Leto XIII., St. 25.
Poltnlna plaCana v gotovini.
V Ljubljani, 25. decembra 1926.
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravice.
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gradiiče Stev. 2.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna številka Din 2-—, mesečno Din 4"—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poStnine proste.
VESEL	PROLETARSKI
ŽELITA VSEM PROLETARSKIM DRUŽINAM
UREDNIŠTVO IN UPRAVA „DELAVCA“.
Novi napadi — novi boji!
M. Bcer:
Jezus Kristus.
(Za božič.)
je Pompej osvojil Siri- magamo Rimljane in pridobimo nji-
Leta 63
jo, vkorakal v Palestino in sredi duhovniškega praznika so rimske kohorte naskočile Jeruzalem ter je — v presenečenju Judov — stopil Pompej v najsvetejši prostor templja. Dežela je izgubila samostojnost, judovski kralji so, postali odvisni od Rima, rimski prokuratorji so izmozgavali ljudstvo, ki se je branilo proti rimskemu zatiranju deloma s pasivnim odporom, deloma s puči in vstajami. Stara nada na obljubljeno božje kraljestvo je strastno zaplamtela. Ali so proroki krivo prorokovali? Ali se niso Judje natančno držali božjih zapovedi? Ali je zaman tekla kri židovskih mučenikov? Ne! Mesija, po samem bogu maziljeni kralj, mora- kmalu priti in zavladati svetu. Nastopali so ljudski voditelji, ustanavljale so se nove stranke, med temi ena s teroristično taktiko . . . Na zunaj in znotraj je bila Judeja peč, v kateri so tlele najvzvišenejše nacionalne in socialne strasti . . .
V tern razgretem ozračju se je rodil
Jezus.
Bil je sin neke rokodelske rodbine iz Nazareta v severni Palestini. Tam je obiskoval židovsko šolo, čital proroke, posiušal razgovore v sinagogi (židovski cerkvi) in šel vsako leto na velikonočni praznik v Jeruzalem — središče intenzivnega duhovnega življenja Judov.
Njegova duhovna usmerjenost je kmalu postala znana. Še kot mladenič je bil že sredi vročega boja svojega naroda. Ljubil je Jezajo in je čital tam čudovite misijonske besede: »Gospodov duh je na meni; on me je mazilil in poslal, da oznanim revnim veselo vest, da ozdravim žalostna srca, da tolažim jetnike, da odpiram oči slepim, da osvobodim zatirane in da oznanjam prihod Jehove« (bog Judov). (Lit-kežev evangelij 4, 17—20.)
To je bil uvod. Ta vsebuje Jezusovo življenje.
Kmalu je vzbudil pozornost svojih tovarišev. Njegova osebnost ni pustila nikogar ravnodušnega, njegov nastop je vzbujal pozornost. Mnogi so zagledali v njem enega bodočih voditeljev v osvobodilnem boju proti Rimljanom in so ga skušali pridobiti za neko vstajo, ki se je pripravljala . . .
Začetkoma je izgledalo, da se Jezus ne ustavlja tem skušnjavam. Nacionalne strasti so gorele in so vžgale mnogo dobrih mož za osvobodilni boj proti Rimu. Zakaj ne bi tudi njega? Iz tega kratkega časa politične solidarnosti s svojim narodom lahko izvira njegov izrek: »Nisem piršel, da vam dam mir, temveč meč« • • • Polagoma pa je Jezus postal popolnoma drugega na-ziranja. Ne z mečem, ne z nasilnostjo, temveč z duhovnim in mirnim delom, s požrtvovalnostjo in notranjo prosvitljenostjo se bosta tako Judeja kot Rim rešila zla. Posvetna oblast odpove in mora odpovedati.
Ves načrt vstaje se mu je potem zazdel kot satanova skušnjava. Štirideset dni in štirideset noči se je boril z njo v puščavi: In če prc-
liovo državo in gospodstvo, kaj potem? Ali je človeštvu s tem poma-gano? Ne! Pisano je: Moli boga in samo njemu služi. In kaj hoče bog, so proroki oznanjali ljudstvu: socialno pravičnost, odrešitev revnih, zaničevanje bogastva, odpravo vsega nasilnega gospodstva, ljubezen do vseh ljudi — človeštvo, ki nosi v sebi, v svoji notranjosti, .v svojem duševnem življenju božje kraljestvo.
To je skrivnost božjega kraljestva.
In vsi patrioti in nacionalni revolucionarji so ga zapustili. Toda priprosto ljudstvo je vrelo k njemu. Pridobival je pristaše in mladeniče. Ko se je zbrala množica okrog njega, je stopil na goro in govoril:
Blagor revnim, zatiranim in ponižnim, prizanesljivim in miroljubnim, mučenikom pravičnosti. Blagor onim, ki se ne bore in se ne zoperstavljajo zlu, temveč vračajo dobro za zlo. Blagor onim, ki nimajo sodišč in ne poznajo nobenih kazenskih zakonov, temveč ljubijo svoje sovražnike in molijo za svoje preganjalce. Kajti vsi ljudje imajo le enega očeta, ki je v nebesih. Pridi njegovo kraljestvo, njegova volja naj se zgodi.
