista. Tako se je na pri- mer v sporni zadevi s članom naše partijske organizacije... izrazil sekretarju, ki ga je pozval na odgovornost, da se hoče napiti njegove kr- vi. Navzlic opozarjanju se ni hotel otresti teh osnovnih slabosti temveč nasprotno. Vedno bolj je razplamteval svojo mržnjo do člana na- še osnovne organizacije ter ga ob neki priliki po gostilni lovil z nožem v roki." VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 Še bi lahko naštevala, vendar mislim, da je bis- tveni namen prispevka - dati vpogled v delova- nje partijskih celic z drugega zornega kota - to je na področje, kjer so osnovne organizacije obravnavale "moralno politično oporečnost" svojih članov, dosežen. Direktive tu ni bilo; vrste kazni so bile predpisane s stututom. Osnovne organizacije pa so potem same odločale kakšna kazen pritiče določenemu prekršku. Svojo odlo- čitev z ustrezno obrazložitvijo so nato poslali na okrajni komite, ki je višino kazni navadno potr- dil in le redki so bili primeri, da se s predlagano kaznijo ni strinjal. To je bila Partija, kot jo je doživljal mali človek na podeželju; postavljen pred nove naloge in nove ideje, ki so mu bile tuje - vzgojen v veri, prekaljen v boju za svoj košček zemlje, se je sku- šal znajti tako ali drugače. Tradicije ni bilo mož- no kar čez noč prekiniti in tako se je dogajalo, da so tudi partijci obiskovali cerkvene obrede. Po- seben problem sta predstavljala krst in poroka, obredi, ki so jih navadno opravljali v drugih fa- rah ali v poznih nočnih urah. Kazen za ta prekr- šek je bila odvisna od osebe in tudi od osnovne partijske organizacije, kar je razvidno že iz zgo- raj povedanega. Ostalih prestopkov, mislim, ni potrebno ko- mentirati. VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODOVINA ZA VSE EGIPTOMANIJA Eva Kocuvan: Egipčanska knjiga živih, Ljublja- na: Modrijan, 1997. 84 str., ilustr. Leta 1994 je gostovala v Kulturnozgodovin- skem muzeju na Dunaju razstava kanadskih mu- zejev z zgovornim naslovom Ägyptomanie. Vse od antičnega obdobja je ta starodavna dežela s svojo kulturo privlačila ljudi. V starem Rimu so bili nagrobniki v obliki piramid, v Tivoliju je že stal obelisk, pompejanske vile so krasile slikarije z egipčanskimi motivi, celo njihovi bogovi so prevzeli marsikatero lastnost egipčanskih mali- kov. Ti elementi so preživeli srednjeveško ob- dobje do renesanse, ko znova oživi ljubezen do vsega starega. Fascinacija nad egiptovskimi mo- tivi, pa naj je šlo tu za prepeljane originalne kose ali pa izdelane kopije sfing, obeliskov, piramid, doživi višek v drugi polovici 18. in prvi polovici 19- stoletja, to je v času, ko lahko govorimo že o prvih velikih raziskavah v deželi ob Nilu. Egipto- manija postane moda, po gradovih si urejajo so- bane s pohištvom, kakršnega poznamo iz grob- nic, krasijo jih vaze z orientalnim navdihom, na- stajajo literarna, glasbena, likovna dela, ki se zgledujejo po starem Egiptu ali pa je njih dogaja- nje preneseno v čas njegovega razcveta. Pri nas občudujemo Egipčansko sobo na gradu Snež- nik, sarkofaga, ki ju je dal prepeljati in vanju po- kopati svoja starša v rodni Vipavi Anton pl. La- vrin. Oboje je odraz istega fenomena - egipto- manije. In danes smo to prerasli? Res, ne trudimo se več, da bi sedeli na neudobnih stolih, tudi mo- dernih piramid ne zidamo, pač pa iz občudova- nja do starega Egipta prevajamo in tiskamo knji- ge o deželi ob Nilu kar po tekočem traku. Največ jih je namenjenih otrokom. Na policah knjigarn lahko trenutno najdete Najlepšo knjigo o pira- midah, Starodavni svet: zgodovina prvih civiliza- cij, Stari Egipt, Isaknje pozabljenega Egipta, Tu- tankamon in končno tudi najnovejše delo Eve Kocuvan Egipčanska knjiga živih. Zakaj torej pisati o eni izmed mnogih knjig, vsebina je vendar podobna, boste mislili. Pou- darjanje, da je delo plod domačega znanja, je že oguljena fraza. Pa jo vendar velja posebej izvzeti iz vse te množice publikacij. V njej je namreč sta- ri Egipt tako daleč in vendar tako blizu obenem. Knjiga je opremljena z domiselnimi risbami, ki dopolnjujejo tekste, poleg tega pa je v njej še vr- sta fotografij predmetov - kipcev božanstev, amuletov (med njimi ima posebno mesto mumi- ja), ki so danes v slovenskih muzejih. Največ jih je iz Narodnega muzeja Slovenije in iz ptujskega Pokrajinskega muzeja. Avtorica nas popelje skozi zamotano zgodbo o kronologiji, na enostaven, a vendar korekten način predstavi njeno problematiko. Dežela ob Nilu je opisana v več literarnih in zgodovinskih delih, povsod so navedene najnovejše sloven- ske izdaje le-teh, po katerih lahko sežejo tisti, ki bi želeli izvedeti še več. Dogajanje je postavlje- no v prostor in čas ob privlačnem zemljevidu, kjer so označeni ne le kraji, ampak tudi obdobje, ko so cveteli. Slavni egiptologi so sicer prihajali od drugod, a tudi med Slovenci imamo dva zbi- ralca starin - Ptujčana profesorja Franca Ferka in Vipavca Antona Lavrina, ki je bil avstrijski gene- ralni konzul v Egiptu. Morda bi veljalo omeniti še Bernardo Pere, našo prvo arheologinjo in egiptologinjo. Približa nam egipčansko mitolo- gijo, tu je predstavljenih največ predmetov iz slovenskih zbirk. Poglavje o mestu živih, to so palače, hiše in svetišča, je popestreno s podatki o egipčanskem vsakdanjiku, ki ga poznamo po upodobitvah iz grobnic. Posebno mesto ima se- veda prestolnica nove države Tebe. Poleg sve- tišč in palač je predstavljena tudi dolina kraljev z znanimi grobnicami. Prehod v posmrtno življe- nje ali mesto mrtvih je zadnje poglavje knjige. Tudi tu je upodobljenih nekaj predmetov iz slo- venskih muzejev. Delu je dodan slovar nezna- nih besed in pa poglavje o Egiptu in njegovi več- nosti izpod peresa profesorja dr. Jožeta Kasteli- ca. Knjiga Eve Kocuvan o starem Egiptu je sicer po obliki in načinu pisanja namenjena pred- vsem mladim bralcem, vendar se moramo zave- dati, da je prav tej populaciji najteže približati na zanimiv, a obenem strokovno korekten način problematiko, kakršna je ta. Po delu Romanus sum, ki je govorilo o rimskem obdobju na naših tleh, je Kocuvanova obdelala še eno obdobje iz antične zgodovine. Poudariti pa velja, da je tudi tu, čeprav je Egipt teritorialno in časovno od- maknjen od Slovenije, našla pot, da nam pred- stavi stične točke, predvsem s pomočjo predme- tov, ki so v slovenskih muzejih. Anja Dular VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 SKRBNA ANALIZA OPOROK "MALIH LJUDI" Marta Verginella, Ekonomija odrešenja in pre- živetja. Odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju, Knjižnica Annales, Koper 1996, 309 str. Knjiga, ki jo je avtorica zgradila na skrbni - kvantitativni in kvalitativni - analizi oporok "ma- lih ljudi" iz vasi v podnožju Krasa, v neposredni bližini Trsta ter na vrsti drugih (arhivskih, časo- pisnih in publicističnih) virov, vsekakor pomeni metodološko in vsebinsko novost v slovenskem zgodovinopisju. Pri analizi oporok, ki so se za čas od začetka 19. do začetka 20. stoletja (od 1819 do 1904) ohranile v presenetljivem številu (gre za več kot tisoč"oporok Brežanov in Brežank, shranjenih v Pokrajinskem arhivu v Kopru), se je prva pri nas soočila s t. i. serijalnim gradivom, ki je bilo v os- predju kvantitativnih analiz francoskega zgodo- vinopisja. Toda treba je dodati, da se avtorica ni- kakor ni le slepo zgledovala po mednarodno priznanih avtoritetah (Aries, Vovelle). Tudi pri njenem delu se je pokazalo, da pri analizi sicer na videz podobnega arhivskega gradiva (v tem primeru oporok) lagodna mehanična uporaba že izdelanih bralnih mrež, vprašanj in načinov odgovarjanja nanje, ne more privesti do prave- ga rezultata. Še toliko bolj, ker so francoski av- torji v glavnem operirali z oporokami, ki so jih zapustili pripadniki višjih družbenih slojev, pri- padniki družbenih in kulturnih elit, medtem ko so breške oporoke predvsem oporoke "malih ljudi", večinoma kmetov in kmetic, ki so imeli nekaj malega premoženja in so z njim hoteli tu- di upravljati. Osrednji del knjige, sicer doktorske disertacije Marte Verginelle, obravnava - seveda v historič- ni perspektivi - enega temeljnih bivanjskih vpra- šanj: vprašanje človekovega odnosa do življenja in smrti (ter njegovega spreminjanja), torej vprašanje, ki je v zadnjih dveh desetletjih stalo v ospredju francoskega, a tudi italijanskega in ameriškega zgodovinopisja. Ko si je z analizo oporok in soočenjem oporočnega gradiva z drugimi viri postavila vprašanje: kdaj je v breš- kih vaseh prišlo do odmika od tradicionalnega, arhaičnega doživljanja smrti, je seveda morala poiskati tudi odgovore na vprašanje razkroja tradicionalne kmečke skupnosti pod sunki mo- dernizacije. Tradicionalna kmečka skupnost, ki je vse do svojega razkroja živela v sozvočju