?o*»ntno otočono * qo»ov«n< Leto XXI.. št* 22 Ljubljana, nedelja 28. januarja I940 Cena t Din Jp»ownisrvo .luotiano Mrathevi. . - leietor ?»ev 31U 1123 3124. 3I£> iVit inseratm sdaeiek (Jubliano Selen* Oorgovo m - ie» 3492 m j^V/ •'odružnico Maribor Graiski irg it. 7 fetetor št ^odružmco Cetie Kocenovo ulico t feietor ti 190 Računi ori oosi ček ravod hj ljub-liano i» 17749 zhaio vsak dan razen ponedeljka Naročnino uiašo mesečno 26 din. Zo inozemstvo 40 din. Uredmštvoi | ubija na Knafifevo ulico 5. telefon 3122 3123. 3124. 3)26 3126. Maribor, 3ra|ski trg štev 1 telefon štev 2455; Celie Sfrossmayerievo ulico štev I, »eieton štev 65 Rokopisi e ne *račak> Nesreča »Ljubljane« V času ko sleherni dan čitamo poročila angleške, francoske in nemške admiralitete o izgubah, ki jih terja od njihovih mornaric pomorska vojna, je tudi nas kakor strela z neba zadela temna vest da je postal žrtev razdivja-*th elementarnih sil naš ponosni tor-»*ae\1i za-naVn^^^rn "»'Vli ""'"••»lejskih vrelcev po Nemrih. za dobo 99 let. 2 Nem«k* pksplf a+a":.i*> *»>terr»?5!t*i, np«« na t »»m n?"t 1?» P"nhi>''"9 zveza meri Nem^Mo 'r pm»>"n!jo za prevoz !■» Plimnniv v N**!***"^. 3 Ek«r>lo!>tac;ja ma-tra»'S1'*b m^r^V^nr v h"';!n' roq"> in cvftbnrlo^ prflV07 r"de po Črnem morju in Dunavu v Nemčijo. 4. Fk"n'«"facija rudnfkfh bogastev v se- vei-ni Pn«iji, 5 Olajšave za r>r«»vo7 blaga v Nemčijo po sovjetskem ozemlju. 6 Sodelovanje nemških strokovn'avov v — • prometnem in vojnem ministrstvu. Posian;k Skvarčev je obvestil Ribben-tropa. da so nemške zahteve ogromne in da ni pooblaščen, da bi mogel zavzeti do njih kako dokončno stališče, nego iih bo moral proučiti sovietski politični urad Brez nadaljnjega je lahko pristal le na nemško eksplcatac;jo petrolejskih vrelcev v zapadni Ukrajini, na svobodno "Porabo gališk h železniških prog v dolžini 300 km. ki veže'o Nemčijo z Rumurijo. ter na eksrloatacijo manganovih rudn;kov pri Krivem roeu. V danem primeru bi sovjetska vlada odstopila celo 50 do 60 km širok koridor vzdol? madžarske meje Nemčij. Ostale nemške zahteve r>a morata vsekakor proučiti moskovski politbiro in sovjetska vlada. Italija—ICemčija—Halkan Italijanski In nemški Interesi na Balkana si ne nasprotujejo In so pretežno gospodarskega značaja Pariz, 27. jan. j, (Havas). Angleško-fianeoski diplomatski krogi izjavljajo, da je petrolejsk: urad, ki je bil ustanovljen v Rumuniji, v glavnem zasluga nemškega delegata Clodiusa, ki se mu je ta uspeh posrečil za časa njegovega zadnjega bivanja v Bukarešti. Po tem uspehu, pravijo v diplomatskih krogih, je Olodius odpotoval v Rim, da bo z merodajnimi italijanskimi činitelji razpravljaj o bodoči gospodarski organizaciji Balkana. Napačno bi bilo soditi, pravijo v teh krogih, da sta si italijansko in nemško staTšče glede gospodarske politike na Balkanu v kakem nasprotju. Italijanski cilj glede Balkana je po mnenju teh krogov zaenkrat samo eliminacja sovjetskega vpliva iz jugovzhodne Evrope, nikakor pa ne tudi eliminacija Nemčije iz njenih pozicij ki si jih je doslej pr borila v jugovzhodni Evropi. Tudi v bodoče Italija nikakor ne namerava Nemčije ovirati pri njeni gospodarski ekspanziji na Ba^anu. Kako edini sta si Italija in Nemčija glede vprašanj, ki se tičejo Balkana, se je jasno pokazalo v enotn;h komentarjih nemškega in italijanskega tiska v r-adnj h dneh, ko je rumunski petrolej razburil duhove v Evropi. Tako nemška kakor ta-lijanska vlada sta mnenja, da resnična nevarnost preti Rumuniji samo s strani zapadnih velesil. V merodajnih ttaMjan-skih krog-Ji vidijo v nemškem interesu za da se ie potopila skoraj z vsem moštvom O nesrečah, ki se dogajajo pri manevriranju podmornic, niti ne govorimo. Dovolj v svežem spominu je še nesreča podmornice »Thetys«. Udarec, ki je bil zadan naši mornarici z nesrečo naše »Ljubljane«, je gotovo boleč in težek Igra usode pa nam ie bila kljub vsemu milosti ji va Prizanesla ie življenjem naših mornarjev in terjala samo eno žrtev kateri se klanja danes vsa Jugoslavija kot "*rtvi no-žrtvovania in čuta dolžnosti naših nla-vih fantov Je to strojni inženjer Gris-bah. ki je vztrajal pri strojih do po-sledniega trenutka in z otvoritvijo ventilov na parnih kotlih po vdom vode v stiojne prostore preprečil še večjo nesrečo. Usoda nam ie bila naklonjena tudi v toliko, da se ie nesreča zgodila na mestu. ki omogoča, da bodo lahko naši strokovnjaki dvignili potopljeni brod v doglednem času ter ga po temeliitem popravilu zopet uvrstili med edinice naše vojne mornarice, ki čuva v burji in vihariu obale našega Jadrana in z niimi naša vrata v svet. Nesreča »Ljubljane« pa bo v vsej Jugoslaviii le še pomnožila razumevanje za našo stražo na Jadranu in poglobila simpatiie za našo vojno mornarico katere žalost je žalost vsega naroda, a katere odločnost v obrambi nažega morja je istotako odločnost vsega naroda. vzhodno Evropo posebej močno garancijo, da Sovjetska unija navzlic prijateljskim odnošajem z Nemčijo ne do mogla razširiti svojega vpliva na jugovzhodno Evropo. Kar se pa tiče nemških odnosov do Sovjetske unije in Italije, pravijo v francoskih diplomatskih krogih, da Hitler zaenkrat nima potrebe izbirati med Stalinom in Mussol nijem. da pa vse njegovo stremljenje tež), za tem, da bi odstranil s poti vse sporne stvari, ki bi utegnile dovesti do konflikta med Rimom in Moskvo. Konferenca neonskih poslanikov iz balkanskih držav Bern, 27. jan, j. (Havas). BerlinsKi dopisnik švicarskega lista »Basler Nachrich-ten« poroča, da se je 26. januarja končala konferenca, h kateri so se sestali v Berlinu nemški poslaniku v Budimpešti, Bukarešti, Beogradu in Sofiji. Dopisnik švicarskega lista pripominja, da za to konferenco m bil določen nikak program, marveč so prišli omenjeni poslaniki v Berlin samo poročat o trenotnem položaju v državah, kjer so akreditirani. 26. januarja je z zakasnitvijo prispel v Berlin tudi nemški poslanik v Atenah, ki je dal v zunanjem ministrstvu svoje pomočilo. Dop:snik švicarskega lista pripominja, da ima informacije o tej konferenci neposredno od udeležencev. Italijansko svarilo Bukarešti Rim, 27 jan. z. V rimskih krogih kažejo dokaj neprikrito nerazpoloženje zaradi stališča. ki ga zavzema Rumunija Italijanski listi beležijo poročila angleških in francoskih listov, da bi bila Rum. n ja v skrajnem primeru pripravljena dati Dobrudži in Transilvaniji avtonomijo V Budimpešti pa s tem niso zadovoljni. Zato je bilo iz Rima poslano Bukarešti novo svarilo, naj pokaže večjo popustljivost. Rimski krogi vztrajajo na tem, da mora Rumunija za ceno miru in svoje lastne varnosti doprinesti tudi primerne žrtve. Madžarsko stališče Budimpešta, 27. jan. z. Zastopnik Ex-change Telegrapha je dobil z avtoritarne strani izjavo, da se Madžarska tudi glede odnošajev do Rumunije zaveda velikih skupnih interesov. To pa ne pomeni, da bi Madžarska priznala status quo in se odrekla svojim revizionističnim zahtevam Madžarska noče izkoristiti sedanjega mednarodnega položaja in ne ograža miru, pričakuje pa, da bo Rumunija v interesu vsega Balkana pristala na modus vivendi, za kar pa ni dovolj, da prizna posameznim pokrajinam avtonomijo, marveč se mora odločiti tudi za teritorialne koncesije. Nemške zahteve do Rumunije Bukarešta, 27. januarja, j. (Havas). V dobro poučenih francoskih političnih krogih zatrjujejo, da pomeni odhod vodje nemške gospodarske delegacije Cloudiusa iz Bukarešte samo odložitev, ne pa prekini- 1 tev trgovinskih pogajanj z Rumunijo. Isti krogi zatrjujejo, da Clodius za časa svojega bivanja v Bukarešti ni mogel priti v stik z vsemi merodajnimi činitelji, ki odločajo v rumunskem gospodarstvu. Kakor zatrjujejo, je Clodiusova pot v Rim samo vmesna postaja v njegovi gospodarski misiji ln se namerava Clodius že prihodnji teden Iznova vrniti v Rumunijo. Glede vsebine Clodlusovih razgovorov v Bukarešti zatrjujejo v Istih krogih, da so se ta sukala v glavnem okrog štirih točk: 1. pospešenje železniških transportov ru-munskega petroleja, 2. pošiljatve nemškega orožja v Rumunijo, 3. povečanje dobav ru-munskega lesa Nemčiji in 4. nova določitev tečaja marke pri medsebojnem zaračunavanju. V francoskih političr^i krogih sodijo, da Nemčija ne bo vseh svojih zahtev, ki jih ima do rumunskega gospodarstva, stavila naenkrat, ker bi to utegnilo vzbuditi preveliko pozornost in z gotovih strani tudi Nemčiji nevšečen odpor, ampak da si bo skušala počasi, stopnjo za stopnjo, osvojiti svojo pozicijo v rumunskem gospodarstvu. Vojna zapada proti Rusiji? Zanimiva razglabljanja vodilnega francoskega lista Pariz, 27 jan. p. NocojJnji »Temps« analizira možnost neposredne zavezniške akcije v F-nski proti sovjetski Rusiji List izraža mneme da bi bilo prav iahko mogoče organizirati uč'nkovito podporo zaveznikov Fincem da pa ie treba upoštevati daljnosežni značaj take akcije. Predvsem bi francoske in britanske pomorske eskadre lahko podrle na Severno ledeno morje in blokirale Murmanslc Na ta način bi preprečile da b, Nemci uredili v Murmansku svoje pomorsko oporišče, sov-letske čete pa še nadalje izvaiaie pritisk na Finsko s skrainega severa Pri Pečeng; bi se lahko izkrcali manjši a dobre- izvežbani oddelki francoskega in angle*kt-ga vojaštva Skupno s finsko vojsko pod vodstvom generala Valeniusa bi lahko pot>snili sovjetske čete prot' vzhodu in iugu ter severno Fin sko razbremenili od slehernega sovjetskega pritiska Železniška proga k* edina veže Finsko z ostalim svetom, bi se lahko popolnoma osvobodila sleherne nevarnosti in Finski bi se lahko v bodoče po njej pošiljala izdatna materialna pomoč. Sporedno s tem pa bi morali zavezn;ki vezati večjo sovjetsko vojsko na drugi fronti Predvsem bi prišla vpoštev najobčutljivejša točka sovjetske Rusije, obala ob Črnem morju, kjer bi nastopile zavezniške pomorske vojne sile. Položaj Rumunije bi se na mah izboljšal tudi glede na sovjetske teritorialne zahteve v zvezi z Besarabijo. Poleg tega pa bi rumunsko težko topnirtvo stalno ogražalo Odeso m sovjetsko pomorsko oporišče v njej. Finska pričakovanja Helsinki, 27 jan z. Tu sc razširjene vesti. da nameravata zapadni velesili poslati Finsk v pomoč v Franciji organizirano poljsko armado. V finskih krogih je bila ta vest sprejeta dokaj skeptično, ker se boje, da bi moglo to dati Nemčiji povod, da stopi odkrito na stran sovjetske Rusije in začne vojno proti Finski. Amerika računa s poostritvijo vojne Pozvala je vse ameriške državljane, naj do spomladi za puste Evropo in se vrnejo v Ameriko Kodanj, 27 jan. j. Berlinski korespon-dent lista »Politiken« pnobčuje v svojem listu brzojavko, v kateri pravi med drugim: Pred nekaj tedni so se v Berlinu razširile vesti, da je ameriško poslaništvo naročilo vsem ameriškim državljanom naj v določenem roku zapuste Nemčijo Pozneje se je izvedelo, da je vlada Zedinjenih držav izrazila željo naj bi se vsi ameriški državljani. ki se mude kjerkoli v Evropi, vrnili v Zedinjene države. Nato so vs' ameriški državljani v vseh evropskih prestolnicah dobili od tamkajšnjih ameriških poslaništev povabila naj se vrnejo v roku 3 in pol mesca v Zedinjene države, ker bodo v nasprotnem primeru izgubili ameriško državljanstvo. Korespondent danskega lista pripominja še. da je ameriško poslaništvo v Berlinu že pred dalje časa izvedlo repatriacijo vseh žensk in otrok na področju nemške države. Prav tako mora po zatrdilu dopisnika dan- skega lista vsak ameriški žurnalist. ki se po poslu zadržuje v Evropi, imeti posebno dovoljenje ameriške vlade, ker v nasprotnem primeru izgubi ameriško državljanstvo. Ta ukrep ameriške vlade tolmačijo kot dokaz, da pričakuje, da bo pomladi prišlo v Evropi do prave vojne. Zato je iz varnostnih razlogov poskrbela, da se ameriški državljani pravočasno umaknejo. Okrog Rooseveltove kandidature Washington, 27. jan. AA. (Štefani). Demokratski senator Willer je naslovil na Roosevelta poziv, naj se izrazi, ali bo sprejel tudi tretjič kandidaturo za predsednika USA, da bi se na ta način odstranila ne-sporazumljenja, ki so nastala v stranki, medtem ko se druge stranke že resno organizirajo za volilni boj. Delavska zveza bi pozdravila odločitev senatorja Willerja, da sam kandidira za predsednika. »Stvar Finske je tudi stvar švedske" Izjava švedskega zun. ministra Gunterja — Zahteva po razpustu komunistične stranke zaradi veleizdaje glašajo, da je bila od lanskega septembra dalje tudi švedska komunistična stranka prav za prav samo še orodje sovjetske vlade, kar je popolnoma jasno pokazala v svojem stališču do sovjetskega napada na Finsko. Berlin, 27. jan. z. Izjava švedskega zunanjega ministra je vzbudila v berlinskih krogih precejšnje nezadovoljstvo. V Berlinu smatrajo, da taka nevtralnost, kakor jo je očrtal v svoji izjavi zunanji minister Giinther, ni združljiva z načeli nevtralnosti, kakršno pričakuje Nemčija od resnično nevtralnih držav. Poziv norveškim ženam Oslo, 27. januarja. AA. (DNB) Princesa Marta, soproga prestolonaslednika, je objavila snoči po radiu nujen poziv norveškim ženam, naj sodelujejo pri nedavno ustanovljenih organizacijah, katerih namen je registrirati vse norveške žene, ki želijo prostovoljno obavljati kakršnokoli delo v primeru, da bi bili moški mobilizirani. Princesa Marta Je Izjavila, da nor-zmerom naperjeno proti bitnim Interesom 9 veške žene čutijo globoko antipatijo proti države, v svojih metodah povsem nedemo- vojni ln sili, da morajo pa navzlic temu kratično, česar demokratična država, ka- gledati stvarnosti v oči in ukreniti vse pokor je Švedska, ne more trpeti. Listi nava- trebno, da bi bila katastrofa film manjSa. jajo primer francoskih komunistov, ki «0 Dolžnost norveških žena je nuditi potrebno pripravljali očitno Izdajo Francije, ln na- , pomoč za obrambo neodvisnosti Norveška. London, 27. januarja. AA. (Havas) švedski zunanji minister Giinter je dal dopisniku »Daily Telegrapha« intervju, v katerem je med drugim dejal, da je stvar Finske istotako stvar Švedske. Švedska enodušno smatra, da je potrebno napraviti vse, kar je v sedanjih okoliščinah mogoče, da se pomaga Finski. Vsi Švedi so prepričani, da je interes Finske istočasno interes Švedske in da bodočnost Švedske v veliki meri zavisi od bodočnosti Finske. Giinter je z zadovoljstvom ugotovil, da uživa Finska simpatije skoro vseh držav na svetu in da so ji številne države dale materialno podporo. Ta mednarodna podpora Finski je činitelj. ki omogoča, da z zaupanjem gledamo v obnovo mednarodnega reda, ki si ga želijo vsi narodi. Stockholm, 27. jan. j. (Havas). švedska konservativna stranka je stavila vladi predlog o razpustu komunistične stranke na švedskem, švedski listi se danes obširno bavijo s tem predlogom ter ga v splošnem odobravajo. Listi pripominjajo, da je bilo delovanje švedske komunistične stranke Churchill o vojni Nov govor vodilnega angleškega politika — Bilanca vojne na morju — Pomen prvih petih mescev London, 27. jan s. Danes popoldne je bi lo v Manchestru četrto veliko javno zbo revanje, kakršna se sedaj stalno vrše v Angliji, da imajo na njih priliko člani vojnega kabineta poročati o položai-i Na da na;njem zborovanju je govoril mornariški minister \Vinston Churchill Njegov govor je trajal skoro polno uro. Prenašale so ga vse radijske postaje v Angliji in v Zedinje-nih državah. Čeprav je bilo občinstvo ob začetku govora opozorjeno, da naj ne pre kinja z odobravanjem govornika, so bile vendar Churchillu ponovno prirejene burne ovacije Prišlo pa je tud' do nekaterih incidentov, ki so za več minut prekinili govor. Govor se je bavil po veliki večini samo z notranjimi vprašanji. Zunanje politike se je dotaknil Churchill samo mimogrede in n: niti z besedico več namignil na svoj znani nedavni apel na nevtralne države, da naj se združijo »v skupni akciji proti napadalcem«. V uvodu je dejal Churchill, da se po petih mescih vojne ni zgodile ono, kar bi bilo pričakovati v boju z največjo vojaško silo in največjo letalsko silo na svetu. Čeprav ni v začetku vojne nihče vedel, kako se bodo stvari razvijale, je vsak storil svojo dolžnost. To ni bila pripravljena vojna, pripravljena niti od vlade, niti od posameznega sloja ali stranke Nasprotno, vlada je do zadnjega trenutka delala za mir. V od ločilnem trenutku nas je predsednik vlade poneljal v vojno proti napadalcu. Poti nazaj ni. Ne vem. kako se bo vojna razvijala, ne vem. kam bo vodila in kako dolgo bo trajala. Prepričan pa sem, da bo na koncu zmagah pravica, da svoboda ne bo poteptana in da se bo začel napredek človeštva. Doslej je vojna na zapadu padla samo na mornarico in na oni del letalstva, ki daje •nornarici neprecenljivo pomoč. Sovražnik si z vsemi sredstvi prizadeva, da uniči našo pomorsko trgovino in nas z gladom spravi pod svoj jarem. Udaril je na nas z vso svojo silo. Naša mornarica se mora braniti proti vsem mogočim načinom napadov. Na podlagi svojih izkušenj se vedno čuvam, da bi bil preveč optimističen, morate pa z mano soglašati, da doslej naša mornarica naroda ni razočarala. Tmeli smo stalne izgube in tudi v bodoče bo tako. Podmornice in mine Churchill se je pri tem s toplimi besedami spomnil žrtev pomorske vojne, nato pa nadaljeval: Doslej so dosegla na^a prizadevanja na morju znatne uspehe. Nemška trgovina in ladje so pregnane z morij. Dovoz važnega vojnega materiala Nemčiji je preprečen, nemški izvoz ustavljen Več ko polovica podmornic, s katerimi je Nemčija šla v vojno, je najbrže uničenih. Gradnje novih nemških podmornic so zaostale celo za našimi računi. Nobenega dvoma ni, da bo nevarnost, ki jo povzročajo mine, resna in da nas bo mnogo stala. Prepričan pa sem, da je nafa znanost na najvišji stopnji in ne vidim, zakaj ne bi bila nevarnost min spravljena pod kontrolo enako uspešno kakor v svetovni vojni. Nihče od vas naj ne obupava če čita vsak dan o izgubah naših ladij zaradi min. Vsakdo naj se spomni, da po več nego petih mescih vehementne vojne stoje šanse za vsako ladjo, ki se drži v angleških konvojih navodil admiralitete, 500 : 1 proti njeni potopitvi. Skoro 7.500 ladij je doslej od izbruha vojne dalje potovalo v konvojih in samo 15 od njih je bilo potopljenih. Naš konvojski sistem pn bo še izboljšan. Racioniranje živil Morali smo se odločiti za racioniranje nekaterih živil. Razlog je ta, da hočemo vsako tono porabiti, da povečamo dovoz in produkcijo municije, obenem pa, da ohranimo in razširimo svoj eksport, da dobimo na ta način tuja plačilna sredstva, s katerimi lahko kupujemo še več municije in vojnega materiala. Sedaj ni čas za razkošje, temveč za vzdržnost in vztrajnost. Zato je potrebno racioniranje, tudi če imamo dovo'j virov na razpolago. In zato reguliramo vsako tono prometa na morju tako, d? zasred"iemo samo svrho zmage. Organizirati moramo tudi poljedelstvo tako, da bo najmanj na oni višini kakor leta 1918. Producirati moramo več živeža in prilagoditi se moramo oni hrani, ki jo laže pridobivamo, življenjski stroški morajo biti zmanjšani. Na ta način bomo lahko zhrali svoje sile za uspešno ofenzivno akcijo. P-Zprave za psirclad 2c ~voj čas sem dejal: če dosežemo po-ndn 1 brez prekinitve naše pomorske trgovine in brez resnih dogodkov na kopnem ali v zraku, smo dejansko dobili začetno kampanjo v vojni. Mnogo svojih ogromnih virov smo že mobilizirali. Res tudi sovražnik to dela. Razširil ie svojo armado, povedal in izbolj?al svoje leta'stvo. Toda moramo se spomniti, da se ie Nemčija že najmanj tri leta pripravljala na vojno. Morda sedaj nima več na razpolago niti rezerv delovnih sil, niti materiala in energij, da bi svojim pripravam še kaj dodala. Mi pa vse to imamo. Naše življenje je treba še preurediti od mirnega stanja na vojno. Imamo še 1,300.000 brezposelnih, od katerih polovico bi lahko porabili za delo za vojne svrhe. Ta proces preureditve hitro napreduje. Teh nekaj mesecev odloga, v katerih smo izpolnili svoje priprave, je bilo prav od Boga poslanih. Ne dvomim, da je Nemčija že izgubila svojo najboljšo šan-so za zmago. Milijoni mož morajo povečati izdelovanje municije in orožja vseh vrst. Seveda smo na podlagi izkušenj zadnje vojne napredovali mnogo hitreje nego tedaj. Apeliram na oomoč delavstva in strokovnih organizacij. Vlada in parlament Vodstvo vojne predstavlja veliko breme za vlado. Vendar je vlada stalno pod kontrolo javnega mnenja in kritike. Deležna je tudi podpore parlamenta, ki nikdar ni okleval v tem konfliktu. Ne dvomim, da bi bil pripravljen dati v primeru potrebe vladi edna pooblastila. Mnogo ostrih debat in kritik je bilo že v parlamentu. Vlada pa ne odklanja dobre kritike nikogar, ki mu gre za to, da dobimo vojno. Strah nacionalnega socializma in boljševizma pred kritiko je njihov največji riako. Mi- slim, da bo sedanja vojna pokazala, kaj je mogoče doseči pod totalitarnimi sistemi, ki jih nadzirata GPU in Gestapo. Kar smo videli v sovjetski vojni kampanji, ki je zaustavljena od hrabrega finskega naroda. naj daje novega poguma angleški in francoski demokraciji v njuni borbi z nacionalnim socializmom. Moči obeh taborov Angleški in francoski imperij sta skupaj vsekakor močnejša v energiji in moči nego nacionalno-socialistična Nemčija. Hitler pravi, da ima nod seboj 90 milijonov, toda 20 milijonov od teh se pokori le sili. Mi ~ami, Anglija in Francija, razpolagamo s 35 milijoni ljudi, nadaljnjih 20 milijonov pa je še Angležev v dominionih. Vsi ti hite na fronto. Poleg teh pa imamo še ogromne mase ljudi drugih ras, ki so vsi združeni v zdravem instinktu, da smatrajo nacionalni socializem kot smrtno nevarnost za svoj napredek. Churchill je nato podrobno govoril o azmerah in dogodkih na Češkem in v onem delu Poljske, ki je pod nemško oblastjo. Orisal je življenje v koncentracijskih taboriščih, navajal aretacije in usmrtitve, podal statistiki gospodarskega ln kulturnega življenja. Trdil je, da je bilo po zanesljivih cenitvah na Poljskem ustreljenih že okrog 15.000 intelektualcev. Opozoril je na ugotovitve, ki jih je o vsem tem objavil vatikanski radio v svojem nedavnem govoru o Poljski. Nato je končal: »Na podlagi teh podatkov lahko presodite. kakšna bi bila naša usoda, če bi bili podjarmljeni od Nemcev. Iz tega spoznanja pa lahko črpamo moč in inspiracijo, ki naj nas vodita naprej na naši poti, dokler ne bosta pravičnost in svoboda izvojevani.« Hertzog podlegel Capetown, 27. jan. s. (Reuter.) Južnoafriški parlament je danes po celonočni seji z 81:59 glasovom odklonil predlog bivšega ministrskega predsedn;ka genera'a Hertzoga, da naj Južna Afrika ukine vojno stanje z Nemčijo. Pozneje je bilo objavljeno, da se je nacionalistična stranka dr. Malana pridružila opoziciji generala Hertzoga. Ni pa pričakovati, da bi zaradi tega nastala nova razporeditev sil v parlamentu. Angleško-japonski spor V Tokiu niso zadovoljni z angleškim odgovorom in so že začeli izvajati represal^e Sovjeti pripravljajo novo veliko oSenzivo Razočaranje nad tanki — Pomanjkanje sovjetskih oficirjev — Pritisk na finsko prebivalstvo Helsinki, 27. januarja. AA. (Štefani) Finski letalci, ki so izvedli celo vrsto oglcd-niških poletov, potrjujejo izjave sovjetskih ujetnikov, da se severno od Ladoškega jezera zbirajo v ogromnem številu sovjetske čete. Zdaj pričakujejo nove sovjetske ofenzive. Rim, 27. januarja. AA. (Štefani) Posebni dopisnik milanskega Corriere della Sera poroča o zelo zanimivi izjavi, ki jo je dal neki sovjetski major. Ta major je poveljeval tankom pred nekaj dnevi in so ga nato Finci ujeli na Karelski ožini. Izpovedal je, da ima sovjetska Rusija zdaj mobiliziranih 2 in pol milijona mož. Pred nekaj leti so tankom v sovjetskih vojaških krogih pripisovali velik pomen. Zato je bil izdan ukaz, da je treba začeti z graditvijo tankov v velikem številu in tako je prišlo tudi do tega, da so zgradili v enem samem mescu nad tisoč tankov. Ko pa so te tanke pozneje uporabljali tudi v španski državljanski vojni, se Je lahko vsak prepričal, koliko je to orožje vredno. Po tej izkušnji so popolnoma ustavili nadaljnjo graditev tankov. Sovjetski major je tudi dejal, da je sedanji poveljnik sovjetskih čet na finskem bojišču maršal Budjeni in da je prejšnji vrhovni poveljnik general Mereškov zdaj na čelu čet na Karelski ožini. Po izjavi tega sovjetskega majorja je najšibkejša točka sovjetske vojske nezadostno število oficirjev. Razen tega so se razpasle v kro gih višjih oficirjev razne intrige. Helsinki, 27. jan. s. (Reuter) Kakor izgleda, je sovjetska ofenziva na severu Ladoškega jezera zasledovala dva cilja: predvsem je hotela priti za hrbet finskim četam v Mannerheimovi liniji na Karelski ožini; nadalje pa je hotela razbremeniti večji sovjetski oddelek, ki je pri mestu Kitele odrezan od zaledja ter je prišel v Helsinki, 27. jan. j. (Havas) Po informacijah iz Tallina se vrše v Kremlju vojaška posvetovanja glede bodočih metod, ki se naj uvedejo za pospešenje sovjetske vojaške akcije na Finskem. Kakor vedo povedati informatorji iz Tallina, so se v Kremlju odločili, da se bodo tudi v bodoče nadaljevala bombardiranja finskih mest v sedanjem obsegu, ker se nadejajo, da bodo na ta način najlažje štrli moralno odpornost finskega civilnega prebivalstva, kar bi imelo odločilne posledice tudi na fronti. Finsko vojno poročilo Helsinki, 27. jan. br. Vrhovno poveljništvo finske vojske je popoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Na Karelski ožini je bil dan relativno miren. Finsko topništvo je onemogočilo akcijo nekaterim ruskim baterijam ter je razdejalo tudi nekaj strojniških gnezd v prvi črti. Severovzhodno Ladoškega jezera je prišlo tudi danes še do več sovjetskih spopadov na raznih točkah fronte, ki pa so bili vsi odbiti. Nekaj manjših sovjetskih oddelkov je bilo pri tem popolnoma uničenih. Na druerih sektorjih fronte so bile uspešno na delu finske izvidniške čete. Sovjetske letalske akcije so bile včeraj naperjene na posamezne kraje v severni Finski. Več hiš je bilo razdejanih. Sovjetska letala so s stroinicami obstreljevala civilno prebivalstvo. Včeraj so bila sestreljena tri sovjetska letala. Poaefffeč^a sovjetska podmornica H°lsinkj, 27 jan. j. (Havas) Iz zanesljivega vira se je danes izvedelo, da ie v Finskem zalivu zadela neka sovjetska podmornica, ki je tamkaj opravljala kontrolno Tokio, 27. jan. br. Danes je angleški poslanik sir Craigie izročil zunanjemu nrni-stru odgovor angle-ke vlade na japonsko protestno noto zaradi incidenta, ki se je pripetil, ko so angle;ke vojne ladje ustavile japonski potniški parnik »Asama Maru« m zajele na parniku okrog 30 Nemcev, članov potopljenega nenvkega parnika »Colum-bus«, ki so nameravali preko Japonske in sovjetske Rusije priti nazai v Nemčijo. Razgovor veleposlanika z zunanjim ministrom je trajal dve uri. Komunike ki je bi! pozneje izdan, pravi, da sta obe strani ostali na svojem stališču in da bn potrebna nadaljnja izmena misli. Vsebina japonskega protesta, kakor tudi angleški odgovor bosta objavljena prihodnje dni istočasno v Londonu in Tokiu. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je an- gleški odgovor sicer vljuden, da pa samo razlaga angle;ko stališče. Zunanji minister Arita pa pričakuje, da bi angleška vlada svoje stališče izpremenila. London, 27 jan. j. (Reuter). Angleški konzu'at v Ticncinu je bil službeno obveščen cd japonske vlade, da se bo od danes naprej zopet poostrila japonska blokada angleških in francoskih koncesij na Kitajskem. Od jutri naprej bodo vsi vhodi v koncesije strogo zastraženi in zaprti z ovirami, ki bodo pod električnim tokom. Šanghaj, 27. januarja. AA. Reuter: V tukajšnjih uradnih krogih pravijo, da britanske oblasti nameravajo ostro protestirati pri japonski vladi zaradi ustavitve in preiskave britanskega parnika »Vingsang« oo strani japonske vojne ladje. Posvetovanja japonskih podanikov iz vseh evropskih držav v Budimpešti Budimpešta, 27. jan. j. (Havas) Tu zaseda konferenca japonskih poslanikov, akreditiranih skoraj v vseh evropskih državah. Konferenca je trajala včeraj ves dan in se tudi danes nadaljuje. Po zatrdilih iz japonskih političnih krogov bodo japonski poslaniki na tej konferenci izmenjali misli glede na splošni mednarodni položaj, v prvi vrsti pa proučili medsebojne odnošaje držav jugovzhodne Evrope in sredozemske kotline ter stališče teh držav do Sovjetske unije. Nadalje bo konferenca skošala ugotoviti osnove bodočega razvoja mednarodnega položaja v Evropi in njih morebitne posledice za probleme, ki se tičejo Daljnega vzhoda. V nekih madžarskih listih se je pojavila verzija, da so japonski diplomati razpravljali na konfe- renci tudi o možnosti ustvaritve novega protiboljševiškega bloka. Budimpešta. 27. jan. br. Konferenca japonskih poslanikov iz vseh evropskih glavnih mest. ki je vzbudila ogromno pozornost vse evropske javnosti, se je danes nadaljevala. Čeprav traja že dva dni. doslej ni bilo mogoče izvedeti nikakih podrobnosti o vprašanjih, ki so na dnevnem redu te konference. Znano je le, da so si poslaniki izmenjali svoje informacije o evropskem položaju in zavzeli do posameznih aktualnih vprašanj skupno stališče. Konferenca se bo zaključila šele jutri dopoldne. Jutri zvečer bodo poslaniki spet zapustili Budimpešto in se vrnili na svoja mesta. Priprave za dvi ponesrečene „L Poleg domačih strokovnjakov sodelujejo tudi italijanski specialisti nevaren položaj. Izgleda, da se je ta drugi namen sovjetske ofenzive posrečil, med ' službo, na mino in se potopila, tem ko prvi ni uspel. z zvočniki Popoln mir na zapadu — Nemško vrhovno poveljstvo zanika vesti o nemških četah v vzhodni Galiciji šlbenik, 27. jan. o. Opoldne je prlplul v šibeniško luko italijanski parnik »Gladiator«, last družbe »Tripkovič« v Trstu, da pomaga pri dviganju potopljenega ru-šilca »Ljubljana«. Na »Gladiatorju« je prispel tudi direktor italijanske družbe za reševanje potopljenih ladij, bivši korvetni kapitan nekdanje avstro-ogrske vojne mornarice in med svetovno vojno znani brzi letalec Bonfield, ki se je kasneje oženil s hčerko brodolastnika Tripkoviča. Tudi iz pomorskega arzenala v Tivtu so prispeli v šibenik strokovnjaki za reševalna dela, ki jih vodi inženjerski major Armanda. Major Armanda se je v dopoldne spustil večkrat na morsko dno, da ugotovi položaj potopljenega rušilca in vse okoliščine v zvezi z njegovim dviganjem. Gre za to, da bi se razpokline rušilca, ki jih je dob'l na desni strani, zadelale s cementom, ter voda izčrpala, nakar bi se rušilec sam dvignil na površje, če se ne bo posrečilo zamašiti razpoklin, potem se bo moral rušilec dvigniti z dvigali in s pomočjo kompliciranega sistema kesonov. Oficirji in mornarji rušilca »Ljubljane«, ki so jih nastanili v komandi mornarice v Mandalinl ln na pristaniških ladjah, so bili poslani na razne službe. Strokovnjaki, ki so se spustili na morsko dno so ugotovili, da je rušilec nagnjen na levo stran ter leži na pečini. Menijo, da ga bodo dvignili v osmih dneh, če ne bodo nastale kake posebne komplika^ cije. Dela za dviganje se bodo pričela v ponedeljek. Zanimivo je, da ni remorker »Gladiator« last tržaške družbe Tripkovič prispel na poziv naših oblasti, temveč ga je italijanska družba poslala sama, čim je izvedela za nesrečo rušilca »Ljubljana«. Ta remorker je opremljen z najmodernejšimi pripravami, sesalkami in dvigali za reševanje. Zahvala za sožalja iz Slovenije Ljubljana, 27. jan. a. Na brzojavko bana dr. Natlačena o priliki nesreče torpe-^ dovke »Ljubljana« je minister za vojsko in mornarico, armijski general Milan Nedič odgovoril z brzojavko, ki se glasi: »Zahvaljujem se! Bela Ljubljana je večna. Armijski general in minister vojske in mornarice Nedič-« Ljubljanski župan je dobil naslednji brzojavni odgovor iz Zemuna: »U ime kraljevske mornarice i posade velike torpiljar-ke »Ljul.-jane« zahvaljujem najtoplije vama i gradjanstvu grada Ljubljane na utešnim rečima. nadajuči se zajedno s vama, da če kraljevski brod »Ljubljana« uskoro zauzeti svoje mesto u redovima flote. — Komandant n""""""' ~'1Tii-ral Polič.« Pariz, 27. jan. br. Vrhovno poveljništvo fiancoske vojske je davi objavilo naslednje 289. vojno poročilo: Nikakih posebnih dogodkov. Berlin, 27. jan. br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Na zapadu so bile v akciji izvidniške čete in topništvo. Nemška lovska letala so bila na stražnih poletih nad francosko-nemško mejo. Trditev angleških listov, da so nemške čete v ruski vzhodni Galiciji, je popolnoma neresnična. Berlin, 27. jan. A A V svojem poročilu o položaju na fronti pravi agencija DNB da včeraj ni bilo posebnih dogodkov. Francozi so v okolici Altenheima prvič poskušali po zvočnikih širiti med nemškimi vojaki propagando proti Nemčiji. V bližini Altenheima in pri Breisachu je nemško topništvo reagiralo na tako propagando. V okolici Manderna je bil odbit neki sovražni napad. Nove nemške „Berte" Bruselj, 27. jan. z. Kakor se doznava, preizkušajo Nemci te dni nov dalekostrel-ni top, ki še daleč prekaša slovito »Ber-to« iz svetovne voine. Novi top je kalibra 28 cm. Izstrelki tehtajo 300 kg. »Berta« je lahko streljala v daljavo 180 km novi nemški top pa strelja na 250 km Zar-etna brzina izstrelka znaša 1800 kim. Ko doseže izstrelek stratosfero se požene v daljavo 60 km in začne nato z naraščajoio brzino padati na cilj. Žrtve na morju Madrid, 27. januarja. AA. DNB: Neka nemška podmornica je potopila francosko trgovsko ladjo »Tournir« (4.000 ton) ki je plula iz Senegala v Bordeaux. Osem mož posadke je bilo ubitih. Kodanj, 27 jan. br Danes popoldne je danski 2800 tonski parnik »Nainur« na Severnem morju naletel na mino. Ladja pa se doslej še nI potopila in Jo skušajo spraviti v najbližjo luko. Posadka parnika je bila rešena. London, 27. jan. s. (Reuter). švedski parnik »Silvia« (2.500 ton), ki je 9 januarja odplul iz Hula, ni dal od tedaj naprej nobene vesti več od sebe in smutrajo. da je izgubljen Kapitan je izpovedal, da na merava pluti na Norveško. V Tihem Oceanu se je potopil 14.000 tonski ameriški parnik »President Keton«. Japonske laJje so rešile vso posadko. Vzrok potopitve še ni znan. 81. rojstni dan bivšega nemškega cesarja Viljema Amsterdam, 27. januarja. AA. (Reuter.) Bivši nemški cesar Viljem je proslavil danes svoj 81. rojstni dan. Prva mu je čestitala njegova soproga princesinja Hermina. V dvorcu Doorn je bila darovana zahvalna služba božja, ki se je je udeležil tudi bivši cesar Viljem. Zatem je bil prirejen zajtrk, nakar je bivši cesar sprejemal v svoji knjižnici čestitke o svojih najbližjih. Byrd odkril na južnem tečaju novo ozemlje New York, 27. jan. AA. (Štefani). Ad-I miral Byrd je sporočil, da je odkril nova gorovja v bližini Zemlje Maria Byrd ter nekaj zalivov vzhodno od rtiča Kolbek. l Povečanje ameriške vojske ; New Tork, 27. jan. AA. (Havas). Inten-! zivna prizadevanja za nabore mladeničev i v USA so imela za posledico, da so se po-4 večali efektivi za 227.000 mož. Italija je začela graditi cenena športna letala Rim, 2s. jan. AA. (Štefani). Neka italijanska tovarna letal izdeluje zdaj novo vrsto letal, tako imenovana *letala za vse«. Ta letala tipa »Ballila« so namenjena v prvi vrsti turizmu. Imela lxxk> motor po 60 konjskih sil in bodo lahko letela s povprečno hitrostjo 150 km na uro. Takšno letalo bo stalo 28.000 iir. Potres v Palestini Haifa, 27. jan. AA. (Havas.) Davi ob 7.10 so v Haifi čutili lahek potres, ki je trajal 2 sekundi. To je v zadnjih 10 letih prvi potres v Palestini, škode ni bilo. židje še vedno beže v Palestino Haifa, 27. jan. br. V pretekli noči se je v bližini Haife protizakonito Izkrcalo 750 Židov, ki so se pripeljali iz Evrope, zlasti iz Nemčije, z nekim grškim parnikom v Palestino. Vsi židje so bili takoj poslani v neko koncentracijsko taborišče pri Haifi. Fre3 sestankom £ran-crskega p&rlamenta Pariz. 26 lan br. Francoska zbornica se sestane 2. februarja. Za to zsedanje vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Socialisti so prijavili dve interpelaciji. Prva se nanaša na cenzuro ln propagando ter predlaga ustanovitev posebnega ministrstva za propagando in kredite v ta namen. Druga se tianaša na materialni položaj vojaštva. Za razpravo o tem vprašanju bi bila potrebna tajna seja parlamenta Ministrski predsednik Daladler pa se temu odločno protlvL Mraz ln dež v Španiji Madrid, 26. jan. AA. Najnižja tempera tura, ki so jo te dni zabeležili v Španiji, jc bila 24 stopinj pod ničlo in si ;er v Reinosi v Asturiji. V Vittoriji in v Valla-aclidu je padla na 16 stopinj pod ničlo V Glbraltarski ožini divja huda burja in se je moralo mnogo ladij zateči v Ceuto in Algeciras. V pokrajini Murciji pa je bilo mrogo dežja, tako da so reke narasle in preplavile veliko ozemlje. Svetovna razstava krščanske umetnosti Vatikan, 26. jan. A A. (Štefani). Potrjujejo, da bo o priliki svetovne razstave v Rimu Vatikan organiziral veliko razstavo krščanske umetnosti lz vseh dežela, v katerih delajo katoliški misijonl. Vatikan bo sodeloval tudi na razstavi s svojo katoliško razstavo, ki bo obsegala zbirko mojstrskih del, ki bo dokazovala razširjenost katoliške cerkve po svetu. Paviljon sv. sto-llce bo zgrajen poleg monumentalne cerkve, ki bo zgrajena na rimski svetovni razstavi na Mussolinijevo željo. Svetosavsfca proslava v Beogradu Beograd, 27. jan. p. Na vseh šolah v Beogradu kakor tudi po vseh ostalih krajih Srbije so danes svečano proslavili praznik sv. Save. Najsvečanejša je bila proslava na univerzi, kjer so bile slovesno razdeljene nagrade za najboljša dela. Nagrajeno je bilo večje število dijakov. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je v ta namen podaril 10.000 din. Episfcop Valerljan F ribiče vič Sremski Karlovci, 27. Jan. o. V prisotnosti patriarha Gavrila in večjega števila višjih svečenikov je bila danes v patriar-hijski kapeli v Sremskih Karlovcih izvr-šena proglasitev arhimandrita Valerijana Pribičeviča za vikarijskega episkopa srem-skega. Nova označba avt-jmsbilov na Hrvatskem Zagreb, 27. jan. o. V najkrajšem času bodo dobili vsi avtomobili v banovini Hrvatski, ki so imeli doslej reg. številko 3, v dosedanji savski banovini, odnosno 5 v primorski banovini, nove značke, na katerih bo namesto številke za oznako banovine na modri plošči črka H. Anketa o nameščenskih plačah Ljubljana, 27. januarja. AA. 27. januarja 1940 se je nadaljevala na kr. banski upravi v Ljubljani anketa o določitvi minimalnih plač za trgovske pomočnike in za zasebne nameščence. Na današnji anketi so izne-sli svoja stališča zastopniki obeh prizadetih skupin, nakar se je razvila zelo obširna razprava, ki je prinesla banski upravi mnogo koristnih pobud, ki bodo banski upravi služila pri redakciji tozadevne uredbe* četvsrčki v Gsfcku Osijek, 27. jan. o. V družini siromašnega 46 letnega dninarja Pavla Vajde v Ret-fali pri Osijeku se je pripetil izreden dogodek. Njegova hči Rozalija, ki je rodila že šest otrok, je v pretekli noči porodila na enkrat še štiri. Vsi štirje novorojenčki so zelo slabotni, ker so se porodili v 7. mescu nosečnosti. Mater in otroke so prepeljali v osješko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi novorojenčke ohranili pri življenju z umetnim ogrevanjem in hranjenjem. Najprej so se rodile tri deklice, četrti pa deček. Vsi štirje skupaj tehtajo le 4 kilograme in 50 gramov. V bolnišnici so deklice takoj krstili na imena Nada. Vera in Ljubica, dečka pa za Marka. V teh krajih že dolgo ne pomnijo tako redkega primera. Vremenska napoved Zemunska: Topleje. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme. Ponekod nekaj dežja, predvsem v Južnih krajih. Počasi as bo sneg po vsej državi «a£el htfgti. | Prog, dr. Pavle Grošelj | Iz Zagreba je včeraj prišla žalostna vest, da je v starosti 57 let izdihnil na ondotni kliniki g. dr. Pavle Grošelj, honorarni profesor univerze in profesor ženske realne gimnazije v Ljubljani. Zaradi bolezni v grlu se je podal na operacijo, med katero pa mu je srce odpovedalo službo in je blagi mož izdihnil. Zapustil je vdovo iz ugledne družine Karlinovih in sina-edinca Boštjana. Pokojnik bo našel večni počitek pri Sv. Križu. Pogreb bo jutri ob 15. Življenje in delo Kakor pri marsikaterem veljavnem slovenskem možu. smo se tudi pri Pavlu Groš-Iju šele ob njegovi smrti prav zavedli, koliko smo z njim izgubili. Dokler je bival med nami, dokler se je vedno veder in živahen kretal v družbi, stresal domislice na levo in desno ali hitel z neizbežno cigaro v ustih po svojih opravkih, kakor da se mu venomer nekam mudi, i z k r a t k a, dokler je bil Pavle Grošelj tisti prikupni lik med nami, kakršen bo vedno ostal v naših spominih, smo pozabljali na njegovo znanstveno delo, široki javnosti je bil zastrt pogled v njegovo znanstveno delavnico in v zakladnico njegovega izrednega duha. Zdaj kc je končana pot njegovega življenja, ko sc po trpljenju za vedno oneme'a njegova usta in se bodo le še po ljubeznivih anekdotah izgubljali med njegovimi prijatelji, znanci in tistimi pokolenji, ki jih je vzgojil mnogi prebliski njegove duhovitosti, pristopamo pobožno k njegovi znanstveni zapu:čini, s katero se je trajno zapisal v zgodovino slovenske prirodoslovne vede. Življenje Pavleta Grošlja je bilo sicer razgibano, kakor njegov temperament, vendar je zunanji obris njegovega življenja precej skromen. Rodil se je 9. februarja 1F83 v Ljubljani. V rodnem mestu je tudi dovršil gimnazijo. Bil je pravi predstavnik ljub'janskega uradniškega sinu, ki ima polno smisla za humor in satiro, zraven pa plemenito srce. ki vse dobro in lepo spoznava. vse zlo pa odpušča. Kot pesniška duša je bil ves zaljubljen v prirodo, zato se jc tudi odločil za študij naravoslovja na D maju. kjer je bil promoviran leta 1907. Še isto leto je napravil usposobljenostne izpite za srednje ;ole. Temeljito podkovan v prirodopisu. fiziki in matematiki pa široko razgledan po znanstvenem in umetniškem svetu je nastopil naslednje leto pro-fesuro na ženski gimnaziji v Ljubljani. O tem. kak profesor, vzgojitelj in voditelj je b;l Pavle Grošelj, pač najlepše pričuje spoštovanje vseh onih gojenk ki sc danes v samostojnih inteligenčnih poklicih ali pa kot matere že pošiljajo svoje hčerke na žensko realno gimnazijo v Ljubljani. M ademu znanstveniku je bila na široko odprta pot k vseučiliški karieri Toda bi! je preveč navezan na Ljubljano. Tako je leta 1917 odklonil povabilo za prosektor-ja v biološko morfološkem zavodu na me-diemski faku'teti v Zagreba. Pričakal je osvobojenja. M'ada univerza v Ljubljani ni mogla pogrešiti njegovega sodelovanja in Pavle Grošelj je bil takoj leta 1919. imenovan za honorarnega nastavnika, leta 1922. pa za docenta biologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Tako je do zadnjega posvečal svoje vzgojiteljske sposobnosti srednješolski in vseučiliški mladini. Pri tem ni zanemarjal literarnega dela. Ko je bil talent še v mladostnem kipenju, se je tudi Pavle Grošelj posvečal leposlovju in slovstveno zgodovinskem študijam. Napisal je razpravo o Prešernu in Petrarki; posebno študijo je posvetil Francetu Prešernu v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1905. Enako se bodo v nekaterih letnikih »Ljubljanskega Zvona« ohranile njegove lirične pesmi. Opustil je leposlovje, ko je začel pisati poročila o strokovnih delih in poljudno znanstvene članke v »Carnioli« in v »Ljubljanskem Zvonu«, dokler ni pred leti ustanovil lastnega prirodoslovnega obzornika »Proteus«. kjer imamo zbrane najlepše deleže njegove znanstvene zapuščine. Pisal je tudi razprave v nemščini, zasledoval je ves razvoj znanosti po svetu. Slovel je kot duhovit govornik in predavatelj z velikim bogastvom svojega znanja Koder se ie gibal, je prevladovala vedrina in dobra volja. Zato ni imel Pavle Grošelj nobenega sovražnika, vse ga je ljubilo in dostojno cenilo. Mladi Grošelj (Iz spominov tovariša) Pred 35 leti je bil Pavle Grošelj središče slovenskega dijaškega življenja na Dunaju. Bil je sošolec dr. Gregorja Žerjava. Skupaj sta leta 1901. prišla na Dunaj in skupaj sta vstopila v akademsko društvo »Slovenijo« kjer sta oblikovala nov tip slovenskega dijaka. Vsak v svojem pravcu. Jurist Gregor Žerjav v političnem, gospodarskem ki socialnem pogledu, filozof Pavle Grošelj, ki je z vso vnemo poslušal prirodoslovne nauke, pa v etičnem in svetovnonazorskem pogledu. Njegov študij je bil vsestranski. Ni se zanimal samo za svojo ožjo stroko, marveč je bil doma v vseh prirodoslovnih vedah Poglabljal se je pa tudi v filozofijo in našel še dovolj časa. da je študiral tudi literaturo. zlasti slovensko. Ogromen spomin, bister pogled, poetično nastrojenje in govorniška nadarjenost so povzročile, da Pavel Grošelj svoje učenosti in načitanesti ni ohranil zase. marveč jo je oddajal dalje. S kako vnemo in pozornostjo smo poslušali njegova duhovita predavanja v »Sloveniji«, s kako naslado so jih poslušali Ljubljančani v Mestnem domu, kjer jih je prirejala »F^osveta«. ali pa podeželani v razn h Čitalnicah in izobraževalnih društvih! Z nič manjšim zanimanjem se niso prebirale njegove črtice »Iz zapiskov prirodoslovca«, ki so izhajale leta 1904. in 1905 v »Ljubljanskem Zvonu« Njegovi govori niso b li samo vsebinsko, marveč tudi oblikovno dovršeni :n od konca do kraja napeti Kadarkoli se je reklo, da bo govoril Pavle Grošelj, vedno je imel nabito polno dvorano vnetih poslušalcev. Ob burni proslavi Gregorčičeve 601etnice na Dunaju je dek'ami-ral prolog, ki ga je sam zložil in iz katerega kipi vsa moč in borbena sila tedanje narodnoradikalne akademske mladine. Pesem je natisnjena v »Ljubljanskem Zvonu« 1905. Enako značilna za Pavla Grošlja in njegovo življenjsko silo je njegova »Pesem življenja« (Lj. Zvon 1904). Velike uspehe je žel tudi na narodno radikalnem dijaškem shodu v Trstu, kjer je utemeljeval socialne in etične nazore nove mladine. Ob zabavnih prilikah je bil Pavle Grošelj sijajen družabnik. Kateri Slovenijan, ki je v oni dobi študiral na Dunaju (1901— 1906), se ne spominja zabavnih delov Slo-venijanskih občnih zborov in običajnih Grošljevih nastopov, ki so pokazali vso njegovo šegavost, dovtipnost in hudomušnost! Kdo more pozabiti njegov latinski ^ovor v nabito polni dunajski rotovški kleti, ali pohodov po dunajskih ulicah, ko nas je vodil v gosjem redu in toliko hudomušnih zagodel naivnim Dunajčanom in dobrodušnim dunajskim policistom! Pavle Grošelj je bil, dasi realist, velik idealist, ki je ves gorel za vse dobro in lepo. Sicer dostikrat hudomušen in zbadljiv, ni bilo v njem hudobne misli. In če je mislil. da je s svojimi šegavimi besedami koga razžalil, mu je bilo to takoj srčno žal. Pavle Grošelj ni bil političen človek. Današnje razmere je sovražil, Jugoslavijo je ljubil nad vse. človek, poet, znanstvenik Dr. Pavel Grošelj je bil eden naših najbolj izoobraženih mož. Pridobil si je skoraj že enciklopedično znanje, kakor je redko v sedanjem času izenačevanja in specializacije. Kadar je bil v družbi dobre volje, ga skoraj ni bilo vprašanja, ob katerem ne bi pokazal svoje nenavadne razgledanosti in bistre razsodnosti Pri vsem tem pa ni bil nikak »dihur, ki noč in dan žre knjige.« Znanje si je pridobil s svojo izredno inteligenco in s prirojeno intuicijo, ki je hitro ločila bistveno od nebistvenega, važno od nevažnega. Kot biolog trdne šole in zanesljivih metod, poznavalec vsega novega v tej krasni vedi, ki ji ni dajal samo svojega uma, marveč tudi kos srca. ie lahko uspešno segal na druga širna področja prirodnih ved. Kako krasno je umel že kot mlad mož pisati o skrivnostih vsemirja! Kadarkoli smo segli po njegovih naravoslovnih spisih, vedno smo obžalovali, da dr. Grošelj ni še spisal Slovencem uvoda v biologijo in uvoda v astronomijo. Imel je sposobnosti, ki niso dane vsem znanstvenikom in tudi ne vsem tistm, ki skušajo popularizirati znanost. Pokojnikova velika odlika je bila v tem. da je odlično obvladal jezik, ta najobčutljivejši instrument človeškega duha. Kdor je kdaj prisostoval njegovim predavanjem, je cesto užival v jasnosti in prikupni obliki, s katero je imel prikazati katerikoli prirodni pojav, pa naj je šlo za sestavo sta-ničevja, za makrokosmos Rimske ceste ali za pojave v mikrokozmičnem svetu atomov. Jasnost mišljenja in preciznost izraza sta ga odlikovala tudi tedaj, ko je sukal pero bodisi kot znanstveni pisec bodisi kot avtor poljudnih sestavkov. Vendar se je pravi dr. Grošelj začenjal šele tam. kjer so premnogi »popularizatorji« ostali: v načinu, kako je dal do malega vsakemu spisu nekaj soka in barve, košček svoje duše. ki je morda v enaki meri ljubila resnico kakor lepoto Samo znanstveno misleč človek, ki je bil zmožen občutiti vzburjenje, kakor ga daje dovzetni duši lepota, samo učenjak, ki je umel biti tudi pesnik, samo človek, ki je ljubil prirodo. je lahko napisal nekoliko tistih vzglednih strani iz prirodo-znastva, kakor nam jih je zapustil pokojni dr. Pavle Grošelj Vedno smo videli v teh straneh sodobnega nadaljevalca »slovenskega Brehma« Frana Erjavca in vedno znova smo obžalovali, da dr Grošlju ni bila dana tolika mera vztrajnosti in smisla za trdo delo s peresom, kakor mu je bila dana inteligenca z intuicijo. Dr Pavle Grošelj je imel v sebi dokaj tistega svojskega »soka«, ki je v največji meri dan pesnikom in umetnikom Sam se je bavil s poezijo in pisal zlasti v mladih letih dobre verze Ce veliki Darwin obžaluje v svojih spominih, da ie zaradi znanosti preveč zanemarjal literaturo kot področje lepega in kot slikoviti svet čustvenih vrednot, je v slovenskem prirodoslovcu dr Grošlju drhtela do zadnjega melodija iz poetičnega sveta. Zato tudi ni bil med ljudmi nič učenjakarski; včasi se je zdelo, da je bližji bohemom kakor strogo izlika-nim katedrskim postavam. V znatni meri ga je označevalo tudi to, da je bil človek humanističnega kova. Ob neki priliki mi je dejal: »Humanist človek ne postane humanist je ali ni; v tem vidim neko že prirojeno podlago.« Morda je to tisto posebno občutje za subtilnosti, ki ga tolikokrat ne-dostaja prav strokovnjakom iz eksaktnih ved. Dr. Grošelj ga je imel v veliki meri. kakor je tudi imel iskri temperament in zdrav humor Poleg tega je bil klasično izobražen. Rad si je ostril duha nad deli grških in rimskih tragedov in pesnikov v njihovem originalnem besedilu. Poznal je nadalje germanske in romanske jezike ter čital v njih znanstveno literaturo in leposlovje Doma ni ušlo njegovi kritični pozornosti nič količkaj zanimivega in novega Zdelo se je, da malo čita. v resnici pa je imel razgled po vsej naši kulturi in o vsem važnejšem svojo vedno zanimivo in nikdar hote krivično sodbo. Drugi bodo lahko prikazali dr. Grošlja kot profesorja in znanstvenika, kot urednika edinega slovenskega časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Proteja«. Mi se v tem hipu poslavljamo od njega kot osebnosti, od njegoveva človeškega lika. In z bolestjo se zavedamo, da se ne bo nikdar več oglasil na ljubljanskih ulicah njegov nagli, značilni korak, da ne bodo iz zavihanega ovratnika nikdar več bistro pogledale njegove nekam šegave. venomer vprašujoče oči, da nam ne bo več udaril v nos vonj njegove viržinke in se začul njegov vedno bolj zamolkli glas, da bi povedal kakšen dovtip ali najnovejši ljubljanski bon-mot. Še bodo zakajeni večeri v kavarnah in gostilnah, kamor je zahajal v družbo; še se bodo pri kozarcu »tistega od zida« razpredala majhna ln velika vprašanja našega negotovega in bolestno težkega časa Dr. Pavle Grošelj ne bo več z razigrano gesto prižigal svoje viržinke; njegov duh se ne bo več iskril v duhovitih opazkah, ironičnih zbadljivkah in veselih do-vtip"h. Odšel je in nam morda veleva iz daljave z besedami umirajočega cesarja in filozofa Mark-Arelija: »Čemu žalovati, da grem pred vami na pot, po kateri pojdete vsi?!« Sredi današnje zbeganosti in zmede 1e umrl z dr Pavlom Grošliem človek premega duha in trdne linije svetovno nazor- — Pri ljudeh višje starosti, Id trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželjeno odprtje in 8 tem trajno polaj-šanje Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo. Ogl. reg. S. bf. 30474-32. Smučarji! SMUK! ULTRA-OLJE-NIVEA ULTRAKREM A-NIVEA Vam uspešno varujeta kožo pred zimskimi vetrovi ter pred opeklinami sonca in mraza. sko jasen in neomajen, vendar pa poln razumevanja za vse. kar je človeškega. Umrl je mož, ki vse obvezuje k. nemiljivemu in toplemu spominu. —o. Prof. Grošelj in Tiskovna zadruga Iz kroga Tiskovne zadruge nam pišejo: Visoka literarna izobraženost in fin estetski okus prof. Grošlja sta mnogo koristila Tiskovni zadrugi v Ljubljani, ki ji je bil odbornik od ustanovitve pa do svoje prera-ne smrti. Poleg Ivana Prijatelja in dr Janka Slebingerja je bilo Grošljevo mnenje vedno uvaževanja vredno. V zadnjih letih ni sicer prihajal redno na odborove seje, kadar je pa prišel, so njegovi tehtni argumenti vedno odločali. Izdajanje Proteja je začel snovati Pavel Grošelj v okviru Tiskovne zadruge. Kmalu po prevratu je bil nakupljen papir in izdelani so bili klišeji, pomanjkanje sotrudnikov je pa vzelo Grošlju pogum, toda le začasno. Kajti pozn?je je svojo najljubšo idejo le uresničil. V Tiskovni zadrugi smo ga mnogokrat nagovarjali, da bi izdal svoje prirodoslovne eseje. Pa se ni mogel odločiti, bil je do sebe prekritičen. Težko ga bomo pogrešali. Za naše obmejne kraje Zaščitne sestre obiskujejo kmečke matere V začetku oktobra lanskega leta Je poslal Higienski zavod svoje zaščitne sestre in dve potujoči higienski razstavi v siromašne haloške gorice. Seveda ste že slišali o tem lepem delu slovenske zemlje, v zvezi z viničarji in haloškimi vinogradi Da, haloška zemlja — še vedno last bogatinov od drugod i Naš Haložan pa ima le malo trte, a največjo čast tlačaniti drugim za težko prisluženi denar. Povsem človeška je želja. Imeti na sončnem griču lepo hišico in vinograd. Toda bajta slovenskega vmičarja je zgovoren primer revščine. Težko prisluženi dinarji izginejo iz žuljave dlani, komaj jih je sprejela. Navadno ni kravice v hlevu in halo-ški otroci morajo doraščati brez prave hrane. Nič čudnega, če se njih obrazi zožijo in jim zastane rast; rano delo ob hudem pomanjkanju jim zapira pot k uspe-vanju. Siromašne matere imajo sicer dobro voljo — ne pa znanja, niti sredstev za pravilno nego svojih otrok. Statistično je dokazano, da je umrljivost dojenčkov v teh krajih največja in doslej tudi ni bilo opaziti nikakega zboljšanja v tem oziru Zato je namestil Higienski zavod v 15 haloških krajih potujočo higiensko razstavo, v katere okviru so se vsakodnevno vršila zdravstvena predavanja domačih zdravnikov in zaščitnih sester — skupno 90 Predavanjem je vsakokrat sledil poučen film higienske vsebine: zanimanja je obilno saj se je udeležilo vseh predavanj nad 100.000 ljudi. Zaščitne sestre so obiskovale kmečke matere na njihovih domovih: bile so tudi pri onih najbolj oddaljenih, ker se niso strašile dolgih ln slabih poti. Ob dojenčkovi zibelki in bolnikovi postelji so tam dajale praktične nasvete lz svojega obsežnega znanja, pridobljenega v specialni šoli. Takih posetov po domovih so napravile preko 500 in mnogo kje so pustile v hiši lepe zdravstveno poučne knjige lz zaloge Higienskega zavoda: 751 knjig in brošur, nad 3000 letakov in lepakov je topot ostalo v Halozah. Koristen nasvet seveda še nI vse. Večina naloških mater tudi nima sredstev za pravilno nego dojenčka; v polnem razumevanju teh neprilik je zdravstveni akciji Higienskega zavoda priskočilo na pomoč društvo prijateljev Slovenskih goric, ki je zbralo ln poklonilo haloškim materam izredno mnogo lepih in povsem novih potrebščin za nego dojenčka in malega otroka Spričo velike revščine teh krajev pa je pridejalo še ogromno drugih potrebščin za vsakdanje življenje. Razdeljeno je bilo: 850 pleničk, 800 srajčk za dojenčke, 335 kosov nepremočljive podloge, 350 stekleničk, 316 cucljev, 25 toplih odejic, 50 slin-čkov, 160 škatlic vaseline, 400 škatlic otroškega pudra in 484 zavitkov mila. Poleg tega še 100 oblek za dečke in deklice, 460 kosov raznega perila za matere in šolsko mladino, 118 rut in robcev, 2 plašča, 22 klobukov, 10 kapic, 150 parov nogavic, 24 parov čevljev, 211 brisač, 225 kosov kuhinjske posode. 66 umivalnih skled, 81 kompletnih jedilnih priborov, 9 Perionov, 227 igrač. 418 raznih šolskih potrebščin, nekaj čokolade, Kneippove žit. kave z dodatkom in obvezilnega materiala. Ves ta material so za časa akcije od začetka oktobra do srede decembra lanskega leta ob priliki obiskov po kmečkih domovih in pn zdravstvenih tečajih razdelile zaščitne sestre med najrevnejše družine. Le-teh je bilo obdarovanih 866 in znaša vrednost podarjenega materiala 67.781 din. kar je vsekakor izdatna pomoč revnim Halozam. Kljub temu, da je bila akcija izvedena v jesenskem času, ob trgatvi in v deloma skrajno neugodnih vremenskih prilikah, je imela prav lep uspeh. Ta skušnja nam ponovno dokazuje, da je naše ljudstvo željno pouka in da je izbrani način dela zelo primeren, koristen in potreben. Enako akcijo pripravlja Higienski zavod v začetku marca v naši lepi slovenski Koroški. Zopet bodo odšle na teren zaščitne sestre s potujočimi higienskimi razstavami; s temi bodo obiskale Pameče, Libeliče, Gu-štanj. Prevalje, Sv. Danijel, Lokovico, Mežico, Žerjav, Podpeco, Črno in Koprivno. Iz teh središč bodo obiskovale tudi najbolj oddaljene kmečke domove, pa naj stoje na bregovih Pece ali v skritih dolinah; povsod je mnogo revščine in bolezni. Potem pa pride na vrsto Prekmurje in dolenjske gorice. Društvo prijateljev Slovenskih goric zbira zopet darila za revne matere in apelira na vsa dobra srca, da po možnosti podpro to plemenito akcijo. PEEN: Vitamin ž Pitliu na deluje na vojno. To drži in je priznal cel6 Napo^on, da je temu takd. Res Ln točno pa je tudi narobe, da deluje vojna na prehrano. Spomnimo se sam6, prosim, na blagopckojno svetovno volno 1 Krkšne sipremembe. da, kakšne revolucije je izzvala v prehrani! Vojna je podžgala (posebno proti kraju) domišlj jo in prišlo je na polju prehrane do odkritij, kakršnih bi v mirni dobi ne pogruntal niti najge-nij"lnejši f.anrrsk kuhar. Posebno centralne sile so ustvarjale prave čudeže Odkrita so bila povsem nova neznana hraniva in neštevilni nadomestki. Smon. pr. študentje pa nalogu oblasti smuk al i robidno 1 st;'e. To listje so potem posušeno in prekuhano uživali hrabri bramlci domovine. Radi ali neradi, ni znano, in tud ne vem<5 ali je to novo hranivo kaj vpl'valo na izid vojne. Spoznali smo dalje med vojno celo rajdo zdravilnih in redilnih trav. rož, gomoljev, korenmic (še danes se teh odkritij s pr dom poslužuje moj prijateli Ludvik v svoji rubriki »Rože — zdravilo«). Oblasti so nam pojasnile v poljudnih sp'c'h. podpis-n h od samih kapacitet, da sta kava in čaj strupeni mamili, peklensko orožje perficlnih Albioncev. Priporočile so pa in zn°nctveno dok^znle nad-vre nest že'o''a in patrotske mešanice »F*r'"cnl~urgtce«. Slo je pa dalje' Dokazana 1e bila škodljivost sladkorja (z ozirom na zobe) in izpoJ fnil ga je saharin. Iz sbr-mb so izginile limone, radomestili so jih neki ka menčki. kl pa sem jim pozabil imč. Le okusa se še spominjam, tfej! — toda oblasti so dokazale... Počasi je prišla v tej »čistki« na vrsto svnjska mast, ta manjvredni produkt manjvrednih praset izpodrinil jo je loj .produkt več v rednega goveda. Popolnoma propadel je riž, uničili so ga ješprenj, kaša in deloma tudi angleška blokada. šele ko je neki patriotlčen učenjak v navdihu vojnega veleumja pričel dokazati hranilno manjvrednost kruha in najavil za najbližjo bodočnost večvreden surogat — šele tedaj so se pojavili med omejenimi množicami rahli dvomi, skratka, vojne je bil6 konec in izumiteljske sile na polju nove prehrane so opešale. Ne za dolgo! Danes, Ob zarji novega spopada doživljamo pravi triumf prerokov nove prehrane! Zadržani talenti bruhajo na dan kakor ščurki iz špranj. Izum na izum surogat na surogat! Manjvredna svinjska mast in manjvredni sladkor, ki sta po vojni prav po tihotapsko zopet napolnila shrambe gospodinj in obnov la ter ojačila svoj pogubonosni vpliv na človeške želodce, bosta kmalu izginila, posebno v deželah, kjer so se lotili prehranske čistke. štabi strokovnjakov so se lotili problemov nove prehrane in so že prvi rezultati presenetljivi. Zanimivi so vidiki in stališča ,s katerih poklicani možje proma-trajo to kočljivo vprašanje. Zadnjič sem npr. poslušal v radiu rejenega gospoda, ki se je lot'l zadeve z estetske plati. De-likatno je namignil, da nI dostojno, če se človek uda uživanju izdatne in mastne hrane, kajti trebuh ni in neamore biti kras moža. »Dol z debelimi trebuhi!« — takč nekako je zakliučil med odobravanjem navdušene? oočinstva svoja tehtna Izvajanja. Veliko vlogo bodo v novem, racionalizi-ranem načinu prehrane igrali patriotski vidiki, kakšne možnosti, kakšna pestrost variacij na bodočem jedilnem listu naroda, kjer je n. pr. narodna hrana bob in zelje! Nimam bujne domišljije, a vendar: Jedilni U»t Juhe: Zeljnata z bobovlmi žličniki. Bohova z zeljnatlmi rezanci. Cista zeljnata. Bobov bouillon. Pripravljena jedila: Bob. Zelje. Bob obložen z zeljem. Bobov zrezek z zeljem Bohova bržola. Sarma z bobovim nadevom. Bobov golaž. Vampi lz zelja. Po naročilu: Naravni bobov zrezek. Dunajski bobov zrezek. Bobove omelette soufflče. Ribe: Bob & la fcomino. Jegulja iz zelja. Bob & la ostrige. Prikuhe: Pražen bob. Slan bdb. Bobov pire Kislo zelje. Sladko zelje. S°late: Bohova. Zeljnata. M°čnate: Bobov narastek. Zeljnat zavitek iz boba. Bobove paJačhke z zeljna-to mezgo. Bobov praženec. Kompoti; Bobov. Zeljnat. Mešan. * * » Celi štabi strokovnjakov — smo rekli — so se lotili vprašanj nove prehrane. Na znanstveni podlagi, seveda. Glavno vlogo bodo imeli vitamini. Vitamn — prečudovito ime! Skrivnostno, kakor življenje, čigar latinski naziv ga sestavlja! Kaj ao vitamini? Mnogo govorimo o njih. malokdo jim pozna bistvo in podstat. Neke vrste encimi, neke sorte katalizatorji — takč so mi povedali strokovnjaki, ko sem bil pobaral zanje. Njihova prisotnost je potrebna in potem šele zadobč hraniva svojo vrednost, svoj pomen ln smisel. »A, taka je torej ta reč, a v tem grmu tiči zajec!« sem dejal zamišljeno sam pri sebi. »In jaz, tepec, ne vem o tej tako važni zadevi ničesar, jaz, ki —« nu, kaj bi tajil, da rajše jem dobro kakor pa slabo. Hajd na delo, stari dečko! — sem si dejal. In sem začel stikati po časnikih, kje bi kaj zasledil o teh skrivnostnih vitaminih Izvedel sem mnogo (posebno lz »Jutra«; na šesti strani je bil6 zmerom kaj besede o njih), a ne dovolj! Moja radovednost je b la nenasitna! Moja neučakanost grozna! »Kaj delajo strokovnjaki ? Odkrijejo jih nekaj, na prstih roke jih lahko sešteješ, in — nič več! Saj jih mora biti več! Ako je stvar tako važna, usodepolna takore-koč, jih mora biti cela rajda. najmanj toliko, kakor elementov na Mendeljejevi razpredelnici! Teh nekaj vitaminov ne zaleže niti za skromen jedilni list!« Vitamini so me preganjali podnevi in ponoči. Postali so moje Erinije ... »Smem post reči?« pravi natakar in mi vroči jed Oni list »Moment!« pravim ln se poglobim v je-lovnik. »Smem poetreč' ?« pravi natakar, ko se je vrnil z obhoda po dvorani »Počakajte, za boga!« pravim in se znova poglotofan v jelovnik. »Izvolte?« pobara natakar, ko se tretjič povrne k mizi »Božji človek, potnpite vendar trenutek, mar ne vidite, da iščem vitamine?« Debelo je pogledal mladi mož in zavil od m ze. Da da, tako se mi je godilo! Zagodli so mi jo, vražji vitamini! In sem takč lepega dne v svoji vitajni-nomaniji zašel na predavanje svojega učenega prijatelja, ki ima tri doktorate v žepu, na četrtega pa se pripravlja. — — — Kaj bi govoril ? Učeni prijatelj me je prepričal in ozdravil! Preteto je obrenkal vse vitamin cmane, nazaren-sko je izpraš 1 hlače vsem izdelovalcem vitaminskih preparatov! »Kranjska klobasa z zeljem, zajeten vogal domačega kruha, pa pol litra cvčka«, je dejal, »zaleže več kakor vsa tista ropot ;ja. ki jo obešajo naivnim vi tam inoimanom za drag denar!« Recept Je bil prezapeljv, da se ga ne bi poslužil najrajši v dvojnem obroku! Talca je zdaj ta reč: Preiclkom nove prehrane ne verjamem nobene f ge več, za vitamine se ne brigam več! Pa naj jih odkrijejo ,kolikor jih hočejo! Na iz patriotizma, iz lokalnega patriotizma bi enega vzel na znanje... To je tisti, ki kot katalizator takorekoč — daje pravo vrednost, moji lakalno-nacional-ni jedi, sflavtnemu idrijskemu žl krofu! Kajti je ta, v zadostna množini, pravilno in z Ijobeznijo pripravljen ter dobro za-beljen res odlična jed. posebno če ga primemo zallješ po receptu mojega učenega prijatelja, ki aem ga prej citiral. Tega bi torej vzel na znanje, a le pod pogojem, da dobi moji slavni lokalno-na-cionalni jedi na čast in večno Slavo označbo: Vitamin 2! Politične aktualnosti Po mnenju »Hrvatskega dnevnika" pomenjajo sklepi JRZ zahtevo po reviziji sporazuma — Spremembe v načrtu volilnega zakona — Volitve v sabor Minister dr. Krek je v razgovoru z beograjskimi novinarji obširne obrazložil stališče izvršnega odbora JRZ ter navajal razloge, zakaj je stranka proti volitvam. Dr. Krek pravi, da moramo »najprej tudi Slovenci in Srbi občutiti vse dobrote nove državne ureditve ter spraviti to vprašanje čim preje v celoti z dnevnega reda.«* Brez tega nadaljnja demokratizacija javnega življenja ni mogoča. Biez tega predpogoja bi se »volilna borba vodila v nekaterih delih države brez programa, brez konkretnega cilja in bi lahko pomenila veliko napako in škodo za politiko narodnega sporazuma. Iz takih volitev bi zastopniki naroda in celih pokrajin ter delov države prišli neorientirani v osnovnih vprašanjih v narodno skupščino.« On, dr. Krek. pa je mišljenja, da je treba strankarsko politično življenje v državi tako organizirati, da se bo borba vršila »za in proti centraliz-mu«. Povodom te izjave ponavlja »Hrvatski dnevnik«, da za dr. Mačka in Hrvate ni prav nič merodajno, kaj mislijo v JRZ Dr. Maček ni napravil sporazuma z JRZ. Dne 15. ja nuarja je izjavil novinarjem, da je v sporazumu, ki ga je podpisai z g Cvetkovičem. jasno poudarjeno, da ima novoizvoljena narodna skupščina pripraviti vse za nadaljno preureditev naše države. Kdor torej nekaj drugega predlaga in zahteva, ta v stvari zahteva revizije sporazuma. Toda sporazum je dvostranski akt in se ne da enostransko menjati Hrvati so pristali na delno rešitev hrvatskega vprašanja, ker je bilo izrecno dogovorjeno. da se bodo ostala nerešena vpra šanja reševala po volitvah. »Vprašanje preureditve vse države — nadaljuje glavno glasilo dr. Mačka — je tako važna stvar, da morajo o njej odločevati pravi in legitimni narodni predstavniki Nobena novinska kampanja in nobene resolucije ne bodo dosegle, da bi Hrvati kapitulirali. Sporazum, ki ga je podpisal dr. Maček, se mora spoštovati. Njegova eventualna revizija se more izvršiti samo s pristankom Hrvatov, toda potem se morajo uvaževati tudi pravice in interesi ter zahteve hrvatskega naroda. Kdor morda misli, da bi moglo biti tudi drugače, ta bo imel priliko, da se prepriča o nasprotnem« V včerajšnji drugi izdaji smo poročali, da je politični odbor ministrov razpravljal o reviziji načrta volilnega zakona v treh pravcih. Okrožne liste naj dobijo nosilce, kakor so jih imele n. pr. v predšestojanu-arskih volitvah. Posebne kandidature na državni listi se odpravijo. Tudi v bodoče bo postavljenje kandidatur vezano na stranke odnosno na koalicije strank in kandidature bodo mogle postavljati le one stranke ki bodo na svoji državni listi združile vsaj 15 okrožij. Vsaka državna lista bo imela svojega nosilca, ki bo torej edini kandidat izven okrožij, število 50 kandi- datov, ki je dosedaj bilo pridržano državnim listam, se da okrožjem, tako da bo v bodoče pripadel en poslanec ne na 50.000, temveč že na 40.000 prebivalcev. S tem v zvezi se bo izvršila tudi revizija sestave volilnih okrožij. Uvedba nosilcev list za volilna okrožja je gotova zdrava. Revizija dosedanje nemogoče volilne geometrije je nujno potrebna. Nerazumljivo, je da ostanejo nosilci državnih list, ki so Itak že dovolj obeležene z imenom stranke, odnosno koalicije, ki listo postavlja. Posebno nosilstvo državnih list je bilo potrebno, dokler liste niso imele formalno strankarskega značaja in dokler poleg njih ni bilo okrožnega volilnega sistema z lastnimi nosilci, temveč so bili z državno listo odnosno z nosilcem naravnost povezani kandidati iz posameznih srezov. Pri sedaj nameravanem okrožnem sistemu s proporcem bi imele državne liste smisel prav za prav le, če bi omogočale takozvani drugi skrutinij, to je, če bi zbirale iz posameznih okrožij one strankine glasove, ki pri razdelitvi mandatov po proporcu niso prišli v poštev ln predstavljajo takozvane ostanke. V to svrho pa bi seveda za okrožne liste moral biti uveden sistem volilnega števila, ki dopušča izračunavanje ostankov, ne pa D* Hon-tov razdelilni ključ. Dr. Maček, ki je prispel v četrtek zvečer v Zagreb, se je v petek sestal s podpredsednikom HSS Inž. Košutičem in glavnim tajnikom HSS dr. Krnjevičem ter ju je obvestil o svojih beograjskih razgovorih s predsednikom vlade Cvetkovičem in o perečih političnih zadevah. Zvečer je bila seja vodstva Kmetsko demokratske koalicije, na kateri so bili sprejeti važni politični sklepi v zvezi z znano resolucijo vodstva JRZ. Po informacijah dobro poučenih zagrebških političnih krogov je vodstvo KDK sklenilo nadaljevati priprave za razpis volitev v hrvatski sabor brez ozira na stališče vodstva JRZ, ki se je izreklo proti razpisu volitev v narodno skupščino in hrvatski sabor, dokler se v celoti ne reši notranja preureditev naše države. O obrisih politične situacije poroča tudi vladno »Vreme«, da se vrše Sirom Hrvatske živahne priprave za razpis volitev v hrvatski sabor In narodno skupščino. V celi vrsti srezov so bili že ustanovljeni posebni koordinacijski odbori HSS in SDS, ki bodo vodili skupno volilno kampanjo. Po informacijah »Vremena« mislijo vodilni krogi Kmetsko demokratske koalicije čisto resno na razpis volitev v hrvatski sabor, ker ne vidijo nobenih utemeljenih razlogov proti temu. TI krogi tudi ne priznavajo argumenta, da se bi moral najpreje sestati centralni parlament ln potem šele hrvatski sabor. Prilike v banovini Hrvatski so sedaj že toliko dozorele, da naravnost zahtevajo volitve v hrvatski sabor, saj je z njegovim delom nerazdružno povezano poslovanje banske oblasti. " Beležke Vrhovna inšpekcija vojske J Objavljena je uredba o ustanovitvi »vrhovne inšpekcije vojne sile«, ki bo poslovala kot neposredni organ ministrstva vojske in mornarice ter vršila vodstvo vsega strokovnega pouka v vojski in mornarici. V tem oziru je vrhovna inšpekcija vojne sile vrhovni in osrednji organ, ki mora skrbeti tudi za strokovno sposobnost in pripravljenost vseh višjih komandantov in oficirjev. Posebno pozornost bo posvečala strokovni vojaški pripravljenosti naše vojske. Izdelovala bo vse predpise in pravilnike, ki se tičejo vojaškega pouka v vojnih edinicah in vojnih šolah. Na razpolago ji bodo krediti, ki so namenjeni za strokovni pouk. Na čelu vrhovne inšpekcije vojne sile je knez namestnik Pavle, v katerega imenu bo opravljal vse te posle poseben pomočnik v činu armijskega generala. Vrhovna inšpekcija vojne sile ima sledeče organe- 1. generalni štab; 2. inšpekcijo pehote; 3. inspekciio artilerije; 4. stalno izpitno komisijo za čin majorja. Posredno so ji podrejeni v pogledu strokovnega pouka še: komande armiiskih oblasti, komanda mornarice komanda rodov vojske komanda teritorialne zračne obrambe, komandi žandarmerije in graničnih čet In vojne šole. škoSov v Zagrebu V tnrek 30 t. m se bo nrič^a v Zagrebu konferenca posiovneea odbora jugoslovenskega katoliškega episkopata ki bo raz-pravliala o ra7nih teko*ih vrrašaniih Seie se bo udpležil tudi samtevski nadškof dr Sarič ki bo ob tel nriliki obiskal, kakor napov<=dnieio za^re^ški listi predsednika dr hana dr Suhnšiča in glavnega tajnika HSS dr. Krnjeviča. Akadefetka afc?ifa ljubljanske univerze »Slovenec« ln ljubljanski radio sta pred par dnevi poročala, da se je v Beogradu mudilo zastopstvo »Akademske akcije«, ki je pri raznih faktorjih interveniralo v imenu akademske mladine ljubljanske univerze za izpopolnitev našega vseučilišča. Iz krogov nacionalne akademske omladlne nas opozarjajo, da gospodje, ki so se mudili v Beogradu, v nobenem oziru niso bili legitimirani se izdajati za predstavnike Akademske akcije Zaradi neakademske-ga obnašanja enega dela odbora Akademske akcije so namreč nacionalni odborniki s predsednikom vred odstopili in odbor je 8 tem postal okrnjen, njegove agende pa so imele po pravilih preiti na revizorski odbor, ki je do Izvolitve novega odbora izključno legitimno zastopstvo Akademske akcije. Nacionalni odborniki so svoje posle tudi Že izročili revizorjem, katoliški akademiki pa tega niso storili, temveč so, dasiravno odbor sploh ni več sklepčen ln je povrh brez predsednika, kooptirali nekaj svojih ljudi ter se lepo odpeljali v Beograd. Enodušna zahteva večine ljubljanske akademske omladine je, da rektorat čim preje odobri razpis občnega zbora in volitev po revizorskem odboru. Do novega konstituiranja Akademske akcije pa Ima pravico nastopati v njenem imenu le revizorski odbor in kdorkoli se izven njega pojavlja kot predstavnik te vsedijaške organizacije — mistificira. Akcija za združitev radikalov V soboto se je mudil v Nišu podpredsednik radikalnega glavnega odbora Miša Tri-funovič ter je dolgo konferlral s predsednikom Aco Stanojevičem. V Niš je odpotoval tudi pravosodni minister dr. Laza Mar-kovič. V političnih krogih sta ta dva obiska pri Aci Stanojeviču vzbudila veliko zanimanje v zvezi s prizadevanji radikalnih prvakov, da bi se radikali reorganizirali in zopet združili. Kariera junaka Te dni je bil pred velikim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča obsojen brezposelni Litijčan Ludvik Mehlln na leto dni strogega zapora zaradi protidržavne propagande. Mehlin je bil septembra klican k vojakom ter je spotoma na svoje zborno mesto nagovarjal nekega rezervista, naj se ne odzove klicu domovine. Nadalje je v ' neki gostilni hujskajoče zabavljal čez Jugoslavijo, in nato grdo žalil tudi orožnike Ime obsojenega Mehlina se nam je z lo čudovito znano. In res smo ugotovili, je bil voditelj tolpe razgrajačev, ki so p šli iz Litije v Ljubljano ob priliki obit predsednika Petra živkoviča 1. 1937. Mel. je bil takrat med glavnimi razbijači pi ljubljanskim kolodvorom in je, kakor pisali takrat listi Kopitarjeve ulice, svo mu slovenskem čuvstvovanju dajal izr; z oboroženim napadom na avtomobil, s ' terim se je vozil g. živkovlč. Načrt za banovino Srbijo Vseučiliškima profesorjema dr. Mih Ilidu ter dr. Djordju Tasiču Je bila po * steh Iz Beograda poverjena naloga, da stavita načrt uredbe o banovini Srbiji njima bo sodeloval minister brez portf dr. Konstantinovič. »Balkan je lahko ponosen" Vatikanski organ »Osservatore Roman objavlja komentar k bližnjemu zasedan sveta Balkanske zveze v Beogradu. V nje piše med drugim: »Balkan more biti v sedanjem trenutk ne le ponosen, da ni dal to pot nobeneg povoda za izbruh evropskega konflikt temveč more obenem potrditi, da noben balkanska vlada ne smatra nobenega ir med medbalkanskih sporov za možen vzro: kakega konflikta. Spori so tu. toda v nc beni balkanski prestolnici ne mislijo, da t njih rešitev danes ali jutri zahtevala obo rožen nastop. Ta možnost je povsem iz ključena in v tem je utemeljeno veliko za upanje v ohranitev balkanskega miru Mo rebitne nevarnosti zapletljajev se tičejo sa mo sporov katere izmed balkanskih drža z izvenbalkanskimi državami.« Bolgarsko občudovanje naše države V znanem sofijskem dnevniku izhaja zanimiv potopis bolgarskega kolesarja, iti potuje po Jugoslaviji. V enem izmed odlomkov, ki opisuje prihod v Beograd, čitamo med drugim: »V Ražnju smo spoznali, da lahko potujemo po Jugoslaviji povsem mirno, brez nevarnosti, kakor smo že potovali s kolesi po Bolgariji. Občutek da se nahajamo v bratski zemlji, nas ni .likdar zapustil in nikdar postavil na laž. Povsod smo naleteli samo na prisrčno razmerje ... c V tem stilu pripoveduje bolgarski kolesar zanimivosti s svoje poti do Beograda, o katerem podaja ob zaključku navdušen opis z naslednjimi mislimi: »Gledaš (to lepoto) in ne moreš se jc nagledati .. Kako prijetno čustvo prevzema dušo Slovana ob spoznanju da sta dve naši slovanski prestolnici prekrasni: Sofija s svojo Vlto-šo, Beograd s svojim Dunavom in Savo. Naj med njima kraljuje mir. bratsko razumevanje in koristno kulturno izravnavanje! Naj se Beograd veseli slehernega kulturnega uspeha Sofije in obratno!