Jezus je rekel svojim tovarišem: politični boji, revolucionarne vstaje, nacionalne vojne, samomori in poboji, notranje reforme zakonov in državno gospodstvo — v.se to vam ne bo pomagalo, da uresničite ideal starih prorokov. Božje kraljestvo ne pomeni gospodstva Judov nad vsemi narodi; tudi ne pomeni opazovanja tempeljske službe, cerkvenih ceremonij, duhovniških čiščenj in juridičnih zakonov. Vse to bo minulo. Božje kraljestvo pomeni: obnovitev vsega življenja na podlagi neomejene človečanske ljubezni
— usmiljenosti z vsemi slabotnimi in pohabljenimi, izenačenja vseh premoženjskih razlik, skupnega dela vseh za vse. Le to bo trajno in le to bo odrešilo človeštvo vsega zla.
Jezus je bil duševna kvintesen-ca (živa vsebina) kulturnega dela starih prorokov. Njegovo delovanje je bilo očividno protinacionalno in
— po naziranju židovskih oblasti — tudi protiversko. Njegova propaganda je bila anarho-komunistična. Jezus je prestopil ozke meje židov-stva. Pretrgal je nacionalne vezi in razrušil tradicionalno versko zgradbo. Bil je »prevraten element«, vsekakor miroljuben prevratnež, toda ravno ta njegova miroljubnost je bila neizmerno prevratna. Judi bi mu odpustili vse, če bi svojo priljubljenost uporabil zato, da bi podpiral nacionalno vstajo proti Rimu. Izprosili so si življenje Barabe, ki je imel biti križan radi upora proti rimskemu gospodstvu (in ne radi navadnega razbojništva, kot danes govore krivi proroki. Evangelist Marko imenuje delo Barabe za raz-bojništvo, ker je obsojal vsako nasilje v boju proti gospodovalcem.). Versko, politično in socialno se je Jezus dvignil iznad židovske in rimske civilizacije in zato je moral biti obsojen in križan.
Od zanesljive strani smo zvedeli, da je Zveza industrijcev za Slovenijo izdala okrožnico na vsa podjetja, v kateri razlaga načrt sistematičnega zniževanja plač v letu 1927.
Svojo okrožnico utemeljuje z veliko gospodarsko krizo, in da je pogoj saniranju industrije v Sloveniji znižanje delavskih plač.
Kot drugo dejstvo navaja, da je delavstvo postalo indiferentno, in da ni pričakovati večjega odpora.
Dolžnost vseh podružničnih odborov je torej, da skličejo sestanke o-bratnih zaupnikov, jim razlože veliko nevarnost, ki preti delavstvu, pozove zaupnike k agilnejšemu delu, da bodo v stanju vsak poskus podjetnikov že v kali odbiti.
Vsak zaupnik naj v svojem delokrogu opozori svoje sodelavce na nevarnost, ki jim preti, jih pozove na sodelovanje in vstrajno delo za svojo organizacijo.
Medsebojne spore naj delavstvo opusti, ter naj obrne ost borbe proti skupnemu sovražniku žoltih organizacij in kapitalistov.
Dokaz temu, da skušajo podjetniki že uveljaviti navodila svoje Zveze, je napad ravnateljstva Tovarne verig v Lescah, ki je hotelo takoj znižati plače za 20"/0, kar pa je še delavstvo ob solidarnem nastopu častno odbilo.
Protidelavski časopis »Slovenec« je hvalisal tajnika Jugoslovan, strokovne zveze, da je s svojim nastopom rešil delavstvo pred napadom podjetnika. »Slovenec« kiti g. Gajška s pavovim perjem in mu poje slavospeve, da zakrije ofenzivo klerikalnih kapitalistov proti delavcem.
Če naj koga pohvalimo, moramo pohvaliti neustrašen nastop zaupni-
kov delavstva, ki je stalo za svojimi zaupniki.
Sodrugom kovinarjem cele Slovenije, kličemo: Naženite kapitalistične hlapce, ki prihajajo med vas, da delajo med vami razdor in Vas vabijo za vstop v protidelavske organizacije, ki so samo privesek buržuaznih političnih strank.
Tako kakor sodrugi v Lescah, tako boste sprevideli tudi vi, da le v enotnem nastopu in enotni razredni organizaciji si boste priborili, da bo podjetnik rešpektiral Vas, Vaše zaupnike in Vašo razredno organiza* cijo!
Drug značilen atentat Zveze industrijcev je odpuščanje delavk v pivovarnah in steklarnah.
Povsod, kjer se zgodi taka nesreča delavstvu, se ono obrača na naše strokovne organizacije za pomoč. Mi smo vedno in povsod pripravljeni pomagati delavstvu, ker naše organizacije obstojajo edino-le zato, da ščitijo delavce. Toda, naše strokovne zveze sestoje samo iz zavednih delavcev in njihovih prispevkov in morejo pomagati delavstvu le toliko, kolikor zavednosti je pri delavcih samih. Čim več članov, tem močnejši smo.
Zveza industrijcev zida svoje načrte na indiferentneže, tj. na neorganizirane delavce. Sodrugi, raztolmačite delavcem, da vsak neorganiziran delavec podpira Zvezo industrijcev!
Neorganiziranost vodi v znižanje plač in redukcijo!