z let- nimi časi, umiranjem in rojevanjem narave, je namreč sprejemala smrt svojih članov kot narav- no danost. Visoka umrljivost in negotovost člo- vekove eksistence sta v družbi starega reda de- lovali kot vzvod kontinuirane domačnosti s smrtjo. Do odmika od arhaičnega, tradicional- nega doživljanja smrti, v ospredju katerega so bile obredne prvine umiranja, je prišlo najprej med pripadniki višjih slojev (v Franciji 18. stolet- ja se je v vrstah meščanstva in plemstva začel čas proslavljanja življenja in čas prikrivanja smrti). Moderni, razsvetljeni človek je veroval v življe- nje kot največjo dobrino, smrt mu je pomenila zanikanje življenja in misel nanjo je morala biti potlačena, da ne bi skvarila celotne človekove eksistence. (V meščanskih vrstah je bil proces žalovanja potisnjen v zasebno, družinsko sfero). Prvi vplivi razsvetljenske meščanske miselnosti, ki je odrivala tradicionalno občutje življenja in smrti, pa so postopoma prodirali tudi v tradicio- nalno kmečko družbo, pač vzporedno z njenim razpadanjem. Če je bilo v 17. in v 18. stoletju za vsakega breš- kega oporočitelja poglavitno zveličanje duše, zato se v oporoki niso pretirano ukvarjali s pre- živetjem domačih, ampak so svoje premoženje (zemljo, denar ali hišo) zapuščali cerkvi, ki je na podlagi vrednosti volila določila število zadu- šnic, se je ob koncu 18. stoletja med oporočite- Iji(cami) utrdila navada, da nekaj nepremičnin in denarja zapustijo dedičem, v zameno za voli- lo pa od njih terjajo natančno določeno število maš. Prepričanje, da se z nabožnim volilom (ma- še zadušnice) umrli izogne trpljenju v vicah, je bilo med breškimi ljudmi močno še celo prvo polovico 19. stoletja, čeprav so oporočitelji(ce) naročali vedno manjše število zadušnih maš. (Učinki jožefinizma so v predmarčnem obdob- ju očitno načeli nekdanjo baročno pobožnost). V drugi polovici 19- stoletja pa so bile oporoke vse manj zgolj (ali pretežno) versko dejanje, naj- primernejša oblika poslavljanja od življenja, akt, ki naj oporočitelju omogoči spravo s to - in ono- stranstvom, ampak izrazit dedno-pravni akt, s katerim so delili resurse in s svojimi odločitvami mnogokrat zapečatili gmotni položaj potomcev. Postopno nižanje absolutne in relativne vredno- sti, namenjene nabožnim volilom, vsekakor ka- že, da breški oporočitelji ob koncu 19. stoletja v VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE onostranstvu niso več videli privilegiranega po- dročja svoje investicijske dejavnosti. Postopno spreminjanje odnosa do smrti in življenja, ki se je na zunaj kazalo tudi v spremi- njanju pogrebnega obredja, je seveda teklo vzporedno s sekularizacijo družbe. Čeprav so v primerjavi z mesti ruralna okolja dlje časa ostaja- la zvesta tradicionalni viziji bivanja (v njej je ver- ska vnema posameznika in skupnosti zagotav- ljala blagodejni poseg božjega v človeške zade- ve), je tudi v breških vaseh v teku prejšnjega sto- letja vera vse manj ostajala neogibna in samou- mevna danost, ampak je vse bolj postajala pred- met izbire. Ricmanjska afera, ki je na začetku 20. stoletja razburjala slovensko politično javnost, se vsekakor ne bi mogla zgoditi sredi prejšnjega stoletja. Že samo dejstvo, da so več kot tretjino oporok (v nekaterih obdobjih pa skoraj polovico) zapu- stile ženske, je pred avtorico postavilo vpraša- nje, ali drži do nedavnega splošno veljavna teza o družbeno in gospodarsko submisivnih kmeti- cah v starorežimskem svetu. Natančna analiza oporok je pokazala, da gre pri omenjeni tezi za stereotip, ki nikakor ne zdrži kritičnega pretre- sa. Nasprotno. Ena od dolgoročnih pomembnih socialnih posledic zbliževanja kmečkega zaled- ja Trsta z mestom je bila namreč krepitev vloge žensk, ki so bile v tradicionalni skupnosti po- membne nosilke družinskega gospodarjenja. Tega svojega statusa so se dobro zavedale, in kot dokazujejo oporoke, so ga tudi pravno uveljav- ljale. V stoletje trajajočem obdobju spreminjanja tradicionalnega, skorajda avtarkičnega vaškega gospodarstva v Bregu, so gospodarske odnose s Trstom vzdrževale Brežanke, ki so se množično ukvarjale s krušarstvom. Šele na začetku 20. sto- letja je oporoka postala domena moških. Odri- vanje žensk v družinsko okolje, postopno opuš- čanje krušarstva in povečan nadzor nad žensko populacijo so slabili žensko gospodarsko vlogo in tako omejevali njihovo vmešavanje v družin- ske strategije. Z analizo oporok pa je avtorici uspelo osvetli- ti tudi znotrajdružinska razmerja. V nasprotju s prevladujočo tezo številnih zgodovinarjev na evropskem zahodu o neobstoju čustvenih vezi v kmečki družini starega reda (šlo naj bi za raz- merja, ki so izključno podrejena materialni ko- risti), je avtorica prišla do pomembnega za- ključka, da so bile čustvene vezi v tradicionalni kmečki družini močnejše kot se domneva. Ta teza je povsem v skladu z nekaterimi najnovej- šimi spoznanji, zlasti francoskega zgodovino- pisja. Čeprav je Marta Verginella svojo knjigo opre- mila s podnaslovom Odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju, je njeno delo v bistvu nadvse prepričljiva zgodba o postopnem spre- minjanju tradicionalnega kmečkega sveta v oko- lici Trsta, ki je - podobno kot drugod - potekal nadvse protislovno (ob upiranju starega nove- mu srečamo tudi oblike sožitja in nekonfliktne- ga prilaganja). Z natančnim branjem poslednje volje breških kmetov in kmetic ji je uspelo od- streti tančico, ki prekriva življenje "malih ljudi" in vstopiti v svet kmečke zasebnosti in družab- nosti. S tem pa ji je uspelo nazorno osvetliti po- stopno spreminjanje "modela sveta", torej siste- ma idej, podob in norm, ki uravnavajo in vodijo človekovo obnašanje in mišljenje. Janez Cvirn DOLENJSKA V REVOLUCIJI PRED STOLETJEM IN POL Stane Granda, Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49. Dolenjska založba-Znanstvenora- ziskovalni center Slovenske akadmije znanosti in umetnosti (Seidlova zbirka; knj. 15), Novo mesto 1995, 522 strani. V Seidlovi zbirki izdaja novomeška Dolenjska založba znanstveno literaturo, ki sicer ni izbira- na po ozkih lokalnih kriterij, a kljub temu v njej prevladujejo dela o Dolenjski in Dolenjcih. Pet- najsto knjigo v zbirki je napisal zgodovinar Sta- ne Granda, domačin iz Novega mesta in sodela- vec Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Monografija Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49 je nekoliko prirejena doktorska diserta- cija. Problematiko leta 1848 na Dolenjskem je Granda strnil v več zajetnejših poglavij. Uvodo- ma nas opozori na gospodarske in socialne raz- mere na Dolenjskem v prvi polovici 19. stoletja. Že iz tega orisa je jasno, da so bili "izpolnjeni po- goji" za revolucionarno vrenje: kmečko nezado- voljstvo zaradi fevdalnih bremen, neprijaznost nove povzpetniške gospoščine, gospodarska VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 zaostalost, zdravstvena nerazvitost in kulturna zanemarjenost, temu pa so se v začetku leta pri- družile še tri katastrofe, poplave ob Krki, potres pri Litiji in pomanjkanje mošta in drugih živil za- radi slabe letine 1847. Avtor nam zatem zaradi različega razvoja ločeno predstavi meščansko re- volucijo, kjer so glavno vlogo odigrale narodne straže, in podeželje, kjer je revolucija zaradi pre- vladujočega agrarnega gospodarstva pustila močnejši pečat kot v mestih, vse pa se je vrtelo okoli odprave fevdalnih bremen. Upornost kme- tov so hoteli grščaki marsikje miriti na preizku- šen način - z vojsko. Toda z vzrdrževanjem vojaš- tva so bili povezani veliki stroški. Pa tudi novo- meški okrožni glavar ni bil najbolj navdušen nad tem, da bi z vojsko še nadalje ščitili fevdalni si- stem in je tako višjim slojem jasno pokazal, da prihaja čas sprememb in da je nekaterih nekda- njih privilegijev nepreklicno konec. Leta 1848 si tako graščaki niso upali pobirati niti tistega, kar jim je sicer še pripradalo, kajti zavedali so se, da bi politika sile v tako razgretih razmerah sprožila še hujše povračilne ukrepe s kmečke strani. Kot zelo pomembno za politično angažiranje je Granda temeljito obdelal volitve najprej za frankfurtski in nato še za dunajski parlament. Za prvo politično angažiranje širšega dela prebi- valstva bi lahko, z ozirom na dotedanjo neizku- šenost na tem področju, rekli, da je potekalo na zavidljivem nivoju. Agitacija za "naše" kandida- te, razen redkih izjem dokaj korektne volitve, ob tem še široko razpredeno peticijsko gibanje z zbiranjem podpisov za Zedinjeno Slovenijo, pa tudi precejšnja iznajdljivost politično sicer "ne- pismenih" dolenjskih poslancev na Dunaju, pre- cej odstopajo od ustaljenih pogledov na vase za- prtega dolenjskega kmetica. Še na mnogih mestih v Grandovi knjigi se nam ruši v podzavesti zarisan