« Bistvo francoske demokracije V svojem notranjepolitičnem uvodniku razpravlja pariški »Temps« o francoskih demokratičnih načelih. Na koncu izvaja naslednje misli: »Naj kdo hoče ali ne: biti za Individuall-zem ali proti njemu, biti za prvenstvo politične oblasti ali proti njej. se pravi biti za demokracijo ali proti njej. Mi smo za demokracijo. Osnova demokratične miselnosti je »Izjava o človeških in državljanskih pravicah,« ki jo je dala francoska revolucija. Tako s svojega zgodovinskega kakor znanstvenega vidika je demokracija v svojem bistvu liberalna. Poedinec je vol lec. volilec je človek, torej družinski oče, tehnik, proizvajalec itd., ki mu svobodna zakonodaja daje pravico in ga celo vabi da se združi s sebi enak mi in da stvori ž njimi Interesno povezane skupine Država posluša zastopnike različnih interesov in jih vprašuje za mnenje, ne more pa ž njimi razpravljati kot s sebi enakimi, ker ne more dopustiti države v državi. Končni cilj pa mora biti kompromis s splošnim interesom« Obsodba komunističnega voditelja v Ameriki Listi poročajo iz New Yorka, da je tam kajšnje sodišče obsodilo geneialnega taj nika komunistične stranke v Zeainjenil državah Severne Amerike Earla Browbera na štiri leta zapora in 2000 dolarjev denarne kazni radi protidržavnega rovaije nja in ponarejanja potnih listov. Brovvbei je v procesu sam priznal, da Je v zadnjem času večkrat potoval v inozemstvo s ponarejenimi potuimi listi. Kei se je Brow-ber proti ra sodbi pritožil in je procet torej še v teku. sme ostati na prostem, ako položi kavcijo, kakor je to storil med procesom v prvi stopnji, ko si je odkupil svobodo s 7500 dolarji (400.000 cin). Zanimiva utemeljitev ssdbe v beograjskem novinarskem procesu Beograd, 27. januarja. »Jutro« je na kraiko že poročaiO o razsodbi okrožnega sodišča v Beogradu v pravdi bivšega urednika »Politike« Vuka Dragoviča proti bivšemu šefu Centralnega presbiroja dr. Kosti Lukoviču, na čigar zahtevo je bil Dragovič svoj čas odpuščen iz službe. Razsodba je v vsej javnosti vzbudila veliko zanimanje in živahne komentarje. Dragovič je od dr. Lukoviča zahteval »60.000 din odškodnine, a sodišče je njegovo zahtevo zavrnilo in ga povrhu obsodilo na plačilo pravdnih stroškov v znesku 100 din dr. Lukoviču in 1000 drža vL Podrobnosti v utemeljitvi sodbe niso samo zanimive, temveč so tudi načelne vrednosti, zato jih v izvlečku podajama Sodišče je ugotovilo, da je Vuk Dragovič ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi imel na banketu, ki je bil prirejen novinarjem Male antante na čast, govor, v katerem je govoril o Mali antanti. Pripovedoval je o tem, kako je z drugimi novinarji prisostvoval nekemu izletu treh predstavnikov vlad (dr. Hodže, dr. Stojadino-viča in Tataresca) z ladjo po Dunavu in kako je z ostalimi tovariši dobil vtisk da utegne Mala antanta kmalu doživeti pogreb in da so vsi skupaj bili povabljeni samo zato, da svečano prisostvujejo njeni smrti. Nato je šef Centralnega presbiroja dr. Lukovič zahteval od glavnega urednika »Politike« Tanoviča, da mora biti Dragovič takoj odpuščen. Na podlagi predloženih šifriranih brzojavk je sodišče ugo- tovilo, da je dr. Stojadlnovič od takratnega ministra notranjih del dr. Korošca zahteval, naj zahteva od »Politike«, da Dragoviča odpusti. Po členu 800. državljan. zakona, ki govori o odgovornosti za povračilo škode, morata za krivdo biti dana dva elementa: 1. dejanska škoda in 2. krivda onega, ki jo je povzročil. Sodišče se v oceno vprašanja, ali sta ta dva elementa podana, vobče ni spuščalo. Po citiranem členu lahko odgovarja za škodo samo tisti, ki jo je storil, in nihče drugi. Sodišče se je — zlasti po izpovedi priče Tanoviča — prepričalo, da je prišlo do odpovedi službe tožilcu samo na zahtevo toženega dr. Lukoviča. S tem pa še ni rečeno, da je dr. Lukovič kakorkoli dolžan povrniti škodo, kolikor bi s tem nastala. Dr. Lukovič je namreč na »Politiko« lahko izvajal kakršen koli pritisk, lahko ji je tudi ukazal, da Dragoviča odpusti — vse to je brez vpliva na dejstvo samo, ker je »Politika« zasebno podjetje, ki nI v ni-kaki odvisnosti ali podrejenosti nasproti Centralnemu presblroju. odnosno njegovemu šefu. in je zato treba tudi sklep o odpovedi službe Vuku Dragoviču smatrati kot posledico volje »Politike« same... Poglavitno dejstvo, ki ga sodišče ugotavlja. je. da je bfT službeni odnos med »Politiko« In tožiteiiem Drapovičem razdrt samo po volji »Politike« ln bi tako mogla samo ona ln nihče drug odgovarjati za povračilo škode, koUkor Je je bilo. Seja vodstva SKJ vograd, 27. jan. p. V ponedeljek 29. t. bo v Beogtadu seja izvršnega odbora eza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na vnem redu so aktualna sokolska vpra-ija. fera v osrednji direkciji državnih rudnikov .rajevo, 27. jan. p. Tu je bil danes are-in blagajnik centi alne direkcije držav-i rudniških podjet j Mehmed Cerenida. tožujejo ga, da je utajil nad 200.000 dr-nega denarja, vendar preiskava še ni no ugotovila, kako je z zadevo. Zdravilno delovanje RogaSke mineralne vode: PBl KATARJL Zhi.OlM A IN GiiriV. se najuspešnejše v prvi vrsti uporablja izvir Styrla. Ta voda omehCava sluz ln pospešuje delovanje želodca in črev. Za zdravljenje je treba tri do štirikrat na dan popiti v večkratnih požirkin približno 100 g zgrete vode Styria. Grošelj kot znanstvenik Na drugem mestu poročamo o toliko preranl smrti enega naših najbo'sših javnih delavcev in znanstvenikov dr. Pavla Grošlja. Na našo prošnjo naj nam nekaj napiše o dr. Grošlju kot znanstveniku, nam je eden njegovih znanstvenih sodelavcev poslal o njem naslednji plastični oris: Angle"ki biolog Hux!ey piše v predgovo-i neke svoje knjige, kako je znanost dan-anes preko mere spec'a1:zirana; »desnica ie ve. kaj dela levica« Znanost primerja eliki stavbi iz navidez vodotesni medse-->oj ločen:h odde'kov: vsak znanstvenik de-a v svoji lastni sobi sosed revržejo vse življenjsko delo ozkosrčnega -peča'ista. Taka stvar se profesorju Gro?Iju ni mo-1'a zgoditi. Če ostanemo pri zgornji sliki in primerjamo množice znanstvenikov zidar-'em. ki z;daio stavbo znan-sti, potem je bil Grofe'j arhitekt, ki je visoko nad •na'imi de'avci imel razgled nad vso stavbo, inženier in umetnik, ki je s svojim sin-tetskim duhom družil posamezne dele v dovršeno ce'oto Če izrinemo sliko do kraja, nam ne bo zado*ča'a ena sama stavba— celo mesto znanosti jo mora nadomestiti s samostojnimi in vendar med seboj povezanimi pa'ačam< za posamezne znanstvene discipline — in v tem mestu je bil Grošelj doma; kakor vrhovni arhitekt je poznal vse stavbe in vse njihove medsebojne vezi. V moderni znanosti je oosvetilo človeštvo prvenstveno pozornost »eksaktnim« panogam fiziki in kemij' že zaradi izkoriščanja mrtve prirode Zdaj stopajo v ospredje problemi žive prirode problemi človeka samega ki je del te žive prirode Nauk o življenju, biologija v naičistejšem pomenu besede je bila GroMjeva ožja disciplina; njej je bilo posvečeno tudi njegovo delo na naši univerzi. V tej stroki je bil Grošelj tako »up to Jate«, da so prav redke velike univerze v svetu, ki bi imele podobnega zastopnika. Znanstvenika ki b' znal tako absorbirati vse male raztresene rezultate (prej omenjenih »zidarjev«) in jih v trenutku združiti v svoji lastni koncepciji stroke in nje nih prob'emov mcem še videl; ni bil redek slučaj, da je Grošelj prečital knjigo, kjer avtor poroča o nekih orig;na'n;h iz'ed-kih. pa je šele on zagleda! nove rezu'tate. mn^go pomembnejše od avtorjevih, ker so se njegovemu sintentičnemu duhu pokazali važni biološki problemi v nevi luči. Če je Grošelj prisostvoval predavan iu kakega tovariša prirodoslovea. je bil vedno on tisti duh ki je povsod videl b «-tvo problemov ki jih je neredko precizneje formuliral od avtorja samega. Kako zelo je bil vedno »na tekočem« z vsemi izsledki na poljih svoje razpredene stroke, vedo najbolje njegovi slu"ate'i; z univerze Ponovno jih ]e sam onozaria'. da so njegova skripta v tej a'i oni točki že pomanjkljiva in zastare'a. ker se je medtem zvedelo že za nova znanstvena dognanja. Se na enem svojih zadnjih predavanj, preden ga je bo'ezen odtrgala od de'a, je slušatelje prosil, naj v njegovo predavanje, ki ga je imel šele pred štir;naist;mi dnevi, vstavijo neka dopolnila, ki jih je bil v tem času izsledil v najnovejši znanstveni literaturi. Preveč sem še ves pod vtisom nep^ča-kovane in grozne vesti o Grofjevi smrti, da bi mogel na hitro, kakor vi želite in kakor je za dnevnik potrebno, podrobno poročati o njegovem znanstvenem delu in ga vsaj površno oceniti Za to na'ogo je treba večje zbranosti duha in več časa. Orisal sem zato samo splošno sliko Pavla Grošlja kot znanstvenika. Za sedaj mora biti to dovolj. Mislim, da b bilo tudi nepotrebno še podrobneje opozarjati na nenadomestljivo izgubo, ki smo jo Slovenci utrpeli z njegovo smrtjo, saj je znan v najširši naši javnosti, tudi daleč izven znanstvenih in strokovnih krogov, pc svojih poljudno znanstvenih sestavk:h. ki so jih priobčevali najrazličnejši naš- listi, predvsem pa po svojem sijajnem duševnem otroku, po reviji »Protcus«. ki je bila nie-gov srčni ljubljenec, a obenem tudi ljubljenec tisočev in tisočev med slovensko mladino. Tudi Slovani se msramo nasčltl realno misliti in delati »Koroški Slovenec«, glasilo slovenskih rojakov v Nemčiji, prinaša na uvodnem mestu zadnje številke nekaj misli o smotrnem delu, ki je nujno potrebno, da bo slovenska prosveta na Koroškem zares uspevala. Med drugim pravi: »Občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je slovesno potrdil voljo koroškega slovenstva, da hoče živeti, da je pripravljeno na žrtve ln da živi v njem vera v zdravo bodočnost. Država je s priznanjem pravil slovenskih prosvetnih društev odobrila okvir, v katerem se bo mogla izživljati slovenska volja do kulturnega ustvarjanja v obliki kulturne samopomoči. S tem so podani osnovni pogoji za slovensko kulturno življenje na Koroškem, toda pred nami vstaja težka naloga, kako porabiti dane osnove, da bo na njih mogla zrasti solidna zgradba slovenskega prosvetnega dela. Takole bomo rekli v podobi: Kadar si gradimo dom, poskrbimo najprej za dobre temelje, na katere postavimo ogrodje. V tem trenutku pa imamo šele slabo polovico dela za seboj. Preden postane dom prijazen ln domač, je potrebno še mnogo naporov, veliko drobnega dela. Kako je v tem pogledu s Slovani? Treba ie enkrat pogumno pokazati tudi na napake. ki so lastne slovanskim rodovom ln ki jim onemogočajo tisti razmah, ki bi ga pričakovali po njihovih razumskih sposobnostih ln po nilhovi številčni moči Slovan je v svojem bistvu glohoko čustven, zato se le prerad udaja nestvarnim sanjam. Nadvse značilno za to slovansko potezo je bilo tako imenovano »panslavistlčno gibanje« preteklega stoletja. Milijoni so se navduševali za neko Idealno slovansko skupnost, toda nP>če se nI potrudil, da bi s stvarnimi načrti poskusil premostiti zna-čajne In zgodovinske razlike med posameznimi rodovi ter tako prenesel idelo iz območja fantaziie v stvarno, resnično življenje. Slovana zanima neka težka naloga samo dotlej, dokler mo a Iskati šele poti do njene rešitve, čim j a je našel komaj smer ln ko bi se bilo treba ukvarjati s po-■ drobno izpeljavo, mu postane problem nezanimiv in celo dolgočasen. Iz te lastnosti izvirajo mnoge pomanjkljivosti, ki zelo nepovoljno učinkujejo na razvoj. Tako se Slovan silno nerad ukloni organiziranemu delu, organizacija ga žuli kot premajhen čevelj. Prav tako ne kaže prevelike vztrajnosti pri reševanju nalog ravno radi tega, ker ga enolično, sistematično in drobno delo dolgočasi. Ker se rad poigrava z velikimi problemi, ne da bi jih reševal do konca, le prerad izgublja smisel za železno stvarnost, ki ga obdaja. Slovan se z neprimerno večjim navdušenjem ukvarja z bodočnostjo, dočim mu je misel na sedanjost zoprna in se je otepa kakor sitnega mrčesa. Vse to pa so lastnosti, ki v dneh težke borbe z nujnostmi časa niso preveč na mestu. Koroški Slovenci se moramo zavedati, da vse te napake niso šle blagohotno mimo nas, temveč, da smo jih deležni v večji ali manjši meri tudi mi. Spoznanje pa je prvi korak k poboljšanju. Mi nimamo nobenih posebnih političnih nalog razen lojalnega izpolnjevanja svojih dolžnosti do države. Pač pa moramo graditi na svojem kulturnem domu, ki bo sicer skromen in majhen, a vendar naš. Naša vera v bodočnost, to je temelj na katerega gradimo, naš optimizem in volja do življenja, naša narodna zavest, to je ogrodje našega domka, če pa hočemo, da bo v tem domu prijetno ln domače, ga moramo neumorno graditi z drobnim, vztrajnim delom. Zimski večeri naj ne minevajo le ob brezplodnem razmišMa-n1u, mislim naj se pridružijo še dejanja. Kajti zavedati se moramo, da nihče ne bo opravljal za nas našega d°la. 1m°li bomo samo to. kar si bomo nrihorili z lastnim trudom in s svojo požrtvovalnostjo«. V sne«u je omagala in tz^k vla Nova žrtev mraza je 62 letna Marija Gabrijanova Mar
r. 27. januarja 62-Ietna de'avka Marija Gabri ja nova. doma iz Sv Jurija ob Pesnici, se je napotila skupno s svojo sestro Franči?ko od Sv. Jurija ob Pesmci v P'an;co pri Framu. Tukaj je upa'a dobiti primeren zaslužek in prenočile. Starki pa sta imeli težko pot. Sneg je visoko zametel. tako da sta prišli nopolnoma upehani in onemogli v okolico Frama. Frančiška Gabrijanova |e prenočila pri svojem bratrancu. Marija Gabrijanova pa je nadaljevala pot. Upala je dobiti preno- čile pri nekem posestniku, ki 0a je poznala Toda revica je vsa onemog'a in utrujena ob'eža'a v snegu Naslednje jutro sta io našli pred šr>lo v P'anici pri Framu m'eka-rici, ki sta bili namenieni v mesto N<*sreJ-no Gabriianovo so takoi prenesli v stanovanje šo'cke upravitel jice Josepine Mo-sch'ove. Z umetn;m dihanjem so jo skuhali obuditi k zavesti. Toda poizkusi so ostali brez uspeha. Revica je kmalu nato izdihnila. Zdravnik je dognal, da je Marija umrla za posledicami hudega mraza. Ne^reč-i niča je preko noči zmrznila in podlegla. Sovjetski ,,BobM Med finskim vojnim plenom se nahaja tudi nekaj novih sovjetskih, nalašč za borbo v snegu in ledu zgrajenih malih tankov Finci jih nazlva,io »bob«. Podobni so torpedom ln opremljeni s prilično močnim jeklenim oklepom. Na zadnjem koncu Imajo avlonski propeler, ki ga goni motor v no-. tranjosti tanka. Posadko »boba« tvorijo samo trije možle Prvi je na pramcu tanka, kjer upravlja mali brzometni tot) d-u-gi vodi motor in upravlja volan ta- a, tret,ji pa je na zadnjem koncu, kjer strelja s težko strojnico. »Boti« so se pokazali za zelo opasno orožje posebno na za-ledenelih jezerih, kjer razvijajo do 140 km brzine na uro ter jih je zato težko zadeti s protitankovskimi topovi Pri razstreljevanju ledu na Savi Zanimivi prizori na debelem ledu pod Bregano Stanovanjsko ladjo »Bego« morajo venomer reševati iz tesnega objema Bregana, konec januarja »Danes bomo minirali Savo!« je pravil nadzorni inženjer Nikolaj Vekarič, ki vodi regulacijska dela na Savi pri banovinski meji. »Minirali Savo?«. . . . ponovim po kratkem molku, misleč, da nisem morda dobro slišal, ali pa celo napačno razumel. »Res, res! Ce ne verjamete, lahko pridete gledat in se boste prepričali. Pridejo tudi novinarji iz Zagreba.« Seveda sem ponudbo takoj sprejel. Sava je od Jesenic na Dolenjskem pa tja dol do Podsuseda popolnoma zamrznila. Vzroki so pa naslednji: Regulacijska dela, o katerih smo v »Jutru« " podrobneje poročali, niso še popolnoma gotova od Jesenic do mostu v Podsusedu in je korito še vedno zelo razčlenjeno. Zato se voda na tej črti razliva na velikem prostoru in nima potrebne hitrosti, ki bi preprečPa zmrzovanje. Tam, kjer je korito izreguli-rano, je hitrost vode večja in led je ne utegne pokriti. Na nekaterih mestih, kjer je voda piitkejša, je do dna zamrzla. Drugod je pa debelina ledu od 30 do 65 cm. Videli smo celo po več slojev. Najprej plošče, ki so se pod težo snega potopile, nate so se grmadile nove plošče, ki so prispele iz Slovenije, pa zopet sneg in zopet plošče . . . Priliv vode iz Slovenije ni mogel dalje ln je Sava pri Jesenicah pričela naglo naraščati. Dosegla je že višino dveh metrov nad normalo, dočim je v Zagrebu bila precej pod normalo. Pretila je nevarnost velike poplave, ki bi seveda v hudem mrazu zahtevala tudi mnogo ljudskih žrtev. Potrebno je bilo na vsak način odpreti ko- rito, da bo voda lahko odtekala. Brž so bili odobreni krediti za nujna dela. Po kratkem tolmačenju inženjerja Veka-riča smo se napotili na ledeno »bojišče«. S precejšnjo težavo smo se peljali iz Bregane k Savi z luksuzno limuzino po ozkem poljskem potu, pokritem z debelo plastjo sveže zapadlega snega. Na zadnjem sedežu sta zavzela prostor dva zaboja. Napis, ki sem ga zagledal na zabojih, mi je skoraj naježil kožo. Črke dveh besed so mi kar začele plesati pred očmi. »Pozor! Eksploziv !«Kar nezaupno sem pogledoval na zadnji sedež. »Ali sta težka ta dva zaboja?« vprašam inženjerja, ki je sedel za volanom. »Okrog sto kilogramov!« »Gotovo kakšno orodje, ka-li?« »Ne! Razstrelivo. Dinamit in titanit!« je odgovoril, kakor da vozi jabolka. Ob poledenelih oknih avtomobila smo komaj ogledovali pokrajino in pri mrazu 18° pod ničlo mi je postajalo vse bolj vroče. Pri vsf'-ora sunku avtomobila sem pomislil na konec. »In bi bilo, gospod inženjer, če bi naš tovor eksplodiral?« »Ne bi od nas ostal niti pepel!« Hvala lepa! Vendar smo se že ustavili pred neko po-jato. čeprav pot ni bila dolga, se mi je vendar zdela večnost. Prvi sem skočil iz avta. Pred nami se je razprostirala z debelo snežno odejo pokrita enolična ravan, ki se je tam nekje daleč spajala z horicontom. Sneži še neprenehoma dalje. Tu pa tam moli iznad snega vrbovje, ki je tudi vse belo. Ob tem enoličnem pogledu se nisem mogel prav razgledati, kje sem. 50 korakov dalje stojijo delavci, noge ovite z vrečami. Malo dalje voz, na katerem je montirana železna pečica s koksom, da si zdaj pa zdaj grejejo ozeble roke. Ob grabi z vrbovjem se spustimo malo niže in se po planoti napotimo peš k skupini delavcev. »Ali ne moremo z avtom do Save?« vprašam spotoma. »Nikakor ne!« s smehom odgovarja inženjer Vekarič. »Ali imamo še daleč do tja?« »Pravkar ste sredi Save!« se mi sladko nasmeje. »In oni delavci tam in voz?« »Vse to je na Savi!« Kakor da bi me pičil, sem se v trenutku vzdignil na prste, hoteč s tem zmanjšati svojo telesno težo na debeli skorji ledu, pokriti s snegom, da ne moreš razločiti, kje so polja in kje korito Save. Zazdelo se mi je kakor da se mi tla majejo pod i nogami in da že padam sedem metrov globoko v hladno Savo. Med tem smo prispeli do stanovanjske ladje »Bege«, ki je že dve leti tu zasidrana in ji zdaj preti nevarnost, da jo zdrobi led, ki je okoli nje debel pol metra. Zato morajo delavci stalno z velikimi sekirami sekati okoli nje led v širini enega metra. S tem preprečujejo, da ne bo ladja popolnoma zajeta in pod pritiskom leda oškodovana. »Tu bomo pričeli minirati!« zapoveduje nadzorni inženjer Vekarič. Z veliko opreznostjo so delavci prinesli zaboje z dinamit-nimi patronami in minami. S sekirami in železnimi drogi so napravili nainf"1' " iome. v katere » spustili po dve do tri patrone skim^' zavezane, ua je ueiovanje bilo jačje. Zadnji delavec je pripalil žico in zbežal v zavetišče. Na primerno razdaljo smo opazovali učinek. Zatisnili smo ušesa. Nekdo za-kriči: »Odprite usta!« — in tisti trenutek je že nastala strahovita eksplozija. Kakor iz ogromnega žrela so bile sukoma vržene v zrak velikanske klade ledu. Visoko v zraku so se obrnile in z močnim treskom padale naokrog. Nastala je široka luknja, ki se je takoj napolnila z vodo iz dna. »To še ni dosti,« tolmači inženjer, »moramo nadaljevati.« Sledila je eksplozija za eksplozijo. Na prostoru, kjer so bile plošče ledu zlepljene kakor konglomerati, so zvezali pet velikih patron in jih vrgli v izdolbeno luknjo. To je bila ena izmed najjačjih eksplozij, ki je dvignila led svojih sto metrov visoko. Videti je bilo. kakor da se je nebo pretreslo in zemlja odprla. Po strahoviti detonaciji, je nastal še strašnejši polom. Zanihala se je ogromna snažna poljana, ki je precej daleč od nas pričela propadati v globino. Drobilo se je kakor da bi človek stopil na šipo, vrženo na cesto. Osupli smo zrli te prizore. Led ie razpadal. Plošče so postajale redkejše. Pomikale so se najDrej zelo počasi, potem pa vse hitreje in hitreje dalje proti Zagrebu. Led je bil prebit. Dobesedno, ne v pregovoru. Feliks Kalin Najmodernejši kolodvor v Sloveniji ima Sevnica, kjer so bila dela nedavno dovršena Do 100 metrov visoko vrže eksplozija ledovje v zrak ANDRINO KOPINŠEK: Sevnica, 22. januarja Potnik, ki se pelje skozi Sevnico, opažu je z zanimanjem na vsaki strani postaje celo vrsto signalnih plošč z mnogobrojnimi rdečimi in zelenimi lučmi Prav tako opazuje z zanimanjem številne nove gradbe ;n naprave, okrog katerih je še vedno zapos-ljeno veliko število delavcev Ze prej v vsakem oziru močno obiskovana postaja Sevnica je dobila s nrikliučkom nove proge Sevnica-Trži^če (Trebnje) dokaj večji pomen in važnost, ki se bo še stopnjevala, čim bo stekla proga Črnomelj-Vrbovsko. Med gradbo nove proge je igrala Sevnica najvažnejšo vlogo Tu je bil se-I dež gradbene sekcije in gradbenih podjetij, od tod se je vodilo vse delo. tu so se vršile vse strokovne komisije, sem je prihajalo vse gradivo za novogradbo in številne predore, v Sevnici se je gradil največji ob jekt, 150 m dolgi most preko Save. kakor je »Jutro« ponovno poročalo med gradbo in posebno ob otvoritvi proge. Železniška uprava je uvidela da se mora s priključkom nove proge temeljito preurediti in modernizirati tudi izhodna postaja Sevnica in tako so se pričela obširna raz-širjevalna in preureditvena dela. pri katerih je že približno dve leti stalno zaposlje-nih več sto delavcev. Prvo, na kar je bilo treba misliti, je bilo razširjenje postajnega območja, ki nai bi zadostovalo dolgo vrsto let vsem potrebam. Zato se je nasipala in planirala ogromna ploskev na strani proti Savi; po'eg doseda njih šestih tirov so bili nato dograjeni še | štirje, tako da razpolaga sedaj z desetimi i tiri in več stranskimi izvlečki. Da se dosedanji neugodni uvoz na vzhodni strani in razvid izboijšata, so bile vs-e tirne nanrave z vsemi kretnicami preurejene in pomaknjene proti zapadu, tako da lež sedaj cela po-preglednostjo od enega konca do drugega j Več mescev trajajoča zemeljska dela sredi najhujšega prometa so bila za+o potrebna Uvoz z zagrebške strani je bil zgrajen na staja v lepi ravni črti z dalekosežno celotno novo. tako da pripelje vlak v postajo po visokem nasipu v e'egantnerr> 1( ku brez vseh tresljajev in ostrih ovinkov Da se je vse gornje moglo izvršiti, je bilo treba odkupiti veliko zemljišč, kar je stalo okrog milijon dinarjev. Porušili so 5 hiš in preloženih je bilo okrog 3 km banovinskih in občinskih cest. ki so se morale na novem poteku povsem na novo zgraditi in urediti. Zgrajenih je bilo več velikih železobeton-skih mostov za širino štirih tirov, tako pre ko rečice Sevnične in preko industrijskega prekopa. Da se je mogla pridobljena ploskev popolnoma izkoristiti in da se preprečijo medsebojne ovire železni kega in cestne ga prometa, je bi! mesto dveh cest prehodov, ki sta prej prečka'a postajne tire. zgrajen .visok železobetonski-nadvoz, ki se na zapadu postaje dviga preko 2 tirov Na vsaki strani nadvoza, ki tvori pravzaprav križišče cest. vodijo moderne ceste v obeh smereh po položnih nasipih Ves okoliš, da, vsa pokrajina se je v tem delu. kjer prihaja tudi nova proga po visokem nasipu in ogromnem loku ter preko vitkega mostu do postaje, popr Inoina spremenila Ni čuda, saj so dolgi vlaki mesce in mesce dovažali deset in deset tisoče ton nasipnega gradiva in dan in noč je težki cestni valjar ravnal in utrjeval, kar sta stvorila duh inženirjev in žuljava roka domačih delavcev Da se omogoči vsaj pe"cem bližji prehod čez več ko kilometer dolgo postajo, je bil napravljen ob Sevnični pod mostovi poseben hodnik za pešce z obojestran skim stopniščem. Vzporedno z razširjenjem postajnega območja so se gradil' tudi drugi za novi in povečani obrat potrebni objekti. Tako se j? zgradila predvsem moderna kurilnica s svojim- tiri in napravami, dalje so zgradili dve veliki blokovnici s stranskimi prostori, dve nakladalni rampi za potrebe strank in znatno so poveča1' tovorno skladišče Kurilnica ima najmodernejšo okre-! talno ploščo, za obračanje največjih strojev s premerom 25 m. na električna pogon. ki je druga te vr?*e v naš' državi Vse delo pri obračanju strojev lahko izvrši en sam mož s posluževaniem malih elektronih vzvodov Za rezervo je seveda tudi mehaničen zobčasti pogon in še na^aJtn ročni pogon Naprava ima tudi sam<-delne električne signalne luči Železno konstrukcijo okret-nice je izde'a'a domača tovarna Osiječka livarna električne pogonske naprave pa tvrdka Siemens Za oskrbovanje strojev z vedo je ravno v gradb- električna sesalna naprava ki se stavi s pritiskom na gumb v pogon in ki črpa iz vodnjaka v savski strugi skozi čistilne f'ltre po lastnem cevovodu velike množine vode tako da v nekaj nrvnutah napo'ni stroj Vse te naprave so najmodernejšega tipa. ki se sedaj postopno uvajajo na na^ih progah Najznačilnejše moderno obeležje pa daja postaji nova elektrodinamična si-gna na in varnostna naprava Postaja ima v vseh smereh nove svetlohne signale pri katerih se ne vrši signaliziranje s premikanjem raznih ročic temveč edino s pomočjo spreminjajočih se luči in sicer enako podnevi kakor ponoči Regulira se edino ja-kost svetlobe, ki je podnevi seveda močnejša od nočne. Poleg signalov se tudi vse kretnice razsvetljujejo električno. Pa ne le to. vse kretn:ce se tudi postavljajo po električni poti. Zadostuje le. da se obrne v blokovnici gumb — svojevrstno »tikalo — in že stopi v pogon poseben motor, ki ie vgrajen pri vsaki kretnici, ter jo obrne Razume se. da so tudi vse kretnice med seboj kakor tudi s signali povezane s kontakti ;n so v medsebojni odvisnosti, tako da niso mogoče istočasne vožnje ki b' druga drugo ovirale ali ogražale Zapornice ki ščitijo cestne prehode v okolici postaje imajo električen pogon Tudi te so s signa'nimi napravami tako v zvezi, da nt more noben vlak preko cestnega prehoda dokler niso zapornice zaprte. Vsaka zapornica )e opremljena s samodelno varnostno lučjo. Vse vožnje vlakov, uvozi in izvozi se seveda dirigirajo iz prometnega urada Ravnotako se od tod vodijo, dovoljujejo ali zabranju- jejo vsa druga gibanja strojev ali vlakov, torej premik v postaji. Za kontrolo so na aparatih ugrajene male signalne lučke, ki se pri posameznih vožnjah posvetijo ter se spreminjajo, odnosno pokažejo iste barve, kakr ne trenutno kažejo signali na prostem. Naprava je tako precizna in občutljiva, da se vsak kvar, n pr. pokvarjena signa na luč ali pokvarjen krctni.ki pogon takoj signalizira v aparatih da se lahko odstrani. Vsa napeljava je seveda podzemna, v kablih, katerih je bilo različnih dimenzij položenih v postaji okrog 12 km. Preskrb- ljeno je tudi dovoljno za primer, da odpove tok iz omrežja, ker se tedaj same avtomatično vključijo akumulatorske baterije nameščene v kletnih prostorih. Kot nadaljnjo rezervo ima postaja še dve lastni mali električni centrali z dizelovimi motOT-ji Enako elektr signalno in varnostno napravo ima dosedaj v naši državi edino dvorna postaja v Topčideru in v veliko manjšem obsegu odcepišče Sv. Klara pri Zagrebu Za Sevnico sledi cela vrsta drugih postaj, večinoma v južnejših krajih predvsem pa Zagreb Napravo je dobavila tvrdka: Vereinigte Fisenbahn Signalvverke • iz Berlina (katero tvori v glavnem Siemens). Aparati, motorji in pogoni so bili izdelani v inozemstvu, dočim so dobavile razno drugo, kakor kable signalne stolbe. akumulatorske baterije itd tuzem«ke domače tvrdke. Tvrdka — dobaviteljica je dela vodila po svojem organu, dočim so vsa potrebna dela. insta'a-cije in naprave izvrševali po večmi us'už-benci signalnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani Sploh je vsa ogromna dela pri preureje-vanju in razširjenju postaje — razen nadvoza in nekaj drugih stavb — torej t'di nasine ceste betonske mostove izvrši'a že-lezn;ca sama z lastnim osebjem in de'av-stvom. v lastni režiji kai je dokaz za visoko vsposob'jenost na:ih inženirjev in vsega osta'ega železniškega osebja. Če omenimo. da je bi'a postaja medtem električno razsvetljena da sedem visekih kandelab-rov, katerim sledi postonno še večje število, razliva skoraj dnevno svetlobo po peronih. da je pod celim območjem razpreže-na nova kanalizacija, ki se izliva v Savo in da ves ogromni kompleks sedai ob laia enotna okusna betonska ograja, je na:a slika enotna in zaokrožena. Le en nedostatek je ostal: kolodvorsko poslopje je neizpremenjeno. staro, majhno, tako ubogo, da ne spada v ta okoliš. V njem vrši v v tesnih mračnih prostorih po-žrtvova'no prometno osebje herojsko delo v zmedi preureditev in mrzlični napetosti ogromnega enotirnega prometa te proge, skoraj neprek njeno. preobremenjeno in brez odmora. Tudi za potujoče občinstvo ni primernih lokalov, ni nobene udobnosti. Semkaj spada novo, moderno, vsem potrebam odgovarjajoče postajno poslopje. Krajevni činitelji so to potrebo že poudarili in jo bodo sku ali brezpogojno in povsod uveljaviti, pričakovati je torej od železniške uprave, da bo s širokogrudno uvidevnostjo tudi tu zadostila upravičenim potrebam prometa, kraja in občinstva. B. Ledinski Noč na ledeniku Sredi zime in snega se tega spominjam. Bilo je avgusta. Dolga in naporna je pot iz Courmayeurja gor do Capanne Torino v višini 3323 m. Dva tisoč dve sto metrov znaša višinska razlika, in to že pove vse. Torej nič čudnega, da so nas težki nahrbtniki, še bolj pa poletna vročina precej izmučili. Ležali in dremali smo pred kočo, na najlepši razgledni točki vseh Alp. Mirno je ležala v tcploti zelena dolina globoko pod nami in samo malo je bilo treba odpreti oči, da smo gledali edinstven, veličasten prizor: Peteret, najdaljši, najvišji, a tudi najnevarnejši ledeni greben v Evropi. Sega di naivišje to^ke naše celine, do kralja Mont Bianca. Ker smo bili namenjeni drugi dan na penosni štiritisočak Dent du Geant. smo hoteli že ob pol osmih na skupno ležišče nabirat prepotrebnih novih moči. Toda prišlo je drugače. Ravno ko smo pospravili svoje stvari in voščili drugim, k: so se še ob tem času sončili, lahko noč, smo zagledali gori na Col de Gžant dva alpinista, ki sta stopala po ledeniku in potem po skalnati stezi dol proti koči. Ne bi <=icer polagaM p?žnje na ta prihod, toda način hoje teh alpinistov ni bil običajen. Vsi na terasi smo opazovali ta sestop. Medtem ko je prvi. ne meneč se za privezanega tovariša ali vrv, hodil kakor pijan, je hotel drugi vedno znova pečivati, toda napeta vrv ga je vlekla naprej Koj nam je bilo jasno, da tu ni bilo nekaj v redu. Deset minut kasneie smo bili že skupaj. Oskrbnik koče, ki jih je že od daleč spoznal. nam je pravil, da sta bila to ona dva katera je njegov brat-vodn'k isti dan d~rK>'dne vo^il čez ogromni ledenik Me-de Glace ^ori na Aimil'e du Re^uin Seveda le bi'o prvo ni^ovo vpra^nie »Kje J je Oton — moj brat?« Oba sta b!la tako j Izmučena, tako zbita. da ie razburjeni j oskrbnik le po'agoma izvedel žalostni re?*- | nico.v brnt. prvi na. vrvi. je jiad?! preskoku--v razpoko, 40 m globoko. Z naporom in v skrajni nevarnosti sta skušala z rokami zadržati vrv, toda grozni sunek jo je presekal na dvoje. Starejši, inženjer iz Rima, je pokazal pri tem dlani svoji rok Brez kože, brez mesa! Do golih gosti je trenje prežgalo vse, in zdelo se nam je, da gledamo roke živega skeleta. Mlajši alpinist — Milančan — sploh ni mogel govoriti. Solze so mu tekle po obrazu, ko nam je njegov tovariš pravil, kako so kMcali na pomoč in kako so končno prispeli iz koče Requin vodniki in turisti na pomoč. Spustili so previdno vodnika Perena iz Zer-matta v razpoko Ta je javil, da ponesrečenec živi in da stalno glasno moli. Dalje, da je hudo ranjen in da prosi, naj bo v domači zemlji v Courmayeur pokepan, in sicer tako, da bo gledal proti Mont Blancu. Napos^d nam je še pravil, kako so ga spravili iz razpoke, kjer sedaj leži — mrtev. In da ga bodo spravili drugi dan dol v Chamonix, kajti umrl je v Franciji. Oskrbnik je vedel dovolj Skiciral si je mesto nesreče po približni inženirjev! izjavi. Od tega me?ta sta potreboval po mehkem snegu na ledeniku tri ure semkaj do koče. Hitro je organiziral oskrbnik nečno odpravo. Bilo je treba prehiteti francosko odpravo, ki je bila medtem že v Chamo-nixu alarmirana. Na noben način ni hotel dopustiti, da bi brata pokopali tam za mejo. Bratova zadnja želja mu je bila sveta in nič ni pomagalo, da ga je žena jokaje prosila, naj ta nevarni nočni pohod opusti. Ker je bilo v koči takrat premalo vodnikov in nosačev, je prosil oskrbnik tudi nas za pomoč. Dobro nas je poznal iz prejšnjih let, zato se je obrnil na nas. Rade-volje sva se pridružila dva. Medtem ko sva se oblekla in še na hitro nekaj po-večerjala, so prvi že odšli z vsem potrebnim materialom. Bilo jih je devet, večinoma vodniki tz Gourr ayeurja. S tovarišem sva zadnja zapustila kočo. Oskrbnica je še vpila za nama, naj dobro paziva na njenega moža, kar sva razburjeni ženi obljubila. Neki graničar nas je spremljal do francoske meje gor na sedlo G&ant ter nam obljubil, da bo od polnoči naprej čakal na tem mestu na naš povratek. Potem sva bila sama na tujem ledeniku V mraku sva še zagledala na spodnjem delu ledenik-i med razpokami dolgo kolono — našo odpravo. Tu gori za sedaj še ni bilo razpok in zato nama je hi'a dana možnost, da sva hitela ali pa drčala po snežni strmini hitro navzdol. Na ogromnem masivu **ont Bl^nca je polagoma u°asni'a d^evr.n 1"č A*cnt Monolit in Aiguille du M'di ni bi'o več mogoče rar'lo"iH tako temna ie p s ala "o?. Tmoli smo e'ektr!č e s^eti ke. toda c skrbnik jr izrecno nred odhodom vsakera nrosil. ne uporab1"1 ti or b' n^s ^ra^eori lnh- ko opazoval' iz koče R-guin. Tn to b* l^hko ro u^-d "o »q nog ?e l-n-t' no v* ie ie bMo brez de olj en j a oblaslev, tJrej kaznivo. že sva bila nekaj sto metrov niže. Previdno sva son irala s cepinom teren med ledenimi stolpi ter iskala prehode čez temne razpoke. Nejasni ob:isi ogromnih se-rakso-r r o nama dn'i militi. Iz globokih >azp"k sva sVš^a kakor iz daljave šumenje l?den'ških slapov. Dobro nima je bilo znano, da je nrav to ledenik eden najbolj ne arnih v A^^h Podnevi bi *e nekako šlo, non^či z lučio mogoče za fj'1o — toda tako? Mrz^l 'eter je pihal gor iz doline Chamonix. Zrak. katerega sva ^ih^la. je bil mr^el Vse. kar so prijele roke, je bilo ledeno. Nisva bila novsem srotova. če je najina smer nravilna in že sva u^ibola, če ne bi bi'o bolje tu nekie počakati na povratek n^ših Toda da vi beseda naju je vez-^T, ■p.To"ala sva ra^rej! E''i"o. kor sva vid la. so hi'« zvezde. Nekje nad "n^a ro rc^o*"'i s^r^vg' v glo- ViItio }n v~*k"0t~!i C(1 " ° ' ia od'*1' k' l-^rir, ti'inn F!-pm vid'l to""?ri?n. F ll~>o no npn^+^^tj i-r-d pem pn—n-c^ve kr tni"e in ner o~no sem n°z'l na vs°.k njegov erib. ■noii^omi ■mo-rt"'! da S""~ v n~R'Ti 'edeni Jfvi 'rt. T^" nrrv- t--se je moral ponesrečiti vodnik. Ko sem sekal večjo stopinjo v led, so slišali to ved-niki. ki so stali čisto blizu nekje v temi. »Halo! Jugoslavi!« »Halo! Bertholier! Bron! Halo — tu smo!« »Avanti signori! Ma — silenzio!« 2e smo bi i skupaj. Nedaleč nad nami, na malem skalnatem otoku, smo videli luči: koča Requin Slišali smo celo glasove — torej dvojna previdnost! Tu pa tam je le bilo treba malo previdno posvetiti, videli smo nejasno ponesrečenca, katerega so medtem Ž2 zavili v odeje ter privezali na smuči. Bil je kakor mumija. B. at, vodja tega žalostnega pohoda, je z.ezal med nas d.anajst vrvi. Razlagal je tiho vs kemu tečno funkcijo pri transportu. Dobro s 110 pazili vsi na njegove besede, kajti vedeli smo, da bo to prekleto nevarno. Jaz sem bil dodeljen za začetek kot prvi. Piivezan na dolgi, dvojni vrvi, sem moral večinoma v temi iskati pot ter najti prehode čez razpoke. Zraven sem moral tudi krepko pomagati vleči, kajti kar kmalu se je izkazalo, da nas je bilo za tak nočni transport na tako nevarnih tleh dosti premalo. Neugodno je seveda vplivala tema, kakor tudi dejstvo, da nismo smeli glasno govoriti, sicer bi nas prav gotovo slišali v koči Requin. Edini naš zaveznik je bil mraz. Ta je skrbel za to, da so bili sneženi mostovi kolikor toliko varni. Nikdar ne bomo pozabili te nočne poti iz Mer de Glacea gor na Col de Gčant. Neštetokrat so se vrvi pri varovanju zapletle. Nekajkrat nam je zdrknilo truplo v razpoke in vedno znova je moral ubogi brat v temi pritrditi vrvi ali odeje. Enkrat se je snežna plast nad neko razpoko podrla. Z votlim truščem so kar trije izginili zraven. Z velikim trudom smo jih ml ostali v p-lurnem delu potegnili zopet na varno Kleli smo kar v štirih je ikih, toda pomagalo m to prav nič. Ledeno mrzle vrvi smo vleki skozi trde, premražene rokavice. Govorili smo, ali bolje rečeno, šepetali smo vedno manj. Pozneje me Je zamenjal tovariš ln jaz sem prišel tako v srednjo skupino. Italijanski noeač zraven mene je bil že popolnoma izmučen. Nič čudnega — saj je isti dan prekoračil Mont Blanc ter imel tako sedemnajsturno turo za sabo. Vedno mi je padel prav v najbolj nevarnih položajih v napeto vrv, tako da sem ga komaj in komaj držal. Težko smo dihali mrzli zrak. Vsakih pet minut smo počivali, to se pravi, vrgli smo se takoj na led. Pozneje, ko smo že bili više in iz glavne mreže razpok bolj na varnem, je še kar šlo. Posebno, ker smo tu zopet pošteno svetili in ker smo imeli samo še opraviti s snegom. Gor na meji nas ni več čakal graničar. Pač pa nam je prišel čez Glacier du Gčant naproti neki angleški zdravnik sam, ki je brž pregledal ponesrečenca. Izkoristili smo to priliko ter se vrgli zopet na led. Potili smo se močno, a kar kmalu nas je tresel mraz. Kakor prilepljena je primrznila naša obleka na led in zdelo se nam je, da nosimo oklepe Po ravnem je pa potem šlo kakor namazano. Naposled smo le dospeli do platoja na sedlu Gčantu. Danilo se je že, ko smo zagledali globoko pod nami lučke Courma-yeurja. Mislil sem nehote na ponesrečen-čevo ženo in na otroke. Ta je spala tam doli nekje zadnjo mirno noč pred grozno novico, da je ovdovela. Pred kočo nas je Č3kala oskrbnica. Nihče ni spregovoril besede, ko smo svaka spravili v jedilnico. Vsi smo bili tako izmučeni, da 3e ni nobed?n dotaknil pripravljenih jestvin ali toplega čaja. Nikoli ne bom pozabil, kako so vsi ti gorski vodniki in nosači nemo zrli na mrtvega. Na onega, ki je prehodil vse varijante na Mont Blancu, ki je stal več ko osemdesetkrat na tem ponesnem vrhu, ki se je udeležil himalajske odprave fn ki je stal na Ruvvenzoriju. Gori na skupnem ležišču so nam potem tovariši slekli : amrzle gamaše in gojzerice, preden smo se zgrudili na trdo ležišče. Ko smo dva kasneje korakali skozi Plan Pensler, namenjeni na Grand Jorases, smo slišali zvonove lz Courmayeurja. Pokopali so vodnika. Za trenutek smo obstali in se odkrili. Potem so nas vabile večno lepe, večno nevarne gore. NAŠI ZIM5KO- ŠPORTNI KRAJI VABIJO Gormesavska dolina: ^ora^Podko^en^Rateče-Planica0"'81"1 Bled /uliiske Alpe: Konina' Vogel' Pokliuka- . lanez v Bohinito LJUrlini . Goriuše. Konec Karavan ke: terlk™ tI^čTkoIcc Kamniške Alpe: Kamnik, Krvavec, Velika Planina, Korošica Zas (J VI e Trojane, Zagorie, Planina nad Sevnico, Polževo Ostali kraji kakor Radovljica, Kranj, Skofja Loka. Brezplačne informacije. Tujsko prometna zveza, Ljubljana, _Tgrševa 11 in vse bdjetarne »PUTNIK« Domače vesti Veselo oranje snega Gospod urednik, same žalostne nam pripovedujete o letošnji zimi! Ali ne bi za nedeljo tudi kaj veselega? Muhasta je letošnja zima, toda ne samo po svoji nagajivosti, temveč tudi po muhavosti nekaterih gospodov, ki imajo z njo tako rekoč uradnega opravka. Tako so se v Stražišču pri Kranju zbrali vrli možje, da izorjejo sneg po banovinskih cestah. Kakor da je mobilizacija: v zboru so bili sami krepki, sta siti, vročekrvni (in na uho povedano: tudi nekoliko nerodni) posestniki. Vpregli so pet konj — pa hajd proti Medvodam! Od doma je še precej dobro šlo. Ko pa so se obrnili, se jim je nekoliko zavrtinčilo v glavi. Nikar ne mislite, da morda zaradi prenaglega obrata. Ne, srečalo jih je samo tisto staro spoznanje, da je ob kranjskih cestah preveč gostiln in trgovin, v katerih se toči rujno vinčece (in pa še rujnejša sli-vovka). In tako se je zgodilo, da so pozabili na konje in so sneg orali rajši kar z glavami po sredi ceste. Ko so prišli v vas Breg, jim Je bila široko razorana cesta dosti preozka. Brez pluga in konj so orali po svoje. Ko so po dolgem času skoraj napol zmrzli priholoma-stili do gostilne, so zavili vanjo s takimi pozdravi, da bi jih na Italijanskem zaplenili. Toplota jih je brž razgrela pa so začeli poživljati ude z razbijanjem stolov, miz, kozarcev in vsega, kar se je pač splačalo razdrobiti. Ker jih pa vedno druži enaka misel, so tudi udrihali le drug po drugem in so kmalu bili vsi enako krvavi. Po junaškem delu je bilo konec koncev le treba domov. Da ne bi bilo nadaljnjega oranja z glavami, so jim dobri ljudje poiskali izvoščke, ki so jih srečno pripeljali domov. Vse to ne bi bilo nič hudega, ker je spadalo zgolj k zabavnemu delu te eks-pedicije. Ali posledice so se pokazale take, da je bilo treba poklicati zdravnike, ki so vsem po vrsti svetovali, naj si pocelijo rane z ležanjem, kakor kralj Matjaž svojčas v Celju, obenem pa tudi, da si v postelji ohladijo prevročo kri. Po usode polnem oranju snega torej te naše junake boli glava in ves život. Kajti zdravniki so ugotovili, da je težko najti prostor, kamor ne bi bil priletel udarec s stolom. Prava pepelnica pa bo šele tedaj, ko bodo ti velmožje morali zaradi razgrajanja in pohujševanja javnosti v zapor in ko bodo tudi šteli de-narce za odškodnino gostilničarju. Stražiščan tam«, pregled »Radio in televizija« s poročili o najnovejših dogodkih na teh področjih, »Filmski pregled«, »Humor« in poseben pregled skupin evropskih radijskih postaj, ki oddajajo isti program. »Naš val« prinaša seveda tudi podroben spored najvažnejših evropskih postaj za tekoči teden in poseben izvleček najboljših oddaj, ki jih ne kaže zamuditi. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko. »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina stane samo 10 din. * Vabilo vsem stanovanjskim najemnikom. Novi odbor društva stanovanjskih najemnikov si je nadel nalogo poživ ti društveno delo, organizirati v svoj;h vrstah vse stanovanjske najemnike in nuditi vso pomoč in zaščito. 1. februarja bodo društveni ocfborniki osebno napros li posameznike, da vstcpijo v društvo in poravnajo letno članarino 12 din. Oni. ki ne bi sprejeli osebnega vabla, naj se prijavijo v društveni pisarni v Ljubljani, VVol-fova ul. 10. V ostalih mestih dravske banovine bo društvo v najkrajšem času organiziralo podružnice, ki bodo zastopale interese tamkajšnjega članstva. Le s skup nim nastopom in polnoštevilnim včlanje-njem je zagotovljeno uspešno delovanje v korist članstva. Pravi San Pedro Mate čaj, vzpodbuja in istočasno ublažuje utrujenost in in lakoto. Dobi se samo v originalnih zavojih po din 5.— in din 18.—. Drogerija GREGOKIC, Ljubljana, Prešernova 5. * Nov grob. Na Rakeku je umrl posestnik g. Ivan Koščak. Pogreb rajnkega bo v ponedeljek ob pol 15. na domače pokopališče. Rajnkemu blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Pogumno dejanje dveh 17-Ietnikov. Ves Zagreb govori o dogodku, ki je proslavil dva skromna 17-letna fanta, ključavničarskega vajenca Ivana Svibnja s Kaptola in Boruta Knježevča, dijaka 6. razreda gimnazije, Ljubica Erjavčeva, in-kasantka nadškofijske tiskarne, je v Poštni hranilnici dvignila 15.700 din in jih v aktovki odnesla v tiskarno. Na Kaptolu nntVM X MA strokovno Vam svetujejo pri izbiri kosnietičnih preparatov rnlLIl/iriU v PARFUMERUI »VENUS«, Tyrševa 9. * Napredovanja profesorjev. Z ukazom kr. namestnikov so napredovali v 3-1 ravnatelji Josip Breznik v Ljubljani, Anton Burgar v Kočevju, Franjo Mravljak v Celju; v 3-2 ravnatelja dr. Adolf Pečovnik v Ljubljani, Franjo Alič v Ptuju in profesorji: Franc Skok v Mariboru, Ivan Polovič, Karlo Kune in Leopold Andree v Ljubljani; v 4-1 profesorji Ernest Tomec, Alojzij žitnik m Franc Grafenauer v Ljubljani in Ernesta Nemanič v Mariboru, v 4-2 profesorja Simon Milaček v Mariboru in Franjo Stiplovšek v Ptuju: v 5. položajno skupino profesorji in učitelji veščin Marija Leben in Vladimir žitko, dr. Ivan Pertot, Biser-ka Ercegovac. Desanka Bogojevič, Marija Planina, Josip Paumgartner, Josip Kozak in Janko Blagajne v Ljubljani, Radovan Klopčič in Franc Ravnikar v Mariboru, Alojzij Poljšar in Franjo Cepina v Celju, Marij Hvala v Murski Soboti, Josip Zega v Ptuju; v 7. Vladimir Pilgram v Ljubljani in Olga Sterle v Kranju; v 8. Zorko Ou-trata in Ferdo Potokar v Mariboru in Pavel Jančigaj v Ljubljani. Če nastopi pri ženi seksualna nervoznost (seksualna nevrastenija) lahko poskusite s „PROFEMIN" hormonskimi pilulami za ženske. Dobivajo se v lekarnah Poskusna škatlica s 30 pilulami din 84.—, s 100 pil din 217.—. Po povzetlu razpošilja: lekarna Bahovec, Ljubljana Zahtevajte popis in obširno navodilo, ki jih brezplačno razpošilja: Glavno skladišče farm.-kem. laboratorij Vls-Vit. Zagreb. Langov trg 3. Ogl. reg S br. 5846/39. * Vsem okrožnim odborom in edinicam Zveze kulturnih društev (Ljubljana) smo poslali v četrtek 25. t. m. I. okrožnico v letošnjem letu. Ce katero izmed društev iste ni prejelo, naj nam takoj sporoči. Odbor. * Vse lastnike radijskih Sprejemnikov opozarjamo, da jim bo nudila radiofonija pravi užitek šele tedaj, ko bodo poleg sprejemnika imeli tudi dobro urejevan radijski tednik. »Naš Val«, ki ga lahko dobi vsak interesent brezplačno na ogled, prinaša v številki za prihodnji teden članek »D. M šijanec o našem radijskem orkestru« zanimiva feljtona »O dveh lovcih na čapljina peresa - in jubka zgodba o dveh Mehikancih«, pisano rubriko »Od tu in jo je ustavil mlad neznanec, ji iztrgal aktovko in pobegnil. Erjavčeva je zagnala v k in krik, a ljudje, ki so šli mimo, niso razbrali položaja in so pustili neznanca bežati z bogatim plenom. Prav tedaj sta prišla mimo tudi Svibenj in Knježevič, vsak od svoje strani. Pognala sta se za beguncem, ga zajela in ga s strokovnja-škimu prijemi džiu-džicu podrla na tla. Fanta sta precej krepkega moža, v katerem so spoznali 26-letnega Blaža Blača iz šibenika, po vseh pravilih aretirala ln odvedla do najbli žjega stražnika. Pred policijskim konrsarjem dr. Mašero je Blače izdal še dva svoja pajdaša, ki sta bila ž njim na preži, a sta pobegnila. Eden izmed njiju je France Zorman, po rodu iz št. Jurja. Policija je še ugotovila, da je ta trojka pred nekaj dnevi izvršila roparski napad na inkasanta družbe »Comer-cial Union« in mu odnesla aktovko s 16.450 din. * Nov premogovnik v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da so v bližini znanega premogovnika v Kaknju odkrili nov rudnik, ki premore po sodbi strokovnjakov okrog sto milijonov ton premoga. Pripravljalna dela so že končana in zgradili so železniško progo v dolžini 4 in pol km. * Namestu cvetja na krsto br. Vinka Brišnika iz št. Jurija ob Taboru je darovala ga. Osetova, trgovka na Vranskem, so-kolski četi v št. Juriju ob Taboru 100 din. Iskrena hvala! * Oni, ki so se borili za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije na Koroškem, štajerskem in v Prekmurju 1918.—1919. in imajo pravicc do spominske kolajne, dobe zadevna pojasnila in tiskovine proti malenkostnemu plačilu v informacijski pisarni Franja Pera, kapetana v pokoju. Ljubljana, Maistrova 14. Pohitite, ker rok poteka! Za pismeno pojasnilo priložite znamke ali kolek za 6 dinarjev. (—) * železniške ugodnosti za nedeljske povratne vozovnice po znižani ceni veljajo na progi Ljubljana — Jesenice — Rateče oziroma Bohinjska Bistrica tudi za vlak P-914 ob sobotah, dasi odpelje iz Ljubljane že ob 11.43 uri. Ker v času od 12. do 13. ure na Gorenjsko ne vozi vlak veljajo ugodnosti nedeljskih povratnih vozovnic že za navedenii vlak na Gorenjsko, ki odpelje pred 12. uro in je najugodnejša zveza za planince smučarje, ki gredo ob sobotah na svoje smučarske ture na Gorenjsko. (—) * Trgovci! Uh°gre!ce razpošilja vsako množino Stermecki—Celje. KINO UNION — tel. 22-21 Danes ob 1U.30 (znižane cene), ob 15., 17., 19. in 21. uri. Izredno zabaven pevski in glasbeni film po motivih nesmrtne PUCCTVIJEVE OPERE MARIA CEBOTAR1 - Paul Kemp, Lucie Englisch in drugi izvrstni umetniki. I PREMIERA MADAME BUTTEHFLY i * Ležišča in Sobe v planinskih postojankah SPD so še na razpolago. Glavni dotok turistov-smučarjev bo v februarju, zato je priporočljivo, da se interesentje že sedaj pobrigajo za mesto. »Zlatorog« ima prostih 34 postelj v 16 sobah, v Domu na Komni je še prostih 42 postelj v 18 sobah. Erjavčeva koča je oskrbovana ob sobotah in nedeljah, ima 18 postelj v kurljivih sobah. Dom na Krvavcu razpolaga še z 8 posteljami v sobah in z 32 ležišči na kurlji-vem skupnem ležišču, koča na Veliki Planini ima še 34 ležišč v dveh kurljivih sobah in dom v Kamniški Bistrici ima še nezasedenih 15 postelj v 7 sobah. Podrobnejše informacije o zasedbi v posameznih planinskih postojankah in o snežnih razmerah dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. (—) * V Zagrebu iščejo trgovca iz Murske Sobote. V Zagreb je prispela Marija Hor-vatova, žena trgovca iz Murske Sobote, in prijavila policijski upravi, da je njen 43-letni soprog Ladislav Horvat izginil ne-znanokam. Po njeni sumnji se mož nahaja v Zagrebu. Policija je začela poizvedovati za njim. n I ŠOLA HEROJEV KINO MATICA, tel. 21-24. Najaktualnejši francoski film o junaštvu ln patriotizmu gojencev zavoda St. Cyr. Ob 10.30, 15., 17., 19., 21. uri. I I Mickey Rooney in Wallace Berry v ganljivem filmu globoke srčne kulture 'k VESELA POTEPUHA KINO SLOGA, tel. 27-30. — Danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. J I i * Poneverbe brez konca In kraja. V petek opoldne je senat okrožnega sodišča v Sarajevu objavil sodbo proti davčnim uradnikom Albertu Zindorfu, Zdenku Ba-ložiču, Dragici StanišiMe-tro žuinal«. (—) »Pomladno veselje« na Taboru, J. fsfensarja 1949. u— Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana-Bežigrad priredi v torek ob 20. v fizikalni dvorani ni. državne realne gimnazije Bežigrad poučno filmsko predavanje. Vstop prost članom podružnice, kakor vsem prijateljem lepih vrtov. u— Vsako nedeljo ob 16. uri »popoldanski ples« v Jenkovi šoli — Kazina. Vsak torek In sredo ob 20. uri »izpopolnjevalna plesna tečaja« in \-sak petek »nadaljevalni tečaj«. Sezona traja še do 16. marca. Aka~ demiki-dijaki imajo po,pust. (—) u— V petih urah se nauči vsak začetnik vSeh najvažnejših družabnih plesov edino v Jenkovem plesnem zavodu. Kazina. — Pouk v začetniškem tečaju vsak ponedeljek ob 20. uri ali pa \ posebnih urah vsak dan po dogovoru. Iz Zagorja z— Težave tovornih avtov. Kovačev tovorni avto je potreboval iz Ljubljane do Zagorja kar cele tri dni. Porabil je od Ljubljane do Trojan 80 kg nafte. Ko je avto prišel od Trojan na Zid, je pa obtičal sredi zamedene ceste. V sedanjem času je pač pričakovati od cestnih zastopnikov, da kolikor se le da omogočijo cestni promet. Za-gorjani so orali sneg do Trojanskega klanca. z— Bolezen močno gospoduje v okolišu ekspoziture OUZD v Zagorju Zaradi velikega števila obolelih članov imajo kontrolni organi mnogo posla. Ker ie sedaj tudi mnogo drugih ljudi bolnih, ni verjetno kako izkoriščanje. Iz Kranja r— Poziv. Gospod, ki sem mu v ponedeljek 15. t. m. ob 11. dopoldne izročil nasproti Savnika v Kranju denarnico z orožnim listom, naj se oglasi proti nagradi z dopisom na naslov, ki je na orožnem listu. (—) r— Kino Karodni dom prikazuje dane« ob 16., pol 10. in pol 21. prekrasno fian-.: cosko filmsko delo »Trojka«. ( j Planinske slike Eda Deržaja Edo Deržaj: Nedelja (akvarel) Edo Deržaj: Kalvarija ln Mali Triglav (olje) V umetnostnem paviljonu pod Tivoli jem razstavlja svoje planinske slike Edo Deržaj Slikar, ki je že pred leti razstavil večje število motivov iz naših gora, je tudi tokrat zbral precejšnje število novih del, povečini naše planine, mnogo pa je tudi motivov iz Južne Srbije in Anglije. Deržaj slika v vseh tehnikah, posebno med akvareli je nekaj prav odličnih; poslužuje pa xjLk_.—^uuumGLPDoanaaao^^ se tudi grafike, posebno tam, koder je v izražanju bolj ilustrativen. Edo Deržaj je poznani planinec, ki ie v naših gorah takorekoč doma Prav zato so mu znane vse značilnosti in lepote planin ki jih na razstavi podaja v raznih nastrojenjih. Danes dopoldne ob U bo imel slikar sam vodstvo po razstavi. Iz Celja <;— Šahovski brzotumir. Celjski šahovski klub je priredil v petek zvečer ob navzočnosti mnogih gledalcev brzoturnir za prvenstvo v mesecu januarju, ki ga je vodil g. Niko Latinovič. Prvenstvo si je priboril g. Slavko Cijan, ki je dosegel vseh 11 dosegljivih točk Sledita k'.ubov tajnik g. Mirko Fa-is z 8 točkami in pol in g. inž. Srečko Sajovic z 8 točkami. RAM N"A PUSTNO SOBOTO? VSI NA CELJSKI KARNEVAL ! Konkurenca mask - Odeon jazz - Dva bara e— Predavanje o Finski. Na ljudskem vseuč'"lišču bo predaval jutri ob 20. g. Viktor Pirnat iz Ljubljane o »Finski — deželi tisočerih jezer«. To nadvse aktualno in zanimivo predavanje bo spremljalo mnogo lerih skioptičnih slik. e— Povišanje plač v krojaški stroki v Ce'ju. Združenje krojačev in krojačic v Ce'ju je zakadi naraščajoče draginje povišalo krojaškiir. pomočnikom in pomočnicam plače za 10 odstotkov z veljavnostjo od 10. decembra dalje. e— Vsi lastniki motornih vozil, fijakar-sklh voz in koles, ki še niso prijavili svojih vozil za leto 1940, naj storijo to takoj, ker poteče rok za prijavo konec tega meseca. NE POZABITE! 1. februarja ob 20. uri vsi na priljubljeno D. MAŠKARADO SOKOLA CELJE I. v Sokolski dom, Giberje. Za maske krasna darila! e— Obdukcija Neže Puncerjeve, ki je bila v noči od srede na četrtek umorjena v svojem stanovanju v Malih Braslovčah, je ugotovila, da je pokojna umrla vsled zadušitve. Morilec ji je tudi prizadejal z udarcem notranjo poškodbo na trebuhu, kjer so ugotovili za pest veliko podplutbo. Na kraju zločina so našli na tleh razmetanega nekaj denarja. Marija Puncerjeva, sestra umorjene, je izjavila, da ni morilec odnesel nobene gotovine. Orožništvo je ukrenilo vse, da bi čim prej pojasnilo zločin in izsledilo morilca. e— Ure in zlatnino je poneveril. Lani je 491etni urarski pomočnik Rudolf K. iz Sevnice poneveril v Celju več ur in zlatih predmetov, ki jih je bil prejel od strank v popravilo. Te predmete je prodal in pobegnil v Nemčijo. Tam je izvršil slične goljufije Ko so mu postala tla pod nogami prevroča, je pobegnil iz Nemčije in se vrnil v Celje. Tu sta mu spet izročili dve stranki dve uri v popravilo. Tudi ti dve uri je poneveril in prodal. Celjska policija ga je sedaj aretirala in izročila okrožnemu sodišču, poneverjeni dve uri pa je našla in vrnila lastnikoma. e— Obnovite srečke za glavni razred državne razredne loterije čim prej v podružnici »Jutra« v Celju. a— Planinski ples, najveselejša pred-pustna prireditev, bo tudi letos 1. februarja v Sokolskem domu v Mariboru. (—) e— Celjska tovarna »lada je začela izdelovati specialni slad pod imenom »Medi-cinal-Slad«, ki je prvovrstno sredstvo proti kašlju, gripi in hripavosti. Glej današnji oglas! (—) e— Slovensko obrtno društvo v Celju priredi 1. februarja v Narodnem domu v Celju XXn. obrtniški ples, na katerega se vabijo vsi prijatelji zabave. (—) Iz M^ribsra a— Sneg k0pni Po opažanjih tedenske meteorološke postaje je višina snega v rarain sedaj 40 cm tako da je sneg te dni skopnel za 6 cm. Včeraišnia m toirme pa pričakujejo tukaj rekorden obisk. Smucsrslki tek v Z&gcrjii Včeraj se je *a*eIo prvenstvo TZSP v klas'čn> komWna«lii s t»kom, v k«*«r«n» je med seniorji zmagal Korenini ^ranc (SmK T jubljana), med juniorji pa Rožič Janez (Ilirija) Zagorje 27 januarja. Danes popoldne ob 15. je bil v okviru tekmovanja za prvenstvo LZSP v klas. kombinaciji izveden smučarski tek na 15 km za seniorje in na 10 km za juniorje. Na startu so bili razen najbolj znanih tekačev, ki se mudijo zdaj v tujini, skoraj vsi najmočnejši tekmovalci iz klubov ljubljanske podzveze. Na startu se je zbralo tudi nekaj sto gledalcev, ki so z zanimanjem sledi'i poteku. Starterju se je prijavilo okoli 70 tekmovalcev, med katerimi jih je največ pos^a Ilirija, in sicer 30. potem pa SmK. Ljubliana 13, domači smuški odsek SPD 8. SK Kum 7. itd. Organizacijo tekmovanja so vzorno izvedli domačini ood vodstvom predsednika podružnice SPD g Mrnuha. Tekmovanju prisostvuie tudi podnr"'isednik t dr. K"beij in še več drugih vidnih funkcionarjev smučarskih klubov. Podrobni rezultati so bili naslednji: Seniorii: 1. Korenini Franc (Liubii « > 1:08:22, 2. Rožič Andrej (Ilirija) 1 09 21. 3 Kopavnik L. (I) 1:10 12. 4 Glonar Jože (I) 1:12:29. 5. Kapus Jože (L) 1:13:02 6 De-kleva Milan (L) 1:13 04 7 Istenič Rad<-(I) 1:13:28 8. Švlgelj Janez f D 1-1519 9. Prešern Franc (I) 1:15:27, 10 Stopar Branko (I) 1:16:13. Juniorji: 1. Ro*i>5 .Ton«* m 5-» 01, 2 K^i?.ar Franc CI) 56 14. 3 Horvat Janez (I) 56-55, 4. Bohm B (L) 57:14 5 Klinar Tone (I) 1:00 06. 6 Petrovčjč Avgust (Reka) 1:01:38, 7. Vrhimc (i) 1:02:02 8. Valentn Slavko (I) 1:03 40. Zvečer je bila v Soko^kem domu snorin« zabava z veselim smučarskim sporedom Jutri ves dan bodo skoki ln zvečer ho končano nrvenstvo T.7RP v k'"^"^ kon^vi'. n»cHi. ki so »■a danes prav dobro začeli v črnem revirju. PjsiDvna proMsrija nas!h drsalcev Drevi ob 18. na drsališču Ilirije Drsalna sekcija SK Ilirije priredi danes ob 18. na svojem drsališču ob Celovški cesti še eno produkcijo v prostem drsanju. Naša prvakinja Silva Palmetova se pri tej priliki najbrž za letos poslovi od Ljubljane, ker odpotuje jutri v Ga-Pa, od tam pa se vrne naravnost na Dunaj nadaljevat svoj trening. Izvajala bo danes spored, ki ga je naštudirala za Ga-Pa, t. j. razen tekmovalnega sporeda v prostem drsanju še Gotovčevo kola iz »Era z oneea sveta« in ples »Kresnice iz operete »Lysistratas. Vse ostale točk.; večernega sporeda bodo Izpolnile Silvine klubske tovarišice in tovariši s svojim za tekme prinravljenim prostim drsanjem Doriea Schellova, Draeuša Finčeva, Marica Bogata j«va, Emanuel Thuma, MIlan Betetto ln Mirko Rozman. Nastopi seveda tudi naSa nova juniorska prvakinja Vlasta Sernečeva. Po lepo uspelih nastopi*1 na državnem prvenstvu bo imela nova ek-hlbicija naših drsalnih umetnikov gotovo mnogo odziva med občinstvom. Določena 1e za danes tudi zelo zmerna vstopnina Din 8.—. za člane in dijake din 5.—, za mladino din 3.—. Pred oHnJflti zborom SK Ljubljane V prihodnjih dneh bo imel SK »Ljubljana« svoj običajni letni občni zbor. Je to kljub vsemu naš najmočnejši nogometni klub, ki je vsa poslednja leta zastopal slovenski nogometni šport v težavni konkurenci z ostalimi najboljšimi in najmočnejšimi nogometnimi klubi v državi. V vseh teh letih je bilo nekaj lepih uspehov, pa tudi mnogo neprijetnih neuspehov. Ni čuda! Saj je klub ves čas skoro samo životaril zaradi nerazumevanja onih, ki bi jim bila dolžnost, da mu pomagajo. Z reorganizacijo nogometnega snorta v naši državi se porajaio tudi za SK Liub-ljano novi problemi, ki iih bo morala bodoča klubova uprava točno oceniti, če jih bo hotela pravilno rešiti. Boli kot do sedaj bo odvisno od Števila delovnih ln požrtvovalnih ljudi v klubu, koliko bomo Slovenci v našem nogometnem športu pomenili Klubovo vodstvo je zadnji čas najelo stro-kovnjaka-trenerja; toda to ni vse. Klub I nujno potrebuje športnih delavcev in močne jie v svojem bodočem vodstvu. Za pomenek o vsem tem sklicuje upra-i SK Ljubljane sestanek svojih članov in impatlzerjev, ki jim je ne samo do uspeha . ojega kluba, temveč ki si želijo vsesplo-:iega napredka v slovenskem nogomet-em športu. Sestanek bo v ponedeljek 29. m. ob 20. v salonu restavracije pri »Selci«. Dobrodošli bodo vsi, ki jim je na im, da bo Ljubljana ln športna Slovenij? ilje kot dozdaj zastopana v vrhunske™ ogometnem športu v Jugoslaviji. V neka) vrstah Vodišek in 7 H rijanov v Ga-Pa Kakor smo že včeraj kratko zabeležili ^d brzojavnimi vestmi, je VDS v Zagre->u po posredovanju ministra za telesno .zgojo ln bana dr. Natlačena le sprejel ogoje, ki jih je SK Ilirija stavila za svoje :odelovanje v hokejski državni reprezen-anci za Ga-Pa. Podpredsednik VDS in lilije g. Betetto je v svojem zadnjem odgo-oru na zagrebški ultimat odnehal od za-teve, da mora v Nemčijo potovati tudi irugi napad Ilirije, odločno pa je vztrajal v tem, da mora vodstvo hokejske reprezentance biti v rokah edinega strokovnjaka, ki ga pri nas imamo, in sicer načelnika 'lokejske sekcije Ilirije Viktorja Vodiška 3daj je torej to vprašanje rešeno ln formalno ni nobene ovire več, tako da bo naša hokejska reprezentanca v ponedeljek odpotovala v Garmisch. V splošnem pa je spričo vseh teh neprijetnih pogajanj popolnoma razumljivo, da niti aktivni igralci niti vodstvo turneje ni tako pripravljeno za ta inozemski nastop kakor bi bilo treba. Povrh tega je zagrebški del reprezentance že odpotoval na hokejske tekme v okviru velikih smučarskih prireditev v Beljaku in se bo v teku ponedeljka vrnil na Jesenice, kjer se bo sestal z Igralci SK Ilirije in tehničnim vodjo ter takoj nato potoval dalje v Ga-Pa. želimo, da bi se naša reprezentanca kljub nenavadnim okoliščinam, v katerih je bila slednjič le nekako sestavljena, dobro držala v težkih mednarodnih srečanjih, ki jo čakajo v zimskem olimpijskem središču Nemčije. Občni zbor VNS Danes bo v Beogradu I. redni občni zbor vrhovnega nogometnega saveza. Ta občni zbor bo po dolgih letih po zunanji sliki popolnoma drugačen, kakor so bila dosedanja nogometna zborovanja, ker mu bo prisostvovalo vsega le 23 ljudi, oficielnih delegatov treh narodnih savezov. Za Slovensko nogometno zvezo bosta občnemu zboru prisostvovala gg. Buljevič ln Jugo-vec. Po sklepu zadnje seje upravnega odbora SNZ je bilo delegaciji naročeno, naj predlaga v bodoči upravni odbor kot člana današnja delegata. Obenem naj delegacija na sestanku s hrvatskimi delegati reši vprašanje udeležbe SK Ljubljane v finalu za' državno prvenstvo, obenem pa tudi vprašanje plačila sodniških taks slovenskih sodnikov, ki bodo sodili tekme v hrvatsko-slo-venski ligi. Glede pravilnikov naj slovenska delegata zahtevata, naj se ne odobrijo, temveč naj jih občni zbor prenese pred bodoči upravni odbor VNS, ki naj jih še prouči ln potem šele objavi. Važno vprašanje, ki ga bodo reševali na tem občnem zboru, je tudi razdelitev čistega dohodka VNS SNZ bo pri tej delitvi po časonisnlh informacijah deležna približno 5000 din. K"kor smo čitali. so to pot blagajniške knjige z računi vred v redu zaključene, tako da se lahko računa, da bo ta denar re= tudi prišel v roke posameznim savezom. • PredstavniM fr>' ; kf>ga nogometnega naveza so bili te dni pri ministru za telesno vzgojo zaradi priznanja njihovega samostojnega nogometnega foruma. Kakor se zatrjuje, nameravajo črnogorski nogometni klubi če bi jim bilo prepovedano delovati v tej organizaciji, en bloc pristopit' v hrvf>t"kl nogometni savez. Seveda je to samo stališče, ki ga zavzema del nove mrave v tem savezu. medtem ko bo srotovo akušal drusri del des-či stike s srbskim no -jometnim savezum. M. t' *»f.rnip« r»anes ob 9 ob* .i rbor pri stici«. Udeležba vseh članov je dolžnost Slovenska koi«sar*ka zveza — Ljubljana Službeno). Na V. redni seji upravnega odbora dne 25. t. m. je bilo sMenjono: 1 zaradi rednega, zbora zveze ki bo v febru arju, se včlanj-ni klubi ponovno opozarja jo, da vplačajo zvezi pripadajočo letno čla narino, ker sicer ne bodo imeli glasovalna pravice; 2. formularje za statistiko, ki jih je zveza razpor-b la vsem klubom, naj čim prej, izpolnjene zvozi vrnejo (vsekakor pa najpozneje 15 dni po klubovem obenom zboru; 3 kolesarja po-i-vcza M 'bor sc ponovno poziva, da zvezi sporoči termiti njenega rednega občnega zbora; 4. red-e seje Slovenske kolesarske zveze bodo vsak četrtek ob 20 . če bi bil ta dan praznik, pa v sre^o. v običajnih prostorih. Predsednik: Jakl'č s. r. Občni zbor kelcearM">frn In stičnega dra*Iva »SAVA« v LMV-inl bo na Sveč-Hco. dne 2. fcbruar'a ob 10. v gostilni pri »Amerikancu« Fl^rijanska ul. Članstvo ie vabljeno, da se občnega zbora n^in^števi1no udeleži. SK Ljubljana. K'ubov občni bo v četrtek dne 8 februaria t. 1. ob 20. Kraj občnega zbora bo še objavljen. SK T i'"b'iana. Zaradi do-ov^ra o večernem treningu v telovadnici sklicujem sestanek vseh igralcev v ponedeljek dne 29 t. m. ob 19. zvečer v tajništvu. Vsi sigurno in t^čno. Prr^ednik. J7SS _ službeno. Obve?č«mo v=e nčlte- lie, ki so b!li snr^ieti v tečaj na Ger^uš^h. da je kraljevska banska uprava drai-ke banovine odobrila donust za. om^i-^i <*-> rpkna^n naložiti po uradni poti z din 10.— Kolekovano za donust. SK Mars. Pozivajo se vsi člani in odborniki, da se udeleže članskega sestanka ki bo v ponedeljek 29 t. m. ob 20. v gostilni Predovlč na M^s^rski cesti. Važno zaradi prireditve. Vsi in točno! Vremsnsha poročila 27 janua- ja 1940 Rateče-Planlca 879 m: —6 jasno m'"ne 80 cm snesra nrš'<* sknkai~,:"'> unerabn"1 Planlea-Slattne (Dom jeV 950 m: —6 jasno. 105 cm snega, pršič; Planica-Tamar 1108 m: —6, jasno, 160 cm snega, • ••.. feČ * Peč-Petellnjek 1440 m: —6, jasno. 105 cm snega, pršič; Kranjska gora 810 m: —6, oblačno, 80 cm snega, pršič, sankaiišče in drsališče uporabno; Podkoren 800 m: —6, oblačno, 65 cm snega, pršič; Jesenice 584 m: —8. oblačno, 60 cm snega, pršič; Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —5, oblačno, mirno, 85 cm snega, pršič; Uied 501 m: —2, oblačno, megleno, 90 cm snega, pršič; Pokljuka 1300 m: —8, barometer se dviga, jasno, mirno. 140 cm snega, pršič; Radovljica 470 m: —3, oblačno, 77 cm snega pršič; Bohinj — Sv. Janez 580 m: —2, oblačno 120 cm snega, pr&ič; iohinj — Zlatorog 530 m: —3, oblačno. 110 cm snega, pršič; Bohinjska Bistrica 512 m: —3, oblačno 100 cm snega, pršič, skakalnica uporabna; Jom na Kom ni 1520 m: —5, oblačno, 200 cm snega pršič; Koča na Zelenici 1534 m: —8, oblačno, 80 cm snega, pršič; »om na Krvavcu 1700 m: —4, oblačno. 115 cm snega, pršič; Koča na Veliki planini 1558 m: —3, oblačno, 95 cm snega, pršič; 'kofja Loka 350 m: —2, barometer pada oblačno, 70 cm snega, južen. Polževo 620 m: —5. oblačno, 76 cm snega. pršič. Kurešček 833 m: —4. oblačno, 60 cm snega, pršič. Bloke 900 m: —4, barometer pada. oblačno. 83 cm snega, osrenjen. Kamniška Bistrica 601 m: —1. 75 cm snega, pršič. Biba na Menini planini 1508 m: —6, oblačno. mirno. 130 cm snega, pršič. Sodražica 550 m: —5, oblačno. 70 cm snega, pršič. Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —5. megleno. 100 cm snega, pršič. Ruška koča in Sokolski dom: —7. jasno. mirno, 65 cm snega, pršič. Ribnica na Pohorju 715 m: —3. megleno 55 cm snega, pršič. R?m tovarniških naprav je razdejalo Doslej pogrešajo dva delavca Eksplozija je bila tako močna da so jo sliSali še 25 km daleč v Filadelfiji KVALITETNO BLAGO je trpežnejše — zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje !e. če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7. kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah: tehtelmehtel. je jx>noči na skrivai položil zvonce pod vrata vseh treh mladih gospodov Cez nekoliko ur ga je res zbudilo besno zvonenje, a izakazalo se je. da je žena mirno ležala poleg njega Bili so drugi razlogi, ki 90 baritona pripravili, da ie ponoči vstal. Zvonenje je zbudilo tudi njegovega soseda in mladi ljudje so drug drugega obtoževali, da so si zaigrali to nagajivost z zvonci. Le s težavo jih je Colpi spet pomiril. a dogodek mu ni dal tiste gotovosti, ki si jo je bil želel. Njegov? ljubosumnost ni nehala Mnogo ur se je trudil, da je zvonec pri hišnih durih zvezal z baritonovo sobo tako. da pevec ponoči ne bi mogel iz nje. ne da bi zapel hišni zvonec. Pri tem delu pa je napravil napako in ko je bariton pred nekoii-ko dnevi ponoči res odprl vrata svoje sobe. c-, ti^pi; zveneti zvonovi po vsej hiši špek-takel je zbudil vse stranke v njej. Trojica poanajemnikov si je skoči'a spet v lase. a ko je Achille zelo neprevidno priznal, da je sam zakrivil ta trušč, je nastal Dravi pretep, tako da je morala naslednje lutro vsa hiša na pol;c .jo k zaslišanju Tu so Col-piju povedali, da nikakor nima pravice nadzirati zvestobo svoje žene s takšnimi vznemir.iajočimi napravami Mlada žena pa je policijskim uradnikom glasno zagotovila. da bo s svojim možem doma še po-sebe obračunala. Trije nagrobni napisi Na nekem pokopališču y Parizu berefi sledeči nagrobni napis: »Tu leži Pierre Vlctor Fournier, izumitelj trajne svetilke, ki porabi na uro samo za 1 centime petroleja. Bil je dober oče. sin in mož. Njegova neutolažljiva vdova vodi posle v Rue arx Trois dalje. Razpošilja na vse kraje.« Nič manj zabaven ni napis na nekem grobu v Massachusettsu: »Posvečeno spominu Jamesa Randoma, ki je umrl 6 avgusta I. 1808. Zapustil je vdovo v starosti 24 let, ki razpolaga z majhnim imetjem in ima vse potrebne lastnosti za dobro ženo. Stanuje v Brezovi ji lici št 628.« žebelj pa je zadel sledeči napis na pokopališču neke angleške vasi: »živela je čednostno življenje ln Je umrla svesta si večne blaženosti za koiero. ko je jed'a nezrelo sadje v starosti 27 let. Pojdite in storite tudi vi tako!« Bencin iz rastlin Plznjčan Vaclav Dudla ie prijavil patentnemu uradu postopek za pridobivanje bencina iz rastlin Kakor ie izjavil predstavnik patentnega urada se bo ta postopek priznal Bencin iz rastlin ima isto kurilno in eksplozivno s'lo kakor naravni bencin, njegovo prjdr b'vanje pa ie ceneiše. Dudla sam ga uporablja za svoj avtomobil iNSERIRAJTE V „ JUTRU" S Tisoč stopinj Celzija v ionosfer! — Toplota bo naglo naraščala, neviht bo mnogo - Poletje z visokimi temperaturami, jesen v znamenju katastrof Čeprav so mnogi raziskovale' sonca višek v sedanji periodi sončnih peg napovedali za jesen 1937, so se tc pege pojavljale v izrednem številu tudi 1. 1938 in celo lansko leto je po začasnem premoru delovanje teh peg tako naraslo, da je krivulja njihovega poiavljama dosegla visoke višine Ni čudno da je energija. ki je zavoljo tega izžarevala iz sonca, dosegla isto tako posebno visoke vrednosti Z metodo absorbcije žarkov so ugotovili. da je vročina v naivni jih zemeljskih ozračnih plasteh, v tako zvani ionosferi, v visim 1100 km prekorač Ha celo 1000« G To je bilo menda vzrok popolnoma pomladne toplote v lanskem februarju in do sredine aprila vročinskeea vala v prvi tretjini junija m dobe lepega vremena ob koncu avgusta do srede septembra Tudi za letošnje leto se da kaj napovedati glede na sončno delovanje Astronomi in prijatelji zvezd pnčakuiejo » zan-manjem redkega dogodka trikratnega srečanja Jupitra s Saturnom Posledica tega bo. da bosta obe veliki prem>čnici v aprilu h'tro zaporedoma, in sicer 11 ter 24 zavzeli kojunkcijski položaj do sonca, tako da bosta stal' v pienv črti s soncem, mesecem in zemljo Privlačnost vseh teh zvezd se bo pri tem tako združila in okrepila. da se bodo že kakšne št in tedne prej velika krdela meteorjev odklonila iz svojih tirov in da bodo padala v sonce Ko padajo ti meteorji na sonce, se dogajajo velikanske eksplozije ki jih mi opazujemo potem kot pojav sončnih peg Na soncu nastajalo ogromni izbruhi sončno izžarevanje se poveča, električ ni žarki m miliiarde ter bilijoni delcev priletijo s sončne površine v zemeljsko ozračje Po vsem tem je pričakovat' zgodnje pomladi. ko bo toplota hitro naraščala m ko bo tudi čedalje več neviht Spijonaža na dnu morja E. C. Miller, eden izmed najbolj skrivnostnih mož svetovne vojne Ko so se nekoliko mesecev pred sedanjo ' podobnih del. Sčasoma si ie potem v svo- >Kdo izmed gospodov je dejal, da je pečenka pietrda?« (SSndagnisse Strix) vojno potopile zaporedoma tri podmornice. so pri reševalnih poskusih izkoristiti najbolj tiste izkušnje, ki jih je v letih svojega nevarnega dela nabral najuspešnejši potapljač vseh časov Anglež E C Miller. M.llerjevo ime je postalo znano šele mnogo let po svetovni vojni, čeprav ie svoje največie zmage slavil baš v njenem času Dolgo časa je vodstvo angleške vojne skrbno skrivalo njegovo ime in delo in še danes uspe le malo osebam, da bi spravile velikega podmorskega vohuna do govorjenja Kar pa ve povedati bi lahko dalo snov za dolgo vrsto napetih romanov Miller je bil do svetovne voine učitelj v potapljaški šoli na Whale Islandu in njegovi tovariši so ga poznali kot neverjetno odpornega mladega moža. Noben drug potapljač si ni upal v tolikšne globine kakor Ko so nekega dne v bližini angleške obale potopili nemško jx>dmornico, so pozvali Millerja, da bi preiskal ladjo, ki ie ležala v precejšnji globini Podvodna bomba je bila napravila ogromno luknjo v njen trup. Skozi to luknjo je Miller splezal v notranjost podmornice, preiskal je vse prostore, i ki so mu bili sploh dostopni, nazadnje ie iz prostora za častnike odnesel majhno skrinjico, zaklad, ki je bil za angleško vojno mornarico v tistem času dragocenejši nego zlato. V skrinjica sta bila namreč dva seznama za tajna sporočila in natančni načrti minskega polja, ki so ga bili Nemci pr>i<-vriij čeip nekoliko dni prej. Ta najdba je napotila vodstvo angleške muiuaiice, da je Miller ju poverila še več jem posebnem jroslu kot »podmorski špion« pr dobil tolikšno spretnost, da je s skoraj okultno gotovostjo odkrival vsa skrivališča v potopljenih ladjah Pregledal je med drugim nič mani nego trideset potopljenih podmornic Vodstvo nemške vojne mornarice si pogostoma ni znalo razložiti, kako je mogoče, da so Angleži že i>o nekoliko dneh poznali skrbno zakrite nem-<&e tajne S pomočjo codeov. ki jih ie Miller našel, so Angleži lahko vsak čas zasledovali gibanje nemških vojnih ladij Naravno, da je Miller pri takšnem delu pogostoma zašel v skrajno nevarnost Nekoč je opravljal svoje delo sred: sovražnega minskega polja Kraj je bil za nameček gosto zaraščen s podvodnimi rastlinami in v te se je Miller zapletel N: mogel ne naprej ne nazaj, zaman je vlekel za signalno vrvico Končno mu ]e le uspelo, da se je sam rešil in našel tudi podmornico, ki je bila zakopana v globoko blato. Da bi prišel vanjo, ie moral v njen stolp razstreliti luknjo in to ie bilo spričo bližnjih min kaj nevarno početje. A tudi to nalogo je rešil z uspehom Njegov plen je bil bogat, našel je celo vrsto zelo važnih zaupnih sporočil in načrtov novih minskih polj. V bližini Orkneyskih otokov so potopili nemško podmornico. Ko si je Miller s trudom utrl pot vanjo, je v svoje presenečenje odkril, da so bili člani njene posadke sami častniki. V brodu je bila tudi cela zaloga neoporečnih novih večernih fb'ek in drugih oblačilnih kosov, ki jih na vojno pot običajno ne jemljejo s seboj. Razen tega je Imel vsak častnik v svojem žepu znatno vsoto Skrivnosti te podmornice niso nikoli reš li. domnevajo samo, da so se hoteli mnogi teh častnikov izkrcati na Angleškem kot agenti nemške tajne službe. Najbolj tragičen doživljaj je bil za Millerja podmornica, ki se je jx>topila očitno zavoljo napačnega manevra in ni mogla več na površje Posadka se je bila trudila do zadnjega trenutka, da bi ladjo dvignila, položaj pa je bil za nesrečo takšen. da ni mogel nihče izmed mož iz jeklenega groba Zaloga zraka se je polagoma porabila in za zadnje dihljaje se ie vršila po vsei priliki strahotna borba Številni član; posadke so imeli smrtne rane od krogel in pogled nanje ie spravil v grozo celo utrjenega potapljača. Nekaterih izmed nesrečnežev so bili z neizbežno smrtjo pred očmi napisali poslovilna pisma svojcem Miller jih je pobral in pozneje odposlal družinam Zadnji izmed nesrečnežev je izdihnil malo prej, preden je potapljač dospel v ladjo. Njegovo truplo je bilo še toplo... Po vojni je Miller tri leta sodeloval pri dviganju zlatega zaklada iz potopljenega parnika »Laurentica«. Z nekaterimi tovariši je rešil iz ladje nič manj nego 5 milijonov funtov v zlatu. Vest o njegovih edinstvenih uspehih je prišla tudi do angleškega kralja. Sprejel je Millerja v posebni avdijenci in ob tej priliki je zvedel svet prvič o delu. k: ga je vršil eden izmed najbolj skrivnostnih mož svetovne vojne cela leta v stalni nevarnosti za svoje življenje. Čim. več energije sprejema sonce z meteorskimi masami, tem več je tudi oddaja. Ta igra bo trajala bržkone več mesecev, tako da lahko pričakujemo tudi poletja z visokimi temperaturami. Jeseni in sicer 3. novembra, stopita Jupiter in Saturn istočasno v opozicijo s soncem. Učinki bodo podobni kakor ob aprilskih konjunkcijah. Zc v začetku oktobra je računati z nara:čir njem sončnih erupc-j Krivulja sortnih peg se bo spet dvigala in doseg a znatne viško. To pomeni, da se bo iesen začela po vsej priliki • hudimi viharji, nevihtami in padavinami, s polarnimi siji, potresi in vulkanskimi izbruhi. Taksna vremena «e nam obetajo letos vsaj po mnenju tistih učenjakov, ki so prepričani. da imajo pojavi na nebu in na srn-cu tako velike vplive r.a dogodke na zemlji. Luthrovi potomci Po sporočilu »Društva Lutheridov«, društva Luthrovih potopomcev. so med temi potomci doslej ugotovili 53 juristov, 31 teologov in 38 medicincev. 28 žensk iz potomstva ver.-kega reformatorja je poročenih z j ur isti, 33 s teologi in 28 z medicinci. ANEKDOTE Renoir, slikar lepih žensk, te bil zelo izbirčen glede svojih mode^v. Celo služkinje mu je morala žema iskati, ne samo a stališča njih gospodinjskih sposobnosti, temveč tudi po tem, ali jim je »koža dobro propuščala svetlobo«. Žensk, ki so premišljevale, slikar ni maral, menil je. da misel in lepota ne gresta skupaj, vsaj n« tedaj, kadar je delal. Sam pripoveduje, kakšno razočaranje je doživel nekoč z neko lepo gosliln^čarko. »Ni bila med ženskami. ki nič ne mislijo«, je dejal. »Videti je bilo, kakor da nosi v glavi cel svet misli. Nepotrpežljlv, kakršen sem, sem nekega dne, ko sem jo slikal, zavpil nanjo: »Za vraga kaj pa za tem čelom neprestano deluje!« — »Oprostite«, je odgovorila, »mislim na to, da se mi med tem, ko sa bavim tukaj z nedelom, v kuhinji morda pečenka smodi.