Zato se vsi kovinarji, živilci, kemični in lesni delavci oklenite svojih organizacij, ako se hočete zavarovati še pred večjim stradanjem!
Bolniško zavarovanje delavstva.
Mednarodni Urad Dela je stavil bolniško zavarovanje delavstva na dnevni red 10. internacionalne delovne konference, ki se bo vršila 1927. leta. Bolniško zavarovanje, ki je danes tako različno po različnih državah, naj bi se s tem uredilo v mednarodnem obsegu. Za pripravo te konference je poslal Mednarodni Urad Dela vladam posameznih držav neko vprašalno polo. Naša vlada seveda molči o vsem tem kot grob. V sosedni Avstriji pa životari vlada pod mogočnim pritiskom delavstva in zato se je čutila prisiljeno, da pošlje vprašalno polo komisiji avstrijskih bolniških blagajn s prošnjo, da podajo odgovore na vprašanje, ki jih stavi Mednarodni Urad Dela (MUD). Koga bo naša vlada vprašala za nasvet, ne vemo — najbrže se bo posvetovala le z ministrom policije.
Za nas, ki trpimo pod strašnim birokratizmom središnjega in okrožnega urada za zavarovanje delavcev, je dolžnost, da se živo zanimamo za vprašanja bolniškega zavarovanja, da razvijemo o tem diskusijo po organizacijah in da damo pametna navodila delegatom, ki bodo odpotovali iz Jugoslavije na gori omenjeno konferenco. Hkrati s tem uvodom otvarjamo razpravo o bolniškem zavarovanju delavstva v našem listu. Da bo vsem jasno, za kaj gre v prvi vrsti, bomo objavili (skrajšano) vsa vprašanja, ki jih stavi MUD vladam.
1.	vprašanje:
Ali ste mnenja, da naj po mednarodni delovni konferenci sprejet načrt o bolniškem zavarovanju vsebuje za vsako državo to obveznost, da je treba uvrstiti gotove delavske skupine v bolniško zavarovanje? — To vprašanje je stavil MUD predvsem radi tega, ker v mnogo državah še
vedno ni obvezno, temveč le prostovoljno bolniško zavarovanje delavstva.
2. vprašanje:
Ali naj bo bolniško zavarovanje enako za vse nameščence, delavce in vajence vseh gospodarskih panog? Ali naj se morda deli obseg zavarovanja: a) po gotovih gospodarskih panogah in po katerih panogah; b) ali po poklicih in sicer 1) bolje plačani nameščenci, 2) vajenci brez honorarja, 3) hišni delavci, 4) sezonski delavci; c) ali naj se deli po teh skupinah: 1) inozemci, 2) delavci, ki še niso dosegli gotove starosti ali ki so gotovo starost že prekoračili, 3) družinski očetje in matere?
3. vprašanje:
Ali naj se omeji splošno pravilo za izplačilo podpore radi nastopivše delovne nesposobnosti. Ali naj se napravijo omejitve zlasti z ozirom na: a) poklicni izvor delovne nesposobnosti, b) na dobo članstva c) na dobo delovne nesposobnosti, d) na bivanje zavarovanca izven sedeža zavarovanja? Ali ste morda za druge omejitve?
4. vprašanje:
Ali naj se izplačuje podpora za vse enako ali po zaslužku?
5. vprašanje:
Kako dolgo naj prejema podporo v bolezni oni, ki po preteku te dobe ne more računati na državno invalidno zavarovanje?
6. vprašanje:
Ali naj se da v slučaju smrti zavarovanca njegovim najbližjim družinskim članom posmrtnina?
7.	in 8. vprašanje:
Ali naj se zavarovancu v slučaju potrebe nudi popolna podpora z zdravnikom in zdravili?
Kako dolgo naj uživajo to pomoč oni, ki potem ne morejo računati na državno invalidnino?
9. vprašanje:
Ali naj se preko pravil nudi zavarovancu pomoč zlasti z oskrbo v zdraviliškem domu ali letovišču; kaj mislite o tem, pod kakimi pogoji se da napraviti zavarovancu novo zobovje? Ali ste še za kako drugo izredno pomoč?
10. vprašanje:
Ali naj se nudi zdravniška pomoč z zdravili družinskim članom zavarovanca?
11. vprašanje:
Ali naj se pri organizaciji bolniškega zavarovanja da prednost raz-
delitvi po poklicih ali po teritorialno (po okrajih, pokrajinah)? Ali naj se zdravniška služba razdeli teritorialno?
12. vprašanje:
Ali morajo nosilci (uradi) zavarovanja imeti gotovo število članstva? Ali naj se zavarovanje uredi po kakem drugem sistemu?
13. vprašanje:
Ali naj se popolnoma ali vsaj večinsko prepusti upravo zavarovanja zavarovancem odnosno njihovim zastopnikom?
14. vprašanje:
Kako naj se porazdele stroški zavarovanja na a) zavarovance, b) njihove delodajalce, c) državo?
15.	vprašanje:
Ali naj se za pravilno poslovanje bolniškega zavarovanja in hitro ter brezplačno reševanje nastalih sporov sestavijo |posebna razsodišča s pri-sedniki iz vrst lajikov?
Kakor vsakdo vidi, stavlja MUD vprašanja, ki živo zadevajo vse delavstvo in ki so tudi pri nas predmet vsakdanjih debat in prepirov.