že kar preveč idiličen pogled na bogaboječega, na zemljo navezane- ga, zaostalega in lahko vodljivega dolenjskega kmeta. V odnosu do cerkve je bil kmet ravno to- liko na župnikovi strani, kot je bil župnik na kmečki, to pa leta 1848 ni bilo najbolj preprosto. Poleg tega so se leta 1848 kmetje naučili ščititi svoje pravice, to pa je pustilo bolj daljnosežne posledice. Kajti največja težava v letih po revolu- ciji je bila "prepričati" kmete k ponovni pokorš- čini, spoštovanju oblasti in plačevanju pristoj- bin, ki so jih še bili dolžni. V analizi meščanske revolucije je Granda zavr- nil včasih preveč poudarjene nacionalne prvine v dogodkih in kot pomembnejša ocenil gospo- darska in socialna vprašanja ter odnos posamez- nikov do revolucije. Na ta način je, denimo, oz- načil tudi eno temeljnih pridobitev revolucije, narodne straže. Nasprotja med novimi narodni- mi in starimi meščanskimi stražami niso bila sad nacionalnih konfliktov (saj Nemcev v dolenj- skih mestih ni bilo ravno veliko), temveč so bila plod različnih odnosov do revolucije. Duha du- najske, po kateri so se zgledovale, narodne stra- že v "provinci" niso najbolje dojele, na odnos starega in novega pa so vplivale tudi osebne am- bicije in zamere. V Kostanjevici je tako bojda prišlo kar do preimenovanja stare meščanske v novo narodno gardo, v Krškem sta živeli ena ob drugi, v Novem mestu pa sta si stali nasproti, saj so se v narodni zbrali zagovorniki revolucije, v meščanski pa meščani konservativnih nazorov, ki so (zopet) prišli na svoj račun po zlomu revo- lucije. V monografiji Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49 so v ospredje stopila nekatera nova imena, ki jih doslej nismo dovolj ali pa sploh ni- smo poznali, pa so vsekakor bile impozantne osebnosti svojega časa. Med najbolj zanimivimi je manjši trgovec iz Krškega Jurij Gajer, ki je po- stal pravi "ljudski tribun" v svoji okolici in postal strah okoliških birokratov. V pravolitvah v frank- furtski parlament v Leskovcu so njegovi pristaši pognali krškega okrajnega predstojnika v beg v Ljubljano, na volitvah v dunajski parlament pa je že v prvem krogu zmagal z absolutno večino. Na Dunaju in nato v Kromerižu se je v družbi poli- tično bolj izkušenih ljudi kljub preprostemu ro- du in mladosti dobro znašel, se seznanil z vid- nejšimi liberalnimi politiki svojega časa in več- krat spretno posegel v parlamentarno razpravo. Dolenjski poslanci so v parlamentu običajno potegnili z levico, česar tudi ne moremo ravno preprosto umestiti v šablono o tradicionalni do- lenjski konservativnosti. Ob prebiranju tega odličnega dela se nam zru- ši tudi stereotipna črno-bela slika o negativnih predstavnikih starega sistema in pozitivnih no- silcih revolucionarnih idej, ki je tudi v starejših historiografskih delih sicer ne najdemo, je pa bi- la v našem prostoru prisotna ob posplošenem ideološkem ocenjevanju preteklosti. Le kako naj si sicer razlagamo vlogo kasnejšega zadnjega ljubljanskega nemškega župana Antona Lascha- na, ki je leta 1848 moral veljati za liberalca, ali novomeškega okrožnega glavarja Antona pl. Laufensteina, ki se javno sicer ni opredeljeval za VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE revolucijo, je pa pokazal, da nima nič proti zago- vornikom revolucije in da ga bolj motijo biro- krati starega kova, ki so stvari pripeljali tako da- leč, da je prišlo do revolta nižjih slojev. Zato pa je bil v porevolucijskih letih brez službe, kar tudi kaže, da kazenske politične premestitve in upo- kojitve niso samo stvar nekaterih političnih si- stemov. "Iz disciplinskih in političnih vzrokov" je mo- ral Novo mesto zapustiti tudi Franc Polak. Ta si- cer pijači, še posebej žganju, vdani izobraženec, je 6. januarja 1848 sodeloval pri krstni uprizori- tvi Linhartovega Veselega dne v Novem mestu, bil navdušen pristaš idej revolucije ter urednik in pisec večine člankov prvega dolenjskega ča- sopisa Sloveniens Blatt, ki je prenehal izhajati po premestitvi Polaka iz Novega mesta. Ta časo- pis je v Grandovem delu deležen prve temelji- tejše analize, čeravno je Polaka že Janez Trdina v Bajkah in povestih ocenil za "ženijalnega". Slo- veniens Blatt so, večinoma po njegovi zaslugi, izražale težnjo dela meščanstva po novi, bolj li- beralni, meščanski Avstriji. Toda tega je bilo po razpustu parlamenta marca 1849 konec in Do- lenjska je bila pahnjena nazaj v mrtvilo. Kajti, kot ugotavlja Granda, posamezni politični dogodki na Dolenjskem v naslednjih desetletij so sicer imeli določeno politično težo, niso pa dosegli vrenja, značilnega za leta 1848/49. Lepo in lahko berljivo delo je dostopno znans- tvenikom in laikom. Da delo ni namenjeno zgolj domačemu trgu, nas prepriča za tovrstno litera- turo neobičajno obsežen, več kot petdeset stra- ni obsegajoči povzetek v nemškem prevodu. Domačemu "neznanstvenemu" trgu pa delo približuje lahko berljiv in razumljiv jezik, ki po- staja odlika večine novejših slovenskih historio- grafskih del. Slovensko zgodovinopisje se očit- no odreka neposrečenim "argumentom", da je lahko znanstveno samo tisto delo; ki je pisano na tako "visokem" nivoju, da je laiku nerazumlji- vo in nedosegljivo. Knjigo Dolenjska v revolu- cionarnem letu 1848/49 poživljajo še številne re- produkcije dokumentov in vedut dolenjskih krajev, ki bodo verjetno zelo zanimive zlasti za Dolenjce, ki bodo lahko videli, kako "velik" je bil njihov kraj v preteklosti. Po opremi sodi Gran- dova monografija vsekakor med imenitnejše zgodovinarske knjige o slovenski preteklosti. Upajmo, da bo v tem našla v svoji stroki vse več posnemovalcev in da se bo slovenska historio- grafija tudi po tej plati vse bolj približala širšemu krogu bralcev. Leto 1848 je bilo v slovenskem zgodovinopis- ju sicer že pogosto tema historiografske obdela- ve, toda tako temeljitega dela kot ga je za Dolenj- sko opravil Granda, doslej še nismo imeli in le upati je, da bodo napisane še sorodna študije za ostale slovenske dežele, saj razvoj ni potekal po- vsod po istih obrazcih. S tako temeljitim delom nam je postala preteklost Dolenjske bližja in bolj razumljiva, za dogodke pred stoletjem in pol pred domačim pragom pa lahko sedaj Do- lenjci rečemo, da smo o njih bolj poučeni kot drugi Slovenci. Monografija Staneta Grande je bila sredi de- cembra 1996 skupaj s še šestimi drugimi deli o Novem mestu, izdanimi v letu 1996 (koliko slo- venskih mest se lahko pohvali s takšno "produk- cijo preteklosti"?), predstavljena na prireditvi v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine. Žal, po stari navadi, na prireditvi ni bilo novinar- jev osrednjih slovenskih medijev, nacionalne te- levizije in radia ter največjih časopisnih hiš, tako da je predstavitev - ne po krivdi piscev knjig - zopet dobila bolj lokalni značaj. Kajti fotomono- grafija o Novem mestu se lahko primerja z dru- gimi sorodnimi orisi slovenskih mest, tudi ljub- ljanskimi, ki jim je običajno odmerjeno ustrezno mesto v največjih slovenskih medijih. In če sto- letnica ljubljanskih bolnišnic, zgrajenih po po- tresu na Zaloški cesti, ni bila ovekovečena v tako imenitni monografiji kot Prvih sto let novomeš- ke bolnišnice, to še ni vzrok za "spregledovanje" slednje. Pa tudi 250-letnica novomeške gimnazi- je ni in ne more biti zgolj lokalna dolenjska za- deva, kar je, konec koncev, pokazala tudi ude- ležba visokih gostov na osrednjih prireditvah v oktobru. Do enakega primera je prišlo ob prire- ditvah ob stopetdeseti obletnici krstne uprizori- tve Linhartivega Matička januarja letos. Toda za nacionalno radio-televizijo in največje sloven- ske časopise je Novo mesto očitno svetlobna le- ta daleč (ali pa imajo na dolenjskih "ekspozitu- rah" ljudi, ki ne znajo pravilno presojati pomena prireditev v lastnem okolju). Toda Dolenjci so z vsemi temi knjigami in prireditvami jasno poka- zali, da Novo mesto ni in noče biti kulturna pro- vinca. Očitno pa bo potrebno še nekaj časa, da bodo to doumeli tudi ostali, ki jim je spremljanje in skrb za kulturni razvoj že kar poklicna obvez- nost. Aleš Gabrič VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 Z LOKALNIM JEZIKOM SKOZI VSAKDANJIK Jože Dular, Mesto nad Bojico. Novo mesto, Dolenjski list 1997; 211 strani. Slovenski pisatelj, slavist in oče Belokranjske- ga muzeja v Metliki, Jože Dular, slovi v krogih zgodovinarjev tudi kot najboljši poznavalec zgodovine Metlike in Bele krajine. Njegovo ime je tesno povezano tudi z zgodovino gasilstva, saj mu je v muzeju, ki ga je desetletja vodil, postavil tudi zavidljivo muzejsko stalno razstavo. Kot najvidnejši sodobni belokranjski humanistični izobraženec, ima velike zasluge tudi za številna spominska obeležja v deželici onstran Gorjan- cev, ki spominjajo na znamenite rojake. Ob