« Voditeljica angleških sufražetk, ga. Faw-cettova, je prišla nekega dne, ko je bil boj za ženske pravice na vižku in so feministke demonstrirale pogostoma na zelo drastičen način, z ženskim odposlanstvom k nvn:strskemu predsedniku Asquithu. Preden jo je ta sprejel, jo je dal po svojem tajniku vpračati, ali mu more osebno janločiti, da ne bo nobena izmed dam napravila kakšnega škandala. Ga. Favvoettova je jamčila in deputacijo -so pustili naprej. Ko je stopila v sobo, je Fawcettova ▼ nekem kotu zagledala lorda Asqultha, ▼ drugem pa neko damo. Takoj se je obrnila k tajniku: »Za damo tam seveda ne morem jamčiti« je dejala. »To ne bo potrelv no«, je odgovoril tajnik s smehom, »dama je ga. Asquithova.< VSAK DAN ENA »Mamica, kaj berafi? Ali ja zgodba « strahovih?« •Yasa ženska Odgovor tovarisici učiteljici Draga tovarišica, predvsem Te moram prositi, da mi oprostiš. ker Te imenujem »tovarišica«. čeprav sem jaz učiteljica gospodinjske šole, a sem prav t„ko kot Ti pripravnica IX. grupe. Tvoj članek v »Jutru« sem prečitala dvakrat in priznati moram, da si napisala nekaj, česar ni napisala pred Teboj nobena tovarišica, četudi čutimo vse enako. Brez dvoma je res, da sta teorija in praksa dva povsem nasprotna pojma. To začutimo takoj, čim stopimo v samostojno življenje. Ko sem lani pred Božičem dobila dekret, sem najpreje na zemljevidu poiskala službeno mesto, potem pa sem prav kmalu spoznala, da je v življenju marsikaj ali pa vse drugače, kot se učimo v šoli. Prišla sem v popolnoma novo sredino (Bosno, ker mi doslej nismo imeli drž. gosp. šol). Dobila sem trideset analfa-betk-muslimank, upravo tečaja, obširen program, pomankljiv inventar in kolegico, ki je poučevala samo ročno delo, tako da je vseh 12 predmetov pripadlo meni. Naše delo je še toliko težje od Vašega, ker moramo v pet:h mesecih predelati vso snov in naučiti učenke čitanja in pisanja cirilice in latinice Prve dni sem strmela v program in v obraze učenk, toda kmalu sem izprevidela. da to prav nič ne pomaga. Začela sem z delom, po katerem sem hrepenela, saj me je pač zanimalo, kakšno vrednost imajo suhe številke iz diplome v praktičnem življenju. Seveda sem v svojem idealizmu gledala marsikaj drugače, kot je pozneje izpadlo. Dela sem se oklenila z ljubeznijo in veseljem; tudi dekleta sem vzljubila kot sestre.' Delo je počasi napredovalo, saj smo v marsičem čutili pomanjkanje Tudi življenje sem zelo malo poznala. Prišla sem iz precej strogega internata, kjer sem po mali maturi preživela štiri leta (brez pismenega dovoljenja staršev niti nismo smele za Božič domov). Čutila sem sama. da sem za samostojno življenje vse prej kot sposobna Administracije nisem znala skoraj nič, ker smo se me čisto drugače učile, a strokovnih knjig, kakršne sem dobila na tečaju, še sploh videla nisem. Metodska enota, sestavljena točno po Pestalociju, mi ni uspela, kar me je seveda jezilo. Končno sem uvidela, da bo treba drugače začeti. Pustila sem Kcrberta in Pestalocija, kakor tudi suho teorijo, nabavila par kniig in začela čisto »po svoje«. Seveda je bil delovni dan od šeste zjutraj do osemnajste zve-ker sicer ne bi bilo mogoče predelati pred- pisane učne snovi. O Veliki noči sem imela prvo inšpekcijo. Takrat so učenke znale-čitati cirilico in latinico. Vse besede pohvale je zatemnilo vprašanje, kakšne vere sem. Radi tega in zaradi ogromne razlike med šolo in življenjem, je minevalo veselje do dela. Izginjal je idealizem, ki je svojstven predvsem internatskim dekletom. Začetkom julija je bil tečaj končan z izpitom, razstavo in malo igro — ko so moje, pred nekaj meseci še nepismene mu-slimanke stopile prvič na oder. Zdelo se mi je, da je bila lanska matura samo na papirju in sem v resnici »izpit zrelosti«, položila šele s svojimi prvimi učenkami. Premišljevala sem, kaj nam prav za prav daje naša šola — edina te vrste v državi — za kaj nas pripravlja. Življenje spoznavamo dolga štiri leta za debelimi zidovi, odkoder se brez spremstva vzgojiteljice ne smemo geniti, ko pa pozneje hodimo same po pravih gozdovih Bosne, in tulijo okrog nas volkovi, ni nobene vzgojiteljice z nami. Praktičnega znanja imamo vse prej ko dovolj -1— čeprav imamo deveturni pouk in 35 predmetov. O življe-ljenju zunaj, o delu na tečaju v splošnem, nam nihče ničesar ne omeni. Debata o stanju v državi je prepovedana. Naša dijaška organizacija je vse prej kot res »dijaška«. Kritike referatov so samo izraz osebnega nesoglasja. Dopisovanje je prepovedano, pisati smemo samo domov, seveda se pošta cenzurira. O naši nalogi in o poklicu, nam ne govori nobena ga. nastavn.ca. Med učenkami in nastavnicami je velik prepad. Včasih se razvijejo tudi razne simpatije in antipatije, ki nam prej škodujejo kakor koristijo. Predavamo največkrat petkrat pred maturo, a pozneje ko dobivamo vse v svoje roke, seveda ne znamo skoraj nič. Kako drugačen bi bil uspeh, če bi nas šola poslala v življenje malo bolj pripravljene! Življenje od nas vse preveč zahteva .. Kakor Ti, tudi jaz mislim, da bi se moralo marsikaj izpremeniti, če bi hoteli, da nas šola res pripravi za pravi poklic in je naše izpopolnjevanje neobhodno potrebno. Po mojem bi bilo potrebno tudi medsebojno tovariško posvetovanje, da na ta način nadomestimo vse, kar smo preje zamudile. Z ljudmi bi morale že v dijaškh letih stopiti v tesnejše stike. Veselilo bi me, če bi tudi druga tovarišica opisala začetek svo-io c'nžbe, da bi se čim bolj med seboj poznale. Pozdravlja Te tovarišica. Gastrononiska Francija Glavno mesto Francije je D^jon. To nt pomanjkanje zemljepisnega znanja — to je sveta resnica! Govorim namreč o ga-strOnomski Franciji. Dijon je mesto hrepenenja mnogih francoskih sladokuscev, kakor je Pariz mesto hrepenenja premnogih pustolovcev ... D jon je na gastro-noraskem zemljevidu Francije napisan z velikimi črkami, s kakršnimi so na vseh Eemljevidnh zapisane prestolnice. G astronomski zemljevid? Kaj ima gastran.cxm.ija — veda b dobrem kuhanju — opraviti z zemljepis-jem ? Najibrže sploh še niste vedeli, da so na svetu tudii gastronomski zemljevidi? Kako naj bi sicer Francozi vedeli-kje lahko dobijo najiboljše polže, najteč-nejše ostrige, najslastnejše pečene pi-ške ? Strokovnjaki so jim narisan g-astro-nomske zemljevide — poleg vsakega mesta n kraja so označili tudi špecijaJiteto, s katero se lahko tam posladkajo. In pravi sladokusec se odpelje v Burgund, če so mu zadišali polži, odpelje se v Bourg-en-Bresse, če se mu je zahotelo pečene piske ... Seveda gre lahko tudi daleč na kosilo le tisti, ki ga je življenje obdarilo s posebnim bogastvom. Moderna š°ia za "»rečo Morda sploh ne verjamete v srečo? V šoli za srečo, »Ecole moderne du bon-tieur« — ta šola se nahaja na par žki univerzi — bi vas poučili, da sreča je, odvisna pa je v veliki meri od pravilne in dobre kuhe. A0 ni največja sreča zdravje ?Zdrav človek ima skoraj vse pogoje, da se lahko počuti suvčinega. Človekovo zdravje — tako trdijo zdravniki — pa je v veliki meri odvisno od pravilne prehrane. In mlade Francozinje se v »Moderni šoli za srečo« s posebno pozornostjo uče veščine kuhanja . Ali si moremo misliti kaj bolj prozaičnega, kaj bolj nezanimivega, itakor je kuhanje ? Orni lonci, kuhaJnice, sopara in vs*; mogoče dišave... Nikdar ne peljemo nobenega gosta v kuhinjo, menda se nikoli ni zgodilo nič velikega v kuhinji... Francoska domišljija pa je ie navadne kuhinjske proze napravila pesni&o proso. Učitelji v »Moderni šoli za srečr* poučujejo svoje shiSateljf ce v pripravljanju »Umetniškega kosila« — Le repas arti- stlque m« pravijo »Hlgljen1Čn>ga kosila« — Le repaa hygi6nlque, da in »Ljubezenskega« obeda — Le ..-epa s d' amour in — kol!kšna prefinjenost — učijo se kuhati »Zakonsko« kosilo. Le dejeneur con-jugal... Posebne vrste je kosUo. ki mu je francoska iznajdljivost dala ime »l.e bonheur vient en man0eant« — Sreča pride pri jedi ... Da se v kuhinji ni zgodilo nič velikega? Ko je prišla mlada poljska kraljična Marija Leszynska na versaMleski dvor kot soproga LudVka XV. se je v kraljevskh kuhinjah JVTodaUo nekaj zares velikega. Kraljičini kuharji so začeli kuhati — po točnih navodilih vladarice — juho *z čebule. Niikdar prej ni nobena francoska kuharica postavila na mizo tako nenavadne juhe — juhe iz čebule, ki je danes pri Francozih ena nafbolj ob čajnih >uh. V neki parški kuhinji so pred mnogimi leti preizkusili, kako dobro teknejo »Pom-mes frites« — francoski ocvrt krompir, danes vsakclsnja hrana v vsaki francoski familiji... Talko so se zapovrstjo vršila v kuhinjah najbolj čudoVta odkritja, odkriti a tiste vrste, ki niso namenjena le majhnemu delu naroda, marveč njegovim najširšim plastem ... Tri Kuhinje V glavnem imajo Francozi tri kuhinje? bodisi da belijo jedila z mastjo, maslom ali oljem. Katero teh treh zabel uporabljajo v kak&nem kraju, o tem odloča seveda lega dot!čnega kraja. Ob morju, kjer je najcenejša zabela oJje, belijo z oljem, tam, kjer je mnogo pašnikov, j« maslo glavna zabela, dočim porabljajo svinjsko mast le ubožnejši kmetje ... Francoska kuhnja je eden najfinejših in najbolj značilnih cvetov francoske kulture. A nikar ne mislite, da Francozu že sama jedača in pijača popolnoma zadostuje. Tudi najizbianejši obed mu ne diši od srca, če ni zabeljen z duhovito domislico, vesel'm dovtipom in smehom, ki zajema vse omi zje ... Matere, učite svoje otroke ljubezni do svojega jezika in naroda. Seznanjajte jih z lepotami domovine — to je vaša najsvetejša dolžnost. stran Zdi se, da postaja zemlja zmirom bolj tesna. Narodi se bore za življenjske pro store... Na vsej zemlji pa je okoli 50 milijonov milj nenaseljene zemlje. Tedenski Jedilni list Kako bi kuhata ie • • • PONEDELJEK. Obed: Riževa juhascve-tačo. Govedina. Krompir v omaki s papriko. Jabolčna pita. — Večerja: Cista juha v skodelicah. Možgani z jajcem. TOREK. Obed: Golaževa juha. Prašičeve kotletice. Kislo zelje na način prisiljenega. Kompot. — Večerja: Rezanci z gnjatjo. Solata. SREDA. Obed: Na goveji juhi ječmen-ček. Govedina. Pražen krompir. Leča v omaki. Jajčni praženec z malinovo polivko. — Večerja: Tlačenka z oljem in kisom in krompirjeva solata. ČETRTEK. Obed: Na juhi ovseni kosmiči. Telečji golaž. Francoski cmoki. — Večerja: Vampi 8 parmezanom. PETEK. Obed: Cvetačna juha. Polenov-ka v paradižnikovi omaki s krompirjem. Sirove blazinice z marelično marmelado. — Večerja: fepinačne omlete obli te s kislo smetano in jajci. SOBOTA. Obed: LeČna Juha z žemlje-vimi preevrtimi rezanci. Bržole v omaki. Špageti. Cežana. — Večerja: Ledvice v papriki. Krompirjevi žUčniki. NEDELJA (pustna). Obed: Na juhi Jetrni cmoki. Pečena perutnina, garnirana s cvetačo in maslenim krompirjem. Zeljna-ta solata. Pustni krofi. — Večerja: Svinjska glava in parki ji v žolici. (r.) Kako moram kuhati, ker • • • PANEDELJEK. Obed: Juha iz kislega zelja. Tirolski cmoki (namesto gnjati vzemi kuhano ln zmleto kranjsko klobaso, ker je izdatnejša in cenejša). — Večerja: Krom pir v kosih s preevrto čebulo. TOREK. Obed: Flžolova juha z rižem. Palačinke. — Večerja: Polenta s povidlovo omako. SREDA. Obed: Na goveji juhi krpice. Govedina. Kisla repa s fižolom. — Večerja: Fižol s črno redkvico. ČETRTEK Obed: Na juhi od prejšnjega dne fritatni rezanci. Polentna bomba, (r.) — Večerja: Krompirjeva juha z vampi. PETEK. Obed: Zelenjavna juha. Buhtič-ki. — Večerja: Koruzni žganci s kavo ali mlekom. SOBOTA. Obed: Na goveji juhi riž. Govedina. Leča v omaki. Krompir v kosih. — Večerja: Golaž. Testen! polžki. NEDELJA (pustna). Obed: Na Juhi jetrni cmočki. Svinjska pečenka. Kislo zelje pripravljeno s sladkorjem, kakor prisiljeno. Pražen krompir Flancati. — Večerja: Svinjski parki ji v žolicL Recepti (Količina računana za 4—B oseb) Francoski cmoki Zavrl v kožici dobrega pol litra vode, dodaj malo soli in 5—7 dkg presnega masla ali masti in odstavi. Med trajnim mešanjem vsuj v to pol kilograma presajene moke, postavi spet na ogenj m kuhaj med trajnim mešanjem, toliko časa, da se zgosti in loči od posode ln kuhalnice. Odstavi in ko se nekoliko ohladi, primešaj drugo za drugim dve Jajci. Ko si dobro premešala, da je testo gladko, ga zvrni na po-mokano desko ln počakaj, da se popolnoma ohladi. Nato naredi podolgovato tanjšo štruco, nareži od nje primerno velike kose, ki jih oblikuješ v cmoke. Nato jih skuhaj v slani vodi, odcedi in povaljaj v prepra-ženih drobtinicah in malo opeci v pečicL Polentna bomba Skuhaj že opoldne polento iz 30 dkg zdro-ba. Predno vsuješ zdrob v krop, daj vanj dve žlici olja in sol. Ko je polenta kuhana, kar se zgodi v pol ure, jo zvrni v drugo nekoliko namazano kožico, jo potlači ln zravnaj, pa postavi na hlad, da se strdi in čisto ohladi. Zvečer pripravi sekanlco iz 30 dkg govejega mesa ali pol govejega in pol svinjskega. Prepraži ga s sesekljano čebulo, osoli, popraj in ko se zduši, zalij s pol kozarca črnega vina (dalmatinca) in duši do mehkega. Nazadnje potresi s pol žlice moke in zalij še nekoliko z razredčeno paradižnikovo mezgo. Duši nato še toliko časa, da se zgosti. Shlajeno polento zvrni na lesen krožnik in jo zreži kakor torto na tri ali štiri enako debele plošče. Kožico dobro namaži in potresi z drobtinicami, položi vanjo eno ploščo, jo namaži s sekanico in pokrij z drugo ploščo. Namaži tudi drugo ploščo, prav tako jo pokrij s tretjo ploščo, ki jo spet namažeš s sekanico poUrHo« $ z?»finio ploščo. V zad- io ploščo naredi s topim nožem nekaj zarez do dna, potresi povrhu parmezana in pokapaj s stopljenim presnim maslom ali smetano, postavi v pečico, da se naredi povrhu skorjica. Lahko postaviš v isti posodi na mizo. Svinjska glava tn parkljl v žolici Kos sveže svinjske glave in dva parklja kuhaj z zelenjavo, kakor za govejo juho toliko časa, da se meso odloči od kosti. Nato vzemi glavo in parklje iz Juhe, ki naj naprej polagoma vre, glavo in parklje pa zreži na manjše kose, izloči vse kosti, nato stisni meso in kože skupaj in naredi obliko klobase, zavij v tanjšo čisto krpo ln zaveži križem z vrvico v obliki mreže. Kosti in zavito meso položi nazaj v lonec in kuhaj še toliko časa, da bo meso zmehčano. Vzemi klobaso iz lonca, pusti da se popolnoma ohladi, nato Jo zreži na lepe rezine, zloži na ovalni krožnik, juho še pokuhaj, nato jo precedi, ln ko je že skoro hladna a vendar še tekoča, jo polij čez meso in pusti, da se strdi vse skupaj. Na mizo postaviš s čebulo, oljem in kisom. Lahko daš poleg kisle kun.arice ali kapare, tudi trdo kuhana jajca ali jajčno omako z gorčico. Roke v žepih Snežinke na steklu Drobne snežinke lahno padajo na zemljo; j ta ali ona se vside na tvoje okno in se i zasveti kakor diamant. Tiho in prijetno je I v sobi; v peči prasketa ogenj in prameni svetlobe, ki prihajajo skozi razpoke peči, zaupno trepetajo na tleh in na pohištvu. Nalašč ne prižgeš iuči: prijetno je v polmraku vzbujati spomine ki Kramljati. Okoli tebe so tvoji zaupni prijatelji, sami tovariši iz mladih let. Sede po naslonjačih, stolih, na otomanl, nekateri stoje. Vidiš samo tiste obraze, ki stoje ali sede ob peči, drugi so zaviti v plašč teme. Pa kaj zato, saj jih poznaš po glasu! S prizanesljivo potrpežljivostjo poslušaš njihove zgodbice, ki si Jih že stokrat slišal ln jih znaš na pamet. Kljub temu se delaš, kakor bi jih nocoj prvikrat slišal. Pravkar ima besedo zagorel mož, oblečen v prekrasno obleko indijskega maharadže — svetlomoder suknjič lz brokata, s srebrnimi našivki, temnordeče hlače in na nogah elegantne škornje iz gazeline kože, na glavi pa snež-nobel turban s peresom ln prekrasnim smaragdom. Tvoj dober znanec — junaški kapetan Korkoran. »...in pričeli smo jih tako peklensko obstreljevati, da se je tresla zemlja. Potem smo kakor blisk padli po njih in v hipu smo te črnosrajčnike tako temeljito pobili, da niti stopinja ni ostala za njimi...« »Mi smo znova obešali na drogove!« se je iz teme oglasil hripav glas. »Prekrasen pogled!« Nekam znan ti je ta glas. To je glas Aleksandra Selkirka, ki se je sicer imenoval Robinson. In ti in vsa ugledna družba molče poslušate. V sobi je vse tiho, le ta ali oni potegne iz pipe in pljune. Zunaj pa sneži in sneži... »Oprostite, da zmotim vaš molk, gospodje,« pravi nenadoma eleganten gospod s pristriženimi brki. »Ali niste slišali nekega glasu, kakor bi nekaj tiho zabrenčalo ? In resnično, iz daljave se je zaslišalo brnenje strojev. »Kaj mislite, dragi Holmes?« se je elegantni gospod okrenll k gentlemanu s pl-pico v ustih. »To pomeni, da dobimo nepričakovan obisk, dragi Watson! je gentlemen odvrnil skozi sobe. In Se preden smo pričakovali, so se že pred hišo zaslišali nagli koraki, vrata so odletela in na pragu se je pokazal dolgin s kozjo brado, na njem pa je visel frak izpred Šestdesetih let. Bil Je ves zasopel. V roki Je držal cilinder, »Sedite, prosim, mojster Phll Evans,« mu je Holmes ponudil stol ob peči. »Ali me poznate?« se je začudil priSlec. »Saj res,« je s nasmehom odvrnH Holmes. »Pravkar sem prečital vaše Ime na podlogi vašega klobuka. Naj omenim še to, da ate pravkar ušli lz letala, kjer so vas držali kot ujetnika.« »Ni mogoče! Kako veste vse to?« je osupnil dolgin. Holmes se je nasmehn'1. »Povsem enostavno, mojster Evans! Temeljito ste si odrgnili hlače ob vrvi. po kateri ste e« spustili lz letela. Pogumen mož! Kar pa se tiče letala, menim, da leti v vrtoglavi višini dveh tisoč čevljev ln njegovi stroii s spoštovanja vredno silo dveh tisoč konjskih sil delujejo s polno paro.« Spoštovani Phll Evana ni imel niti toliko časa. da bi izrazil svoje začudenje, kajti v tem hipu je nekdo krepko r^trkol na vrata. Ne da bi sploh čakal na poziv, je vstopil mož energičnih potez in zavihanih brkov, za njim pa se je dostojanstveno prestopil človek temne polti in z mogočno krono iz orlovlh peres na glavi. Kot tretji je smuknil v sobo črnec z vrsto bleščeče belih zob v črnem obrazu. »To je vreme, da bi ga vrag vzel!« je psoval pri6'ec in vrgel na otomano klobuk in pas s pištolo. V hipu smo vse tri spoznali. Bil je to stari znani Old Surehand s svojim prijateljem Vinetujem, rdečim gentlemanom, in črnim slugo Humbukom. »Daj konjaka iz kovčega!« pravi beli sohlb črncu. Črnec se v zadregi prestopa. Old Surehand poseže v kovčeg, naglo zavrti oči in zavpije nad črncem: »Kje je konjak, tepec, kaj? Ali si ga RAZSTAVLJENE V NASI IZLOŽBI IN V PASAŽI NEBOTIČNIKA L.ROT krznarstvo Ljubljana, MESTNI TRG 5 Nove obleke imajo žep«, resaičae, veli- m rutic« hi tudi za na*e roke, če smo rav- ke žepe, ki smo zanie že tako dolgo za vi- no v zadregi, kam bi z njimi. Oblike teh dale mo ka oblačila. To so seveda lepi in žepov so silno raznolične: okrogle, podol- praktičai žepi, v njib je dovolj prostora gaste. štirijaste, nabrane v podobi velike spet... ? Pretepem te, da ti bo koža popokala, malopridnež!« Old Surehand seže po korobaču. Črnec seveda m čakal na udarce, marveč je kakor blisk izginil skozi vrata. »Nič ne maraj, bratec, imam tu pravo rusko vodko! se Je zaslišal melanholičen glas in iz teme je stopil širokopleč brkač. Izza golenice Je privlekel precejšnjo steklenico. »O, zdravstvu J, bratec Mihael Strogov! Na nJiogaja Ijeta!« In beli sahib Je z desnico stresal roko carjevemu kurirju, z levico pa je junaško nagnil steklenico. Nato se Old Surehand in rdeči gentlemen pomirita ln stisneta nekam v kot ln v sobi je zopet prijetna tišina, kl jo od časa do časa prekine gost in zaupljivo prasketanje ognja. Nenadoma nekdo potrka ln na steklu okna se prikaže bradat obraz. »Pozdravljeni, prijatelji!« pravi mož tiho ln zdi se, kakor bi njegov glas prihajal iz velike daljave. »Letos se ne morem ustaviti pri vas, imam polne roke dela. dele čez leto dni!« »Kdo je?« smo za vpili enoglasno. »Kapitan Nemo?« Stekel sem k vratom, da bi Jih odprl, toda za vratmi nI bilo nikogar. Samo sneg pada in pada ln neine, trepetajoče snežinke se vsedajo na okna, na strehe in na zemljo. Jan Severin. mošnje, poševne ali v loku zarezane, vse pa so tolikanj obsežne, da ne služijo obleki samo v okras, temveč tudi za praktično uporabo. Podolgasti, navpično zarezani žepi ob šivu rahlo zvončasto krojenega krila storijo postavo vitko, kakor vsaka dolga, navpično izpeljana črta na obleki. Životek te obleke tekmuje v preprostosti s krilom, prišit je na kratko naramno sedlo in pod vratnim izrezom ga zapnemo s štirimi gumbi. Tudi pas iz blaga je opremljen z enakimi guro-bi, prav tako ozki rokavi. Mali, koničasti ovratnik ima podobo vodoravnih reverjev (l.skica). Sploh učinkujejo reverji na obleki stvarno, hkratu pa tudi mladostno, vendar je to ena tistih mladostnih oblik, ki se podajo tudi starejšim damam. Reverji naše druge obleke so dokaj obsežni, v koničasti izrez pa jim lahko vstavimo vložek iz belega pikeja ali pa tudi barvasto, lahno pre-vezano ruto. Obleka je spredaj zavezana z ozko žametno pentljo, po životu pa pre-peta z dvema nizoma gumbov Praktični globoki žepi so poševno vrezani v krilo (2. skica). Manj praktični kakor pa slikoviti so okrogli žepi, ki so zgoraj ob ozki prog: na- Narodna s4o£cca upiiva na ves organizem. Dooro sredsfvo za odvajali, ki tanesljivo deluje in ima prijeten okus. ja 0»Liw.l. - • L. 1912. je westnv'nstrski par'ament uve del zakon o samoodločbi Irske znano »Home rule«. Irska naj bi dobi a svoj parlament v Dublinu za svoje domače zadeve, le obramba, zunania polit-ka in canna naj bi osta'e skupne. Takratni irski voditelji John Redmond, o katerem nravi H G Wells, da je bil edini Irec ki je nreston 1 meje ozkosrčnosti svoieoa naroda, ie ool-piral ta zakon. (Jpr^a pa se mu i? se rna Irska pod vodstvom znanc«a Carsona. Omeniti moramo, da je severna Irska rre-težno protestantska m industrijska dcžc'a. medtem je južna Irska katoh ka in poljedelska. Če tej razliki prideneno še 'ahko-živi, vihravi značaj južnega Irca a trdi n r> sni značaj severnega, po \:hu pa e ver^V r v natičnost obeh ljudstev, potem si pr b žno iahko mislimo, kako >ovraštvo razJ-tva »zeleni otok« Redmond ir Or^-on — duhovit pravnik in govornik, a tudi irsk- ro jak — sta si bila smrtna nasprotn;ka R i mond je zastopal irske natii na' ste. Car son pa angle ki imperializem Severna lr ska je delala z vso silo m vsemi sredstvi za to, da jo po »Home rule« ne bi priključili dublinskemu par'amentu, hote'a »e 06tati združena z Westmin?trom. Na skrivaj je uvaža'a orožje in se pripravlja'a na krvav upor ako bi drugače ne šlo. Izbruhnila je svetovna vojna. Irski »Home rule« je angleški kralj podpisal, istega dne pa je podpisal tudi zakon, s katerim so izvedbo irske avtonomije odložili do konca vojne. Vse to je bilo urejeno s pristankom irskega voditelja John Redmonda Tako je po veliki meri njegova zasluga, da je Irska vstopila v svetovno vojno ob strani Anglije, svobodno in požrtvovalno. Njegov brat ki je bil tudi irski poslanec v angleškem parlamentu, je padel v Flandri-ji kakor toliko drugih angleških in irskih vojakov. Medtem pa, ko so ti zmerni Irci, ki so gledali na »Home rule« kot na končni cilj irskih borb. čutili kot svojo do'žnost. da so se borili v svetovni vojn- ob strani britanskega imperija in zavezniških sil za zmago nad Nemčijo, so doma na Irskem bolj efestremm »sinfejnovci« zanetili za ve- I liko noč 1. 1916. krvav upor. Denar za upor je prišel po večini od Ircev iz Zedinjenih držav, deloma pa tud; po ovinkih iz Nemčije. Vsa Irska je zagorela v požigalni m morilni strasti. Osveta je opravičevala tu di bratomor in očetomor. Niti jesen leta 1918., ki je prinesla pomirjenje vsemu osta lemu svetu, ni Se prinesla miru Irski. Dr žavljanska vojna je trajala vse tj« do 1923 leta. Anglija je ponujala nove zakone < samoodločbi, vabila irske zastonnike na po gajanja — razdejanje državljanske vojne je trajalo naprej. Južna Irska je bila » boju proti Severni, Irska je bila v boj proti Angliji, bolj ekstremna Irska je bilr v boju z manj ekstremno. Novi zakon iz leta 1920. je dal Ircem dva parlamenta: enega v Dublinu, drugegr za Ulster. Drugi je bil sprejet, o prvem pa »sinfejnovci« niso hoteli ničesar slišat' Končno so zastopniki Južne Irske — Mi chael CoIIins in Arthur Griffiths med nji mi prišli v London na pogajanja in v de cembru 1921. podpisali pogodbo, po kate ri je Irska dobila dominionsko samoupra vo, podobno kanadski. Da'a je Irski vs< dejansko notranjo svobodo, a pridržalp njeno zunanjo zvezo z britanskim imperi jem. Devalerovi republikanc« pa niso hoteli priznati tega novega položaja Irske ?n komaj se je Michael Collins vrnil iz Lon dona, so ga njegovi rojaki umorili kot iz dajalca Državljanska vojna je divjala zdai med ustavno irsko vlado in republikanci. Na čelu provizorične ustavne vlade je bil Cosgrave. Začel je z odločnimi in strogi mi ukrepi, dokler ni vzpostavil miru. Ta ko je bilo življenje irskega dominiona pod Cosgravom do I. 1931. V začetku tega leta so irski republikan ci bojkotirali »dail«, irski parlament. Kasneje pa so republikanski poslanci prisegli zvestobo in vstopili v parlament kot opozicija. Tako je 1932. republikanec de Va-lera prišel s svojo opozicijo na vlado. V nasprotju s splošnim domnevanjem, je de Valera uvedel svoje spremembe v irski ustavi popolnoma ustavno in zakonito. Leta 1936., ko se je odpovedal prestolu kralj Edward VIII., je de Valera porabil to priliko Bistvo njegovih sprememb je, da za simbol zunanje zveze z britanskim imperijem ostane še nadalje kraljevska krona, za notranje svrhe pa se kralju ne priseže, niti se nikjer ne omenja. Irska je svobodna država, republika z izvoljenim predsednikom. Slavni westminstrski statut pa pravi o članicah britanskega imperija da so »av tonomne enote v britanskem imperiju, enake po položaju, ne podrejene druga drugi ne v notranjih in ne v zunanjih za devah, čeprav so zvezane med seboj po skupni zvestobi kroni in tako prostovoljno združene kot članice britanskega imperija.« Irska republika kot taka je torej popolnoma usposobljena biti taka članica. S svojo zakonodajo je de Valera dosegel vse, kar je leta 1921. predložil Angliji, pa mu je to tedaj zavrnila. Na drugi strani pa on in »sinfejnovci« priznavajo britan sko krono, proti kateri so se dolga leta borili. Tako je zadnje čase vse kazalo, da se bo le ustalilo razmerje med Irsko in Anglijo Kakor hitro pa se pokažejo taki znaki so v Irski že spet v vrenju vse bolj eks-tremni in fanatični pokreti. Taki so zdaj «Fianna Fail«-ovci, ki zahtevajo, da mora biti združena s severno in se mora odcepiti od imperija. Težko je zameriti protestantskemu severu, da ga nc mika priti pod netolerantno južnoirsko vlado. In niti Irska niti Anglija ne bi pridobili ničesar, pač pa obe veliko zgubili, če se potrgajo zadnje vezi med njima. Anglija je danes v vojni, ki jo velja vsak dan šest milijonov funtov (poldrugo milijardo dinarjev). Dnevno izgublja svoje mornarje na morjih, kjer je že zdaj vojna v polnem razmahu. Brez dvoma ni več daleč čas, ko bo izgubljala tudi svoje vojake v Franciji in svoje letalce v zraku; morda tudi civilno prebivalstvo na Angleškem. Vsi dominioni razumejo položaj in skušajo prispevati, kolikor morejo, da bo borba lažja in hitrejša. Le Irska je osta'a nevtralna. Nihče se ni dosti zmeni' za to. Če pa bo šla še dalje in nagajala, ko ni več časa za šale, ne more nihče reči, kako se bodo stvari razvijale. Lynx Kaffe z »Deutschlandsm«? V angleških pomorskih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da je z odlokom kancelarja Hitlerja nemška oklopnica »Deutschland«, ki je posestrima nedavno potopljenega »Admirala Speeja« dobila novo ime. Prekrščena je v »Liitzow«. kakor se je nazivala predvojna nemška oklopna križarka ki se je posebno odlikoval v borbi pri Ska^eraku A^gVški mornariški kro^i trdijo da zeli nemška nrirr5 tp»n ore^rn^novan^prn nri-'rri'? »noi fs< h,f,r,d«. kntpi o dri je - - v; i potnr-Pa p.n^pška podmornica »np r.--'-t« na Atlantiku po bitki južno od Ts'and'ie k:er je potopna »Deutsch.and« ♦>t>die nov dokaz, da p*\pie5ka mornar»"a nič več ne o<-po-^v Angleži nravijo seveda, da se Deu^olVnnd ni dvakrat vr- n;ti »po večmesečnem križarjenju« in za-trhiieio da se «n'oh ni vrnila. Verietro ie. da se bo iz teh anp'o§kih trdi+ev rpTviia nova noVnvka med obema nroppppfd-mp ver^nr pa resnice «*» bo i tako tpžko ufofoviti. saj imalo N^moi možnost, da potpžpin »Tiputsehland« npv-tra^im noviraripm kakor so to v sličnih primerih že parkrat storili . ^iv Svic-t jSiHcai-ptro vln^g nroii^ii^« IfnioV 'r)tr Ta "HcVv, tcž.na poJročja trgovinske tehirke v naj-iršcni pomenu besede k; so g'avni predmet. preda , an j na trg vinskih m gospodarskih visokih šolah, oziroma fakultetah. Prav tako moramo povsem upravičeno odkloniti naziranja, da bi le absolventi tehničnih visokih šol, oziroma fakultet, vzeli v zakup naslov »inženir«. Tr".,\'n-ke tehnike nikakor ni podcenjevati in istovetiti z empir.čno pridobljenim znanjem knjigovodstva. Doba empiričnega pridobivanja gospodarskega znanja je namreč danes že zelo daleč za nami Od notranje in zunanje gospodarske organizacije podjetja je vedno zavisen tudi uspeh praktičnega gospodarskega udejstvovanja. Komur so le ma'o znana obsežna področja študija in de'a iz obratnega gospodarstva, iz domače in mednarodne trgovinske tehnike ter rezultat« prakse, tega objektivno ne more zanikati. Primerjava predavanj trgovinskih in gospodarskih visokih šol, oziroma fakultet, s predavanji na srednjih trgovinskih šolah pomeni pa popolnoma isto kot primerjanje študija srednje tehničnih šol s študijem na tehničnih šolah, ozirom« fakultetah. Povsem neutemeljeno izjavo o škodova-nju ugleda in družabnega položaja vsega inženirskega stanu pa z iadignacijo odkla- njamo. Prav zato odklanjamo tudi vsako nadaljno razpravljanje. Naša stroka je tako obsežna, pomembna in sodobna, da nam sama po sebi jamči za povsem enakovreden položaj. — Društvo ekonomistov v Ljubljani. Koroški drobiž Dobro obiskane ln lepo uspele občne zbore so imela slovenska kulturna društva v Glinjah, St. Lipšu, žitari vasi in Dobrli vasi. Posebno razveseljivo je, da so se v slovenskem prosvetnem delu pojavili zopet Glinjčani, ki jim je bilo svoječasno prosvetno društvo razpuščeno, v okvirju novih društvenih pravil pa se lahko zopet udejstvujejo. Njihova nada so mladi pevci in pevke, predvsem pa novi odbor z Janezom Korenjakom na čelu. šentlipški pevci bi se s svojim ubranim petjem lahko pokazali z uspehom tudi na večjih prireditvah. Vodja njihovega društva ostane še nadalje Jože Golavčnik. Na vseh občnih zborih je bilo opaziti mnogo zanimanja in rastoče volje za vsestransko prosvetno udejstvovanje. Slovensko kulturno društvo v žitari vasi bo še naprej vodil J. Rutar, v Dobrli vasi pa je postal vodja mladi J. Hochl. Posamezne občine so dobile nalog, da morajo poskrbeti gotovo količino lesa. Sedaj nalagajo občine posameznim kmetijam. koliko lesa morajo do spomladi oddati. Oddaja lesa seveda proti plačilu — je obvezna za vsakega kmeta, ki ima gozd. Verjetno je, da so predvidene tudi možnosti, da se količina predpisanega lesa zmaniša. če bi ga kmetija ne mogla oddati brez škode. V Bilčovsn je bilo v pretoklem letu 22 rojstev in 18 smrti. Kakor izgleda, je ta fara ostala pri starih običajih. Na zborovanju pokrajinskih govornikov v Celovcu je med drugimi govoril tudi vodja oddelka za narodnostna vprašanja v ministrstvu za propagando dr. Krieg o problemu preseljevanja. Listi navajajo, da je govoril najprej o Koroški, nato pa je prešel na preselitev Nemcev iz baltiških držav in Italije. Celovec izda za pometanje In kidanje snega dnevno nad 2.000 mark (30.000 din) samo delavcem. Za letos nameravana proslava 700-letni-ce Beljaka je bila preložena na poznejši čas. CelovSka statistika kaže v preteklem letu 2209 rojstev, 1245 porok in 1236 smrti. Seveda je treba računati, da so pri gornjih rojstvih vzeti tudi otroci, ki so se rodili v ceiovSki bolnici, ki pa sicer ne spadajo v celovSko območje. Preteklo soboto je bila v Celovcu na Trgu Junakov ob navzočnosti generalnega poročnika v. Nav četrti*«. Na vsak nagin ie Vaša kunčija na mrtvo težo. nr^šia v praksi v četrte, ln je za Vas veliko boljša. Izdelovanje mila doma Za Izdelavo mila vam priporočamo tale recept, ki se je prav dobro obnesel: 6 kg loja, 1 kg lužnega kamna (natrijevega luga), 1 veliki radion in 15 dkg kolofonije daste v kak velik lonec ali kotel, prilijete 5 1 čiste vode, zakuhate in kuhate toliko časa, da se loj raztopi. Seveda morate ves čas mešati ko se je loj raztopil, prilijete še 11 1 vode in nato kuhate kake 4 ure. Mešati morate ves čas kuhanja. Kake pol ure pred koncem kuhanja vlijete v mešanico pol litra terpentina. Gosto mešanico vlijete nato v model, da se ohladi, nato pa strjeno maso zrežete v poljubne kose. Ce so vam te količine prevelike, lahke vzamete samo polovico vseh navedenih surovin. Zdraviliška Metka: Radi bolezni moža, ki je priklenjen na posteljo, ste vdova pri živem možu. živite vzdržno, ker čutite še vedno globoko nagnjenje do moža. Toda v svojem obupu ste se vdali uživanju alkohola, zaradi česar vedno bolj propadate. Kako od-pomoči temu zlu ? — Vaš položaj je res težak in pomilovanja vreden. Vendar mislim, da to še vedno ni zadosten razlog, da bi našli svojo uteho edino v alkoholu. Pomisliti morate, da niste Vi edini, ki nosi takšen križ, temveč, da imajo mogoče drugi še večje težave in nesreče Kakor hitro se boste zavedli te resnice, se Vam Vaš položaj ne bo zdel več tako obupen. Izpolnjujte Vaš delovni dan, mesto da premišljujete svojo usodo, z delom! Ako je Vaše gospodinjstvo majhnega obsega, najdete v v raznih organizacijah lahko široko polje udejstvovanja. Na ta način bo Vaše življenje dobilo zopet svoj pomen in smisel Z delom torej in močno voljo se utegnete rešiti popolnega propada. Ako pa mislite, da to ni mogoče, potem ni drugega izhoda, kot da se podate v kakšen zavod. Zdravljenje in odvajanje od alkohola pa utegne trajati več mesecev. Peter: Močno se potite pod pazduho. Poskusili ste razna sredstva, vendar niste dosegli uspeha. — Svetoval bi ponovno formalin. Vzemite samo 10% stopino. Ako bi postala koža malo preveč suha, ali pa razpokana, se namažite s kakšno kremo S tem postopkom seveda ne boste dosegli popolnega ozdravljenja. Mazanje s forma-linom je treba večkrat ponoviti, toda stanje bo vsaj znosno. Radikalno zdravljenje pa bi bilo uničenje žlez-znojnic z Rentge-novimi žarki. Ljubomir B. J.: Eno leto že Vam šumi v glavi. Bili ste pregledani v sana toriju in kliniki, kjer so Vam ugotovili, da imate zožene žilp. Niso Vam pa predpisali nobene kure. Več let trpite tudi na zaprtju. — V Vašem pismu sicer ne omenjate koliko ste stari, domnevam pa. da ste prekoračili 40 let, odnosno da se bližate 50 letom. Ker je preiskava dognala, da so uš^sa in oči zdrave, sodim nadalje, da gre v Vašem primeru verjetno za poapnenje žil. Potrebni bi bili še nadaljnji podatki o krvnem pritisku, in preiskavi urina. Svetujem Vam sledeče: živite skrajno zmerno tako glede hrane, kakor glede pijače. Meso, slana jedila in alkohol kar črtajte s svojega jedilnega lista. Dvakrat tedensko uživajte dnevno samo 1 liter mleka ali pa kompote in nič drugega. Na ta način boste shujšali in krvni pritisk bo padel. Poleg tega se obrnite na svojega zdravnika, da Vam zapiše enega izmed jodovih preparatov. S AH Ker sta predsednik Slovenske šahovske zveze g. C. Vidmar in prvi p~dpr~d_ednik g. Erker poslala ostavki, se bo v kratkem vrš 1 izredni občni zbor zveze Kakor poročajo listi, je imel Cen'ralni šahovski klub v Ljubljani dne 18. t. m svoj prvi redni letni občni zbor V odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik prof. S. Osterc. podpredsednika F Bizjak in L. Furlani. tajnik J. Šiška, blagajnik St Samobor. gospodar in knjižničar G. Pintarič, odbornika prof. Čop in Hren, člana tehnične ekse-kutive Arrigler in Miiller. revizorja Kozina in Korban. člani razsodišča Bolha. Sorli in dr. Čeplak Kakor sem na kratko že poročal, je na manjšem mednarodnem turnirju, ki se je vršil pred Božičem v Londonu, zmagal naš mojster Konig. Sedaj posnemam po angleških listih še točnejši rezultat turn rja: I.— II, Konig in Milner Barry po V/i (iz 11) III. Sir G. Thomas 7, IV. List 6Vi, V.—VII M Blum. dr. Fazekas in ga. Menchik-Steven-sonova po 6; slede Golombek 5'/». dr Schenk 5, Mieses 4, Ritson Morry in Salomon po 21/« Konig je izgub i samo z Schen-kom. M!lner-Barryja je premagal. Prvenstvo Moskve je osvojil »prossmej-ster Lilienthal z 10 točkami iz 13 Drugi je Panov z 9, tretje in četrto mesto delita Ju-dovič in Smislov. V naslednjem še 11. partija mateba Ke-res - dr. Euwe, ki jo je še tik pred koncem dr. Euwe dobil. SLOVANSKA OBRAMBA Beli: dr. Euwe Črni: Keres 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 c7—c6 3. Sgl—f3 Sg8—f6 4. c4:d5 Na videz brezbarvna rem!s-varianta. ki pa skriva za črnega mnoge nevarnosti. Zlasti partija dr. Aljehin-dr. Euwe v AVRO-turnirju 1. 1938 je to v novejšem času pokazala. 4. — c6:d5 5. Sbl—c3 Sb8—c6 6. Lcl—f4 Dd8—a5?! Novost, ki pa se ne obnese. Nevarno za črnega je tudi Lf5. Toda po enostavnem e6 nima beli ob količkaj pazljivi obrambi črnega posebne prednosti. 7. e2—e3 Sf6—e4 Nastala je slična pozicija kakor v Cam-bridge-Springs-varianti. Vendar tu stoji beli lovec bolje na f4 in ne na g5, kar je velike važnosti. 8. Ddl—b3 e7—e6 9. Lfl—d3 Lf8—b4 10. Ld3:e4 d5:e4 Črni ima sicer dva lovca. tod-» kmet e4 je nevarno slab, pa še grozi po Sd2 neprestano Sc4. 11 Sf3—d2 0—0 12. 0—0 Če takoj 12. Sde4:. potem e5 7 dobrimi protnVgled'. Kmet pa itak ne u'de. 12. — Da5—f5 Zan'miva kombinacija, ki na i gubi krnita. Sicer pa bi tu d' po f5. 13. Sc4 stal črni zemiio sumljivo. Otvoritev se pač ni obnesla. 13. Sd2:e4! Ne 13. Sce4:, Ld2:, 14. Sd2:. Sd4: in črn5 izenači. 13 — Lb4:c3 14 Se4—g3! Vse drugo izgubi kmeta nazaj, ed no n; ta način obdrži beli svoj plen Na pr ne gr< 14. Sd6. Sd4:!. 15 Dc3:. Se2+ itd Ko ie f na g3, to ni mogoče. 14 — Df5—d5 Na Sd4: bi dobilo 15 Dc3: celo figur 15. b2:c3 (?) Bolje pač 15 Dc3: Sedaj postane tečk-4 slaba. 15. — Sc6—a5 16 Db3—b4 b7—b6 17. e3—e4 Dd5—r6 18 Tfl—dl Tf8—d8 19. Tdl—d3 Lc8—a6 20 Td3—f3 V poštev oriha;a 20 d5 Db7. 21. c4!. Lc4 22. Tf3, ed5:. 23 Sf5 z napadom Napad ki ga ima beli po naia' ievanju v oartlp bi ob praviln obramb: najbrže ne bil zadostoval za zmago 20 — Td8—d7 21 Sg3—h5? n—fe1 Seveda ie šlo Le2!. 22 Sf6+!?. s?f6: 23 Tg3 + . Kh8. 24 Lh6. Lh5! 25. Lg7 + . KgS 26. Lf6: + . Lg6. — Sedaj pa je črni izgubljen 22. Tf3—g3 K-8—h8 23. Sh5:g7! Dc6:e4 Ne Tg7: 24. Tg7:. Kg7: 25 De7 + . Kg« 26 Df6 !. z grožnjo Le5 Beli obdrži naj-mani 4 kmete 7a figuro, pa še nanad 24 Sg7—h5 De4—f5 25 Sh5:f6! Od^čilno. 