Zločin bi napravil nad samim seboj, ako se ne bi prav živo posvetili tem vprašanjem; ako že ne bi mogli zboljšati današnjega zavarovanja, je predvsem dolžnost vseh delavcev, da preprečijo vsako poslabšanje zavarovanja.
Molk vlade SHS je sumljiv? Ali misli vlada s tem molkom na nove iz-premembe zavarovanja v škodo delavstva? Naj bo karkoli, o tem smo lahko prepričani, da beograjska gospoda nima smisla za moderne socialne probleme.
Avstrijski sodrugi so že na -vsa gornja vprašanja dali točne odgovore, ki odgovarjajo avstrijskim razmeram.
Pozivamo vse sodruge, da se na ta vprašanja oglase s svojimi odgovori v našem listu, da bomo pod enotnim duhovnim vodstvom razgibali delavske množice, katerih življenje zadevajo ti problemi.
Spomenica tobačnih delavcev in delavk v Ljubljani.
Delavstvo tobačne tovar. v Ljubljani je poslalo spodaj sledečo spomenico vladi. Naša Strokovna komisija in njen klub sta ukrenila vse korake, da se zahteve tobačnega delavstva upoštevajo in izvedejo. Tobačno delavstvo se je demonstrativnem sprevodu podalo pred vladno palačo v Ljubljani in vložilo pri vel. županu po zastopnikih svoje strokovne organizacije in po s. Sedeju svoje zahteve, ki se glase:
»Pred vojno so bile plače delavstva tobačne tovarne v Ljubljani še dokaj ugodne in so dohodki gotovega dela delavstva dosegli višino izdatkov za minimalne življenjske potrebščine, en del pa že takrat te višine ni dosegel, kar občuti posebno sedaj po vojni dobi, ko so dohodki vsega delavstva v tobačni tovarni ostali daleč pod eksistenčnim minimumom.
Da Vam bo položaj tobačnega delavstva v Ljubljani jasen, in, da vidite razliko med dohodki (plačami) in naj-nujnimi izdatki, ter razliko med cenami pred vojno in po vojni, Vam prilagamo tozadevno razgledne tabele, ki temeljijo na objektivnih in resničnih statističnih podatkih, ter razmerju (relaciji) predvojne zlate krone in sedanjim dinarjem: 1 K = 14 Din.
Z ozirom na navedena dejstva je nujno potrebno, da se plača tobačnega delavstva v Ljubljani pravično regulirajo v smislu naših priloženih tabel, tako, da bodo dosegle višino minimalne potrošnje. Zato prosimo, da se v finančnem odseku pri sestavljanju predloga za novi državni proračun za leto 1927/28 in v plenumu postopa tako, da se v novi proračun vnese temu reguliranju oziroma povišanju plač potrebno višjo postavko za plače monopolskega delavstva.
Delovni čas v vseh podjetjih znaša 8 ur; plače se gibljejo od 17—40 Din pri ženskah, pri moških od 25—40 Din, pri kvalificiranih od 30—45 Din. Iz tega je razvidno, da so plače v ostalih manjših podjetjih v državi višje nego v Ljubljani.
Ta zahteva je utemeljena tudi s tem, ker stojimo pred novim povišanjem stanarine v smislu podaljšanja stanovanjskega zakona z ozirom na novi davek, ki se nam odteguje od zaslužka na osnovni čl. 177/5 finančnega zakona za proračunsko leto 1926/27.
Kar se tiče davka, na ročno delo,
zahteva tobačno delavstvo, da se isti z novim finančnim zakonom ukine, ker je krivica, da mora delavstvo, ki prejema tako nizke plače od svoje države in ki plačuje že itak visoke indirektne davke, plačevati še davek državi v taki višini od svojega zaslužka. Ta zahteva je utemeljena tudi s tem, da dobiva država ravno iz produkcije tega delavstva ogromne dobičke,
Dalje predlaga tobačno delavstvo, da se pravilnik o delu v tvorni-cah tobaka izpremeni in zboljša v smislu predlogov, ki jih je poslalo delavstvo potom Delavskih zbornic Upravi monopola že prej in potem, ko je bil ta krivični pravilnik uveljavljen s 15. junijem tl. Pripomnimo, da ta pravilnik odpravlja mnogo starih pravic, kakor n, pr. o pridobivanju stalnosti, ki so jo uživali tobačni delavci na podlagi starega avstrijskega pravilnika že dolgo let.
Končno prosi delavstvo, da izda Uprava monopola pravilnik, s katerim se bo končno pravično uredil plačilni sistem, dokladne stalnosti in pokojnine monopolskega delavstva, kajti z 200 Din mesečno danes ni mogoče nikomur živeti. Zahtevamo, da se pokojnine urede in povišajo v smislu relacije med predvojno zlato krono in današnjim dinarjem 1 K = 14 Din. Najvišja službena doba za pokojnino naj ne presega 30 let, ker delo v tobačnih tovarnah je zelo nezdravo.
Da bo vsakdo videl upravičenost zahtev tobačnih delavcev, objavljamo seznam predvojnih plač delavcev in delavk tobačne tovarne v Ljubljani leta 1914.