nji- hovem odkritju so ponavadi izdali tudi spomin- sko brošuro izpod njegovega peresa. Življenje in delo Jožeta Dularja v Beli krajini, mož je sicer Dolenjec in pripada rodu, ki je dal deželi ob Krki največ akademskih izobražencev, je klasičen primer človeka, ki je razpet med dolžnosti in osebne želje. Mož je kot osebnost namreč pred- vsem pisatelj in to dober, po mnenju ugledne dunajske slavistke, eden najboljših živečih slo- venskih pisateljev, ki pa se iz občutka dolžnosti nikoli ni mogel prepustiti uresničitvi svojih raz- košnih talentov, ampak jih je v razmeroma zao- stajajočem okolju uravnaval z nalogami kultur- nika v najboljšem pomenu besede. Dularjevi pregledi preteklosti Metlike so do- slej izšli že v več izdajah. Knjiga Mesto nad Boji- co, ki je v bistvu zgodovina Metlike v drugi polo- vici 19. stoletja, jih ne nadomešča, ampak dopol- njuje. Pristop, ki ga je tokrat izbral Dular, je na- mreč na prvi pogled literaren. Njegov namen je, da prikaže življenje v enem najstarodavnejših slovenskih mest skozi usode njenih najvidnejših družin: Fux, Hess, Savinšek, Navratil, Gangl ter še nekaterih. Nekatere so resda zgolj lokalnega pomena, nekatere pa so se uveljavile v vseslo- venskem okviru. Knjiga je pisana kot nekakšna povest, v kateri bralec odkriva zgodovino skozi literaren pristop, ki pa je razviden predvsem v dialogih. Ti mu dovoljujejo določeno svobodo pri fabuliziranju, ki ima za posledico tekoče in napeto branje, hkrati pa ostaja zvest resničnemu dogajanju, ki ga ilustrira s številnimi zgodovin- skimi dejstvi in celo viri, ki jih avtor vpleta v tekst. Tako na eni strani spremljamo tragično zgodbo Savinškove hčere Ide, na drugi strani pa spoznamo meščansko sredino, ki si želi nemško konverzacijsko družbo, ki ustanavlja svojo čital- nico, gasilsko društvo, hranilnico... Avtor opisu- je nacionalne boje, v katerih vidijo nekateri osrednje gibalo naše nedavne preteklosti, na na- čin, ki te strokovno relativizira. Če bi ti res bili takšni, kot so jih nekateri opisovali, bi se morali v naših mestih medsebojno iztrebiti, pa so ven- dar dejansko naši meščani dokaj složno živeli. Pisatelj in zgodovinar Jože Dular je napisal knjigo Mesto nad Bojico na podlagi temeljitega študija zgodovinskih virov. Te mu je nudil v prvi vrsti metliški mestni arhiv, manjkajo pa nekateri osebni arhivi, ki bi pokazali, kako in zakaj so se posamezniki tako uveljavili, predvsem, kako so prišli do premoženja, ki jim je prineslo družbe- no veljavo. Tako bi bilo dragoceno nekoliko več zvedeti na primer o dohodkih iz zakupa pošte, tamkajšnje lekarne..., ali je bilo kaj čutiti borzni krah 1873 in podobno. Da je temu krivo pred- vsem pomanjkanje virov, ne pa avtorjev odnos do teh vprašanj, je lepo razvidno iz opisovanja dela lastnika metliške graščine Savinška, ki je bil nekakšno gibalo agrarnega razvoja. Izvrstno je prikazana vloga italijanskih zidarjev, katerih navzočnost v naših mestih vidijo predvsem umetnostni zgodovinarji, ostali pa nanje pozab- ljamo, odmevnost železarne v bližnjem Grada- cu, bližina vojaškega Karlovca in problemi sani- tarnih kordonov, ki so hromili promet ljudi in idej. Posebna odlika Dularjeve knjige se nam zdi opisovanje odnosov med mestom in okolico, ki ga je bistveno dopolnjevala. Ne mislimo le kmečkega sosedstva, posebno še pravoslavnih okoličanov, ampak tudi okoliških graščakov in zlasti duhovnikov. Metlika je sicer imela svojega prosta, toda njej in deželi so dajali svoj pečat tu- di drugi njegovi duhovni sobratje. Izvrstno je vpleten Janez Trdina, ki ga ni privlačeval le po- bratim Navratil, ampak prav ta duhovna in oseb- na raznovrstnost mesta in njegove okolice. V teh pogledih na preteklost rojstnega mesta pisate- ljeve žene, ki ga je na kraj priklenila in mu ga v znak hvaležnosti tudi odkrila, (delo je njej tudi posvečeno) avtor bistveno presega svoje dose- danje pisanje o zgodovini Metlike. Navedli smo že, da ima knjiga na prvi pogled izrazito literaren značaj, poznavalec preteklosti pa bo v njej odkril sijajno zgodovinsko delo, ki obravnava vsakdanje življenje v naših mestih. V primerjavi z novejšimi podobnimi tovrstnimi VSE ZA ZGODOVINO 90 ZGODOVINA ZA VSE deli ga odlikuje skrajno resen pristop. Nekdo bi lahko dal v ospredje zgodbo med graščakovo hčerko in njihovim hlapcem, ki ga gospodar in oče dekleta "izplača" in pošlje v Ameriko, drugi bo nizal podobo življenja, ki daje poudarek ne- katerim družabnim dogodkom, na primer pu- stovanjem, ki so se trajno vtisnili v spomin. Du- lar ne spregleduje krajevnih zabav in raznih dru- žabnih prireditev, pa tudi ne originalov (žen- ske!), ki dajejo pečat mestu, pa naj bo to posuše- na samica Fricika, uradno Friderika Auerham- mer plemenita Auerstein ali pa uboga Bara Jun- cina, ki za krajcar ali dva nosi meščanom na gla- vi vodo iz studenca, in tudi ne govoricam, kot je lovska nesreča metliškega prosta, vendar se izo- giba cenenim efektom in poudarjanju škanda- loznih zgodb in razmer. S svojim pisanjem doka- zuje, da vulgarnost ni potrebna za opisovanje vsakdanjega življenja. V tem pogledu naj bi ga tisti, ki prisegajo na nove smeri v našem zgodo- vinopisju posnemali. Izrazi, kot so "stara koka..." ne sodijo niti v pošteno vaško gostilno, kaj šele na papir in to celo v znanstveno razpravo. Knjiga Jožeta Dularja Mesto nad Bojico je naš- la pri belokranjskih bralcih lep odmev. Prav bi bilo, da bi po njej segali tudi zgodovinarji. Kogar ne zanima krajevna zgodovina, pa tudi sloven- ska ne, naj seže po njej vsaj zaradi izjemnega je- zika. Avtor je uspel zapisati vrsto lokalizmov in tudi na ta način praktično pokazal, da imajo tudi ti, ne pa pocestna vulgarnost, izjemen pomen pri opisovanju vsakdanjega življenja. Stane Granda STRUP JE V MAJHNIH "FLAŠKMT "55 Marko Waltritsch, Kavarna Bratuž. Shajališče Goričanov. Kulturni dom Gorica, Zveza sloven- skih kulturnih društev. Gorica, 1995, 21 strani. Marko Waltritsch, novinar, publicist in nekda- nji ugledni goriški politik, slovi v slovenski hi- storiografiji predvsem kot izvrsten poznavalec primorskega slovenskega bančništva in hranil- ništva ter društvenega življenja. K obsežni bib- liografiji, tako po številu monografij kot njihovi voluminoznosti, je pred kratkim dodal verjetno še svojo najtanjšo knjižico. Najtanjšo, vendar ne najmanj pomembno! Pred nekaj leti je eden izmed dunajskih zgo- dovinarjev dobil projekt o kavarniški literaturi v nekdanji Avstro-Ogrski. V načrtu je imel tudi vključitev slovenskega ozemlja, vendar se je iz- kazalo, da za Trst nismo mogli dobiti ustreznih podatkov in da takšne kulture na Slovenskem ni. Bratuževa kavarna v Gorici časovno ne sodi v obravnavani čas, ima pa nekaj elementov speci- fične kavarniške kulture. V osnovi je Waltritscheva knjiga reminiscenca na čase njegovih predhodnikov, pa tudi lastne, saj je bil očitno sošolec lastnikove druge hčere Bogdane ali "Čiči" in je tudi sicer kavarno Bratuž dobro poznal. Poleg opisa njenega lastnika Ru- dija in njegove žene, spoznavamo v njej še dve, nadvse pomembni stvari. Prva je, glede na zna- čaj revije, slovensko kavarniško življenje v Gori- ci. Vsaj v Bratuževi kavarni je bilo malce nena- vadno. Na eni strani ji avtor priznava dunajsko "Gemütlichkeit", na drugi strani pa opisuje "te- ror" lastnika, ki je imel v njej svojstven red, ki v času branja časnikov, ni dopuščal nikakršnih pogovorov. Podobno je ravnal kasneje tudi ob gledanju televizije. Waltritsch opisuje tudi vrsto gostov, ki so dajali pečat lokalu. Poudarja, da so bili njeni obiskovalci predvsem slovenski meš- čani, "beli" in "rdeči", da so se v njej zbirali raz- novrstni ljudje, od vsemogočih vohunov do "do- mobrancev", "četnikov", "ustašev" in raznovrst- ni kontrabantarji, ki jim železna zavesa ni bila ovira. Ko je meddržavna meja postala bolj pre- pustna, so vanjo začeli zahajati tudi Novogoriča- ni, zlasti stari goriški študentje. Naslednja dimenzija Waltritscheve knjige so nekateri doslej manj znani podatki o gospodar- ski moči slovenskih prebivalcev Gorice."Sloven- ci v Gorici smo v avstrijskih časih v gostinstvu imeli pravi monopol... Slovenci smo imeli mo- nopol v gostilnah, prenočiščih, krčmah in pivni- cah." Zanimivo je, da so te lokale obiskovali tudi nekateri Italijani, ki jim popolna nacionalna po- larizacija ni bila všeč. Slovenski monopol v go- stilništvu je trajal, kljub fašističnemu terorju, tu- di v času med obema vojnama in še nekaj let ka- sneje. "Dandanes je žal tudi v tem oziru marsikaj drugače." V zvezi z verjetno nikoli končano diskusijo o revoluciji in fojbah, naj citiramo še nekaj drob- cev iz življenja kavarnarja Bratuža. Po vrnitvi iz avstrijske vojske in vojnega ujetništva v Rusiji so Italijani kavarnarja zaprli. "Kot številne