25 — Td7—f7 26 Lf4—e5 Sa5—c6 Po Tf6: bi beli s 27. De7 dobil trdniavr Sah na f*> sevr>da tudi ne pomasa 27. Db4—d6 So6:°5 28 d4:e5 Ta 8—f8 29 h2—h3 La6—c4 33Ta1—dl! Lc4:a2 31. Dd6—d3! č-ni se vd Proti grožnji 32 Ts»8 + . ter nat-> mit n: obrambe Na T,dS enostavno 32 Tg8 + na Tf6: pa 32. ef6:. Vasja Pire. To je bila Mara Vadnatova Ko sem prevzela pred leti drugi razred na šentjakobski osnovni soli v l iub>iani, je vzbudila koj prve dni moio posebno po zornost majhna okroglončna oma gati tovarišicam Sčasoma se ie razvila v zalo dekle športnega *ipa Vsa sveža m '■ož nata je prihitela včasih po ulici za menoj ter mi veselo čebljala o vsem mogočem o svojih študijah, profesor jih. športu tu intam pa tudi o svojih srčnih zadevah Rada sem imela to nara\ no. odkiitosrčno dekle, bistrega duha in plemenite g? srca; du hovita Mara pa ie ugaiala tudi drugim in n;č preveč se nisem začudil* d» ie živahno dekle postalo že z 19 leti skrbna zakonska druž!ca. Takrat pa je neizprosna smrt začrtala mejnik nienemu, žal, tako kratke mu življenju Po srečno preživetih prvih mesc'h zakona, je začel legati mrak na njeno dušo Pogosto jo je navdajal strah pred nečem nepoznanim in takrat ie vsa žalostna dejala svoii materi, da bo »običajno veseli družinski doeodrk« zanjo usoden Revica ie menda res slutila bližajočo smrt; zamišljena in zaskrbi jena ie poslej stopala mimo mojega okna Zle slutnie ki so se porajale v njeni duši. so se, žal le prehi tro uresničile Nekaj dn> pozneje ko ie podarila življenje novemu b;tju. ie položila svoje lastno na žrtvenik materinstva ter odšla kot mati • mučemca v vsemirje. V težkih dneh trpljenja ii ni bilo mar hudih bolečin, ki so ji izčrpavale poslednje življenjske moči vse njene misli so bile osredotočene v edini skrbi za otroka Grozne telesne in duševne muke ki iih ie zadnje ure prestajala, niso mogle zadušiti g/o boke materinske ljubezni, kr je privrela na dan v njenih poslednjih besedah: »Imejte radi mojo punčko/« Dobra in plemenita si bila v življenju, a še plemenitejša v smrti! Vsi, kr so lju bili tebe, bodo ljubili tudr tvoje dete; božja Pravičnost pa bo tvoii milienk' nedvomno v obilni meri povračevala dobrote, ki si jih ti delila drugim Trajen in svetal spomin si zapustila vsem, ki smo te poznali in ljubili. Tvoja bivša učiteljica Roza Randl Nečaki gospoda Salvatora Da-li je gospod Salvatore, trgovec brez otrok, ki živi s svojo ženo v Milanu. na«el baš najboljšo metodo, da se odkrižaš neljubih gostov, je vprašanje zase. Salvatorje-va, ki živita v skromnem trisobnem stanovanju, sta sklenila, da povabita tri nečake, ki živijo na deželi pri Palermu. za nekoliko dni k sebi. Salvatorjev brat, ki ima bogat otročki blagoslov, je trojko po vsej priliki smatral za osmico, kajti Salvatore je te dni, ko je stopil na postajo, da sprejme nečake, v svojo grozo namestu treh našel kar osem, sicer vrlih, a nekoliko redkobesednih kmečkih fantov. Kam naj spravi to ogromno število gostov kako naj jih oskrbuje? Zakonca, ki nista baš bogata, sta poskusila ta težavni in dragi problem rešiti, kolikor je pač šlo. Nečaki so kazali izieden tek, nasprotno pa niso pokazali čez teden dni nobenega znaka, da si želijo domov. Ke< nežni in tudi odkriti namigi ia ji ubogega strica, ki so mu prihranki zavoljo izredneea teka, ki so ga razvijali nečaki, niso ni? zi^egii, je sklenil, da se gostov iz-nebi n* drug način. Povedel jih je na sprehod dve uri daleč in jih je na mestni pc- J nferiji pustil enostavno na cedilu. Izginil je v množici. Fantje pota nazaj niso po-'nali. spominjali se niso nit imena cesre, vjer jim stanuje stric, po večurnem blo-icnju so pristan brez lire v žepu na neki policijski stražnici, kjer so se zanje zavzeli. ^ mn^go truda je policija čez dneve našla /ginu.ega strica ir> ga povabila k sebi Za-^ovariai se j< s tem. da si ni vede1 nobenega sveta več, kako naj se izntbi gostov, ki Ji /nu pojedl: :;vse z g,ave Policija načina, -ako si je pomagal, sicer ni mogla pohvaliti. nasvetovala pa je mladim tantom, naj =>c čim prej odpravijo domov. Novi orehi Premikalnica KAMČATKA MANDRAGORA KLIRING PIZISTRAT PRVOBITNOST KAGANOVIC NARAVOSLOVJE Premikaj te besede tako, da dobiš v ueh zaporednih navpičnin vrstah tri zemljepisna imena. Dapolmlnica AUGAVOAREUBUVO OADADATBAAG ISE Namestu črt vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vodoravni pa ime in priimek srbskega dramatika. Veriga — LI — — NI — — PA — — MA — — ZI — — RA — — TI — Namestu črt vstavi prave zloge, da dobiš same trizložne besede. Zadnji zlog ene besede je hkrati tudi prvi zlog naslednje besede. Zamenialnica ISTRA — LIGA — ANAM — SLOGA — TIRAN — HATAJ — LENA — ZORAN — NAROK — TABOR Obrni črke v vsaki besedi tako, da dobiš nove besede. Njih začetnice ti bodo dale ime in priimek slovenskega pesnika. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo razdelil stric Matic nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orshl Skrit pregovor: Dobro blago se kar samo hvali. Dopolnilnica: Srečko Kosovel. Posetnica: železniški uradnik. Zlogovnica: šiba novo mašo poje. Zamenjalnica: Radovljica. Med reševalce je razdelil stric Matic osem književnih nagrad. Po žrebu jih dobe naslednji: Tumpej Štefka, Maribor, Smetanova ul. 38/a, Cok Antonija. Kočevje, Ivan Grossek, predtiskar, Slov. Konjice 21 in Tereza Cvetreznik, Sv. Lucija ob Soči, Italija dobe po en »Jutrov« roman. Mira Bajec, Celje, Zagrad 96, Glaser Pavel, Ljubljana. Poljanska c. 15. Pavla Kodre, Trst, Via Milano 27 I. in Mlejnik Miloš, škofja Loka, Mestni trg 28. dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«. R D I 0 Nedelja, 28. januarja. Ijubljana, 8: Jutrnji pozdrav (plošče). — 8.15: Tamburaški septet. — 9.00: Napovedi, poroč;la. — 9.15: Veseli španski napevi (pločče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Smučarske tekme gorenjske zimskosportne podzveze v Tržiču (prenos reportaže o s^-lomu). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Naše zborovske pesmi (plošče). —17: Kmet. ura: ž;valske kužne bolezni, nevarne za človeka (dr. Zibert Simon). 17.30: Plošče. — 18: Poročilo o smuških tekmah v Tržiču. — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nac. ura: Vladimir Jovanovič n srbska t. zv. realistična poez:ja (Siniša Kordič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 20.45: Radijsk: orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22 15" Plošče. Beograd 18.15: Plesna muzika. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Operne arije. — 21.50: Popevke — 22.20: Saksofon 22.50: Plošče za ples. — Zagreb 18: Mladinsko petje. — 20.30: Prenos ctpere iz Nar. gledališča. — 19.20: Cežke pesmi. — 21.05: Orkestralni koncert .— 2215: Pester spored. — S°fija 18: Lahka godba in pleši. — 20: Mali orkester. — 20.30: Odlomki 'z operet.— 21.20: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 16: Koncert po željah. — 20.15: Zvočna igra. — 23: Lahka in p1es-na muzika. — 24.10: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Pester spored. — 22.50: Vesela muzika — 24.10: Nočni koncert. ponedeljek, 29. januaija. Ljubljana 7: Jutr. pozdrav. — 7.05: Naipo-vedi, poročila. — 7.15: Pložče. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila — 18: Zdravstvena ura: Zakon, naravna združba (dr. Anton Bre-celj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Simon Gregorčič (dr Jože Lovrenčič). — 19: Napovedi, poroč la. — 19.20: Nac. tira: Naša dinarska rasa (dr. Branimir Maleš iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19 45: Več manire — brez zamere (Fr. «^o MaUvglasi Ponudbam oa šifre ne prilagajte znamk! L«, če zahtevate od Oglasnega^delka^utg« JJJ,, J.. V Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročili oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še mampulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. Predpustna veselica danes v gustuni Lloyd na Sv Petra cesti Godba, ples, topla ln mrzla jedila, Izborna domača in dalmatinska vina. — Pridite, pove=elimo se! — Tudi na svečnico, na pustno soboto in nedeljo vam do prirejena prijetna zabava z godbo in plesom. Se priporoia Rezika Vel ka vrh, gostil-ničarka 1753-18 Prijatelji dobre vinske vesele narave, Stilne k Panju naibolje in na vali. Zato vsi selo svidenie. poroča in vas TONE HUČ. kapljice in pridite v go-kjer se boste jceneiše zaba-in vse na ve Se toplo pri-vljudno vabi 1911-18 Absolventa :rgovske eksportne akade-,nne spreimemo. Ponudbe ia ogl. odd Jutra pod iifro »Absolvent«. 1691-1 Gostilna Martine, Zgor. Šiška! Vsako nedelio koncert. — Dvorana toplo zakuriena! Samo boljša vina! Dobra kuhinja! 1977 18 Pri Putrichu Danes »p es« Izborna vi na, Gorka in mrzla Jedila. Vljudno vab jeni 1966-18 Sluzbodobi Mesarski pomočnik samostoien, pošten, dobei sekač, dobi takoi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plača dobra«. 1740 l Prodajalko pošteno, izvežbano v deli-katesi ali začetnico spre) mem takoi Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Prodajalka«. 1739-1 Uradnico veščo stenografiie m knjigovodstva, spreimemo. — Lastnoročnno pisane po oudbe s sliko na ogl. oda. Jutra pod »Uradnica«. 1723-1 Mesto oskrbnika »Mariborske koče« se odda 1. aprila 1940 Samo pismena poiasnila daie podružnica Slovenskega pla ninskega društva v Mariboru. kamor ie poslati sa wo pismene ponudbe do 15. februarja. 1701-1 Šiviljo - prikrojevalko la pletenine in trikotažo, spreimem takoj v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trikotaža«. 1639-1 Prvovrstno sobarico ki govori nemško ter zna perfektno krojačiti, skla dati, ročna dela delati, svileno perilo prati ter ima dolgoletna priporočila, — iščem za Slavonno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sobarica«. 1637 1 Sodelavca(ko) z znanjem pisarniških dei išče industrnsko podjetje. Fiksna plača in dobri procenti. Stalno, sigurno in dolgoletna eksistenca. Re-flektati, ki poseduieio v go-tovini razpoložljiv kapital ca 50.000 din, nai pošliejo obširne in resne ponudbe na naslov. Industrija, Zagreb, Palmotičeva br. 29a. 1610-1 Trgovski pomočnik j šoferskim izpitom, dobi mesto. — Skerlec, Gornia Radgona. 1582 1 Modelne mizarje vešče, potrebuje Tvornica vagonov. Slavonski Brod. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače in dosedanie zaposlitve na upravo tvornice v Slavonskem Brodu. 1585-1 Prodajalko samostojno, za podružnico trgovine mešanega blaga na deleli, kavcije zmožno, sprejmem. Ponudbe na podruž Jutra Maribor pod »Pridna«. 1769-1 Mlajšega vrtnarja ki ume ravnati tudi s vozmi ln konji, potrebujem za Bosno Prednost oženjeni. Stalna s užba, stanovanje, hrana in 400 din, žena pa 200 din mesečno. 2ena vodi samostojno gospodinjstvo. Ponudbe s priporočili na oglas. odd. Jutra pod »Bosna«. 1747-1 Propagandistko s prakso za specerijskl predmet z znanjem hrvatskega in nemškega jezika, sprejmemo. Do bre trgovske pomočn.ce imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober zaslužek« 1718-1 Brivskega pomočnika dobrega ln stalnega s 1. februarjem sprejme Vyborny Vekoslav Slovenj Gradec. 1720-1 i | G. Th. Rotman I SAMBO IN PETER POTUJETA Službo oskrbnika odn. oskrbnice Koie pod Kopo na Pungartu se odda (zapadno Pohorje z dne 15. marca 1940 Informacije pri SPD v Slov. gradcu. 1719-1 Učiteljsko abiturientko sprejmem k 2 otrokoma 7 ln 9 let. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod — »Ljubiteljica otrok, 1726-1 56 Skratka, Arabec je sedel Grbinu na hrbet; ta je vstal in zibaje se zdirjal, kakor mu je velel novi jahač. Ko je pa nato menil, da se je čas vrniti, mu je Arabec mahoma nastavil samokres na glavo in zaklical: »Naprej, naprej, ne nazaj, če ti je življenje drago!« Tega naš prijatelj Grbin res ni pričakoval! 57 Sambo in Peter sta čakala in čakala, toda ko se je doktor vrnil, Grbina še vedno ni bilo nazaj. »Tisti mož je gotovo razbojnik; tod okrog jih kar mrgoli!« je rekel dr. Tolstonog in se po-čehljal za ušesom. »Kaj hočemo!« A tedaj ga je prešinila pametna misel. »Že vem. kaj nam je storiti!« je zakli-caL »Kar hitro z menoj!« Kuharico varčno ln pridno ki bi opravljala tudi draga gospodinjska dela takoj p ejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do bra kuharica« 1727-1 Mizarski pomočnik dobi mesto pri Alojzu Podlogarju, mizarju v Tomu prt školji Loki. 1704-1 IVIlado dekle za vse ki se razume tudi nekaj v kuhanju dobi me sto s 1. ali 15. februar 'em v večji trgovini na deželi tik kolodvora — Prednost z znanjem nemščine Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po stena ln delovna«. 1716-1 Mlajšo moč ki zna nemško in servl ratl iščemo za boljšo lostilno na Gorenjskem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vsa hišna dela« 1737-1 Žagar rja Ignac Pirkovlč se naproša naj javi svoj točen naslov na Josip Za a žarnica se za SOO din odda B ethov no a ulica 14, priti . levo pisarna. 1834-6 Trgovski pomočnik verziran v vseh strokah mešane trgovine želi pre meniti mesto. Naslov v vseh pos oval. Jutra. 1721-2 Prodajalka prvovicona rnoc s sedemletno prakso v tr-g j vini mešanega b.aga iimožna samostojnega vodo u v a, vešča go^p_di-nja želi menjati stužbo Dopise na og.. odd. Ju tra pod »Podtena ln ve-*ča« 1679-2 Železninar z večletno praiu»o ln z boljšimi re.erencami iz urjen tudi v steklu ln usnju žen prememu me sto po možnosti takoj. Ponudbe na ogl. oda Jutra pod »/Umesji.a moč« 1670-2 Trgovski pomočnik agi.en in platen, naj-oojša moo zeli premem ti siužuo za marec. Po nudoe na ogl. cdd. Ju tra pod »Poajcteu pro aitjaiec.« lt>7i-2 Absolventka „isovoKt.ga tečaja o piu. dobrim uspehom lš_e zu posiltev v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Ju „ra pod »Aosoiten>.Kct> 1518-2 Manufakturist ..uterist miau a^Kci ^ien, z odličnimi iz-,jri-evall pictoi vojaš.i-ne, išče mesta pri večji lirml. Ponudue na ogl odd. Jutra pod »Februar 222«. 1766-2 Vrtnar ..ošten ln trezen, popol nožna samostreli v gojenju cvetja ln ze.enja-ve, žeii primerne sluZ-be Nastopi lahko takoj, cenj. ponudbe prosi na nas.ov. Jako.la Rihard ml., vrtnar, Celje, Lisce. 1772 2 Absolventka gosp. šole želi mesta kot p ..».oc pr, boljši diuzlal, kjer bl se rada izurila v kuhi. Ure tudi v Za^reo a.i Be:grad. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1771-2 Vajenca za trgovino mešanega blaga na debeli sprej mem. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Pošten«. 1770-40 Vajenko za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Nasl. v vseh posl. Jutra. 1592-44 Pekovskega vajenca sprejmem z vso oskrbo Pekarna Joško Zaje. Medvode. 1829 44 Mehanikarski vajenec ki se Je že eno leto u 1 Išče mojstra da bi se izučil. Naslov v vseh .ooio vainicah Jutra 1828-44 Čedno dekle za vsa hišna dela, spreime v stalno službo gostilna Martine, Zg. Šiška. 1978-1 Brivski pomočnik dobi takoj mesto pri; Novšak, Laško. 1992-1 Varuhinjo vestno ln čedno iščem k 3letneemu fantku za od 9 do 15, brez hra ne. Oglasite se v nsde-lio ali ponedejek c* 15. do 17. na Pru'ah. Sokolska 10. 1996-1 Postrežnica išče postrežbo za sredo in četrtek ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«. 1838-2 Strojni mehanik in strugarski mojster z obrtorn išče takoj primerne namestitve. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mojster 17«. 1839-2 Natakarica 261etna, s prakso, simpatična, lš?e zaposlitve. Obermajer Ma.čl, Trbovlje. 1842 2 Gospodična 24 let z 21etno prakso kot uč tsl*lca v vezanju v raznih tečajih, z znanjem v krojenju ln ro -n?ga de a ter Jezikov razen Jugoslovanskega angleški ln nem "ki. žel primerne si ž e P n d-be pod »999 na o?las. odd. Jutra. 1778-2 Vajenca za trgovino z mešanim blagom sprejmem s 15 februarjem. — Prednost imajo fant'e z meščansko šolo. Ponudbe pod »Dober ra^unar« na ogl odd. Jutra. 1785-44 Mesarskega vai*»nT spreime takoi Avgust Jaklič, mesarski moister. Vel. Lašče. 1872-44 Vajenca ki ima veselje za torbarsko obrt, spreimem. Prednost imajo v Liubliani stanuioči Pogoj lepa spričevala. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 1856-44 Učenko z malo maturo sprejme rgovlna s papirjem — Naslov v vse pos . Jutra 1899-41 Motor na plin kompl. 30 KS v dobrem stanju takoj prodam. Vprašati za ceno in ogled. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod šifro »Motor«. 1858-6 Nemščino angle.ci_o, irancosčlno, italijanščino pou.uje alpl učite.Jlca. Kolo- ( dvorska ul 11. pritličje informacije dopoldne. 1821-4 Pohištvo Moderno spalnico že rab.Jeno p.oaam. Vprašati ^Obtilna Palk, Linhartova ul. 1815-12 f Boljšo gostilno kompetna s pneainatl-' ali vlnotoč v Ljubjanl. Avto kolesa Moderne po 4 tirane in p^eskane spa.nlce po nizkih cenah vam nudi mizarstvo Sonkll v Vižmarjih 107 p. st. Vid nad ujubljano. 1822 12 Poceni spalnice ln kuhinje nudi mizarstvo Alojz Peč nlk, Vodnikova ce ta 309 poleg mitnice St. Vid. 1795 12 ko, za konjsko vpf^go ln ve i rabljen h triclklov proda A. Kau.ič, meha-nl na delavnica, Tržaška cesta 54. 20G3 10 Zamenjam motorno kolo za pisalni stroj, radio, navadno ko lo vzamem na raiun. — Polzve se v mlekarni v Slomškovi 9. 1970-10 Pohištvo zi stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva. Vseh velikosti žičnih vložkov in peresnih modrocev in modrocev. — Spreimemo vsa naročila po predloženih načrtih. — Se priporočamo SAVA Mizarstvo Predjamska ul. 32 in trgovina pohištva Miklošičeva cesta, nasproti sodeča. 1857-12 Prodam škornje t. 40, skoraj nove, po uzki ceni. Ižanska cesta :tev. 96. 1975-6 'nventar za brivnico ■>mpleten, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1963 6 Polnojarmenik Gatter) 600 mm znamke »Pyni Kay« ugodno irodam Dobava takoj. Ponudbe na ogl oddel. lutra pod »Kay 60«. 1941-6 Poceni prodam črešnievo pisalno niiro in orehovo ovnlno mizo. Zor man, Breg 14. 1948 f Kupim Smrekov jelkov gozd dobro zastavljen v izmeri nad 20 ha kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj v gotovini« 1638-7 Dva zgibalca (faicerjaj poueuuje tovarna Koža a d., Niš — iN as top takoj. 1777-7 Kože divjih živali veverice, zaj-je, kune in sploh vse vrste kupu je sta.no ter plačuje visoke cene, kupuje 6.e-tine Zdravie, Ljubljana, Stari trg 30. 1811-7 Modistovsko vaionlro sprejmem takoi. — Stopat Ivanka, L uMiana Vil. Celovška c. 44. 1979 14 Debelinski skobelnik (Dickenhobe m ) ca 40 cm širine, rabljen, a do-uro onranjen kupimo. Ponuabe na Remec & Co., K&mnlk. 1818-7 Kupim več nov m a., u^uro ohranjenih oken, vrat ln zidne opeke stare dimenzije. Ponudbe pod »Ope ka« na ogl. od. Jutra. 1833-7 Višinsko solnce kupim. Ponudbe s ceno na ugl odd Jutra pod šifro »Kremenčeva svetilka«. 1922-7 Potniki Akviziterje za prodajo lnteresantne ,;nj ge proti visoki pro viziji 1 šemo v vseh me tih. Ponudbe na Pro paganda dd. Zagreb — x>>t pret. 472 pod -, Lahka zarada« 1709 5 Zastopnik sposobni organizatorji, agilnl za delovan.e na d želi za rej one: Ptuj. Brežice. Novo mesto, Cr. lome.j, K-ce .e, Kranj ln Jesenice takoj dobe me to.. Obširne p.n :d-be na podruž Ju.ra v Ce ju pod šifro »Dobro provizij sko zastopstvo 940«. 1931-5 Velika italijanska tvrdka išče za vsako banovino v Jugoslaviji pridne in resne zastopnike proti proviziji, vpeljane za anilinske barve. Ponudbe s curriculum vitae in referenc na A. Mulig, Sondrio (Italia). 1862-5 Trgovskega potnika zi obisk špecerijskih in podobnih trgovin v Liubl ani in okolici, iščem za takojšen nastop. Prednost imajc oni, ki imajo ie zastopstva za obisk teh trgovin. Samo pismene ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Proviziji«. 1917-J Biljard dobroohranien, rabljen, — kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 1986 7 Oficirsko uniformo s p!aš em kupim Ponudbe n> P.rson, poštni predai 307. ^005-7 Moderno spalnico poceni proda in sprejema naročila po lastnih in danih načrtih mizarstvo Ignacij Oblak, Gosposvetska 13 Kolizej. 1949 12 Samsko spalnico erabljeno. iz mehkega esa po zmerni ceni takoj prodam. Stari tr? 35 II. nadstr. 1973-12 Radio zvočnik v Rad ione«, kompeten, sletro-dinamlien, z vso aparaturo, popol. nov, naprodaj pri Menardu, Pomenskega ulica 20. 1799 9 Prehrana Abonente sprejmem na prvovrst no domačo hrano. Gle iallška ulica 16 vrata 3. 1706 14 Deklico staro 9 do 12 let vzamem za svojo ali jo prehranlm. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod ši ro »Pomaganje« 1589 14 f Plesno obleko belo organdi, prodam zelo ljubko za din 200. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1860-13 Din 200.000 potrebuiem zi staro, dobro podietie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 1674-16 Družabnika sprejme usnjena galanterijska trgovina in delavnica damskih torbic kovčegov itd. v vei-jem mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenjak« z navedbo dosedanje zaposlitve ln višino kapitala. 1722-16 Zajam - gotov novac dugoročnom otpiatom dobiju odmah državni, gradskl namještenicl sa definltlvom 1 penzlo nerl (oženjeni bez jam ca). Upu te daje Adria Zagreb. Petrinjska 11— Priložiti marku. 1673-16 Kran u ai No.tm . tu vzamem takoj v na cm. ponudbe pod »Fr met-no« na o^i. odd Jutra. 1<>8;-17 Lokali Dobroidoča trgovina s kolesi v središču Liublja-nr rad' odselitve tako na prudai. zelo ugodno proti gotovini Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »v pc luni«. 1620 ly Potrebujem 200.000 5 let nudim Intabula-cljo na I. mesto z zlato pariteto, krasno do-blčkanosno posestvo. — Resne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rabim 1678-16 200 do 300 tisoč din pa>ojiia išče trgovsko podjetje Ponudbe prosim pod »Sigurno« na ogl. odd. Jutra. 1781-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo -talno in po najvišjih cenah tn takojšnjemu plaillu Rudolf Zore ujubljana, Gledali ki 12 1901-16 Posojila kratkoro na. menična, samo v trgovske svrhe, večje ali manjše zne ke hitro ln točno preskr-bim Rudolf Zore, Gle dallška 12, LJubljana. 1902-16 Ratno šteto Pri v agr banke, delnice, lnvestlc. posojilo, 3-cd-.totne »b.eznlce ln druge vrednostne papirje kupujemo stalno. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka 12. 1900 16 Mlekarna s stanovanjem v sredini mesta se odda takoj pod zelo ugodnimi pogoji Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna«. 1809-19 Špecerijsko trgovino prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Februar 17«. 1812-19 V Celju na prometni ulici iščemo majhen lokal za pisarno za več let. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Vsakega prvega denar«. 1810 19 Gostilno z vsem inventar em prodam, tudi koncesija na razpolago. Potrebno 30 tisoč din. Ponudbe na Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Promet 17«. 1851-19 Skladišče s pisarno iščem za takoj. Ponudbe na Kocbek, Emon ka cesta 25. 1848-19 Frizerski damski salon ugodno prodam. Ponudbe pod »Center 17« na ogl odd. Jutra 184:-19 Pisarniške prostore 7 sob in pritikl:ne, popolnoma renovirane, elektrika, plin ie telefon, v glavni ulici središča mesta oddamo takoj Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Pisarna«. 1859-19 Delavnico takoj oddam. Pclja ska cesta 57. 1896-19 Trgovino e mešanim blagom zelo dobro vpeljano v pro metnem kraju Ljub ja-ne prodam zaradi nujnega odno:a Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na prometu«. 1890-19 Lepe maske posodim Ljub Jana, Cesta v Rožno doiino 9 1964-13 Bukove hlode r.upuje Remec Co. Kam nlk. 1708-15 2JJ23B2 2 Kupim tovorni avto pettonski. dobro ohranjen, S prekumiakum Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »1 ovorni avto«. 1761 10 3 tonski Ford na oglie. prodam. Ponudbt □a jgi. odd. Jutra pod ii-tre »fivovisien«. 1667 U rl Na kuharski tečaj in pouk nemščine 6prej mem gospodi ine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tečaj« 1645-4 Inštruktorja za praktiien pouk nemščine s konverza-ljo, samo resnega stare j .ega c>stxda, 1 čem. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl odd Jutra pod »Nemščina«. 1306 4 Nemško konverzacijo ln pouk nudi lzobra e na gospa. Kongresni trg 13 /II. 897-4 | Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8 in od pol 8. do 9. zvečer. Pouk tud; po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesce. — Novi tečaji se pr čno 1. feb-uiria. Šolnina zelo nizka. Moderna in največja strojepisnici! Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesti 15. tel 48-43. i 1NM Motorno kolo novejše, ail Dreamoen uar.ey kupim. Koželj, meoar, Radeče, Zidani most. 1745-10 Do 40.000 din posoiili iščem. Vknjižba na prvo mesto. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša z vrtom v Ljubljani«. 1908-16 Družabnika za industrijsko poJj tje ,Loko rentabilne živilske stroke z viogo 70 do 100.000 din sprej .nem Strokovno znanje ni potrebno, sodtlo-vanje zaželeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renta-ble«. 1864-16 Mlada vdova obrtnlca prosi dobrosrčnega gospoda za posojilo 2000 din. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Sif-io »Hvaiežna«. 1999-16 Obrt Fotografski atelje filiala brez konkurence, v lepem mestu na Hrvatskem naprodai radi prevelike obremenitve in bolezni. — Foto Vlasta. Bos. Novi. 1627-30 Motorno kolo NSU 500 ccm O^iV, S^lrl presta.e, z el-ntrlč. raz-o.ea a.o. z baterij.sk.m vžifealom, cca 7 tisoč km v^zn^e, v brezni c nem stanju, zelo ugodno proda St.ansky Oton, T.žlč, r-reuiinLskjt ulica la,II. 163y 10 Krupp 3V> tonski dalje rord 3t>on. Chev rolet, Blltz ter razni o-sebnl avtomobili po zelo nlzkJi cenah. Zastopstvo Krupp O. 2U-EK. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. 1788-10 Radi odpotovanja v inozemstvo dam na 4 letno odplačevanje 5 sedežno limuzino. NLslov v vseh poslovalnicah Jutri. I 1879-10 Fotografski atelje fll laika, brez konkurea-ce, v lepem mestu na Hrvatskem, naprodaj zaradi prevelike obremenitve ln bolez-ii. — Peto Vlasta, Bos. Novi. 1627,30 Livarne medenine za vodov. dne armature prosimo, da stavijo svo je ponudbe pod »Stal na naročila« na ogl. od delek Jutra 6 1710 30 Delavnico kompletno opremljeno z* čokoladno ali slaščičarsko stroko, takoj prodam ali oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »50.000«. 1909 19 Prostore za delavnico oddam. Poizve se Jer-nejeva 6, Ljubljana VII. 1855-19 Mlekarna v centru ln pronetnem kraju zaradi odpotovanja na prodaj. Naslov v vseh pceloval. Jutra. 1867-19 Lokal lep, velik na prometni točki, specerijsko oprem Ijen. event za drugo stroko, takoi oddam v Florjanski 22. 1907-19 Trgovski lokal lep. nov, poleg ngovca oddam. Informacije daje I. Knez, G~*posvetska c. 1., dvorišče. 1937 19 Poslovne prostore primerne za pisarne, ordinacije, atereje in s'lino, v prvem nadstropju poleg Fi^ovca takoj oddam. Informacije daje I. Knez CJoeposvet-ska 1, d/vorišče. 1938-19 Prodam trgovino kompletno, s kratko in pleteno robo. radi sel;tve. — D:n 10.000. Melje št. 1. Maribor. 1982-19 Kupimo avto 6 cilind.ski, 6 sedežni, malo rabljen, temne L ar ve, moderne oblike z minimalno porabo bencina. Ponudoe na ogl. odd. Jutra poj »Dober avto«, 1888-10 | Tovorni avto na oglje ln mali avto Fat Tcpollno za vaiko ceno proda Clzel, Kot-nlkova 21-n. i 1971-10 Valjčni mlin na rodno moč vzamem v na em ali kupim. Navesti podrobno rizdiljo od kolodvori, vodno moč. koliki, je stroje«, kupno ceno ili nijemnino. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod šifro »Tikojšen prevzem«. 1717-17 V najem oddam dobro vpeljano te govino z mešanim blagom ali pa sprejmem po s ovodkinio s primerno kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Eks-sienea«. 1996 17 Pekarno dobro vpeliano v Li"Mt»ni, takoj oddam. Ponudbe na oel. odd. Jutri pod šifro »Pekarna«. 1951-19 Trgovino čevliev v naivečjem centru dobro vpeliano, prod«m radi napornega dela. DoVse na ogl. odd. Jutra pod š:fro »Potrebno kapitala 35.000 do 40.000«. 1950-19 Lokal za trgovino a'i rvlsamo oddam Vpraša1!« ▼ Ko. lodvorskl ul. 35-1.. desno. 2030 19 Trgovski lokal "d^am informacije da-1» Karničnik, nebotičnik. 1968-19 Mesnico s klavnico ia edenloo o ^a-n v na Jem Naslov v vseh po-. Jata. 1BH1 INSERTRAJ V „JUTRU"! Lepo posestvo v oko-lci Maribora, vino-g;aj, sadovnjak, gozd, 33 oralov zaokrožen s.et novo zgrajena g06p^sKa hiša z lastnim vodovodom, kopalnico, lepa go spuaars^a poslopja, ide-a.no .etao kiuaatično bivaišje ob avtocesti, južna lega, ugodno na-jpr^daj Naslov v vseh posloval. Jutra. 1766-^0 Parcela naprodaj proti gotovini ob Plečnikovi aveniji v izmeri 636 kv. m za tri-nadstropno hišo. strnjen sistem dve minuti od tramvaja Vei se po izve .he.be rs sinova ulica 9. 1764-20 Kupim v Ljubljani eno ali dvostanovanjsko vila ali hižo v letpi sončni egi. Ponudbe z navedbo cene na ogL odd. Jutra pod »R 200'. 1762-20 Hišo z vrtom dvostanovanj ko pod-kleteno v Novem me6tu pr.dam. Rakef Trdino va c. 23. Novo mesto. 1724-20 Vezje posestvo z gostilno, kegiiš em se.:u.nim vrtom, sado n:fiai..om, parcelo za zidanje drugih objektov prodam na zelo pro fiietni točki Breg pri Ptuju. Naslov v podr Jutra Ptuj. 1713-20 Vinograd novo zidanico, mlade tr te, sadovnjak, parcolo goz.1 na lepem kraju p odam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1733-20 Mala vila ob Boh jezeru v bliži, ni hotela Zlatoro^ približno 200 m od jezera krasen razgled popolno ma urejena, z vsem komfortom vrt 2100 m2 ugodno naprodaj. Inf^r macije daje dr R. Neu bauer — Golnik. 1683-20 V Brežicah prodam pritli no eno-stanovan sko hi o s krasnim vrtom tik kolo dvora radi obiteljskih prilik Ta"-ne podatke da je dr. Zdošek v Brežicah. 1580-20 Pozor! Prodam lepo tristano- vanjsko hi';o blizu postaje D. M. v Po'4" — Pon. na ogl. odd — a pod »Mesečno 1000«. 1805-20 Lepa enonadstropna hiša v Ptuju! V prometni ulici, še v zelo dobrem stanju, se bo na i,Jdnl dražbi v Ptuju dne 31 januarja ob 8. uri v sobi št. 7 pr^iala. Je stanovanjska hiša z eiektrič raz-sve> javo, ima vodovod, dvoje veilkih kieti, trgovinski lokal in beto-nirano dvoriš e. Cenjena je na 204.016 din, izklicna cena je 136 000 din Kavcijo v znesku 20.402 din je treba položiti pred dražbo v omenjenem sodišou. Hiša je na o^ied v Cankarjevi ■ulici št. 8 v Ptuju. Potre una po asnila dajeta dr. Edvard Bučar, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova ulica 12, in Franc Nedog, trgovec v Ptuju. 1714-20 Gospodarsko poslopje novo, ki se u-. yuv.tni predelati v lepo vi.o, ob oanovinski cesti, z elektriko, uiizu zeieznice in rudnika, na lepem pro-su.ru, ugodiio naprodaj, t-onudbe pod »40 OOJ« poštnolezeče p. KrmaiJ, i^oienjsko. 1793-20 Lepo parcelo Podiož..ik, id60 kvd. m, prodam. Lahko pre.zem hipoteke. Poizvedbe: v Beethovnovi 16-IV, Pre-šera 2006-20 Stavbno parcelo v Ljubljani in manišo hišo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 1954-20 Manjše posestvo z vinOorad^in in s htsO z vpeljanim gosti ni ^im in trgovinskim ioka.om t>;r pekarijo, pripravno za vsako obrt, v zelo ugodni iegi tik železniške postaji, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzem takoj«. 178o-20 Parcelo na Mirju tik tramvaja prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vi Ljubliane proti za-p?du. Cena din 160.000 z večin hipoteko. Štirstanovanjska h'ša, še ne popolnoma dovršena, na v7hodn»m delu Liubljane. cena din 225.000.—. Parcele, v Š'5ki. proti Sto-žicam. na M riu. Rožni dolini. Prulah, pri Sv. Križu in na Kodeljevem. Realitetna pisarna Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktobra št 6 (prei Rimska cesta). Telefon 37-33. 1942-20 Tristanovanjska hiša v Rožni dolini, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1988-20 Kupim hišo takoj lahko z nekaj hipoteke ali parcele. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 16c. Komfortno stanovanje 2 sob ln verande s kopa nico in pritiklinami oddam v vili na Mirju s 1. marcem manjši družini odraslih oseb. — Ogled med 11. in 15 uro Naslov v ogl. odd Jutra. 1794-21 Petsobno stanovanje z vsemi pritiklinami, komfortno in z dvojnim vhodom, oddamo v strogem centru mesta za takoj ali pozneie. Stanovanie je do slei služilo kot stanovanje in pisarna. Vsa potrebna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v I.jubliani, Miklošičeva cesta št. 19, telefon št. 25-21 in 25-22, vsak delavnik med uradnimi urami od 8. do 14. ure. 1877-21 Trisobno stanovanic oddam. Cena 500 din. Poizve se v trgovini Ban, Šmartinska, vis-a-vis šole. 1861-21 Opremljeno sobo eilKo, z uporabo kopalnice oddam, vhod 8 stopnišča. Bleiweisova 50 pritličje levo. 1820-23 Opremljeno sobo z 1 al 2 posteljama ta-.caj oddam, sprejmem s-stanovalca. Ulica na Grad 9. 1840 23 Opremljeno sobo ,ooe..en vhod, sončno, parket, elektrika, poceni -pi erjeva 15, Ljubljana. 1940-23 Sobe išče Sobo išče resen stareiši gospod zasebno, sodobno tn kom fortno, eventualno s brano. Ponuditi v štabu divizije ordonančnemu oficirju. 1617-23* Solidna gospodična išče prazno sobo z vhodom s stopnišča ali veže s 1. a:i 15. marccm. Centrum zaželjen. Ponudbe na ogl. odd Ju, tra pod »Plačam točno 1940«. 175523a Garsoniero po možnosti opremljeno, iščem. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Čimprej 16« 1738-23a V Ljubljani iščem sobo s hrano za 1. februar za hčerko. Ponudbe z navedbo cene poslati na Ge~šak Franc, Trnovlje št. 114. p Celje 1774-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom in vse oskrbo, išče v centru gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobna«. 1865-23a Garsoniero ali sobo s posebnim vhodom v centru in novejši hlM vzamem takoj Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Opremi lena«. 1894-23a Pri dobri družini išče mlada mati z dveletno i punčko sobo z vso oskrbo za začetek februaria. Po- j nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za februar«. 1915-23a Elektromotor vrtilni, 380 voltov, 25 Kv, uporaben, kupimo. Ponudbe pod »Elektromotor« na oglas. odd. Jutra. 1823 29 Stružnico vrtalni stroj, stroj za variti ln kovačnioo v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na Ivan Prešern, tov., Kranj 1783-29 STROJE univerzalne mizarske in posamezne brusilne (Bandschleif maschlnen) stružnice za kovine vrtalne stroje stiskalnice na vretenc ln ekscentei Diesel motorje avtomatske pumpe za hišne vodovode Abschaerf stroj za usnje brusilne aparate in sploh vse stroje za vsako obrt in industrijo. deloma lz skladišča aH takoj lz tovarn v Nemčiji dobavlja po originalnih tovarniških cenah brez vsakih priblt-kov — strojno tehnl na pisarna v LJubljani, Ce. sta 29 oktobra 13 (Rimska cesta) Ludvik Ileršič 1882-29 Pisalni stroj novejšega sistema, zajamčeno brezhiben, poceni pr.dam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1905-29 Vrutbe Razne premičnine stoli, mize, omare, kredence itd. bodo prodane na »odni dražbi, ki se bo vršila dne 29. januarja ob pol 15. uri v Bohoričevi ul. 9. 1874-32 iMimm Stare znamke vsako množino ln ce« zbirke kupim. Plačam dobro. Kos, Ljubljana. Tavčarjeva ul. 3 IIL 1817-39 Dopisi Rembrandt! Na mno.;a leta! Obilo želi Lisca. 1768-24 22 leten mladenič simpatičen, želi prijateljstva s samostojno damo. Mb&nost ženitve. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Razumevanje«. 1758-24 Simpatično gospodično išče mlajši gospod Go renjec. dobro si tu Iran v boljši sužbi Slika za željena. diskretno vrnem. Dopise na ogl. od delek Jutra pod »Smuk ples, Izleti.« 1644-24 Gospodična edinka, teučena šivilja, bodoča dedinja hiše v Ljub Jani. želi v svrho ženitve spoznati gospoda v državni sluibl Po nudbe na cgl. odd Jutra pod »30 pomladi«. 1800-25 Boljša gospodična simpatična z doto želi znanja z inteligentnim dobro situiranim gospo dom starim 32—45 let. Slika zaželjena, katera se pod častno besedo vr ne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad nI veter«. 1797-25 Vdova popolnoma sama. zelo lepa Židinja dota 2 milijona 500 tisoč, išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«. Zagreb. Jeačlč tr* 10 Za pojasnila pošljite 10 dn< < n 1 «ransK« sknheln:k». naihol kvjii tett zvaiiitiln. Kratkoročni dohavlia Peter Angelo d t o. i Mubltana Pražakova 8 1 pisalni stroj Portabel in vel j i stroj generalno popravljena v brezhibnem stanju poceni predam A. Knez. Ve'na pot št. 41 1813 "P Trofa^n? motor cca 110 PS 500 voltov. 50 p»ri-d. brez napu-sv< 'va zaklopke ln spojke v do'- re n stanju se lVe.— p-n ld^ na Publiritas Za?reb. IUoa 9, pod »55254«. -1836-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ozira se na ponudbe u Ljubljane, kjer ogled mogoč z navedbo znamke in cene Ponudbe na oglašat odd. Jutra pod »št. 3407«. 1925 29 Pisalni troj dobro ohranjen oddam za 700 din Naslov v vseh s^SiOvai. Jutra. 1906 29 Cik-cak šivalni stroj ugodna prodam. Nova trgovina, Tyrševa 36, — nasproti Gospodarske zveze. 1939 29 Šivalni stroj skoraj nov, za 500 din, in radio za 400 din prodam. K">lolv>rska 11-11. drugo stopnišče. 1934-29 Stroj za tamburiranje poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1958 29 —:- Več šivalnih strojev najboljših znamk in nešteto vsakovrstnih drugih predmetov poceni naprodai pri »Promet«, nasproti kriian-ske cerkve. 19« 29 Pfaff šivalni stroj prav malo rabljen, poceni proda Lah, Salendrova ul. 19» 29 Pisalni stroj rabljen, prenosen v kovčku kupim. Mavec, Miklošičeva cesta 6. 1956-2* Kupite stroj znamke »Jax« ln zadovoljni boste. Cena nizka, kvaliteta prvo vratna. Dobite ga pri: Ivan Jax ln sin. Tyr-ševa 36. Rojeni stroji . edno na zalogi 2001-2S \nker šivalni stroj za, gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, tudi cikcak stroje za entia-nje ln z dvema Iglama na zalegi, kakor tudi: malo ranjene z okreg lim čolni ^kom Veritas ■n Central Bobbin, pri Triglav, Resljeva 16 2004 29 Pisalni stroj •jelo dobro ohranjen je a rodaj za 550 din P zve se v mlekarni v Slomškovi 9. 1939 2E Izgubil se je psiček vetlorjav, oji ln u e a umnorjaie. — Naj .ltel. aj ga odda pri Paa:. led ved-.v a ulica 3. 1751-21 Krotka srna rav udoma'-, na na r Jaj pi l Kobale Dr .g tl-nu, Podčetrtek 1696-27 Kanarčki čistokrvni harški vrvivci. samci in samice zelo po ceni naprodaj. M Dobrave, Celje, Glavni trg 15 1987 27 Fi/ol za kuho dobite počen pn Sever & Komp.. Gosposvetska >.esu 1. 165'' 33 Mlad gospod trgovsko naobražen, na dobrem položaju, želi spoznati Iskreno, mlado gospodično. Po možnosti s trgovsko Izobrazbo a i bolj V> uradnico ki m a veselje do dela Le resne, neanommne dopise, event. 8 sliko proti vrnitvi. Je poslati na ogl odd Jutra pod »Dis ret no 40«. 1759 24 Katera dama v starosti do 40 let v Ljubljani, ki nima v sebi skritega nagnjenja, da se meče za vsa k-m moškim ln ki si želi trajnega. Iskrenega ln finega prljateljn. naj sporoči svoj naslov zaradi nadalnje korespondence na ogl. odd Jutra pod »Norma no življenje.« 1835-24 Z gospodično ali mlado damo lepe zunanjosti Selim razvedri-a Strogo zaupno. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Razvedrilo« 1887 24 Vdova popolnoma sama. Ti let «tara, dota 80 000 din, treovea ali podobno. Poiasnila daie »Nad-*«, 7a»reb. Jelačič trg 10 Za pojasnila poSlU*« i o din. 1732-25 Roža samotna v ga'u cveti kateri popotnik 30 do 40 let *tar le vred«n bi bil približati se Ji nai se Javi na o»l odd Jutra pod »Spoštuj me!