Profesionisfi:	najnižja dnevna plača
3.60 K, najvišja 7.12 K; moški delavci: najnižja dnevna plača 3.04 K, najvišja 4.80 K; ženske: najnižja dnevna plača 2.56 K, najvišja 3.60 K.
Iz osnovne najnižje plače se je zvišala mezda z upostavitvijo delavca oz. delavke na sistemizirano mesto in pa z vsakoletno starostno doklado, tako da je dosegel (dosegla) s polnimi 35. leti najvišjo predvideno mezdo. Ti prejemki, ki jih je dobil vsak delavec oz. delavka, so se pa znižali še za 42 h, (vin.) oziroma najnižje 1.18 K, torej dnevno manj 7 h ozir. 19.66 K, Resnični prejemki profesionistov od 3.50 K do 6.92 66/100 K, moškega delavca od 2.95 40/100 K do 4.66 K, ženske od 2.49 do 3.50 K dnevno.
Mesečno je zaslužil: profesionist: najnižje 91 K, najvišje 180 K; navadni delavec: najnižje 79.04 K, najvišje 124.80 K; ženske delavke: najn'ižje 66.56 K, najvišje 93.60 K.
Letno: profesionist najnižje 1092 K, najvišje 2160 K; navadni delavec: najnižje 948,48 K, najvišje 1497.60 K; ženske delavke: najnižje 798.72 K, najvišje 1124.20 K.
Seznam plač tobačnega delavstva 1. sept.
1926 v Ljubljani.
Profesionisti: najnižja dnevna plača: temeljna plača 00.90, oseb. doklade 37.62, skupno 38.52 Din; najvišja temelj, plača 1.78, oseb. doklade 37.62, skupno 39.40 Din.
Moški delavci: najriižja dnevna plača: temel. plača 00.76, oseb. doklade 30.38, skupaj 31.14 Din; najvišja temelj, plača 1.20, oseb. doklade 30.38, skupaj 31.58 Din,
Ženske delavke: najnižja dnevna plača: temelj, plača 00.64, oseb. doklade 27.26, skupaj 27.90 ali 28.90 Din; najvišja temelj, plača 00.90, oseb. doklade 27.26, skupaj 28.16 ali 29.16 Din.
Pri moških in ženskih delavcih (-kah) z nad eno leto službe je osebna doklada za 1 Din višja- dnevno od zgoraj iemnovanih vsot.
* Vsak moški dobi še za vsakega otroka pod 14 leti 3 Din dnevno. Vsak delavec
(-ka) plača od celotne plače v O. U. Z. D. najmanje 9.40 Din do najvišje 13.14 Din na 9 dni.
Razlika plač tobačnega delavstva v Ljubljani v letu 1914 in v letu 1926
z ozirom na višino plače in valutne razmere.
če vzamemo najnižjo plačo iz leta 1914, ki je znašala 2.56 K in najvišjo, ki je znašala 7.12 K, ter jih primerjamo s plačami leta 1926, ki so dnevno najnižje 27.90 Din, aaj-višje 39.40 Din in upoštevamo ugotovljeno valutno razmerje današnjega dinarja s predvojno zlato krono, ki znaša 1 zlata krona 14 Din, bi bil zaslužek kakor zgoraj citirano skupaj 35.84 Din dnevno, skupaj 99.68 Din dnevno.
Po valutnem razmerju bi morale biti plače: 35.84 Din, faktično je 28.90 Din, primanjkljaj 6.94 Din dnevno, najvišje 99.68, Din, faktično je 39.40 Din, primanjkljaj 60.28 Din dnevno.
Vporaba živil za 5-člansko družino na mesec delavstva tobačne tovarne v Ljubljani.
	Množina	Cena	za enoto	Skupni	iznos
	vporabe 1.	)2. 1913	1. 6. 1926	1. 12. 1913	1. 6. 1926
	v kg			K	Din
Moka za pecivo	8	0.36	6—	2.88	48—
Moka za kuho	6	0.39	5.50	2.04	33—
Krušna moka	35	0.33	4,75	11.55	166.25
Koruzna moka	6	0.25	4—	1.50	24—
Krompir	51	' 0.06	1.25	3.06	63.7,5
Fižol	6.3	0.36	4—	2.27	26.20
Kaša	1.2	0.32	6—	0.38	7.20
Riž	2.1	0.44	9—	0.92	18.90
Olje	1.1	1.50	20—	1.50	20—
Mast	3.9	2.00	26—	7.80	101.40
Mleko	45.1	0.20	3,—	9—	135—
Meso	3.5	1.80	18—	6.30	63—
Sladkor	5.8	0.88	15.—	5.10	87—
Kis	2.5	0.24	4.—	0.60	8.50
Sol	2	0.24	4.50	0.48	9—
Kava	0.40	2.72	64—	1.90	25.60
Kavina primes	2	0.96	21.50	1.92	43—
Zelenjava in drugo, kvas,	razne dišave			- 4.50	58.50
Skupaj				63.70	937.30
Ako vpoštevamo eksistenčni minimum porabe živil po predvojnih cenah 'in cenah leta 1926 znaša po ugotovljenem valutnem razmerju 1 K = 14 Din, vrednost zgoraj imenovanih predmetov pred vojno 63.70 K, po vojni pa 897.80 Din mesečno. Faktično pa znašajo po vojni 937.30 Din, torej se je morala skrčiti poraba živ'il za 45.50 Din.