druge Slovence so tudi Rudija fašista tepli." Ko se je za- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 91 čela druga svetovna vojna, so ga za enajst mese- cev internirali v manjši kraj v pokrajini Macera- ta. "V vojnih letih je marsikdaj moral molčati, ko so razni uniformiranci, od nacistov do fašistov, od četnikov do domobrancev, delali kar so hote- li v njegovem lokalu. Ko se je končala vojna, je mislil, da je svoboda in ni imel "dlak na jeziku". "Marsikomu se je zameril. Tudi tistemu aH tistim, ki so v njem videli "sovražnika ljudstva" in ga aretirali v maju 1945 in ga skupno z drugimi go- riškimi deportiranci, odpeljali na jugoslovansko ozemlje. Tri mesece je prečepel v zaporu na Mi- klošičevi v Ljubljani, ni bilo gotovo, da se bo vr- nil domov. Imel je srečo. Iz zapora je prišel po zaslugi ženinih sorodnikov, ki so imeli visoke položaje v povojni jugoslovanski družbi." Ko- mentar ni potreben. Obžalovati moramo, da ni napisal načrtovanih spominov o svojih ječah. Tako kot številne razprave imajo mnogokrat tudi drobni tiski podobno usodo. Težko jih je najti v knjižnicah, čeprav se skriva v njih never- jetno bogastvo. Upajmo, da Waltritscheve knjiži- ce pisci sintetičnih pregledov slovenske Gorice ne bodo prezrli. Stane Granda POLITIČNI CILJ IN SMOTER MORA BITI VSELEJ ETIČNE NARAVE Vladimir Ravnihar: Mojega življenja pot, spo- mini dr. Vladimirja Ravniharja, uredili Janez Cvirn, Vasilij Melik, Dušan Nečak, Historia 2 - znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1997,290 strani. "Svojemu narodu sem posvetil svoje politično delo. Majhen po številu svojega prebivalstva je ta narod. Čeprav naseljen na eni najbolj kočljivih točk evropskega zemljevida, si je znal ohraniti svojo zemljiško posest inje v polni meri dokazal svojo življenjskost. Priboril si je svojo eksistenčno pravico. Naloga slovenskega politika predvsem je, da da tej vitalnosti pravno podlago." Tako je nekje sredi svojih spominskih razglabljanj zapi- sal o smislu svojega (vseživljenjskega) politične- ga udejstvovanja dr. Vladimir Ravnihar. Zgodovina kot dogajanje v preteklosti je ob- jektivno dejstvo, ki ga nobena stvar ne more spremeniti. Toda zgodovinarju preteklost ni do- stopna vsa in v vsej objektivnosti, saj jo je moč spoznavati le iz zapuščenih sledov, ki jih imenu- jemo zgodovinski viri. Le s pomočjo zgodovin- skih virov lahko zgodovinar spoznava prete- klost in analizira njene zakonitosti. Seveda pa vsem virom ni mogoče verjeti na besedo, zato je treba vsak vir najprej kritično pretresti glede na njegovo vrednost. Šele po takšnem pretresu lahko zgodovinar "suvereno" ugotavlja dejstva, jih analizira in povezuje v zgodbo. Med zelo po- membne zgodovinske vire nedvomno sodijo avtobiografski zapisi. Takšni viri imajo pred- nost, saj pisci opisujejo lastna doživetja, ker so bili neposredne priče velike večine tistega, kar pripovedujejo. Seveda je treba pri tem preverja- ti, ali so snov črpali res iz spominov ali od kod drugod. Pri preverjanju je potrebno upoštevati tudi (ne)prizadetost pisca, saj lahko dogodke namerno ali nenamerno slika po svoje (pogoste so spominske napake). Dogodke lahko izbira, kroji po svoje in postavlja sebe v sredino razvo- ja. Slednje je skoraj že pravilo. Tudi če taki viri niso namenoma pristranski, so stvarno vedno pristranski zaradi svoje nepopolnosti, ker ne po- vedo vsega, pa tudi dogodke presojajo s preoz- kih stališč osebnega življenja. Če seveda upoštevamo vse te in še vrsto drugih "obrtnih zakonitosti" zgodovine, so lahko zgodo- vinarju spomini izjemno dobrodošel vir, saj nam poleg podatkovne zgodovine, mnenj in stališč avtorja o dogodkih, ponujajo še vrsto drugih stva- ri, ki jih pri ostalih vrstah virov pogrešamo (pri- povednost, zgodbe iz vsakdanjega življenja, itd). Slovensko zgodovinopisje je z avtobiografski- mi viri dokaj bogato. Že v preteklih desetletjih je izšla vrsta spominov vidnih slovenskih intelek- tualcev, politikov in drugih 0- Vošnjak, I. Hribar, F. Šuklje, H. Tuma, itd.), ki so nam razkrili marsi- kaj novega in prej neznanega. Tudi spomini Vla- dimirja Ravniharja po vsebinski plati sodijo ob bok spominom prej navedenih avtorjev, saj av- tor v svojem obširnem besedilu, ki je bilo napi- sano med okupacijo (leta 1942), med drugim opisuje kaotične razmere v liberalni stranki na Kranjskem pred prvo svetovno vojno, težek po- ložaj Slovencev med vojno, dejavnost Jugoslo- vanskega kluba v dunajskem državnem zboru v letih 1917/18, politične razmere po prevratu in v Kraljevini SHS v dvajsetih letih oziroma Jugosla- viji v tridesetih letih... VSE ZA ZGODOVINO 92 ZGODOVINA ZA TSE Avtorjevo pestro življenje, ki ga je v uvodnem sestavku Spomini na očeta slikovito opisala nje- gova hči dr. Božena Ravnihar, je bilo vseskozi zaznamovano z narodnim delom. Ker pa to v ti- stem obdobju še ni bilo mogoče brez udejstvo- vanja v politiki, lahko njegovo izjemno delovno aktivnost beležimo tudi v takratni slovenski po- litiki. Ob tem velja še posebej opozoriti na uvod- ni članek dr. Vasilija Melika z naslovom Politič- na slika Ravnihar j evega časa, ki je pomembno vodilo oziroma pojasnilo k spominom, saj je av- tor v njem podrobno predstavil politično zgo- dovino časa, zajetega v spominih dr. Ravniharja. Kot večina mladih koncipientov, se je Ravni- har odločil za Narodno napredno (liberalno) stranko in bil kot njen kandidat za mesto Ljublja- no leta 1911 tudi izvoljen v dunajski državni zbor. Nemalo zaslug za njegovo liberalno poli- tično usmerjenost ima prav gotovo tudi bivanje v takrat izrazito liberalnem Celju, kjer je bil v le- tih 1896-1901 koncipient pri odvetniku dr. Josi- pu Vrečku. To v spominih priznava tudi sam, saj se je spominjal celjskih dni takole: "Na vročih celjskih tleh se mije utrnila nacionalna misel. Si- jajno delo tedanjih voditeljev štajerskih Sloven- cev, zlasti na gospodarskem polju, je pokazalo edino možna sredstva, kako ohraniti življenje malemu narodu. " Njegovo politično delo je bilo izjemno dejav- no. Sprva je bil član češkega, po oblikovanju ju- goslovanskega kluba pa se je priključil tej po- slanski skupini. Aktivno je sodeloval pri podpi- su majniške deklaracije in deklaracijskem giba- nju, ki je temu sledilo. Po oblikovanju Države SHS je postal član narodne vlade, in sicer pover- jenik za pravosodje. Leta 1921 je bil kot nosilec liste Jugoslovanske demokratske stranke izvo- ljen v ljubljanski občinski svet in tam ostal do le- ta 1942. Čeprav pri volitvah v jugoslovanski par- lament ni bil izvoljen, je bil kasneje, leta 1932 imenovan za senatorja. Februarja 1935 je postal ljubljanski župan, vendar je bil zaradi spreme- njenih političnih razmer decembra istega leta funkcije razrešen in imenovan za ljubljanskega podžupana (več o tem glej Slovenski biografski leksikon). V času okupacije je do junija 1942 še opravljal naloge podžupana, vendar se je vzdr- žal vsakršne politične akcije. Vseskozi je bil tudi pristaš OF, za kar so ga proti koncu vojne Nemci aretirali in zaprli, "k sreči zaradi nujne operacije na žolčniku vjetniškem oddelku ljubljanske bol- nišnice." (Božena Ravnihar) Ob koncu vojne je bila Ravniharju (star je bil 74 let) edina skrb, da obdrži svojo odvetniško pisarno, kar mu je tudi uspelo. Seveda pa njegovo življenje ni bilo zaznamo- vano samo s političnim delom. Kot je bila nava- da v njegovem času, se je večina sodobnikov udejstvovala tudi na kulturnem področju. Tako se je Ravnihar že v študentskih letih aktivno vključil v kulturno življenje. Že v Celju se je izka- zal kot izjemno požrtvovalni "sotrudnik" več društev. Še preden je obljubil doživljenjsko zve- stobo svoji Antoniji Strletovi iz Zagorja ob Savi (poročil se je leta 1899), je bil eden najaktivnej- ših članov Celjskega sokola in Celjskega pevske- ga društva, katerega predsednik je bil dve leti (1899-1901). Pri sokolih je bil aktivni telovadec in kolesar v klubu biciklistov, vodja sokolskega tamburaškega orkestra in godec na kontrabasu, največ časa pa mu je vzela gledališka dejavnost, ki je z njegovim prihodom v Celje ponovno oži- vela v Celjskem pevskem društvu. "To mije dalo največ dela. Poleg tega, da sem nastopal kot igralec, sem bil režiser, in če treba tudi šepetalec. Sleherni mesec smo spravili igro na oder. /.../ To- rej skušnje pevske, tamburaške in gledališke - večer za večerom. Iz pisarne popoldne narav- nost v Narodni dom. Po večerji spet. Poleg tega še telovadba. V pozni uri še le sem prišel do počit- ka...", je Ravnihar v pričujočih spominih opisal del svojega bogatega kulturniškega življenja v Celju, v mestu ob Savinji, ki je bilo s strani prva- ka kranjske katoliške stranke dr. Šušteršiča oz- načemo kot "fremdes Gebiet" za Slovane. Na področju kulture je bil dejaven tudi po prihodu v Ljubljano. Vsa leta (1905-1941) je bil član nadzornega sveta Družbe sv. Cirila in Me- toda, bil je odbornik Slovenske matice, ljubljan- skega Dramatičnega društva, soustanovitelj Gregorčičeve ljudske knjižnice in izobraževal- nega društva Akademija, predsednik Ljubljan- ske društvene godbe, predhodnice Slovenske filharmonije, v letih 1910-11 in 1918-43 pa tudi predsednik Glasbene matice. Do glasbe je čutil še posebno veselje. "Zvečer po večerji je nered- ko sedel h klavirju in nas razveseljeval z glas- bo", je v spominih na očeta zapisala Božena Ravniharjeva. Tudi ideji sokolstva je ostal vseskozi zvest. Že leta 1902 je postal podstarosta Ljubljanskega so- kola, tri leta kasneje pa prvi starosta Slovenske sokolske zveze. Aktiven sokol je bil tudi po voj- ni, v novo ustanovljeni Jugoslovanski sokolski zvezi. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 93 V posebno zadovoljstvo pa mu je bil šport, ki so ga v tistih časih lahko gojili le premožnejši; tj. lov. O zadovoljstvu, ki mu ga je omenjena športna pa- noga dajala, je v spominih zapisal: "Edini luksuz, ki sem si ga privoščil, je bil - lov. Lov mije bil: spoznavanje in občudovanje narave ter njenih tajnosti, odmor, razvedrilo in - zdravje. Utrjeval sem si telo ter ohranil njega prožnost./.../Sleherni prosti čas, ki sem siga moral utrgati, sem prebil v revirju. Odi. 1911 dalje je bilo moje stalno lovišče v občinah Preserje in Rakitna pod Krimom. Tod sem užival ter pozabljal dnevne tegobe. " Ker je že v Ravniharjevih časih veljalo pravilo "slab strelec - slab lovec", se je leta 1919 aktivno vključil tudi v Društvo ostrostrelcev, čigar podpredsednik je bil vso medvojno dobo in od leta 1941 celo njegov predsednik. Društvo z dolgoletno tradicijo, usta- novljeno že leta 1562 kot brambno društvo proti turški nevarnosti, je na Streliški ulici v Ljubljani gojilo "strelsko umetnost". Takšnih in podobnih zgodb je v Ravniharje- vem delu veliko, ali kot je sam zapisal: "Namera- val sem orisati le kratko kroniko s primernim ko- mentarjem o naši rodbini v pouk svojim potom- cem." Vendar je to le eden od dveh bistvenih segmentov obravnavanih spominov. Kasneje se namreč izkažejo povsem drugače. Veliko več prostora je posvetil politični zgodovini obdobja, ki ga je živel in tudi aktivno sooblikoval. Kot sam pravi, se mu je delo "razrastlo in našopirilo" ve- liko bolj kot je pričakoval, vendar branje besedi- la še zdaleč ni niti dolgočasno niti težavno. Moti le pretirana uporaba latinskih izrekov (ti so po- jasnjeni v opombah), kar pa je pri njegovih so- dobnikih skoraj stalna praksa. Čeprav "upokoje- ni" politiki in drugi javni delavci pišejo spomine zato, da bi zapolnili vrzel v mozaiku narodove zgodovine, da ta ne bi bila preveč luknjasta in po- zabljena, pa večina med njimi le ne pozabi pou- dariti svoje "zgodovinske" vloge v teh procesih. Nekateri celo bolj, kot bi to bilo potrebno. Toda Ravniharjevi spomini so v tem pogledu kar ne- kakšen presedan. V opisih dogodkov sebe pogo- sto ne postavlja v središče dogajanj, čeprav bi to lahko storil. Takšne skromnosti pri sodobnikih ti- stega časa (enako ali v še večji meri pa to velja za naše politike danes) le redko srečamo. V spominih velja posebej izpostaviti zaklju- ček, v katerem je Ravnihar na kratko razložil svo- je poglede na številne takrat pereče in v mnogo- čem še danes aktualne dileme, za katere misli- mo, da smo nanje že odgovorili oziroma jih reši- li. Pa nekaj teh še danes čaka na primerne odgo- vore. Med obema vojnama je bil Ravnihar velik pristaš in tudi član odbora gibanja Panevropa, ki je nastalo po zamisli barona Coudenhove-Kale- grija. Gibanje je imelo svoje zaupnike po vseh evropskih državah, tudi pri nas. O temeljni misli panevropskega gibanja je med drugim zapisal: "Mir, sožitje med evropskimi narodi in država- mi na temelju pravičnosti in mirnega sporazu- ma na kulturnih področjih, z ureditvijo velikih gospodarskih problemov z vidika gospodarske nove 'Evrope', ki bodo eno samo carinsko pod- ročje - naj bi se zamisel praktično ustvarila. Pa če bi se zamisel na prvi pogled tudi zdela fantom, utvar- utopija, ni je bilo a priori zavračati..." Ravniharjev svetovljanski duh se je kazal tudi v njegovem političnem konceptu, za katerega je bil prepričan, da je "enostaven in preprost". Imel je samo en cilj, slovenskemu narodu priboriti mesto v mednarodnem svetu, ki mu gre kot ena- kopravnemu narodu med narodi civiliziranega sveta že po naravnem pravu. Idealizirana podoba in pogledi na takratno "globalno" politiko, ki naj bi slonela predvsem na etiki, nas v mnogočem lahko preseneča, saj je Ravnihar, star političen maček, ki nikoli ni (po)kazal pretirane politične naivnosti, svoje spomine pisal v času (1942), ko je bil slovenski narod v brezizhodnem položaju, okupiran in razkosan. V svojih razmišljanjih je presojal tako Napoleonov kakor tudi Machiavellijev pogled na politiko in ju tudi zavračal. "Če naj obvelja brezkompromisno, utegne iz politike napraviti prav grdo stvar. Vendar je tudi drugo zahtevo, po kateri naj politika brezpogojno sloni na etič- nih načelih, vzeti cum grano salis. V praktičnem življenju je dosledno ni mogoče izvajati. Raču- nati je s slabotno človeško naravo, s prirojeno majavostjo njegove nravnosti. Bil bi slab politik, ki bi tega nedostatka v človeški naturi ne znal izkoristiti. Prebrisanost, premetenost, preveja- nost, pretkanost, da celo rafiniranost, s katero skuša politik prehiteti svojega nasprotnika, od- kriti njegove slabe strani in jih obrniti sebi v prid, je v politiki imeti za dopustno orožje, pa čeprav bi ga gentleman v zasebnem življenju moral odklanjati kot nefair." Takšnega mnenja je bil Ravnihar, ki je imel s politiki vseh barv vse- skozi veliko opraviti in je tudi vedel, da "običaj- no ni dosti razlike med njegovo (politikovo, op. B.G.) moralo odnosno nemoralo v zasebnem in ono v javnem življenju." Njim in njihovim več- krat tudi nemoralnim dejanjem pa je v opraviči- lo vseeno znal zapisati: "Čestokrat boš izbral zlo VSE ZA ZGODOVINO 94 ZGODOVINA ZA VSE za dosego gotove svrhe, če meniš s tem odvrniti večje zlo, ki naj bije utrpela svrha." Zanimivo je tudi avtorjevo razmišljanje o vlogi katoliške cerkve v slovenski politiki in njeni pre- težno anacionalni drži. Zato lahko beremo tudi takšne ostre obsodbe: "Narod, kar ga je bilo pod klerikalnim vplivom, je za narodnostno idejo oto- pel. On ne čuti slovensko, nacionalno. Če ima na izbero, da brani ali katoliško vero ali slovenski je- zik, pa bo brez pomisleka z redkimi izjemami iz- volil prvo. Nič mu ni mari, alije svoboden, ali ni in kdo mu gospodari, če mu je le zajamčen ma- terielni obstanek, pa na 'katoliški podlagi'. Po- vsem materialistično glede na svoj položaj, čemu zastaviš vprašanje njegovega slovenstva. To smo npr. morali nazorno doživeti pri plebiscitu na Koroškem." Ne smemo pozabiti, da je bila Ravni- harjeva politična usmeritev pretežno liberalna. Za vero je sicer našel veliko pozitivnih besed, za slovensko katoliško cerkev pač ne. Mnenja je bil, da je cerkev služila predvsem gospodarjem v tuji- ni, sprva Rimu, po prvi svetovni vojni pa tudi gos- podarjem v Beogradu, ki so jo za njeno prorežim- sko držo znali nagrajevati. Bil je celo prepričan, da je slovenska katoliška cerkev zagrešila nekaj "kapitalnih zločinov". Prvi je bil ta, da je kljub božji zapovedi "ne ubijaj" blagoslavljala orožje, ki je ubijalo sovražnika države. "Še več, ista cerkev, ki je domača tudi pri sovražniku, blagoslavlja tudi njegovo orožje. Kako naj se potem navaden smrt- nik znajde v tem večnem protislovju glede pravil- nega pojmovanja morale tako v zasebnem kakor javnem življenju" Še večji zločin se mu je zdel njen odnos do drugače mislečih sonarodnjakov med prvo svetovno vojno. V mislih je imel boj bra- ta proti bratu; ovaduštvo in izročanje t.i. "srbofilov" avstrijskemu rablju. Pri tem je navedel večkratno začudenje medvojnega tožilca vojaškega sodišča v Ljubljani, ki nikakor ni mogel dojeti, kljub njego- vi dolgoletni praksi pri raznih vojaških sodiščih v monarhiji, da je prejemal toliko ovadb in denun- ciaci ravno iz vrst lastnega naroda. Tudi v obdobju po prvi svetovni vojni mu je bil klerikalizem, ki so ga po novem poimenovali politični katolicizem (dr. Šušteršič), trn v peti. Po delnem odmiku od starih liberalcev, ko se je že navzemal panevropskih idej, je prišel do spoznanja, da politični razkol Slovencem ne pri- naša nič dobrega. Za obdobje med obema voj- nama je bil celo prepričan, da smo Slovenci "se- deli pri polni skledi, pa smo se v svoji objesnosti, ko nismo imeli drugega vzroka, samo še prepira- li, kdo bo zajemal z večjo žlico". V tem svojem razmišljanju je prišel do zaključka, da "prav