«. 1792 25 Ženitve 28 letni posestnik soliden delaven, zdrav, otaslt blond. Dovršil 8 razredov osnovne šole Ima poleg dohodka — srednje kmetije vredne nad 100 tisoč din še kot kiparski pomočnik se vonske zaslužke. Poroči takoj neoporečno čedno dekle delavno, mlroljub no z nekaj gotovine. Resne ponudbe s fotografijo na nas.ov moje ga zaupnika: Hen. S. Novo mesto, Tavčarjeva ulica 9. 1715-25 Posestnik 63 let na severni meji v industrijskem kraju prosim nasiov oglasa Nada 55 pod šifro — »Mož na mestu« na ogl odd Juti a. 1736 25 Dražestna inozemka 25 let stara, dota v gotovini lOo OjO din, išče trgovca, obrtnika ali po iobno Pojasnila daje Nada«. Zagreb, Jelačič trg 10, Za pojasnila po-oijlte 10 din. 1729-25 Dva mlada obrtnika Pellt* «nrwnaf BiW"dl< nI. ki bi Imeli vesel 1e do '■Ttr&v1n c"v*rwi < »>1 -<-tv« Slika zaželena Ponudbo na o-l r^ld Jutra po* »8rečna b->do5-nost 17«. 1891-25 Lepa gospodična 24 let star«. * imovino din 20.000 išče stsreišeea gospoda v vrrfao Jenitve. Kuharica let. postave. T din 50 Ono. išče eospoda v svrho ženitve Poiasnila da;e zastopstvo Hors*m»n veliki ženitbeni zavod Celje Aškerčeva 4. — Priložite znamko din 5 za odeovor. 1984 25 Vdova popolnoma sama. 37 let stara, dota v gotovini 500.000 din. Išče zakonskega druga. Pojasni'a daje »Nada«, Zagreb, Jelačlč trs 10 Za pojasnila poš jlte 10 din. 1730-25 Mlad vdovec teli poznanstva z gospodično ali vdovo, ki ima posestvo ali gostilno na deželi v svrho ženitve. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dober gospodar«. ; 1981-25 , Primorec posestnik in trgovec 35 let star, srednje postave ln mirne narave v življenju razo. aran. — Išče v svrho ženitve pri merno dekle z dežele. Prednost imajo do 32 let stare Primorke z ve sel jem do življenja ln smislom do skupnega ognjišča. Dota ni po goj, pač pa duševno bo gastvo s srčno dobroto in pridnimi rokami. Le tesne ponudbe na naslov: Passaporto A. A. 1136651. Poete restante iCentro) Trleste 161125 Uradnica zelo lepa. dota 70.000 dinarjev, išče trgovca ali podobno. Pojasnila daje Nada«, Zagreb, Jelačič trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 1731 25 Od Vas ie odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralroca — SrcclolikalaJea Razno VEZALKE za vse vrste čevljev se zopet dobe najceneje. TRIUMF, Miklošičeva 12. Vsip/oren pou* " igranju ilEINEL-HEROUt /i Oj to/, trornre* 9/ost iARIBORit ift SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZLATO kupuje 00 najvišjih cenah JOS. EBERLE, Ljubljana. Tyrševa i. palača hotela »Slon« Vata v tablah ln za odeje, vedno na zalogi — Zahtevajte vzorce tn cenik. Arbeiter — Maribor. ZA VSAKO PRILIKO najboljša ;n naj cenejša oblačila si nabavite pri Preske«rju, Sv PE'I KA r 14 KlIŠEJE ^ NO 1 kCBAtVNt jUGOGMIKA Goričanka samostojna gostilničar-ka lepe zunanjosti išče pridnega kuharstva veščega v gostilniški stroki za svojo obrt. Ni Izključena možitev. V6e interesente pro6i naj s f ponudbo pošljejo tudi' s iko. ki se vrne. A Pavlin. Gorizla. Viale XX Seitembre, Trattoria. 1828-25 KNJIGOVODJA - BILANCIST verziran v davčnih, carinskih in transportnih poslih, s trgovsko in bančno prakso, slov., srbohrv., nemško in francosko, vojaščine prost — IŠČE primerne službe s februarjem. — Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vesten sodelavec«. Rabljene fotoaparate, povečevalnike, stojala — rumenice in druge potrebščine kakor razne teh. predmete — kupujemo ln prodajamo. — Odgovarjajoče plačamo takoj! — V zalogi fotomaterial. Razvijamo in kopiramo. FOTOTEHMKA — Vošnjakova 4 glavno zastopstvo za dravsko banovino ANT. BREMEC CELJE, MIkloSičeva 2 — tel. 202 Kupujte aparate JireKtiu v trgovini, uei dobite znaten popust. LESCE KOČNA-POLJ ANE ZAHVALA Dve gospodični stari 20 in 28 let želita znanja z gospodom od 30 do 55 let starim. — Prednost imajo upoko ienci. Ponudbe s sliko na ogl odd Jutra pod Temperamentne«. 1680-25 Svojo hčerko nerazvajeno z la-tnim domom v LJubljani, bi rj.da poročila z go- podom v boljši državni .li samoupravni služb 1e=ne dopise na oglas odd Jvtra pod »Mirnega značaja«. 1972 25 Vsem cenjenim gostom se najtopleje zahvaljujeva za dosedanji obisk gostilne v Lescah. Obenem sporočava, da se L februarja preseliva v svojo lastno gostilno na Poljane-Kočna. — Gledala bova tudi nadalje na vsostransko postrežbo ter solidne cene. — Prav vljudno se priporočava še za nadaljnji obisk FRANCKA ln JANEZ ROZMAN v O L E S A NAJNOVEJI OTROŠKI VOZIČKI M O T O B J 1 tllOIILI SIV. STROJI LiHACNi VOZIČKI. 8KIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES DELI fRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4 Podružnica; Maribor. Aleksandrova 26 — Ceniki franko. Suhe gobe 'alnje ia»tl, nudite z 2»orci in navedbo količine ln cene tvrdki Ar tur Nachbar, Rade e. 1748 33 V globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da nas je dne 27. januarja, previden s tolažili sv. vere za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod IVAN KOŠČAK POSESTNIK Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v ponedeljek, dne 29. t. m. ob pol 15. iz hiSe žalosti na tukajSnje pokopališče. 1 m RAKEK, 27. januarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI Jabnlkp kunlm vsa^o količino Ponudbe ln najnižji ceno poslati na Be'1ak Konrada Zagreb, Tk ulica 20 1827 34 K roparskemu umoru v Malih Braslovčah Onemu izmed roparjev morajo biti znane vaške razmere Braslovče, 27. januarja Kakor je »Jutro« že poročalo, je bila v noči na četrtek umorjena 76-letna Neža Puncerjeva, posestnica v Malin Braslovčah. Pokojnica je bila ena izmed znanih Mekusovh sester v Malih Braslovčan. S sestro Mico sta posedovali lepo posestvo z dvema hišama V eni sta prebijali sestri. v drugi pa nečakinja obeh sester s svojim možem Milcnkom tn otroki Sestra M ca je ie dalje časa bolehala in je ležala po ceie dneve v postelji, medtem ko je Neža pridno pomagala gospodinjiti nečakinji. Na usodni večer v sredo je kakor običajno pokojna Neža ostala do 21. ure pri svojih v drugi hiši . Ko so pospravili v ku-hnji, je šla spat k svoji sestri, ki je že bila v postelji. Za seboj je skrbno zapah-nila vrata, katera so bila do njenega prihoda nezaklenjena. Po vseh znaki h sodeč sta se bila zločinca skrila pred prihodom Neže v hiši in počakala, da sta sestri zaspali. Po navedbi sestre Mice se je zgodil zločin na tale način: Okrog polnoči se je Neža prebudila in rekla sestri, da sliši neko ropot anje. Ker ee Topotanje m več ponov lo, .sta obe spet zaspali. Med prvo in drugo uro po polnoči se je Mica spet prebudila in videla kako je neki moški napadel sestro in ji tiščal nekaj v usta. Ona je hotela biž prižgati luč, a ji je drugi moški, ki se je nenadno pojavil to za branil in tudi njo napadel. Ona se je med tem onesvestila. Roparja sta odnesla pokojno Nežo v posteljo onesveščene sestre in prebrskala v naglici posteljo in eno omaro ter odnesla okrog 4000 dinarjev. Da sta delala v največji naglici, jc razvidno iz tega, ker so našli po tleh razmetane tri stodinarske bankovce. Tudi sta pustila nedotaknjeno drugo omaro v kateri sta imeli sestri shranjen'h še 8.000 dinarjev. Okrog druge ure po polnoči se ie sestra Mica zbudila iz nezavesti .Ko je videla, da se sestra, katero je našla poleg sebe v postelji na klicanje ni zganila, je vstala in šla kl cat nečakinjo in njenega moža Cilenška. Kmalu nato so prihiteli sosedje in šli po orožnike, zdravnika in duhovnika. Z-.iravn:k dr. Rupreht je ugotovil, da je bila pokojna že uro ali več mrtva in da je bila nastopila smrt v glavnem zaradi tega, ker sta ji zločinca potisnila v usta z vso silo veliko cunjo, zaradi katere se je zadušila. ZAGBEB. NIKOLtCEVA IO ZAHTEVAJTE BRESPIACNI CENIK Braslovški orožniki so takoj pričeii temeljito preiskavo ln so jiim v pomoč poslali tudi druge orožnike z orožn škim oficirjem iz Celja na čelu. Upamo, da se jim bo posrečilo razkriti nevarne z'očince, ki ogiažajo življenje in metje naših mirnih Savinjčanov Zločinca pač nista tuja. ker sta se upala v tem visokem snegu ko je beg zelo otežkočen napasti hišo v sredi vasi. Na vsak način je poznal raz- mere vsaj eden izmed njih. Ker bi se v primeru ponesrečenega ropa v tem visokem snegu težko umaknJa ln skrila. Tudi je moi alo biti zločincema znano, da sta hranili Puncerjevi sestri svoje prihr nke doma. V drugo omaro nista vlomila le zaradi tega, ker sta se zbala prihoda s s^-dov zaiad: psov. ki so baje s Ino lajali ob dotični uri. Vse črseipisje je pisalo, ca je bil glavni ropar najbrž razbojnik Hrce kar pa ni verjetno. Ce pa je b'l je nedvomno vsaj to, da je n.egov pajcaš možak, ki so mu razmere v vas dobro znane. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 28.: bb 15 Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Ponedeljek, 29.: Zaprto. Torek. 30.: Zaprto. Sreda, 31.: Kupčija s smrtjo. Red Sreda. Dane« popoldne bodo igrali v drami Averčenkovo »Kupčijo s smrtjo«, zgodbo o špekulaciji s posmrtnim zavarovanjem. Sprva popolnoma resno dejanje dobiva zabavne Dreokrete in pelje do veselega konca. Odlično igrana igra ima vedno uspeh Cene znižane Zvečer pa bo prva reprtz.a uspele veseloigre, ki jo je napisala nordijska pisatrliica Heigja Krog »Na prisojni strani«. Občinstvo je na premieri izvrstno razpoloženo sledilo lahkotnemu deianju in sprejemalo duhovite utrinke in odMčno podane vlosre z velik'm zadovolistvom in smehom Zasedba premierska. Delo je zrežira! prof. šest. OPERA Nedelja, 28.: Ob 15.: Frasquita Izven. Ob 20. Nižava Izven Znižane cene. Ponedeljek 29.: Zaprto. Torek, 30.: Rusalka. Red B. Sreda 31.: Zaprto. Danes nopoldne bo gostovala ga. Z'ata Gjungjenac v naslovni partiji Leharjeve operete »Frasquita«, ki je skoraj operno pisano delo, eno izmed Leharjevih najme-lodloznejših in najboljših. Ga. Gjungjenac. ki je na našem odru že pred leti imela tudi v opereti izreden uspeh, je letos v tej partiji skupaj z našim priljubljenim tenoristom Franclom vzbudila splošno pozornost. V ostalih vlogah: Modest Sancin. Peček in Barbi^eva. — Zvečer se bo ponovila zanimiva d'Albertova opera »Nižava«, hj velja za najboljše delo tega ve^kega pianista Posebno močna je vsebinska stran z izredno dramatičnim dejanjem iz španskega okolja. V posameznih glavnih partijah se zlasti odlikujejo: Marčec, Janko in Basiče-va, sodelujejo pa še Banovec. Orel Dolni-čar, Ribičeva, španova. Polarna r jeva in Barbičeva. Dirigent: dr. Švara. Režiser: , Frelih. Cene zn:žane. Trije brezposelni pomočniki, čf>vHar Drr ta iz Ljubljane, krojač Nitka iz Gorice i" mizar Lim iz Ljutomera trčijo na svoje' potovanju po slovenski zemlji slučajn Vsem svojim članom in prijateljem sporočamo prežalostno vest, da je v Zagrebu umrl naš zaslužni dolgoletni podpredsednik, gospod prof. dr. Pavle Grošelj Odličnega sodelavca pri izvrševanju naših kulturnih nalog in vnetega prijatelja slovenske knjige ohranimo v trajnem spominu. V LJUBLJANI, 27. januarja 1940. Tiskovna zadruga drug ob drugega in se brž spop:ijateljijo. Usoda v osebi muhaste tete Tombole pa jim nameni nemajhno presenečenje: s poslednjimi parami kupijo srečko in zadenejo milijon! Kako je pa slednji izmed »zanikrne trojice« svoj delež obrnil, boste videli v zabavni Nestroy-Stritofov| muzi-kalni burki »Lumpacius Vagabundu»«, ki jo reži'a Drago Zupan. Glavne tri junake, ki jim ie štritof med drug;m odmeril tudi zvrhan koš aktualnih kupletov. bodo igrali Zunan, Sancin in Janko. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Nedelja. 28. t. m.: »UJEž« (Udruženje Vig emancipiranih žen) MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 28 januarja- ob 15.: »Via Mali« Znižane cene — Ob 20.: »Zaroka na Jadranu« Znižane cene. SOKOL Sokolsko društvo Voin:k, ki vrši svoje kulturno pos'anstvo v naši dolini z odrsko umetnostjo že dolgo vrsto iet, otvori na pustno nedeljo letošnjo fi'edališko sezono z veseloigro v 3 dejanjih »Zadrega nad zadrego« v režiji br. G^rečana Ivana in sce-nerije g. Jožefa Viktorja Veselo:Sra nas spretno povede v zdravo varko okolje m nam nudi v dejanju res mnogo neskaljenega užitka. Sokolska gledali "ka druž'na. ki uživa v okolici velik sloves, je letošnje leto spopo'nila svoj zbor igralcev z nekaterimi igralsko ug'ajenimi člani. Predstava bo v Posojilniški dvorani. TODonDnnDnnnnnnnnnnnnnnnnnnni Postani in ostani član Vodnikove družbe! ^□□□□□□□□□□□utjLoaacaaaaDoaa SKRB? »brnite se na grafologa F. T. Karmaha tu se odlikuje posebno z inalizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pn brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: 1. Vaš karakter, njegove Kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v podedovan ju; 5. Vašo življenjsko dolgost. 6 Vaše prijatelje in protektorje; 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9 Zadeve v rodbini; 10 Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah. F. T. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni psih jgrafolog — pisec epohalne Knjige »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din 30.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455 V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da bo.v e izkoristili sleherno možno?' in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar unigega kakor poslati gori označene podatke Ne odbijte tega uspeha v današnjih mračnih časih! I ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubega očeta, dedka, brata, in tasta, gospoda ŠAFEC FERDA POLIC. NADSTR A2NIKA V POKOJU kakor tudi za poklonjene vence se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posei i zahvala velja tudi deputaciji polic, straže, njegovim stanovskim tovarišem, gg. pevcem, železn godbi, univerzitetnemu uradništvu in polic, zadrugi; prav posebno pa še grajskim stanovalcem za izkazano pomoč. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so ljubega pokojnika spremili k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 31. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba. ŽALUJOČI OSTALI Umrl je naš ljubljeni, najboljši soprog, očka, brat, zet, svak ln stric, gospod Dr. PAVEL GROŠELJ profesor Mestne ženske realne gimnazije In honorarni profesor medicinske fakultete Univerze kralja Aleksandra I. Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek 29. januarja ob 15. uri Izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 27. januarja 1940. DAVORINA roj. KARLINOVA, soproga; VID, stud. med., sin; RUDOLF in MARIJA, brat in sestra ter ostalo sorodstvo t; iv-r MICHEL ZfcVACO: 23 Don Juan ROMAN. »Ne pozabi ponthuškega meča,« je zamrmral. »Ponthuški meč, nikoli več se ne ločiva. Odsihmal mi boš zvest tovariš pri tem, kar je oče imenoval zavojevanje sreče.« Odpel si je rapir, ki ga je nosil ob pasu, ter ga obesil v zbirko na mesto meča, ki ga je bil snel. Nato je sedel za mizo in položil ponthuški meč predse. Bil je krepko in lahko, povsem preprosto orožje z ravnim ročnikom, ki so ga varovale vijuge iz rezljanega jekla. Na vrhu ročnika je bila jeklena krogla s ponthuškim grbom. Klotar je izku-šal okreniti to kroglo na desno ali na levo; res je našel, da se da odviti. Ko je odstranil kroglo, se je pokazala odprtina, ki je segala v vso dolžino ročnika. V odprtini je bil zvit papir, in Klotar ga ! je neutegoma izvlekel. Za papirjem se je pritrkljal na mizo bleščeč de-mant... I Klotar je nagnil ročnik. ga potrese! in iztresel; drug demant, za drugim tretjega ... Nazadnje, ko ' je bil ročnik prazen, je ležalo na mizi dvanajst demantov. Klotar jih je pogledal in zamrmral s čudno tesnobo, ki je vstajala prav iz globine srca: »Nisem vedel, da je imel oče to premoženje... Nikoli mi ni nič omenil o njem ..« V tem mu je obstalo oko na papirju Razvil ga jc in z nekakšnim obotavljanjem začel brati P^sanie je imelo datum 20 maja leta 1519 Bilo je torei napisano pred več ko dvajsetimi leti, in črnilo je bilo zdavnaj porumenelo... Takole je pisal Filip de Ponthus: »Klotar, »Ko boš bral te vrstice, ti bo ena >n dvajset let Za svojo osebo nisem imel namena da bi ti kdaj odkril resnico, ker vem, da ta božja hči pogosto prinese človeku samo gorje Toda tvoja mati je hotela drugače. Na smrtni postelji, tri dni po tvo jem rojstvu, je terjala od mene prisego, da ti povem vse. To zdaj storim, čeprav z obžalovanjem Ko dopolniš enaindvajseto leto. boš torej bral ta papir. Ako prej umrem. bom gledal, da ti sporočim skrivnost ponthuškega meča po kakem zanesljivem prijatelju Upam pa. da mi bo Gospod milost-ljiv in mi bo dal živeti, dokler te ne vzgojim v vrlega plemiča. »Evo kaj mi je ukazala tvoja mati. naj ti po vem: »Da nisi moj sin . « Klotar je planil pokonci. Bledica mu je pokrila obraz pred očmi se mu je zameglilo, roke so mu vztrepetale... Ker ni imel več moči. da bi bral. je položil list na mizo in se jel počasi izprehaiati po širni, prašni dvorani... Železne oprave, ki so stale v vseh štirih kotih, so se mu zadele podobne vitezom, ki so nenadoma vstali iz grobov, da ga vidijo, kako plaka .. Dolgo, dolgo je Klotar molče stopal sem ter tja. Toda v prsih mu je utripalo živo srce. In v tem srcu je gorel plamen neugnane mladosti. Imel se je torej s čim upreti razkrajajoči bolečini. Iz duše mu je prik;pela visoka pesem sinovske ljubezni ter se mrmraje izlila v molitev: »O ti. ki te še \rid:m. kako se mi smehljaš v ranih otroških dneh, ti, ki te vidim sklonienega nad svoio zibe!ko ti ki si vodil moie prve korake, ti. ki si me učil dobrote, liubezni in iismiljenia ti. ki si mi obo-oži] roko ti k^ si mi dal vse kar ' romeni v mo;em živFemu črst in lepoto nrsli o Filip, gospod Ponthu?ki bodi nvlosten osirotelemu in mu dovoli, da ostane tvoj sin! Morda mi ie dal življenje kdo drug, ki ga ne poznam. To vem, da si mi ti dal dušo in si zaradi tega moj pravi oče in moj stvarnik Odšel si na dolgo pot. s katere se nihče ne vrne, in moje srce krvavi. A naj si še tako daleč od mene, vendar te vidim blizu sebe, slišim te, živega in mladega s tvojo vročo, \eizkoreninjeno mladostjo Naj torej, moj gospod n oče, tudi v prihodnosti ravnam svoje življenje sko. da bo smelo biti zap sano na mojem grobu: .Ta, ki tu leži. je bil Klotar, vredni sin gospoda Ponthužkega* . .« Potolažen se je vrnil za mizo in bral naprej. »N si moj sin po rodu Si pa moj sin po srcu, in tebi hočem očetovsko posvetiti ostanek svojega življenja Kajti. Klotar: »Ljubil sem Moja ljubezen je bila edinstvena in dokončna bila je prva in tudi zadnja v mojem življenju; čutim da ne bo ugasnila vse tja do poslednjega diha Tista ki sem jo ljubil, mi ni mogla postati žena: prišel sem prepozno, da bi bil utegnil osvojiti n^eno srce. toda ljubil sem jo dovoli. da sem ji ostal tudi brez upania zvest, in ona me ie poplačala s tem, da je z menoj delila svoje gorje... »Ti. Klotar. si zagledal luč sveta... »Tri dni po tvo;em ro'stvu je umrla... »In šele tedaj, otrok moj, v strašnem trenutku, ko je odhajala in ko se mi je zdelo, da tudi mene grabi smrt. v tisti giozni minuti slovesa sem okusil neizrekliivo srečo ki bo polnila vse moje življenje s svetlobo .. srečo, zaradi katere blagoslavljam Boga. ki me je ustvaril... Pogledala me je ... »Morda ie bil smrtni boj že oprostil njeno dušo vezi tega sveta ... »Gotovo ie na to se ti kotnem da sem v njenem posledrVm pogledu v;hp1 k~ko se ni»na duša obr?,i k rroii duši . . O dobri Bog! .. Ta pogled o s'rko rro1' ie bil pcpVd 1'ubozni... "Ko ie vdela da :o razumem in se š;bim pod težo te strašne s-rf' mi je pomolila svoje uboge roke in zamrmrala: ,Bodi mu oče... in kadar mu bo ena in dvajset let, mu vse razodeni...'« »Se toliko je govorila, da mi je naznačila, v kakšnih okoliščinah naj ti razodenem resnico, nato je izdihnila dušo ... Hotela je, da zveš, kar ti je zvedeti, prav ondi, kjer je trpela, ne kje drugje. »Ta kraj, ljubi otrok, jeArronški dvorec. »Tja te povedem na tvoj enaindvajseti rojstni dan, da ustrežena volji tvoje matere. Ker je pa mogoče, da ne bi mogel izvršiti te volje, bodi si, ker me ne bi bilo več med živimi, bodi si, ker bi bil na kakršen koli način ločen od tebe — zato, Klotar, ti pišem to pismo. »Namen tega pisma je: »Prvič, storiti te lastnika dvanajstorice demantov, ki so bili rodbinski imetek tvoje matere, kajti dobila jih je od svoje lastne roditeljice. Ti demanti so cenjeni na vsaj tri sto tisoč liber in naj ti bodo popotnica ob vstopu v življenje. Rabi jih z mirno vestjo; če bi se obotavljal seči po tej vsoti, bi ravnal proti volji svoje matere in proti moji volji. »Drugi namen tega pisma je, sporočiti ti, da najdeš v Arronškem dvorcu: »1. Ime in zgodbo svoje matere, napisano z njeno lastno roko; »2. Ime svojega pravega očeta na listu, ki sem ga spisal jaz; dodal sem nekaj nasvetov, kako naj se vedeš proti njemu, in upam, da boš spoznal te nasvete za dobre in veljavne; »3. Sveženj sedmih pisem izpod roke tvojega očeta, ki tvore neovrgljiv dokaz tvojih sinovških pravic; »4. Listine, ki te postavljajo za mojega posinov-lienca. z?kon'tega imresra imena, mojega n-siova, moje ponthuške gospoščine in vsega, kar imam; »5 MedaVon z drobno ?t?ko tvoje matere, ki jo ie napravil pol leta pred njeno smrtjo mojster Jean Clouet, umetnik. ovo leto, nove ce S 1. januar em 1940 so bili zvišani davki na radio od prejšnjih 20% na 44°/0 od nabavne cene. Hadi tega so bile vse tovarne, katerih aparate prodajamo, prisiljene nekoliko povišati cene. Nove prodajne cene naših aparatov, veljavne od 15. januarja 1940, so sledeče: 1. Dveelektronski DKE . ....... 2. Troeiektronski baterijski DKE..... 3. Troeiektronski V E 301....... 4. Troeiektronski Telefunken T 913 .... 5. štirielektronski super Orion 044 .... 6. štirielektronski baterijski super Orion 044B 7. štirielektronski super Telefunken T 965 WK 8. štirielektronski super Telefunken T 965 GWK 9. štirielektronski baterijski super Radione 440 B 10. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 P . . 11. Petelektronski super Orion 055 ..... 12. šestelektronski super Telefunken T 975 WK . 13. Petelektronski super Radione 540 W... . 14. Petelektronski super Radione 540 GW . . . 15. šestelektronski potovalni super Radione R 2 . 16. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 79 . . , 17. šestelektronski super Telefunken D 750 WK . 18. šestelektronski super Telefunken D 750 GVVK 19. Osemelektronski super Radione 740 W . . . 20. šestelektronski super Blaupunkt 7 W 79 . . 21. Sedemelektronski super Radione 740 GW . . 22. šestelektronski super Blaupunkt 7 W 79 D . 23. Sedemelektronski super Telefunken D 770 . . 24. Sedemelektronski super Telefunken D 860 . . , 25. Dvanajstelektronski super Telefunken T 8001 26. Osemelektronski super Blaupunkt 8 W 79 . . 27. Ena jstelektronski super Blaupunkt 11 W 79 . . 28. Glasbena skrinja Blaupunkt ....... za gotovino . din 753.— . din s&3,— din 1.350.— din 2.433.— din 3.100.— din 3.150.— din 3.625»— din 3.825«— din 3.950.— din 4.OOO.— din 4.375.— din 4.6OO.— din 4.600.— din 4.700.— din 5.300.— din 5.450.— din 5.400,— din 5.750.— din 6.30©.— din 6.300.— din 6.4OO.— din 6.800.— din 6.925«— din 8.600.— din 9.000.— din 10.000.— din 12.000.— din 28.500.— na 12. mes. na 6 mes. 800.— 1.020.— 1.435.— 2.574.-3*320.— 3.370.— 3.841.— 4.053.— 4.Z00.— 4.200.— 4.680.— 4.876.— 4.850.— 4.95O.— 5.600.— 5.670.— 5.780.— 6.0^8.— 6.600.— 6.615.— 6.700.— 7.140.— 7.345.— 9.116.— po dogovcru po dogovoru po dogovoru po dogovoru 2.71S.— 3.535.— 3.590.— 4.057.— 4*231.— 4*450.— 4.4I0.— 4.990.— 5.152.— 5.100.— 5.200.— 5.9OO.— 5.955.— 6.110.— 6.446.— 6,900.— 6.945.— 7.0 so.— 7.500.— 7.765.-9.t32.— Cene veliajo franco naša trgovina, nemontirano in brez sntene Pri baterijskih aparatih baterije niso vračunane. Za vse te aparate Vam rade volje pošljemo brezplačno podrobne opise in cenike. Vsi naši dosedanji ceniki so s tem razveljavljeni. RAD8H družba z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7 — tel. 3190. I'V i; MBgsmmKmsh • ^v.:--; ;■ ■ ■ ^ \r.i-;:i j*?:-. sagSii: i$m ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja ln pismenih izrazov, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene mame, stare mame, tašče, sestre, tete, gospe Julije Kruiič roj. Kane mesarice in posestnice se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, posebno gosp. župniku Jenku, dr. špornu, g. Zamanu, dr. Minafu, dr. Osolniku za vso požrtvovalnost, vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, nadalje Gasilski četi Moste za častno spremstvo, pevskim društvom, vsem prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, ter sploh vsem, ki so nepozabno pokojnico v tako častnem številu Bpremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 29. januarja 1940 v cerkvi Sv. Družine v Mostah. LJUBLJANA, dne 27. januarja 1940. Globoko žalujoči ostali »Bi4*-** M* Učiteljski zbor mestne ženske realne gimnazije sporoča žalostno vest, da je umrl njegov ugledni senjor, gospod dr. PAVLE GROŠELJ PROFESOR MESTNE ŽENSKE REALNE GIMNAZIJE, DOCENT NA MEDICINSKI FAKULTETI IN UREDNIK PROTEUSA Dragega tovariša, zaslužnega vzgojitelja in priznanega znanstvenika ohranimo v blagem spominu. -i'4 Moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 ■EORTUNA' i i kL. a i > u- <, MALE OBRTI Elektto univerzalni stroj f vsako mizarsko delavnico 1 • • Din 7.000. Dobava iz zaloge. Mizarski moister Grm Videm - Dobrepolje. r>iie: Zahvaliuiem se ^am za dobavljeni stroi FOH1UNA. Na strotu zdeluiera vsa pohištvena in stavbna dela in ie ccs rešiteii male obrti. Peter ANGELO D. Z O. Z. LJUBLJANA, Pražakova ul. B. • 'S . dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom! Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvo, mislite morda, da je Vaie perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnegat navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schiclitovega mila, ki ga vsebuje Rad ion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichto* »Radion-bela«. Uporabite pri pr! ftodnjem pranju perila Radion, pa ne boste ni koli več uporabljali kakrine-gakoli drugega pralnega sredstva! Schicht- ; RADION pere sam! RADION pere sam Dleselolf« motore »GuLDNER« od 5 do 36 HP dobavljamo v dveh dneh. večje motorje v kratkem roku, ladijske in stabilne kakor tudi motorje na vpojni plin. Iščemo zastopnike po vsej državi. »STORMIZING«, Zeleni venac 6, Beograd. •Ji nrm H H H H H H 4 nm-n i m........ fNSERIRAJTE V „JUTRU"! OTITM B J.J M H BJUUL* It M II » H » M I » I » n VEČJA ŽELEZARSKA INDUSTRIJA sprejme IN2ENJERJA strojne in kemične stroke, strojnega tehnika fn industrijskega knjigovodjo v starosti od 25—80 let. — Ponudbe z življenjepisom in osebno sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »železarska industrija«. Javna zahvala čutim dolžnost, da se tem potom javno zahvalim dr. Frnkovi in dr. Kramariču, ki sta a težko a nad vse dobro izpadlo operacijo rešila življenje moji ljubljeni ženi in s tem ohranila tudi mojemu sinu drago mamico, še enkrat iskrena hvala. Ljubljana, 28. januarja 1940, ; / ČEC VIKTOR in MAKS juuuuduuui h „il ii juljljliuuliuuuuljulx3ddddddddddddddddd MLADEMU PARU obilo sreč* V letu 1940. Krite Vade stanovanjske potrebščine v pohištvu, preprogah in posteljnini pri tvrdki „WEKA" — Maribor, Aleksandrova c. 15 Najboljše sredstvo proti kašlja, gripi in hripavosti je Medicinal-Slad Priporoča se: tovarna slada, JOS. KIRBIŠ, Celje Usoda naroda I! V DANAŠNJI DOBI je važnega pomena, da se obrne vsakdo na tega znanega in najbolj popularnega predstavnika »astrološke rede«, kajti on bo vsakomur po-nogel in mu osvetlil pot k srečni bodočnosti. Napovedal vam bo točno vašo bodočnost in prerokoval, kakšni preokreti in dogodki bodo nastopili v vašem življenju. Eksperimentalno psiho-grafološko vam bo orisal vaš značaj in njegove kvalitete kakor tudi značaj vašega prijatelja in poslovnega sotrudnika, potem zaročenca, zaročenke, in vseh onih, čijib rokopis pošljete temu raziskovalcu. PRETEKLOST: vam bo predstavil, kakor se )e v istini odigrala, da se sami prepričate, kaj je pravi vzrok, da niste svojih sistematskih načrtov mogli uresničiti. SEDANJOST: zakaj je vaš sedanji položaj omajan in kdaj bo vaša eksistenca zagotovljena. Na kak način boste obogatili in kako se pride do bogastva. Pravi vaš pot do sreče. KARIJERA: kakšna je vaša in kako še pridete do karijere. Kdo vas hoče v napredovanju v službi ovirati in kakšni so vaši izgledi v sedanji in bodoči službi, in bodo se li vaša službena vprašanja rešila ugodno ali neugodno. VEDA: Kako vam je razvita fantazija , za kak poklic ste sposobni. Bodo li znanstveni problemi ugodno vplivali na vas. POLITIKA: Ali boste srečni v politiki in postali znana politična osebnost in na kakem polju postanete zmagovalec. ZDRAVJE: Boste li v sedanjem in bodočem položaju ostali zdravi in ali vas doleti nesrečen slučaj in kdaj. Na kak način se lahko ognete nevarnosti. Za vse to vam bo dal potrebne nasvete. ki bodo velike koristi za vašo bodočo življenjsko pot. Prerokoval vam bo vašo srečo v ljubezni, na kak način si boste osvojili ljubljeno bitje, navodila za osvajanje, od koga ste ali boste zares ljubljeni. Zakaj v ljubezni nimate sreče. Ali boste vedno v ljubezni razočarani in če se bo vam ljubezen vračala z ljubeznijo. Kako se poznajo osebe z avanturističnimi težnjami. Zločinci, pustolovci, sadisti, in kako se je treba izogniti njihovemu poznanstvu. ZAKON: ali bo srečen ali nesrečen, če je v sedanjem kaj zvestobe, ali zakonski trikot, odkod nesporazum, kdo je kriv in kdo podleže slabosti. Sugestija, ali vas vaš zakonski drug zares ljubi. Dali ste simpatični in ali bo vedno cvetela vaša zakonska sreča. Kaj bo z onimi, ki si žele srečen zakon ali ostane samec in samica kakšen bo tudi njihov srečen pot. POTOVANJE- Kako bo minulo, srečno ali nezaželjeno. Kateri so vaši srečni dnevi in meseci. Postanete kdaj naslednik in kdaj? Ali boste na sodniji dobili. Kateri so vaši prijatelji ali sovražniki. So li nevarni in kakšna opreznost je potrebna. Je li kje oseba, ki vam bo pomagala k sreči in kaj vam nrinese bodočnost in kako boste porazili svoje protivnike na vseh poljih. Vsi družabni razredi in narodi vsega civiliziranega sveta poSiljajo vsakodnevno mnogoštevilne zahvalnice temu slavnemu jugoslovanskemu astrologu ter vse generacije Jugoslovenov — Jugoslovenk, ki so rojeni med 1860. in 1932. letom naj pošljejo lastnoročno ia čitljivo pisan naslov (spol, dan, mesec in leto rojstva) z 20.— din v znamkah ali gotovini po poštni nakaznici kot honorar za stroške, inozemstvo pa 30.— din v gotovini. NASLOV: ASTROTOŠKI BUREAU Dj. R., polt. pret. 608 Beograd, Jugoslavija. Naša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pan 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovaina opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezlnficirana. vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO Llnolej za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2 Strokovno polaganje linoleja. 20 vodečih dunajskih tvrdk za modele razstavljajo pomladne in poletne kolekcije od 1. do 1$. svečana. »Haus der Mode in Wien« Vas prosi, da si med izdelki dunajskega okusa in svetovnoznanim dunajskim kvalitetnim delom izvolite pripraviti Izbiro. Tudi kolekcije klobukov in perila bodo razstavljene. — Za preskrbo dovoljenj za dopotovanje, prenočišč in strokovnih nasvetov smo Vam na razpolago. »Haus der Mode in Wien« Wien I. Lobkowitzplatz 2. Telefon R 29-3-40 Brzojavni naslov : Haus der Mode in Wien. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940. od 3. — 8. marca Vsa pojasnila daje: ZVANICNI BIRO LAJPČI-ŠKOG SEJMA BEOGRAD, Knez Mihajlova 38/1. ln častni zastopniki: Ing. G. TiJNNTES, Ljubljana, Tyrševa 83 — Telefon 27-62. JOSDP BEZJAK — Maribor, Gosposka uL 25. Telefon 20-97. Predno si nabavite pohištvo, zahtevajte ponudbe od tvrdke SILVESTER GOLMAJER STROJNO MIZARSTVO LJUBNO - GORENJSKO Cene nizke! Delo zajamčeno! I NAJLEPŠE ČTIVO Bavlfen ? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN Ravlien; ČRNA VOJNA Tiomnsonr SIVKO Malerieva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din ZALOŽBA »CESTA< LJUBLJANA — KNAFLJEVA tJL. r> I RADI LIKVIDACIJE na prodaj v Zagrebu po povoljni ceni skladišče manufakturne trgovine (štofovi itd.) — vrednost okrog din 600.000.—. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »br. 650«. MlHSKO SOLKK' Vas bo okrepilo! L judem dela je vedno na umu vprašanje: Kako ostanem svež in prožen in kako naj povečam svojo delavno sposobnost? Dokazano je, da se z rednim zračenjem z »višinskim solncem« — original Hanau — živci razbremenijo, da se delo lažje opravlja ter doseže okrepitev. Poleg tega pa učinkuje zračenje z višinskim solncem kakor nekaj dni dopusta, kar je združeno z zdravo, svežo barvo kože, z novo delovno močjo in veseljem do življenja. Športnikom pomaga to zračenje do pomembnih uspehov. Za človeka poklica je redno zračenje z višinskim solncem povelje njegovega razuma, kajti dolgo pomanjkanje solnca in svetlobe ograža zdravje ter privede do predčasne izčrpanosti. Izdatek, ki služi zdravju, bi moral zaradi tega imeti prednost pred vsem drugim. Zračenje traja samo 3 do 5 minat! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro štev. 843 s 40 stranmi od: KUPILI BI tako) 1—2 polstabilni LOKOMOBILI novejše produkcije, rabljeni, a dobre ohranjeni — popolnoma sposobni za obrat normalnega učinka 200 400 HP, s stopnjičasto rešetko, kurjenje z drvmi zaželjeno. a ne pogoj. — Ponudbe s točnim opisom z navedbo kraja, kje se lokomobili nahajata, nasloviti na. Našička, dd., Zagreb VI. pošt. pret 22. • <> ti □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Mlad, naobražen, Jako simpatičen gospod, trgovec in posestnik, dobro situiran išče radi slabega poznanstva seriozno poznanstvo dobro situirane in simpatične gospodične — ki poseduje razen drugih ženskih vrlin še lastnost dobre gospodinje s trgovsko rutino zaradi ženitve. - Resne neanonimne ponudbe pod »Serios K-4911« na Interreklam d. d., Zagreb — Masarykova ul. 28. Dižavna razredna loterija Din $7,000.300. □ □ □ □ □ □ □ ! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ r: > bo izplačanih na dobitke samo v nastopajočem V. razredu 39* kola, čijih žrebanja bodo in to: v Beogradu 10., 12., 13., 14-» *7m 20. in 21. februarja in v Banjaluki 26., 27., 28. in 29* februarja in 1., 2., 4m 5., 6. in 7. marca t. L V najsrečnejšem primeru morete dobiti na eni srečki Dill 3,200.000, Jugoslovensko Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogoviče-va ulica 1 Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a Jugoslovensko AEG Beograd, Brankova ulica 30 AEG Union, Jugoslavensko d. d. Zagreb. Karadžiče- va ulica 1 Ljubljana, Livarska ulica 6 Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje! MOŠKI! pri spolni ne«posoDno«ti, pn spol a] slabosti poskusite hormonski pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah 30 piluJ 84 din. 100 pilul 217 din. 30< pllul 560 din. Zahtevajte sami prave in originalne HOKM(l-SLK> oilule! Po pošti diskretno razpo šilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Jlavno sKiaalšoe farm sem la Doratorlj »VIS-VISIT« '.agreb Lan?ov trg 3 OglregS di 564b-3f Inserirajte v »Jatru«! V 20 dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov med njimi poleg glavnih treh premij: po 2,000.000.—; 1,000.000.—; in $00.000.— din je večje število dobitkov po 200.000.—; loo.ooo.—; 80.000.—: 60.000; 50.000.— din itd. Osebam, ki se že udeležujejo v loterijski igri, je treba svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda do 5. februarja t. 1. zaključno. Oni pa, ki s! še niso nabavili srečk, a bi hoteli v tem glavnem žrebanja poskusiti srečo, morejo srečko kupiti pri pooblaščenih prodajalcih srečk in pri njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj a po doplačilni ceni in to: ena cela srečka Din 1.000.— ena polovica srečke Din 500.— ena četrtina srečke Din 250.— Izplačilo dobitkov, za katero jamči država — se vrši brez vsakih odbitkov. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narudno tiskarno d. & kol tiskat oarja bran Jeran _ Za uuerauu dei je odgovoren Alojz Novak. ■■'■jO- - J Aiofca.* *vf. v- jfflESV*$ — Vsi v Ljubljani. 