Druge potrebščine, ki spadajo k preživljanju 5-članske družine:
	Množina	Cene za	enoto	Skupni	iznos
	predmetov	1913	1926	1913	1926
Predmet:		K	Din	K	Din
Stanovanje:					
soba, kuhinja, pritikline		120— 50—	1400— 1500—	120—	1400—
Vrhnja obl. moška	2	40— 40—	900— 1400—	90—	2400—
Vrhnja obl, ženska	2	30—	800— 90—	70—	2200—
Spodnj. moška obleka	5	4—	75— 80—	20—	495—
Spodnj. ženska obleka	6	4— 13—	80— 300—	24—	480—
Obutev	10	7—	200—	94—	2400—
	5	4,—	125.—		
Pokrivalo, nogavice	30	15—	420.—	35—	1240—
drva	2 m3	12—	250.—	24—	500—
Kurjava, premog	2000 kg	37—	425—	74—	850—
Sobna oprava	razno	35—	800—	35—	800—
Prosvetn. in kultur, izdatki			250—		
Organizacije		45—	156.—	43—	406—
Kuhinjska oprava	razno	88—	700.—	88—	700—
Skupaj				717.—	13.871 —
Ito:
Inšpekcija dela.
Vprašanju inšpekcije dela je postalo uri nas, osobito v Sloveniji, zelo pereče. Z ozirom na sedanje funkcioniranje uradov, ki jih poznamo pod imenom Oblastne inšpekcije dela, pa lahko trdimo, da je postala njih vrednost in koristnost zelo problematična.
Predno pa preidem na jedro vprašanja samega, smatram za potrebno nanizati vsa važnejša določila uredbe, ki se nanaša na sestavo in kornpetenčni delokrog oblastnih inšpekcij. Potrebno je to radi tega, ker oblastne inšpekcije dela, čeprav ne odgovarjajo v polnem interesu delavstva, bi vendarle lahko zelo mnogo koristile, če bi te institucije vsaj to izvrševale iti se udejstvovale tako, kakor to gori citirana uredba predvideva, odnosno določuje.
Uredba o inšpekciji dela, ki jo je izdalo ministrstvo za socialno politiko, je bila sankcionirana (od kralja podpisana) dne 21. maja 1921, v Službenih novinah kraljevine SHS je bila objavljena v št. 139 z dne 24. junija 1921 in od tega dne tudi velja. V Uradnem listu tedanje deželne vlade je bila priobčena dne 16. julija 1921 pod štev. 223.
Uredba ima veljavnost zakona.
I.	poglavje »Uredbe« je zelo kratko in 1. člen se glasi:
Za neposredni nadzor o izvrševanju zakonov, uredb, pravilnikov in ministrskih naredb, ki se tičejo delavske socialne in življenske zaščite v onih industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratih, bodisi da so privatna, bodisi da pripadajo državi, okrožjem, občinam itd., kjer so zaposleni civilni delavci, se osnavlja pri ministrstvu za socialno politiko inšpekcija dela. Pristojnost inšpekcije dela se razprostira na vso kraljevino SHS.
Člen 2. govori o posebnih ustanovah za nadzorovanje privatnih in državnih železnic ter uradnikov; za delavstvo, zaposleno v industriji in obrti ter za osobje v trgovinah torej ne prihaja v poštev.
Člen 3. Inšpekcija dela se deli: a) na osrednjo inšpekcijo dela; b) na oblastne inšpekcije dela in c) na specialne inšpekcije dela.
II.	poglavje določuje delokrog osrednje inšpekcije dela. to je inštance, ki je nad oblastnimi inšpekcijami dela in se zadevni člen 4. glasi:
Osrednja inšpekcija dela je poseben oddelek ministrstva za socialno politiko ter se deli na potrebno število odsekov.
Osrednji inšpekciji dela načeluje osrednji inšpektor dela v činu ministrskega načelnika.
Osrednji inšpektor dela je referent ministrstva za socialno politiko o izvajanju zakonov, uredb, naredb in pravilnikov,
ki se tičejo delavske socialne in življen-ske zaščite. Pomaga mu po proračunu določeno število inšpektorjev, strokovnih referentov, tajnikov, pisarjev in neukaznega osobja.