nič ni bilo potrebno, da smo se tudi v novi državi šli liberalce in klerikalce, da smo ta zastareli inven- tar privlekli v svoje novo stanovanje, namesto da smo ga pustili v ropotarnici. " Zanimivo bi bi- lo videti, kako bi danes na to izjavo reagirali no- vodobni "graditelji političnih mostov". Posebno razmišljanje je namenil tudi socialne- mu vprašanju. Menil je, da bi moralo to vprašanje prevzeti slehernega resnega politika in biti sestav- ni del narodnega gospodarstva ter tudi narodnost- nega vprašanja, zlasti pri majhnih narodih. Z zado- voljstvom je ugotovil, da se je v času njegove naj- plodnejše politične in družbene aktivnosti v Evro- pi na socialnem področju marsikaj premaknilo na bolje in za to zasluge brez pridržkov pripisal "in- ternacionalni socialni demokraciji". Odločno je nasprotoval ekstremnemu komu- nizmu, torej tistemu, ki ni priznaval zasebne last- nine, a je poudarjal pomen razrednega boja in popolne enakosti narodovega občestva. Slednje je argumentiral takole: "Take enakosti na zemlji ni in seji upira pri vsem varovanju človekovega dostojanstva sama človeška narava. Razliko de- la intelekt, razum, nadarjenost, izobrazba in delo samo. Duševni delavec, ki rabi za svojo vzgojo 20,30 let intenzivne izobrazbe, ki porab- lja zanjo mnogo materielnepomoči, da si ustva- ri svoj duševni kapital, sme za svoje delo zahte- vati vse drugačno plačilo, kakor navaden - neu- ki ročni delavec, ki povsem mehanično in z naj- manjšim intelektom opravlja svoje delo. Dife- renciacija je tu nujna, če nočemo ubiti sleherno podjetnost, ambicijo, stremljenje po spopolnitvi izobrazbe in s tem po splošnem izboljšanju so- cialnega položaja, kar bi bilo gotovo kvar celoti. V nasprotnem primeru bi nastala zastoj in na- zadovanje, nivelizacija duhovne ravni narodo- ve navzdol. Nasprotno, visoko stoječi duhovi, znanstveniki, izumitelji, umetniki, pesniki za- služijo še posebno nagrado, že iz hvaležnosti, da jih je usoda naklonila narodu." Ni kaj, to so misli, ki jih še ob koncu 20. stoletja večina izvo- ljenih predstavnikov slovenskega ljudstva ni sposobna ali jih noče doumeti. Seveda pa vseh njegovih razmišljanj ni mogoče posploševati. Lahko bi pričakovali, da je kot zagrizen nasprot- nik "ekstremnega komunizma" nasprotoval tudi Stalinovem režimu. Toda nepoznavanje ruske stvarnosti, ki je bila za večino Evropejcev, tudi politikov, med obema vojnama tabu, ga je vodi- la k temu, da je imel ruski boljševizem precej v čislih. " Vsa Rusija kakor ena duša v enem telesu VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 95 sledi diktatorju Stalinu. Znak in dokaz, da so z njegovo ideologijo z njegovim režimom, z njego- vim novim redom zadovoljni in da ga odobra- vajo. Tudi pravoslavna cerkev. Znak in dokaz, da je prvotni program boljševizma tekom dvaj- setih let evoluirai (Stalin-Trocki), in se znal pri- lagoditi ruski duši. Glasen in resen memento za vse druge narode v Evropi in izven nje." Zanimi- vo bi bilo vedeti, kako je Ravnihar o "glasnem in resnem tnementu" stalinizma razmišljal nekaj let pozneje, ko je bilo evropski in svetovni javnosti marsikaj bolj jasno. Zanimivo je tudi sklepno razmišljanje o vzro- kih, zakaj ni moglo priti do "notranje konsolida- cije v naši Jugoslaviji". Ravnihar je temeljni vzrok videl v zgodovinski preteklosti vseh zdru- ženih "individualnosti" in zgrešeni napaki, ko so politiki precenili svoje zmožnosti in "hoteli čez noč iz mnogih tako zelo heterogenih sesta- vin ustvariti neko homogeno gmoto ter jo stisni- ti v en kalup". Ustvarjalce stare Jugoslavije je pri- merjal s slabim slikarjem-. "Glavno je, da smo vneli okvir, koliko vrednosti pa bo umetnina v tem okviru, je bilo odvisno od umetnika. In umetnik na žalost ni bil izmed najboljših." Pre- cej ostrih besed je namenil tudi skorumpirani birokraciji, ki jo je označil za izjemno drago hoh- štaplarijo, in še posebej beograjsko čaršijo: "Uprava male kraljevine Srbije ni bila kos upra- vi velike kraljevine Jugoslavije in je postala le tej prava Prokrustovapostelja." Potramost oblast- nih organov, podkupljivost fiskalnega uradniš- tva, slabo strukturirano gospodarstvo, prevelike kulturne razlike, zgrešene investicije v vojsko in še bi lahko naštevali, so Ravniharja še pred april- skim polomom prepričale, da takšna država ni- ma bodočnosti. Bil je za južnoslovansko tvorbo, vendar ne za takšno, kakršna je bila pravkar raz- padla kraljevina. Spekulativno razmišljanje o tem, katera od oblik povezovanja kulturno tako različnih enot bi bila za Jugoslavijo najprimer- nejša, mu ni prineslo zaključka. Razmišljal je o decentralističnem sistemu pokrajinskega pred- stavništva, kakršno so poskušali oblikovati ob koncu obstoja prve Jugoslavije z "nacionalno" zaokroženimi banovinami (npr. Hrvaška). Blizu mu je bila tudi federativna ureditev, vendar bi po njegovem mnenju naletela na težave. V mi- slih je imel predvsem težave pri razmejitvi. "Slo- venci imamo dokaj zaokroženo ozemlje, zedi- njeno Slovenijo, ki na njem ni niti Hrvatov, še manje Srbov. Nasprotno bi lahko dejali, da se slovenski element zajeda v hrvaško ozemlje. To- da, kje nehajo Hrvati in kje pričenjajo Srbi? Ob poskusu razmejitve bi prišlo do novega, še ostrej- šega spopada. /.../Seveda bi ob sami razmejitvi igrali prestižni, na 'zgodovino' opirajoči se raz- logi, še svojo posebno vlogo, Čigava je Bosna, či- gava Hercegovina? Kaj je s Sretnom? Nastali bi novi problemi. Kako jih rešiti? S plebiscitom?", so bila umestna vprašanja, ki so se udejanjala predvsem v zadnjih letih ob razpadu druge Ju- goslavije. Tudi zveza držav po vzoru ZDA ali Švi- ce, se mu ni zdela primerna. Zanj je bila preveč ohlapna. "Premalo nas je in preneznatni smo ta- ko v celoti kakor v poedinih delih. Zlasti se mi spet vsiljuje skepsa glede 'Slovenije' in njene živ- ljenjske sposobnosti kot samostojno državno te- lo v okviru zvezne države", so mu govorili argu- menti proti konfederativni ureditvi jugoslovan- ske države. Bil je celo mnenja, da se moramo Slovenci otresti napuha, megalomanije in utvar, da bi mogli v mednarodnem svetu vzdržati svo- jo samostojno in neodvisno državnost. Naj bo teh nekaj odlomkov iz bogatih spomi- nov, delo obsega kar 290 gosto tipkanih strani, le napotilo k prebiranju omenjene knjige, ki nam poleg prijetnega branja ponuja še vrsto novih in zanimivih spoznanj o naši polpretekli zgodovini. To še toliko bolj, ker je Ravnihar eden redkih pis- cev spominov, ki z lastno vlogo v njih ni pretira- val. "Spisa nisem namenil širši javnosti, ker ni- sem tako nečimrn, da bi si utvarjal, da sem pome- nil neko os, ki seje okoli nje vrtelo naše javno živ- ljenje. V naši narodni falangi sem le izpopolnil mesto, da ni nastala vrzel. Nič več." Škoda je le, tako piše v Uredniškem zapisu dr. Janez Cvirn, da urednikom ni uspelo prepričati za- ložnikov in nekaterih financerjev o pomenu pro- jekta, saj bi v nasprotnem primeru lahko v okviru spominov izdali tudi številne priloge, na katere se avtor v svojem v delu sklicuje, saj bi zelo učinkovi- to dopolnjevale osnovno besedilo. Te pa hrani, podobno kot rokopis spominov, v obsežnem osebnem fondu Arhiv Republike Slovenije. Kljub temu pa je takšna izdaja Ravniharjevih spominov hvalevredna novost v slovenskem zgodovinopisju, zato bo prav gotovo našla hva- ležne bralce ne samo med zgodovinarji, ampak tudi med vsemi tistimi, ki jih zanima politična zgodovina na Slovenskem. Vendar velja bralce ob koncu ponovno opozoriti, da ob prebiranju (še vedno) velja upoštevati zakonitosti tovrstnih virov, navedenih na začetku tega zapisa. Branko Goropevšek VSE ZA ZGODOVINO UDK 314.7 (450-863) "6/17":325.1 325.1 (450-863) "6/17":314.7 GESTRIN Ferdo, akad. prof, dr., Gestrinova 1, SLO-1000 Ljubljana Slovanske migracije v Italijo ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 2, str. 5-13. Slovansko doseljevanje v Italijo je trajalo od srede 7. do 18. st. Sam proces delimo v tri različna obdobja: selitve v zgodnjem srednjem veku, prisilna migracija v obliki suženjstva in vrhunec migracij od srede 14. do srede 16. st. V vsem tem času je prišlo v Italijo več sto tisoč slovanskih priseljencev. Ustalili so se v mestih in na podeželju po skoraj celi Italiji. Vzroki za odhod onstran morja so bili zlasti revščina in lakota, gospodar- ske in poslovne zadeve ter turški vpadi in osvajanja. UDK 930.85 (497.4) "1750/1800":394 394 (497.4) "1750/1800":930.85 GOLEČ Boris, mag. zgodovine, Kolajbova 21 A, SLO-1000 Ljubljana Butale so vas, pa ji pravijo mesto Butalstvo spodnjekranjske purgarije v predrazsvetljenski dobi ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 2, str. 14-42. Avtor parafrazira šaljive zgodbe Frana Milčinskega o Butalcih, nespametnih prebivalcih izmišljenega