02k>dfc£Jt Ot ,ojtc Prof, dr. Pavle Grošelj | I« Ja HSnr«J pri Sla t&ionlrut reet, 4ta Je « »lArusti 5? let izdihnil na ondotnl kliniki g. dr. Pavle G r o 4 e 1 j , honorarni profesor uilvenc in profesor žensk« realne ipmiuizije v LJubljani. Zaradi bolezni v iprlu s« je podal na operacijo, med katero p* mu j« irct odpovedalo služb*) in je bla-Ifi pozabljali na njegovo znanstveno delo, Široki javnosti }e bil zastrt pogled v njegovo znanstveno delavnico in v zakladnico njegovega izrednega duh*. Zdaj kc je končana pot njegovega življenja, ko •c po trpljenju za vedno onemela njegova nsta in »e bodo le Se po ljubeznivih anekdotah izgubljali med njegovimi prijatelji, ztianci in tistimi pokolenji, ki jih je vzgojil innogi prebliski njegove duhovitosti, pristopamo pobožno k njegovi znanstveni zapuščini, s katero »e Je trajno zapisal T Zgodovino slovenske prirodoslovne vede. Življenje Pavleta Grošlja je bilo aicer »2gibano, kakor njegov temperament, vendar je zunanji obris njegovega življenja frecej skromen Rodil je je 9. februarja P83 v Ljubljani V rodnem mestu je tudi dovršil gimnazijo. Bil je pravi predstavnik Ijubljanskt-sjs uradniškega sinu, ki ima polno »misla ra humor in satiro, rraven pa plemenito srce, ki vse dobro in lepo spoznava, vse zlo pa odpušča Kot pesniika duši je bil vca zaljubljen v prirodo, zato se je tudi odločil za študij naravoslovja na Dunaju, kjer je bil promoviran leta 1907. isto leto je napravil uspo«^bljenostne izpite za srednje iole Temeljito podkovan v pruxxijpiiu fiziki in matematiki pa ftiro-k<, razgledan po znanstvenem in umetni-ikern »vetu je nastopil naslednje leto pro-fesuro na lenski gimnaziji v Ljubljani. O tem, kak profesor, vzgojitelj in voditelj je b; Pavle Grošelj, pač najlepše pričuje spoštovanje vseh onih gojenk ki sc danea v samostojnih inteligenčnih poklicih ali pa kon matere te pošiljajo svoje hčerke na žensko realno gimnazijo ▼ Ljubljani. Mlademu znanstveniku je bila na Široko odprta pot k vseučiliiki karieri Toda bil ie preveč navezan na Ljubljano Tako je eta 1917 odklonil povabilo za prosektor-ja ▼ biološko morfološkem zavodu na medicinski fakulteti v Zagreba Pričakal je Oavobojcnja Mlada univerza v Ljubljani nI n*jgta pogrešiti njegovega sodelovanja in Pavle Grošelj je bil takoj leta 1919. imenovan za honorarnega nastavnika, leta 1922 pa za docenta biologije na medicinski fakulteti r Ljubljani. Tako je do zadnjega posvečal svoje vzgojiteljske sposobnosti srednješolski in vseučili&ki mladini. Pr: tem ni zanemarjal literarnega dela. Ko je bil talent še v mladostnem kipenju, se je tudi Pavic Grošelj p»»večal leposlovju in slovstveno zgodovinskim študijam. Napisal je razpravo o Prešernu m Petrarki; posebno študijo je posvetil Francetu Pre-8err»u v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1905. Enako se bodo v nekaterih letnikih »Ljubljanskega Zvona« ohranile njegove lirične pesnil. Opustil jc leposlovje, ko je začel pisati poročila o strokovnih delih m poljudno znanstvene članke v »Carnioli« in v »Ljubljanskem Zvonu«, dokler ni pred leti ustanovil lastnega prirodoelovnegs obzornika »Proteus«. kjer imamo zbrane najlepše deleže njegove znanstvene zapuščine. Pisal je tudi razprave t nemščini, zasledoval je ves razvoj znanosti po svetu. Slovel je kot duhovit govornik in predavatelj z velikim bogastvom svojega znanja Koder »e je gibal, je prevladovala vedrina in dobra volja Zato ni imel Pavle Grošelj nobenega sovražnika, vse ga je ljubilo in dostojno cenilo. Mladi Grošelj (lz spominov tovariša) Pred 35 leti je b:l Pavle Grošelj središče slovenskega dijaškega življenja na Dunaju Bil je sošolec dr. Gregorja Žerjava. Skupaj sta leta 1901. prišla na Dunaj in skupaj sta vstopila v akademsko društvo »Slovenijo« kjer sta oblikovala nov tip slovenskega dijaka Vsak v svojem pravcu. Jurist Gregor Žerjav v političnem, gospodarskem in socialnem pogledu, filozof Pavle Grošelj, ki Je z vso vnemo poslušal prirodoslovne nauke, pa v etičnem in svetovnonazorskem pogledu Njegov študij Je bil vsestranski. NI se zanimal samo za svojo ožjo stroko, marveč Je bij doma v vseh prirodoslovnih vedah Poglabljal se je pa tudi v filozofijo tn našel še dovolj časa da je študiral tudi literaturo. zlasti slovensko Ogromen spomin bister pogled, poetično nastrojenje in govorniška nadarjenost so povzročile, da Pavel Grošelj svoje učenosti in načitanosti ni ohranil zase. marveč jo Je oddajal dalje. S kako vnemo in pozornostjo smo poslušali predavanja v »Sloveniji«, • kako naslado ao Jih poslušali Ljubljančani * Mestnem domu, kjer Jih je prirejala »Prosveta«, ali p® podeželani v razn.h Čitalnicah in Izobraževalnih društvih! Z nič manjšim zanimanjem se niso prebirale njegove črtice »Iz zapiskov prirodoslovca«, ki so izhajale leta 1964 in 1905 v »Ljubljanskem Zvenu« Njegovi govori niso bili ramo vsebinsko, marveč tudi oblikovno dovršeni m od konca do kraja napeti Kadarkoli se je reklo, da bo govoril Pavi« Grošelj. vedno Je imel nabito polno dvorano vnetih poslušalcev. Ob burni proslavi Gregorčičeve BOletniee na Dunaju je dekiami-ral prolog, ki ga Je sam zložil in iz katerega kipi vsa moč in borbena sila tedanje narodno radikalne akademske mladine Pesem je natisnjena v »Ljubljanskem Zvonu« 1905. Enako značilna za Pavla Grofija ln njegovo življenjsko silo je njegova »P*-*m življenja« (LJ Zvon 1904). Velike uspehe je žel tudi na narodno radikalnem dijaškem shodu v Trstu, kjer Je utemeljeval >oc-.alne in etične nazore nove mladine Ob zabavnih prilfkah Je bil Pavle Grošelj sijajen družabnik Kateri SI oveni jan. Id Je v oni dobi študiral na Dunaju (1901 — 190«), se ne spominja zabavnih delov Slo-venijanskih občnih zborov ln običajnih Grošljevih nastopov, ki so pokazali vso njegovo Segavost dovtipnost ln hudomušnost! Kdo more pozabiti njegov latinski ?ovor v nabito polni dunajski rotovflel kleti. ali pohodov po dunajskih ulicah, ko nas je vodil v gosjem redu in toliko hudomušnih zagodel naivnim Dunajčanom in dobrodušnim dunajskim policistom I Pavle Grošelj )• bil, dasl realist, velik idealist, ki Je ves gorel za vse dobro in lepo. Sicer dostikrat hudomušen ln zbadljiv, ni bilo v njem hudobne misli In če Je mislil, da je s svojimi Segavimi besedami koga razžalil, mu Je bilo to takoj srčno žal Pavle Grošelj ni bil političen človek. Današnje razmere je sovražil. Jugoslavijo Je ljubil nad vsa. Človek, poet, znanstvenik Dr. Pavel Grošelj Je bil eden naših najbolj izoobraženih mož Pridobil si Je skoraj že enciklopedično znanje, kakor Je redko v sedanjem času izenačevanja in specializacije Kadar je bil v družbi dobre volje, ga skoraj ni bilo vprašanja, ob katerem ne bi pokazal svoje nenavadne razgledanosti in bistre razsodnosti Pri vsem tem pa ni bil nikak »dihur, ki noč in dan žre knjige.« Znanje si je pridobil s svojo izredno inteligenco in s prirojeno intuicijo, ki je hitro ločila bistveno od nebistvenega, važno od nevažnega Kot biolog trdne šole in zanesljivih metod, poznavalec vsega novega v tej krasni vedi, ki ji m dajal samo svojega uma, marveč tudi kos srca. je lahko uspešno segai na druga širna področja prirodnih ved Kako krasno je umel ie kot mlad mož pisati o skrivnostih vsemirjal Kadarkoli smo segli po njegovih naravoslovnih spisih, vedno smo obžalovali, da dr Grošelj ni še spisal Slovencem uvoda v biologijo in uvoda v astronomijo Imel Je sposobnosti, ki niso dane vsem znanstvenikom in tudi ne vsem tistm. ki skušajo popularizirati znanost Pokojnikova velika odlika Je bfla r tem. da Je odlično obvladal Jezik ta najobčutljivejši Instrument človeškega duha Kdor Je kdaj prisostoval njegovim predavanjem, je često užival v jasnosti in prikupni obliki, » katero je imel prikazati katerikoli prirodni pojav, pa naj Je šlo za sestavo rta-n-.čevja, za makrokosmos Rimske ceste ah za pojave v mikrokozmičnem »vetu atomov. Jasnost mišljenja in preciznost izraza sta ga odlikovala tudi tedaj, ko Je sukal pero bodisi kot znanstveni pisec bodisi kot avtor poljudnih sestavkov Vendar se Je pravi dr. Grošelj začenjal šele tam. kjer so premnogi »populanzatorji« ostali, v načinu, kako je dal do malega vsakemu spisu nekaj soka in barve, košček svoje duše ki je morda v enaki meri ljubila resnico kakor lepoto Samo znanstveno misleč človek ki je bil zmožen občutiti vzburjenje, kakor ga daje dovzetni duši lepota, samo učenjak, ki Je umel biti tudi pesnik, samo človek, ki je ljubil prirodo. je lahko napisal nekoliko tistih vzglednih strani lz prirodo-znastva, kakor nam jih Je zapustil pokojni dr. Pavle Grošelj Vedno smo videli v teh straneh sodobnega nadaljevalca »slovenskega Brehma« Frana Erjavca in vedno znova smo obžalovali, da dr Grošlju ni bila dana tolika mera vztrajnosti in smisla za trdo delo s peresom kakor mu Je bila dana Inteligenca z intuicijo. Dr Pavle Grošelj je imel v sebi dokaj tistega svojskega »soka«, ki je v največji meri dan pesnikom in umetnikom Sam se je bavil s poezijo in pisal zlasti v mladih letih dobre verze Če veliki Darwin obžaluje v svojih spominih, da je zarad znanosti preveč zanemarjal literaturo kot področje lepega in kot slikoviti svet čustvenih vrednot, je v slovenskem prirodoslovcu dr Grošlju drhtela do zadnjega melodija iz poetičnega sveta. Zato tudi ni bil med ljudm. nič učenjakarskl; včasl se Je zdelo, da Je bližji bohemom kakor strogo Izlika-nim katedrskim postavam V znatni meri ga Je ocuiačevalo tudi to, da Je bil človek humanističnega kova Ob neki priliki ml je dejal: »Humanist človek ne postane humanist Je ali ni; v tem vidim neko te prirojeno podlago.« Morda Je to tisto posebno občutje za subtilnosU, ki ga tolikokrat ne-dostaja prav strokovnjakom iz eksaktn h ved Dr. Grošelj ga Je imel v veliki meri. kakor je tudi imel iskri temperament ln zdrav humor Poleg tega Je bil klasično izobražen Rad si je ostril duha nad deli grških m rimskih tragedov tn pesnikov v njihovem originalnem besedilu. Poznal Je nadalje germanske ln romanske Jezike ter čitai v njih znanstveno literaturo in leposlovje Doma ni ušlo njegovi kritični pozornosti ni količkaj zanimivega ln novega Zdelo se je, da malo čita. v resnici pa je Imel razgled po vsej naši kulturi ln o vsem važnejšem svojo vedno zanimivo ln nikdar hote krivično sodbo DrugI bodo lahko prikazali dr OroŠlJa kot profesorja ln znanstvenika kot urednika edinega slovenskega časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Proteja« Ml se v tem hipu poslavljamo od nJega kot osebnosti. od njegoveva človeškega lika In z bolestjo se zavedamo da se ne bo nikdar več oglasil na ljubljanskih ulicah njegov nagli, značilni korak, da ne bodo lz zavihanega ovratnika nikdar več bistro pogledale njegove nekam Segave, venomer vprašujoče oči. da nam ne bo več udaril v nos vonj njegove viržinke ln se začul njegov vedno bolj zamolkli glas, da bi povedal kakšen dovtip ali najnovejši ljubljanski bon-mot S« bodo zakajeni večeri v kavarnah ln gostilnah, kamor j« zahajal v družbo; še se bodo pri kozarcu »tistega od zida« razpredala maj lina ln velika vprašanja našega negotovega ln bolestno težkega časa Dr Pavle Grošelj ne bo več z razigrano gesto prižigal svoje viržinke; njegov duh se ne bo več Iskril v duhovitih opazkah. ironičnih zbadljivkah ln veselih do-vtipih Odšel Je ln nam morda veleva lz daljave z besedami umirajočega cesarja ln filozofa Mark-Arelija: »Cemu te lova ti, da grem pred vami na pot, po kateri poj dete vsi?!« Sredi današnje zbeganosti tn zmede Je umrl z dr Pavlom Grošllem človek premega duha ln trdne linije svetovno nazor- — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem Mftčeajn, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželjeno odprtje in 8 tem trajno polaj-ianje Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo. OfJ r*t f. ht. JM74-51. Smučarji! SMUK! ULTRA-OLJE-NIVEA ULTRA-KREMA-NTVEA Vam uspešno varujeta kožo pred zimskimi vetrovi ter pred opeklinami sonca In m rasa ako jasen m neomajen, vendar pe poln razumevanja za vse. kar Je človeškega Umrl Je mož, ki vse obvezuje k nemiljivemu ln toplemu spominu. —o. Pro€. Grošelj In Tiskovna zadruga Iz kroga Tiskovne zadruge nam pišejo: Visoka literarna Izobraženost ln fin estetski okus prof. Grošlja sta mnogo koristila Tiskovni zadrugi v LJubljani, ki ji Je bil odbornik od ustanovitve pa do svoje prera-ne smrti Poleg Ivana Prijatelja ln dr Janka Slebingerja Je bilo Grošljevo mnenje vedno uvaivranja vredne. V zadnjih ni aicer prihajal redno na odborov« kK kadar Je pa prišel, so njegovi tehtni argumenti vedno odločali Izdajanje Proteja ja začel snovati Pavel Grošelj v okviru TV skovne zadruge Kmalu po prevratu Je bfl nakupi jen papir tn Izdelani so bili kliSejl, pomanjkanje sotrudmkov Je pa vzelo Grošlju pogum, toda le začasno. Kajti pozne)« Je svojo najljubšo Idejo le uresničil. V Tiskovni zadrugi smo ga mnogokrat nagovarjali, da bi Izdal svoje prti odosl ovne eseje Pa se ni mogel odločiti, bil Je do prekritičen. Težko ca bomo pogrešali. Za naše obmejne kraje Zaščitne sestre obiskujejo kmečke mater« V začetku oktobra lanskega leta Je poslal Higienski zavod svoje zaščitne sestre in dve potujoči higienski razstavi v siromašne haioške gorice Seveda ste že slišali o tem lepem delu slovenske zemlje, v zvezi z vuiičarji in baioškuui vinogradi Da, haioška zemlja — Se vedno lasi boga trnov od drugod Naš Haiozan pa ima le malo trte, a največjo čast tlačaniti drugim za težko prisiužem denar. Povsem človeška Je ielja, imeti aa sončnem griču lepo hišico ln vinograd Toda bajta slovenskega viničarja je zgovoren primer revščine Težko prisiužem dinarji izginejo lz tuljave dlani komaj Jih Je sprejela Navadno m kravice v hlevu in halo-iki otroci morajo doraščatl brez prave hrane NIČ čudnega, če se njih obrazi zožijo ln Jim zastane rast, rano delo ob hudem pomanjkanju Jim zapira pot k uspe vanju Siromašne matere imajo sicer dobro voljo — ne pa znanja niti sredstev za pravilno nego svojih otrok Statistično je dokazano. da je umrljivost dojenčkov v teh krajih največja in doslej tudi ni bilo opaziti nlkakega zboljšanja v tem oztru Zato Je namestil Higienski zavod v 15 halošklh krajih potujočo higiensko razstavo, v ka tere okviru so se vsakodnevno vršila zdravstvena predavanja domačih zdravnikov ln zaščitnih sester — skupno 90 Predavanjem J« vsakokrat sledil poučen film higienske vsebine zanimanja Je obilno saj se je udeležilo vseh predavanj nad 100 000 ljudi Zaščitne sestre so obiskovale kmečke matere na njihovih domovih, bile so tudi pri onih naibolj oddaljenih ker se niso strašile dolgih In slabih jx>ti Ob dojenčkovi zibelki ln bolnikovi postelji so tam dajale praktične nasvete lz svojega obsežnega znanja pridobljenega v spet talni šoli Takih posetov po domovih so napravile preko 500 in mnogo kje so pustile v hiši lepe zdravstveno poučne knjige lz zaloge Higienskega zavoda: 751 knjig In brošur nad 3000 letakov in lepakov j« fopot ostalo v Halozah. Koristen nasvet seveda še nI vse. Večina naloških mater tudi nima sredstev za pravilno nego dojenčka; v polnem razumevanju teh neprilik je zdravstveni akciji Higienskega zavoda priskočilo na pomoč društvo prijaieljev Slovenskih goric, ki Je zbralo ln poklonile haloAdna materam t»* redno mnogo teplh m povsem novtb po« Irebščin za nego dojenčka ln malega otroka Spričo velike revščine teb krajev p« je pndejalo še ogromno drugih potrebščin za vsakdanje življenje Razdeljeno Je bilo« &5u pleničk, 800 srajčk za dojenčke, 53t kosov nepremočljive podloge, S50 stekla ničk. Sle cueijev, 25 toplih odejic, 50 slin-čkov, 100 škatlic vaseline, 400 škatlic otroškega pudra ln 484 zavitkov mila Poleg tega še 100 oblek za dečk« ln deklice, 400 kosov raznega perila za matere ln šolsko mladino, 118 rut ln robcev, 3 plašča. SS klobukov, 10 kapic, 150 parov nogavic, H parov čevljev, 111 brisač, 225 kosov kotim j ske posode 06 uni.lv sinih skled, CX kompletnih Jedilnih priborov, • Perlono«, 227 Igrač 418 raznih šolskih potrebščin nekaj čokolade, Knelppove ilt kav« z dodatkom ln obvezilnega materiala Ves ta material so za časa akcije od začetka oktobra do srede decembra lanskega leta ob priliki obiskov po kmečkih domovih in pil zdravstvenih tečajih razdelile zaščitne sestre med najrevnejše družine Le-teh J« bilo obdarovani!) 869 ln znaša vrednost podarjenega materiala 81.781 din, ka* Je vsekakor Izdatna pomoč revnim Halo« zam. Kljub temo, da )e bfta akcija Izveden« v Jesenskem času, ob trgatvi ln ▼ deloma skrajno neugodnih vremenskih prilikah, je Imela prav lep uspeh. Ta skušnja nam ponovno dokazuje, da Je naš« ljudstvo željno pouka ln da Je Izbrani način dela zelo primeren, koristen ln potreben. Enako akcijo pripravlja Higienski zavod r začetku marca v naši lepi slovenski KoroškL Zopet bodo odšle na teren zaščitne sestra s potujočimi higienskimi razstavami; ■ to-ml bodo obiskale Pameče, LIbeliče, Oo« Stanj. Prevalje, Sv. Danijel, Lokovlco, Mežico, Žerjav, Podpeco, Cmo ln Koprivna Iz teh središč bodo obiskovale tudi najbolj oddaljene kmečke domove, pa naj stoj« na bregovih Pece ali v skritih dolinah; povsod Je mnogo revščine ln bolezni Potem pa pride na vrsto Prekmurje in dolenjske gorice. Društvo prijateljev Slovenskih gorla zbira zopet darila za revne matere tn apelira na vsa dobra stcsl da po podpro to plemenito akcijOk. PKEN: Vitamin 2 Prehrana rleluje na vojno. To drži in je prtzn&l celč Napoleon, da je temu takč. R«« ln Uxino pa je tudi narobe, da deluje Voina na piehi-uno. Spomnimo se sarr.6, prosim, na Magopckojno svetovno vojno! K&kSn« spremesriibe da, kakšne revolucije je bzcvaiia v prehrani! Vojna je podžgala (posebno proti kraju) domiSlJjo ln prišlo je aa polju prehrane do odkritij, kakršnih bi v mirni dobi ne pogruntaJ niti najge-nljalrvejJi francoak kuhar. Posebno cen-tmlne siie so ustvarjale prave čudeže Odkrita so bila poveem nova neznana hraniva in neštevlhi! nadomestki. Srno n. pr Študentje pa naiogn Oblnati srn uk ali robidno I stje. To list j« so potem posušeno ln prekuhano uživali hrabri branilci domovine Ra/11 aiM neradi ni mano ln tift ne vem rt ali Je to novo hrani vo kaj Vplivalo na tzirenj, kaša in dedoma tudi angleška blokada. šele ko je neki patriotičen učenjak v navdihu vojnega veleumja pričel dokazati hranilno manjvrednost kruha to najavil za najbližjo bodočnost več v reden »u roga t — šele tedaj so se pojava med omejenimi množicami r&hl dvomi skratka, vojne je t>il6 konec in izumkHj«ie sile na polju nove prehrane so opešal«. Ne za dolgo! Danes, ob zarji novega »popada doživljamo pravi triumf prerokov nove prehrane! Zadržani talenti bruhajo na dan ka&or ščurki lz špranj. Izum na sum surogat na surogat! Manjvredna svinjska mast ta manjvredni sladkor, ki sta po vojni prav po tihotapsko zopet napolnila shrambe gospodinj to obnov la ter ojačila svoj pogubonosnl vpliv na človeške želodce boeta kmalu Izginila, posebno v deželah, kjer so se lotili prahranske čistke. štabi strokovnjakov so se lotih prcfole-mov nove prehrane ln so že prvi reaulta-ti presenetljivi. Zanimivi so vidiki ln stališča m katerih poklicani možje proma-trajo to kočljivo vprašanj«. Zadnjič sean npr. poslušal v radiu rejenega goepoda, ka se je loti!) zadeve z estetske plati. De-Ukatno je namignffl, da ni dostojno. 6« se 6toveS< oda uživanju izdatne ta m astok« hrane, kajti trebuh al to nesnore bttikmo moža. »Dol z debeHani trebuh !« — takč nekako je zaključil med odobravanjem navdušenega občinstva »voja tehtna lava-jania. Veliko vlogo bodo v novem, ractonallai-ranem načinu prehran« Igrali patriotsk vidiki, kakšne mo*no«ti, kakšna pestrost var acij na bodočem jedilnem listu naroda, kjer je n. pr. narodna hrana bob to zelje! Nimam bujne doni« ji je, a vendar: Jedilni ll*t Juhe: Zeljnata z bobovimi »Ifedkl. Bohova z »oljnatimi rezanci. Cista zeljnata. Bobov boutflon. Priprav I jena jedtta: Bob. Zelje. Bob obložen z zeljem Bobov zresek z seljom Bobova brkole Sarma * bobovtm nadevom. Bdbov golaž Vampi te »elja- Po »oročfla: Naravni bobov zreaek. Dunajski bobov aresek. Bobov« omelette souffl*«. Rib«: Bob 4 la temino. Jegulja te aelja Bob i le ostrige. Prtkuhe: Praieo bob. Stan bob. Bobov p*r» Klelo selj«. Sladke selje. S*late: Bobova. Zeljnata. M*«nate: Bobov naraetek. Zeijnat *o-vltek te boba Bobov« palotstke s aeljna-to meego. Bobov praAen«e Kompotl: Bobov. Zeljna*. C« Sta/M strokovnjakov — sme rekB — so se lotih vpraianj nove prehran«. Na znanstveni padtefL. seveda. Glavne vtoge bodo imeti vitamini Vit&mai — prečudovite ime! im. kakor ilvljmj«. ttger letini** ga aeotavftjal Kaj sa vitamini I govorimo o njih malokdo jim poena bistvo in po letat. Neke vrste encimi, neke sorte katalizatorji — takč ao ml povedali strokovnjaki ho sem bil pobaral zanje. Njihove prisotnost je potrebna m potem šele zadobč hraniva svojo vredno«*, svoj pomen ln srnieel. »A, taka je torej ta reč, a v tem giuai tiči zajec!« sem dejal zanitiHjeno sam pri sebi. »In jae, tepec, ne vem o tej tako važni zadevi ničesar, ja* ki —< nu, kaj bd tsu-jfi, da rajše jem dobro kakor pa slaba Hajd na d«lo, stari dečko! — sem si dejal. In sem aočei stikati po časnikih, kje bi kaj zasledi! o teh skrivnostnih vitaminih Izvedel sem mnogo (posebno lo »Jutra«; na šesti strani je bfld zmerom kaj besede o njih), a ne dovolj! Moja radovednost je b la nenajsitna! Moja nenSe-kanoet groena! »Kaj delajo strokovnjaid ? Odkrijejo jih nekaj, n« prstih roke jih lahko seSteje*, to — nič več! Saj jih mora biti več! Ako je stvar tako važna usoiteipuliia tokore-koč. jih mora bStl cela ra>Aa najmanj toliko. ka-tovnttL »Smem podredi?« pravi j« vrnil z obfeode pe dvoren! »Počatajte, ss baga.1« ■mi poginbbn v jetovaik. »Isvotta ?« patmra JI* pevra« k mi*. »Boftjl Človek, potnptte vendar mar ne vidite, da l&čem vitamine?« Debelo je pogledal mladi mat to od miz«. Da. da, tnko se ml Je Zagodli ao ml jo, vrtt£ji vitamini! In sem takč lepega dne v svoji naznani jI zadel na predavanje svojega i nega prijatelja, ki Ima tri doktorate | žepu, na četrtega pa se pripravlja ---Kaj M govoril T Učeni psfjto- telj me Je prepričal to oadravtt! Preleta je abrenlcai vee vttanitaonurae, nasano sko je tepraei hlač« vsem izdelovalcem vitaminskih preparatov! »Kranjska ki a bo sa s seljem, zajeten vogal dumačega kn»> ha, pa pat H trs cvička«, je dejal, *aUe4» več kakor voa tista ropotija, Id jo obefe* Jo naivnim vttamlncmanom m drag do« nor!« Recept Je Ml prraspef^v, da as ga M bi poslužt na.jia.jkl v dvojnem obroknJ Taks Je zdaj ta red: Prerekam UUtO prehrane ne ver Jumcm noben« ftge vw& M Vitamine ee os brigam ved! Pa OftJ pk odkrijejo .fcottkar Jih bočejol Nu. te patrtottema, te lokalnega peŽzV otlzzna bi enega «z«l na snan je___Tto Ja tleti, Id kot katalizator tekorekoO — dO* J« pravo vrednost, moji lokalno-nacionalni jedi, sSnvnesnu kMjekmnu Bkrctol Kajti je ta, v sedoetni innofttai, pravilna te a ljubemljo pripravljen ter dobre beljen ras odUns jed. posebno če ga primemo salijea po receptu mojega isflen^ja prljotelja, ki sen ga psej dtftraL Tega U torej vnel aa manj«, a le paS pogojem, da dobi moji slavni Mcalno-m^ Jed ne Politične aktualnosti Po mnenju »Hrvatskega dnevnika41 pomenjajo sklepi JRZ zahtevo po reviziji sporazuma — Spremembe v načrtu volilnega zakona — Volitve v sabor Minister dr. Krek je v razgovoru z beograjskimi novinarji obširne obrazložil stališče izvršnega odbora JRZ ter navajal razloge, zakaj je stranka proti volitvam Dr. Krek pravi, da moramo »najprej tudi Slovenci in Srbi občutiti vse dobrote nove državne ureditve ter spraviti to vprašanje čim preje v celoti z dnevnega reda.« Brez tega nadaljnja demokratizacija javnega življenja ni mogoča Brez tega predpogoja bi se »volilna borba vodila v nekaterih delih države brez programa, brez konkretnega cilja in bi lahko pomenila veliko napako in škodo za politiko narodnega sporazuma. Iz takih volitev bi zastopniki naroda in celih pokrajin ter delov države prišli neorientirani v osnovnih vprašanjih v narodno skupščino.« On, dr. Krek. pa je mišljenja, da je treba strankarsko politično življenje v državi tako organizirati, da se bo borba vršila »za in proti centralizmu«. Povodom te izjave ponavlja »Hrvatski dnevnik«, da za dr. Mačka in Hrvate ni prav nič merodajno, kaj mislijo v JRZ Dr. Maček ■i napravil sporazuma z JRZ. Dne 15. ja nuarja je izjavil novinarjem, da je v sporazumu, ki ga je podpisal z g Cvetkovičem, jasno poudarjeno, da ima novoizvoljena narodna skupščina pripraviti vse za nadaljno preureditev naše države. Kdor torej nekaj drugega predlaga in zahteva, ta v stvari zahteva revizije sporazuma. Toda sporazum je dvostranski akt in se ne da enostransko menjati Hrvati so pristali na delno rešitev hrvatskega vprašanja, ker je bilo izrecno dogovorjeno, da se bodo ostala nerešena vprašanja reševala po volitvah. »Vprašanje preureditve vse države — na-da ijuje glavno glasilo dr. Mačka — je tako važna stvar, da morajo o njej odloče-• . ti pravi in legitimni narodni predstavniki. Nobena novinska kampanja in nobene resolucije ne bodo dosegle, da bi Hrvati kapitulirali Sporazum, ki ga je podpisal dr. Mucek, se mora spoštovati. Njegova eventualna revzija se more izvršiti samo s pristankom Hrvatov, toda potem se morajo uvaževati tudi pravice in interesi ter zahteve hrvatskega naroda. Kdor morda misli, da bi moglo biti tudi drugače, ta bo imel priliko, da se prepriča o nasprotnem« V včerajšnji drugi izdaj! smo poročali, da je politični odbor ministrov razpravljal o reviziji načrta volilnega zakona v treh pravcih. Okrožne liste naj dobijo nosilce, kakor so jih imele n. pr. v predšestojanu-arskih volitvah. Posebne kandidature na državni listi se odpravijo. Tudi v bodoče bo postavljenje kandidatur vezano na stranke odnosno na koalicije strank in kandidature bodo mogle postavljati le one stranke ki bodo na svoji državni listi združile vsaj 15 okrožij. Vsaka državna lista bo imela svojega nosilca, ki bo torej edini kandidat izven okrožij, število 50 kandi- datov, ki Je dosedaj bilo pridržano državnim listam, se da okrožjem, tako da bo v bodoče pripadel en poslanec ne na 50.000, temveč že na 40.000 prebivalcev. S tem v zvezi se bo izvršila tudi revizija sestave volilnih okrožij. Uvedba nosilcev list za volilna okrožja je gotova zdrava. Revizija dosedanje nemogoče volilne geometrije je nujno potrebna Nerazumljivo, je da ostanejo nosilci državnih list, ki so itak že dovolj obeležene z imenom stranke, odnosno koalicije, ki listo postavlja. Posebno nosilstvo državnih list je bilo potrebno, dokler liste niso Imele formalno strankarskega značaja in dokler poleg njih ni bilo okrožnega volilnega sistema z lastnimi nosilci, temveč so bili z državno listo odnosno z nosilcem naravnost povezani kandidati iz posameznih srezov. Pri sedaj nameravanem okrožnem sistemu s proporcem bi Imele državne liste smisel prav za prav le, če bi omogočale takozvani drugi skrutinij, to je, če bi zbirale iz posameznih okrožij one strankine glasove, ki pri razdelitvi mandatov po proporcu niso prišli v poštev in predstavljajo takozvane ostanke. V to svr-ho pa bi seveda za okrožne liste moral biti uveden sistem volilnega števila, ki dopušča izračunavanje ostankov, ne pa D' Hon-tov razdelilni ključ. Dr. Maček, ki je prispel v četrtek zvečer v Zagreb, se je v petek sestal s podpredsednikom HSS inž. Košutičem in glavnim tajnikom HSS dr. Krnjevičem ter ju je obvestil o svojih beograjskih razgovorih s predsednikom vlade Cvetkovičem in o perečih političnih zadevah. Zvečer je bila seja vodstva Kmetsko demokratske koalicije, na kateri so bili sprejeti važni politični sklepi v zvezi z znano resolucijo vodstva JRZ. Po Informacijah dobro poučenih zagrebških političnih krogov je vodstvo KDK sklenilo nadaljevati priprave za razpis volitev v hrvatski sabor brez ozira na stališče vodstva JRZ, ki se je izreklo proti razpisu volitev v narodno skupščino in hrvatski sabor, dokler se v celoti ne reši notranja preureditev naše države. O obrisih politične situacije poroča tudi vladno »Vreme«, da se vrše širom Hrvatske živahne priprave za razpis volitev v hrvatski sabor in narodno skupščino. V celi vrsti srezov so bili že ustanovljeni posebni koordinacijski odbori HSS in SDS, kl bodo vodili skupno volilno kampanjo. Po informacijah »Vremena« mislijo vodilni krogi Kmetsko demokratske koalicije čisto resno na razpis volitev v hrvatski sabor, ker ne vidijo nobenih utemeljenih razlogov proti temu. Ti krogi tudi ne priznavajo argumenta, da se bi moral najpreje sestati centralni parlament ln potem šele hrvatski sabor Prilike v banovini Hrvatski so sedaj že toliko dozorele, da naravnost zahtevajo volitve v hrvatski sabor, saj je z njegovim delom nerazdružno povezano poslovanje banske oblasti. eležke Vrhovna inspekcifa vojske Objavljena je uredba o ustanovitvi »vrhovne inšpekcije vojne sile«, ki bo poslovala kot neposredni organ ministrstva vojske in mornarice ter vršila vodstvo vsega strokovnega pouka v vojski in mornarici. V tem oziru je vrhovna inšpekcija vojne sile vrhovni in osrednji organ, ki mora skrbeti tudi za strokovno sposobnost in pripravljenost vseh višjih komandantov in oficirjev. Posebno pozornost bo posvečala strokovni vojaški pripravljenosti naše vojske. Izdelovala bo vse predpise in pravilnike, ki se tičejo vojaškega pouka v vojnih edinicah in vojnih šolah. Na razpolago ji bodo krediti, ki so namenjeni za strokovni pouk. Na čelu vrhovne inšpekcije vojne sile je knez namestnik Pavle, v katerega imenu bo opravljal vse te posle poseben pomočnik v činu armijskega generala. Vrhovna inšpekcija vojne sile ima sledeče organe: 1. generalni štab; 2. inšpekcijo pehote; 3. Inšpekcijo artilerije; 4. stalno fzpitno komisijo za čin majorja. Posredno so ji podrejeni v pogledu strokovnega pouka še: komande armijskih oblasti komanda mornarice, komanda rodov vojske, komanda teritorialne zračne obrambe, komandi žandarmerije in graničnih čet in vojne šole. Konferenca katoliških škofov v Zagrebu V torek 30 t. m se bo pričela v Zagrpbu konferenca poslovnega odbora jugosloven-skega katoliškega episkopata, ki bo razpravljala o raznih tekočih vprašanjih. Seje se bo udeležil tudi sarajevski nadškof dr. Sarič. ki bo ob tej priliki obiskal, kakor napovedujejo zagrebški listi, predsednika dr Mačka, bana dr Subašiča in glavnega tajnika HSS dr. Krnjeviča. Akademska akcija ljubljanske univerze »Slovenec« in ljubljanski radio sta pred par dnevi poročala, da se je v Beogradu mudilo zastopstvo »Akademske akcije«, kl Je pri raznih faktorjih interveniralo v Imenu akademske mladine ljubljanske univerze za izpopolnitev našega vseučilišča. Iz krogov nacionalne akademske omladlne nas opozarjajo, da gospodje, ki so se mudili v Beogradu, v nobenem oziru niso bili legitimirani se Izdajati za predstavnike Akademske akcije Zaradi neakademske-ga obnašanja enega dela odbora Akademske akcije so namreč nacionalni odborniki B predsednikom vred odstopili ln odbor je 8 tem postal okrnjen, njegove agende pa so imele po pravilih preiti na revizorski odbor, ki je do izvolitve novega odbora Izključno legitimno zastopstvo Akademske akcije. Nacionalni odborniki so svoje posle tudi ie izročili revizorjem, katoliški akademiki pa tega niso storili, temveč so, dasiravno odbor sploh ni več sklepčen in je povrh brez predsednika, kooptirali nekaj svojih ljudi ter se lepo odpeljali v Beograd. Enodufina zahteva večine ljubljanske akademske omladine je, da rektorat čim preje odobri razpis občnega zbora ln volitev po revizorskem odboru. Do novega konstituiranja Akademske akcije pa ima pravico nastopati v njenem imenu le revizorski odbor in kdorkoli se izven njega pojavlja kot predstavnik te vsedijaške organizacije — mistificira. Akcija za združitev radikalov V soboto se je mudil v Nišu podpredsednik radikalnega glavnega odbora Miša Trifunovič ter je dolgo konferiral s predsednikom Aco Stanojevičem. V Niš je odpotoval tudi pravosodni minister dr. Laza Markovič. V političnih krogih sta ta dva obiska pri Aci Stanojeviču vzbudila veliko zanimanje v zvezi s prizadevanji radikalnih prvakov, da bi se radikali reorganizirali in zopet združili. Kariera junaka Te dni je bil pred velikim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča obsojen brezposelni Litijčan Ludvik Mehlin na leto dni strogega zapora zaradi protidržavne propagande. Mehlin je bil septembra klican k vojakom ter je spotoma na svoje zborno mesto nagovarjal nekega rezervista, naj se ne odzove klicu domovine. Nadalje je v neki gostilni hujskajoče zabavljal čez Jugoslavijo, ln nato grdo žalil tudi orožnike. Ime obsojenega Mehlina se nam je zdelo čudovito znano. In res smo ugotovili, da je bil voditelj tolpe razgrajačev, ki so prišli lz Litije v Ljubljano ob priliki obiska predsednika Petra živkoviča 1. 1937. Mehlin je bil takrat med glavnimi razbijačl pred ljubljanskim kolodvorom ln je, kakor so pisali takrat listi Kopitarjeve ulice, svojemu slovenskem čuvstvovanju dajal Izraza z oboroženim napadom na avtomobil, s katerim se je vozil g. žlvkovlč. Načrt za banovino Srbijo Vseučiliškima profesorjema dr. Mihallu Hiču ter dr. Djordju Tasiču je bila po vesteh lz Beograda poverjena naloga da sestavita načrt uredbe o banovini Srbiji. Z njima bo sodeloval minister brez portfelja dr. Konstantinovič. »Balkan je lahko ponosen" Vatikanski organ »Osservatore Romano« objavlja komentar k bližnjemu zasedanju sveta Balkanske zveze v Beogradu. V njem piše med drugim: »Balkan more biti v sedanjem trenutku ne le ponosen, da ni dal to pot nobenega povoda za izbruh evropskega konflikta, temveč more obenem potrditi, da nobena balkanska vlada ne smatra nobenega izmed medbalkanskih sporov za možen vzrok kakega konflikta. Spori so tu, toda v nobeni balkanski prestolnici ne mislijo, da bi njih rešitev danes ali jutri zahtevala oborožen nastop. Ta možnost je povsem izključena in v tem je utemeljeno veliko zaupanje v ohranitev balkanskega miru. Morebitne nevarnosti zapletljajev se tičejo samo sporov katere izmed balkanskih držav z izvenbalkanskimi državami.« Bolgarsko občudovanje naše države V znanem sofijskem dnevniku izhaja zanimiv potopis bolgarskega kolesarja, kl potuje po Jugoslaviji V enem Izmed odlomkov, ld opisuje prihod v Beograd, čitamo med drugim: »V Ražnju smo spoznali, da lahko potujemo po Jugoslaviji povsem mirno, brez nevarnosti, kakor smo že potovali s kolesi po Bolgariji. Občutek da se nahajamo v bratski zemlji, nas ni nikdar zapustil ln nikdar postavil na laž. Povsod smo naleteli samo na prisrčno razmerje . .. « V tem stilu pripoveduje bolgarski kolesar zanimivosti s svoje poti do Beograda, o katerem podaja ob zaključku navdušen opis z naslednjimi mislimi: »Gledaš (to lepoto) ln ne moreš se ji nagledati . Kako prijetno čustvo prevzema dušo Slovana ob spoznanju, da sta dve naši slovanski prestolnici prekrasni: Sofija s svojo Vito-šo, Beograd s svojim Dunavom in Savo.. . Naj med njima kraljuje mir, bratsko razumevanje in koristno kulturno Izravnavanje! Naj se Beograd veseli slehernega kulturnega uspeha Sofije ln obratno!« Bistvo francoske demokracije V svojem notranjepolitičnem uvodniku razpravlja pariški »Temps« o francoskih demokratičnih načelih. Na koncu izvaja naslednje misli: »Naj kdo hoče ali ne: biti za indlviduali zem ali proti njemu, b ti za prvenstvo politične oblasti ali proti njej se pravi bit za demokracijo ali proti njej Mi smo za demokracijo Osnova demokratične m sel-nosti je »Izjava o človeških in državljan-kih pravicah,« ki jo je dala francoska revolucija. Tako s svojega zgrd ..vinskega kako> znanstvenega vidika je demokracija v svojem bistvu liberalna Poedinec ie vol lec volilec je človek, torej družinski oče. teh nik proizvajalec itd. ki mu svobodna za konodaja daje pravico in ga celo vabi da se združi s sebi enak mi in da stvori ž nji mi interesno povezane skupine Država po sluša zastopnike različnih interesov in jih vprašuje za mnenje, ne more pa ž njim razpravljati kot s sebi enak mi. ker ne mo re dopustiti države v državi Končni cilj pr mora biti kompromis s splošnim intere som.« Obsodbe voditelja v Ameriki Listi poročajo iz New iforka, da je tan. Kajšnje sodišče obsodilo generalnega taj nika komunistične stranke v ZeainjenL državah Severne Amerike Earla Browberč> na štiri leta zapoia m 2000 dolarjev de narne kazni rad; protidržavnega rova: je nja in ponarejanja potnih listov Browbe: je v procesu sam priznal, da je v začinjen času večkrat potoval v inozemstvo s po narejenimi potuim; listi. Ker se je Brovv ber proti ra sodbi pritožil m je proce,-torej še v teku. sme ostati na pi ostem akc položi Kavcijo KaKor je to storil meo proce«om v prvi stopnji, ko si je odkup». svobode s 7500 dolarji (400.000 cia) Seja vodstva SKJ Beograd, 27. jan. p. V ponedeljek 29. t. m. bo v Beogradu seja izvršnega odbora Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu so aktualna sokolska vprašanja. Afera v osrednji direkciji državnih rudnikov Sarajevo, 27. Jan. p. Tu je bil danes aretiran blagajnik centralne direkcije državnih rudniških podjetij Mehmed Cerenida. Obtožujejo ga, da je utajil nad 200.000 državnega denarja, vendar preiskava še ni točno ugotovila, kako je z zadevo. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode t PKJ UATAiUl »fciAiUl A IN CittV. se najuspešnejše v prvi vrsti uporablja izvir Styria Ta voda omehčava sluz ln pospešuje delovanje želodca ln črev. Za zdravljenje je treba trt do štirikrat na dan popiti v večkratnih požirkin pi lbližno 100 g zgrete vode Styria. Grošelj kot znanstvenik Na drugem mestu poročamo o toliko prerani smrti enega naših najboljših javnih delavcev in znanstvenikov dr. Pavla Grošlja. Na našo prošnjo naj nam nekaj napiše o dr. Grošlju kot znanstveniku, nam Je eden njegovih znanstvenih sodelavcev poslal o njem naslednji plastični oris: i Angleški biolog Hux!ey piše v predgovo- ' kjer avtor poroča o nekih originalnih izled- * m nalrn ! - —. , . ^ 1.^.1. _ . ____ » 1 A « 1 - . J-. • A a /•» r, »„ n ] ■ n nt-a pavu tat« ru neke svoje knjige, kako je znanost dan danes preko mere specializirana; »desnica ne ve kaj dela levica« Znanost primerja veliki stavbi iz navidez vodotesno medse-boj ločenih oddelkov; vsak znanstvenik dela v svoji lastni sobi sosed ie ga nič ne brigajo — končno pa se pokaže, da oddelki le niso bili vodotesno ločeni: rezultati pronicajo iz enega oddelka v drugi in včasi prevržejo vse življenjsko delo ozkosrčnega specialista. Taka stvar se profesorju Grošlju ni mogla zgoditi. Ce ostanemo pn zgornji sliki in primerjamo množice znanstvenikov zidarjem. ki zidajo stavbo znanosti, potem je bil Grošelj arhitekt, ki je visoko nad malimi delavci imel razgled nad vso stavbo. inženjer in umetnik, ki je s svojim sin-tetskim duhom družil posamezne dele v dovršeno celoto Ce izrišemo sliko do kraja, nam ne bo zadoščala ena sama stavba— celo mesto znanosti jo mora nadomestiti s samostojnimi in vendar med seboi povezanimi palačami za posamezne znanstvene discipline — in v tem mestu je bil Grošelj doma. kakor vrhovni arhitekt je poznal vse stavbe in vse njihove medsebojne vezi. V moderni znanosti je oosvetilo človeštvo prvenstveno pozornost »eksaktnim« panogam fiziki in kemiji ze zaradi izkoriščanja mrtve prirode Zdaj stopajo v ospredje problemi žive prirode problemi človeka samega ki je del te žive prirode Nauk o življenju biologija v naičistejšem pomenu besede je bila Grošljeva >žia disciplina: njej je bilo posvečeno tudi njegovo delo na naši univerzi V tej strok' it bil Grošelj tako »up to date«. d3 so prav redke velike univerze v svetu, ki bi imele podobnega zastopnika Znanstvenika k; b« znal tako absorbirati vse male raztresene rezultate (prei omenjenih »zidariev«) m jih v trenutku združiti v svoji las*n; koncepciji stroke in nje nih problemov nisem še videl; m bil redek slučaj da je Grošeli nrečital knjigo, fll Naša poročita po polnoči: kih. pa je šele on zagledai nove rezultate, mnogo pomembnejše od avtorjevih, ker so se njegovemu sintentičnemu duhu pokazali važni biološki problemi v nevi luči. Če je Grošelj prisostvoval predavanju kakega tovanša-prirodoslovca, je bil vedno on tisti duh ki je povsod videl blitvo problemov ki jih je neredko precizneje formuliral od avtorja samega. Kako zelo je bil vedno »na tekočem« z vsemi izsledki na poljih svoje razpredene stroke, vedo najbolje njegovi slušatelji z univerze Ponovno jih je sam opozarjal, da so njegova skripta v tej ali oni točki že pomanjkljiva in zastarela, ker se je medtem zvedelo že za nova znanstvena dognanja. Se na enem svojih zadnjih predavanj, preden ga je bolezen odtreala od dela. je slu^atelje prosil, naj v njegovo predavanje, ki ga je imel šele pred štirinaistimi dnevi, vstavijo neka dopolnila, ki jih je bil v tem času izsledil v najnovejši znanstveni lite* ratun. Preveč sem še ves pod vtisom nepričakovane in grozne vesti o Grošljevi smrti, da bi mogel na hitro, kakor vi želite in kakor je za dnevnik potrebno, podrobno poročati o njegovem znanstvenem delu in ga vsaj površno oceniti Za to nalogo je treba večje zbranosti duha in več čas« Orisal sem zato samo splošno sliko Pavla Grošlja kot znanstvenika Za sedaj mort biti to dovolj Mislim da b' bilo tudi nepotrebno še pko ministrski predsednik Dra