člen S.: Osrednji inšpektor ima te-le dolžnosti:
L	osebno	ali po organih osrednje inšpekcije dela	upravlja,	kontrolira in oce-
nja delo vseh organov inšpekcije dela:
2.	po potrebi pregleduje osebno ali po organih osrednje inšpekcije dela posamezne obrate in posamezna podjetja ob spremstvu oblastnih in specialnih inšpektorjev dela ali brez njih, da se uverja, ali se vrši delo v njih v smislu veljavnih zakonov in naredb;
•	3.	izdaja	oblastnim	in specialnim in-
špektorjem dela navodila za enotno in pravilno postopanje pri poslovanju organov inšpekcije dela;
4.	rešuje	pritožbe,	vložene pri mini-
stru za socialno politiko zoper določbe inšpekcije dela;
5. ocenja vsa poročila in vse predloge posameznih inšpekcij ter podaja ministru za soc. politiko predloge o ukrepih za izvajanje in izpopolnjevanje delavskega zaščitnega zakonodajstva in o, organiziranju inšpekcije dela; v ta namen skliče vsako leto enkrat konferenco vseh inšpektorjev dela;
6. zbira, ureja in objavlja statistične podatke o delavskem gibanju;
7. izdeluje in objavlja letno poročilo o celokupnem poslovanju inšpekcije dela ter ga podaja ministru za soc. politiko in vsem prizadetim oblastvom, uradom in zavodom;
8. predlaga ministru za social, politiko imenovanje ukaznega in neukaznega osobja pri inšpekciji dela;
9. izdaja vsako leto legitimacije organom inšpekcije dela:
10. daje dopuste vsem organom inšpekcije dela do osem dni;
11. se udeležuje pripravljanja zakonov in uredb, ki se tičejo delavskih socialnopolitičnih vprašanj:
12. podaja ministru za socialno politiko predloge, da se taki državni in samoupravni organi, ki bi preprečevali, obte-ževali poslovanje ali odrekli pomoč inšpekciji dela pri njenem poslovanju, ovadijo pristojnim ministrom;
13. vzdržuje tesno zvezo s sorodnimi in podobnimi napravami v inozemstvu.
To bi bil delokrog osrednje (centralne) inšpekcije dela. Delokrog oblastnih inšpekcij dela, ki so v naravni organski zvezi z osrednjo inšpekcijo in njej podrejene, sledi prihodnjič. Iz končne slike pa bomo posneli, kaj je vzrok temu, da so inšpekcije dela — vsaj pri nas v Sloveniji — do malega popolnoma odpovedale.
25 decembra 1926.
»DELAVEC
Stran 3
Celotni pregled letne potrošnje iz letnega zaslužka leta 1913 za 5-člansko družino...
Opravilo
Profesionist
Moški delavec » » Ženska delavka
Zaslužek
1913
1092
2160
984.98
1497.60
798.72
1123.20
Potrošnja
1926
1481.40
1481.40
1481.40
1481.40
Zaslužek
1913
15.198.76
16.576.76 10.599.42 10.738.02
8.778.50
9.185.40
Potrošnja Opom. 1926
25.118.60 najvišji
25.118.60 najnižji
25.118.60 najnižji
25.118.60 najvišji najnižji najvišji
Pri ženskah je potrošnja nižja, ker so same ali žive z možem, izjema so vdove.
Zgornja tabela kaže razliko takole.
Opravilo
Profesionist
y>
Moški delavec
Preostanek 1913 K
678.60
16.20
Primanjkljaj Preostanek Primanjkljaj 1913 K	1926	Din	1926	Din
389.40	9919.84
8541.84
499.92	4519.38
4380.58
Ako vzamemo	za	podlago	predvojni	zaslužek 6	K	dnevno	in primerjamo hrano z
današnjim kurzom	dinarja	na	eni	strani	in	ž'ivljenske	potrebščine na	drugi	strani
1 K 14 Din = 84.— Din dnevno.
Torej letno 26.460.000 Din, potrošnja za eksistenco 25.118.60 Din, znaša preostanek 1.341.40 Din, kar je pri zgoraj navedeni minimalni potrošnji mnogo premalo za even-tuelnc nepredvidene večje izdatke.
Kakor že rečeno, stoje naše strokovne organizacije ramo ob rami s tobačnimi delavci. Centralno tajništvo Delavskih zbornic bo pri vladi v Beogradu storilo vse, kar je v njegovi moči.
Tobačni delavci, katerih delodajalec je država, ob tej priliki bridko občutijo, da v beograjskem parlamentu ni nobenega delavskega po-
Naše združene strokovne zveze so zaščitnice interesov vsega delavstva. Pri tem se globoko zavedajo, da je najboljša obramba delavstva — njegova bojevna enotnost. Po tem merilu presojamo prijatelje in sovražnike delavstva: kdor nasprotuje proletarski enotnosti. je nasprotnik delavskega razreda in s tem tudi nasprotnik enotnih strokovnih organizacij.
Mi smo opozorili vse proletarske politične skupine, naj pri oblastnih volitvah podredijo svoje ozke frakcijske interese splošnim delavskim interesom, naj gledajo na to, da pridejo v te skunščine izvoljeni poslanci delavskega razreda. Socialistična stranka in skupina »Zedinjenje« sta to brez oklevanja napravili. Skupina »Enotnost« (bivši komunisti) sc je potem tudi priključila enotni akciji. Vse tri skupine pozdravljamo, da so razumele potrebe časa. »Enotnosti« nasvetujemo le to, naj v svojem listu pokaže, da je iskreno za enotnost delavstva radi delavskih interesov in da ne misli pri tem na blatenje svojih zaveznikov sredi akcije.
Vse te tri skupine so povsod sestavile enotne delavske liste. Vodstvo »Naprejeve« oziroma Bernoto-ve frakcije se je izreklo svoj čas proti enotnim strokovnim organizacijam in tudi sedaj se je izreklo proti enotni delavski listi. V večini krajev pa pristaši niso hoteli iti za
TPD v odgovor!