me- steca, in išče vzporednice z osmimi slovenskimi mesteci v predrazsvetljenski dobi. Literarni Butalci se nas- plošno dobro prilegajo dogodkom in procesom v gospodarsko propadajočih, pretežno ruralnih naseljih z naslovom mesta, ter njihovim prebivalcem, ki so se ob vsej svoji malopomembnosti toliko bolj trudili odsto- pati od podeželske okolice. UDK 929 Ipavec A. 78 (497.4 Šentjur):929 Ipavec A. GRDINA Igor, dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana Skrivnostni Ipavec ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 2, str. 43-58. Razprava prikazuje življenje in delo slovenskega skladatelja in zdravnika Alojza Ipavca (1815-1849)- Nje- gove skladbe (spleti klavirskih valčkov, fantazija v obliki poloneze, samospev, napev v ljudskem duhu) kaže- jo ustvarjalca, ki pripada romantični paradigmi; v njegovem opusu prihajajo do izraza tako "meščanski" kot "nacionalni" elementi, ki so šele po letu 1848 prevladali v glasbi na Slovenskem. UDC 314.7 (450-863) "6/17":325.1 325.1 (450-863) "6/17":314.7 GESTRIN Ferdo, Ph.D., Emeritus Professor, Gestrinova 1, SLO-1000 Ljubljana The Migration of the Slavs to Italy HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 2, pp. 5-13. The migration of the Slavonic peoples to Italy occured from the middle of the 7,h century to the 18,h cen- tury. The process is divided into three different periods: the migrations in the early Middle Ages, the forced migrations in the form of slavery, and the peak wave of migrations from the mid-14,h to the mid-16th century. Several hundred thousand migrants came to Italy in this period and settled in the towns and in the country- side of nearly all of Italy. The main reasons for leaving their homelands and moving across the Adriatic were poverty and famine, trade and business, and the advance of the Ottoman Empire and the resulting Turkish invasions and raids. UDC 930.85 (497.4) "1750/1800":394 394 (497.4) "1750/1800":930.85 GOLEC Boris, M.A. in History, Kolajbova 21 A, SLO-1000 Ljubljana Butale is a Village, but Its Inhabitants Call It a Metropolis The Stupidity of the Lower Carniolan Hot Heads in the Pre-Enlightenment Period HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 2, pp. 14-42. The author paraphrases humorous stories by Fran Milčinski about the inhabitants of Butale, a fictitious small town famous its foolish behaviour, and tries to find similarities with eight real small towns in Slovenia in the pre-Enlightenment period. The activities of the inhabitants of Butale, as described by Fran Milčinski, are similar to those of these eight economically declining, predominantly rural settlements whose inhabit- ants, despite their obvious unimportance, tried hard to establish their distain for their rural surroundings. ^ UDC 929 Ipavec A. 78 (497.4 Šentjur):929 Ipavec A. GRDINA Igor, Ph.D., University of Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana The Mysterious Ipavec HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 2, pp. 43-58. The article presents the life and work of the Slovene composer and doctor Alojz Ipavec (1815-1849). His musical compositions—such as the series of piano waltzes, a fantasia in the form of a polonaise, a German lied, and a solo in the folk style—show that he can be placed within the Romantic paradigm. In his opus, we can trace "bourgeoisie" as well as "national" elements, which prevailed in musical works in Slovenia only after 1848. UDK 625.1 (450 Trst) "1849/1857" 625.1 (497.4) "1849/1857" VERGINELLA Marta, dr., docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana Prihod vlaka v Trst ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 2, str. 59-65. Članek obravnava odprtje zadnjega dela proge južne železnice, železniške trase Ljubljana-Trst. Velika pri- čakovanja tržaških podjetniških krogov, da bo odprtje južne železnice bistveno pripomoglo k gospodarske- mu razcvetu tržaškega emporija in prekinilo premoč severnonemških pristanišč, so se prav kmalu izkazala za zmotna. Država, ki je bila julija 1857 ob otvoritvi zadnjega dela proge južne železnice še dobrotnica, je v očeh tržaške elite postala krivec vseh težav, ki so trle tržaško gospodarstvo. ^ UDK 394 (450 Trst-863) "1852/1897":930.85 930.85 (450 Trst-863) "1852/1897":394 RUSTJA Peter, profesor zgodovine, Via Zornella 103, Trieste "Glasba svira Hej Slovani..." O plesni kulturi slovenskega meščanstva v Trstu 1852-1897 ZGODOVINA ZA VSE, 4/1997, št. 2, str. 66-72. Vloga organiziranega mestnega kulturnega življenja tržaških Slovencev je rastla vzporedno z ugledom in močjo ekonomske, socialne in politične dejavnosti slovenskega življa v Trstu. Ples in kultura sta odigrala v tem procesu nezanemarljivo vlogo na področju kulturnega osamosvajanja in pridobivanja zavesti za kultur- no in narodno delo v mestnem okolju. Prirejanje plesov in javnih veselic je bilo sredstvo za potrjevanje vloge Slovencev in slovenstva v mestu. Tržaške mestne oblasti so namreč priznavale obstoj Slovencev le na podeželju. 3^ Búllalo Itili Shooting fronHtoreghjek ZGODOVINA ZA VSE Nova slovenska znanstvena revija, polna zanimivih in kratkočasnih zgodb, kijih piše življenje. VSE ZA ZGODOVINO Vse informacije lahko dobite na sedežu Zgodovinskega društva Celje (Muzej novejše zgodovine Celje), Prešernova 17,3000 Celje tel.: (063) 40-530, fax: (063) 405-330. Na voljo so vam vse številke po ugodni ceni. UDC 625.1 (450 Trst) "1849/1857" 625.1 (497.4) "1849/1857" VERGINELLA Marta, Ph.D., Senior Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana The Arrival of the Train in Trieste HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 2, pp. 59-65. The article deals with the opening of the last part of the Southern Railway, stretching from Ljubljana to Trieste. Great expectations in merchant circles in Trieste that the opening of the Southern Railway might cause an economic boom in the port of Trieste and weaken the superiority of the North German ports, proved to be only an illusion very quickly. At the time of the opening of the last part of the Southern Railway in July 1857, the Hapsburg Empire was still considered to be a kind protector by the elite of Trieste. Later on, however, it became the major culprit for all the difficulties that its economy had to face. ^ UDC 394 (450 Trst-863) "1852/1897":930.85 930.85 (450 Trst-863) "1852/1897":394 RUSTJA Peter, History Teacher, Via Zornella 103, Trieste, Italy "The Music Plays Hey, the Slavs ..." On the Dancing Culture of the Slovene Middle Class in Trieste From 1852-1897 HISTORY FOR EVERYONE, 4/1997, No. 2, pp. 66-72. The role of organised cultural life among Slovenes living in Trieste mirrored the burgeoning respectability and strength of their economic, social and political activities in the city. In respect to strengthening cultural autonomy amongs Slovenes and their awareness for the need of cultural and national activities in the city, balls and dancing culture played an active role. Since the authorities of Trieste acknowledged the existence of the Slovene community only in the surrounding countryside, the organisation of balls and pubjic festivi- ties helped establish the role of the greater Slovene community in the city. §^ ç^- NAROČILNICA • Želim postati naročnik revije Zgodovina za vse (št. izvodov ) Cena izvoda 1.000 SIT (za dijake in študente 800 SIT) • Želim prejeti naslenje izvode starejših letnikov po polovični ceni (obkroži želeno) I/l ... izvod/ov II/l ... izvod/ov III/l ... izvod/ov IV/1 ... izvod/ov 1/2 ... izvod/ov II/2 ... izvod/ov III/2 ... izvod/ov Ime in priimek Naziv podjetja ali ustanove Naslov Pošta Kraj Naročilnico pošljite na naslov: Zgodovinsko društvo Celje (Muzej novejše zgodovine Celje), Prešernova 17, 3000 Celje L. J ZGODOVINA ZA VSE Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Branko Lesjak, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Branko Zver, Aleksander Žižek Urednik: Andrej Studen Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič Prevod v angleščino: Katarina Kobilica Prevod v nemščino: Tina Bahovec Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Branko Goropevšek Slika na naslovnici: Hochzeitsreise nach Italien von •. W. Allers (Zbirka ZAC) Naklada: 400 izvodov Finančna podpora za natis revije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Zavod za odprto družbo - Slovenija Mestna občina Celje ISSN 1318-2498 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, 415-84/94 mb, sodi revija Zgodovina za vse med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. •..'••' • '. ' • •" • '' :: .: ' ': FERDO GESTRIN BORIS GOLEC IGOR GRDINA IARTA VERGINELLA PETER RUST JA if * • v . (r— f1 I i •C (M\ J*~.; . /. CENA: 1.500 SIT