Težke gospodarske razmere, v katerih se nahaja rudarsko delavstvo TPD, je dalo povod razredni strokovni organizaciji ZRJ, da je sklicala 21. novembra t. 1. širšo konferenco svojih zaupnikov, na kateri se je soglasno sklenilo predložiti TPD »spomenico«, v kateri se izraža želja, da bi se revidirali sedanji mezdni prejemki vsaj v toliko, da bo slehern delavec v stanju s svojim zaslužkom preživljati in oblačiti sebe in svojo družino, kar žal s sedanjimi zaslužki ni mogoče.
Na podlagi tega je poslala IPD potoni rudarskega glavarstva v Ljubljani 11. rudarski skupini in vodstvu ZRJ v Zagorju pismo sledeče vsebine:
Rudarsko glavarstvo za Slovenijo
Ljubljana.
Na cenj. odlok št. 2738 vljudno sporočamo, da Unija slovenskih rudarjev zastopa samo minimalni del našega delavstva in da smo enako rudarski oblasti stali vedno na stališču, da je edini legalni zastopnik delavstva II. rudarska skupina. Za kako povišanje delavskih mezd ni nobenega povoda, ker so naše delavske mezde najvišje v celi državi in se tudi cene življenskih potrebščin niso zvišale.
Slavnemu naslovu je sigurno znano, da smo preživeli veliko krizo v odjemu in da smo kljub temu, da se je situacija obrnila na bolje, še vedno v zaostanku s približno 130.000 tonami napram enakemu razdobju lanskega )eta. Zelo kratka konjunktura radi angleške stavke pojenjuje in bomo predvidno morali v najkrajšem času zopet misliti na redukcijo naših obratov.
Iz predstoječih razlogov o kakem povišanju delavskih mezd ne more biti govora. Delavstvo bi imelo priliko zaslužiti znatno več, če bi privolilo, da se
slanca, ki bi se iskreno zavzel za njihove zahteve. Iz tega lahko iz-previdi delavstvo, kako potrebna je za proletariat ne samo strokovna, ampak tudi politična enotnost. Le pri popolni enotnosti bo doseglo delavstvo to, kar mu pripada.
Živela proletarska razredna enotnost in solidarnost.
razbijaškim vodstvom, temveč so se tudi izrekli za enotno listo. S tem razkolništvom se je Bernotovsko ( vodstvo samo proglasilo za nasprotnika delavstva, je presekalo vse vezi z delavstvom, ki nima danes pri Bernotovcih ničesar več iskati.
S to enotno politično akcijo smo se približali splošnemu ozdravljenju in utrjenju delavskega političnega gibanja, kar bo ugodno vplivalo tudi na razvoj strokovnih organizacij. — Tako kot so lansko leto strokovne organizacije z enotno listo dobile 30.0G0 glasov in osvojile Delavsko zbornico za delavce, t,.ko smo prepričani, da bodo danes za združeno delavsko listo oddani de-settisoči glasov izvolili častno število delavskih poslancev. Sam volilni izid še ne pomenja nobene resnične zmage. Toda po volilnem uspehu se bo nujno ojačila politična akcija proletariata.
Vse delavske struje, zbrane v Združeni Delavski Strokovni Zvezi nastopajo torej v tej velevažni akciji sporazumno in enotno po lačciu proletarske demokracije.
Zato z veseljem poživljamo vse naše člane in pristaše,
da oznanijo delavcem po vseh tovarnah, da so časi razbijanja in razkolov minuli,
da gre proletariat tudi politično skupno v boj
in da mora vsak proletarec voliti Združeno delavsko listo.
uvede zopet čisti 8urni delovnik, kateri delovni čas je že v veljavi v vseh sosednih državah. S tem bi bilo poma-gano podjetju in tudi delavstvu in bi bili potem tudi v stanu uspešneje konkurirati z inozemstvom, kjer je storitev posameznega delavca, veliko večja, kot je to pri nas slučaj.
Na to pismo TPD se čutim dolžnega, da v imenu članstva ZRJ in v interesu rudarskega delavstva, zaposlenega pri IPD, odgovorim sledeče:
1. Res je, da ZRJ trenutno ne obsega v svojem sestavu večine tega delavstva. A res je tudi, da je ZRJ edina legalna razredna zastopnica delavskih interesov in ima kot taka v svojem svojstvu pravo do zastopanja gospodarskih in socialnopolitičnih interesov vsega delavstva, ne glede na nacionalno ali versko pripadnost.
2. Ni res, kar trdi TPD, da za povišanje delavskih mezd ni nobenega povoda itd. Res je, da je TPD s prvim aprilom t. 1. znižala delavske mezde za povprečno 21 odstotkov vzeto z 11. kategorije in vštevši 6 družinskih članov.
Sedaj pa poglejmo, kako je s cenami življenskih potrebščin. T. P. D. je pri mezdni razpravi dne 26. avgusta 1922 pristala na sledečo mesečno količino življenskih potrebščin, na podlagi katere bi se v bodoče imele regulirati delavske mezde: 6 kg bele moke: 9 kg krušne moke; 3 kg koruznega zdroba: 1 in pol kg sladkorja; 2 kg soli: 1 in tričetrt kg masti; 60 kg krompirja; 6 kg mesa; 2 kg fižola; 1 kg ješprenja; pol litra olja; 1 liter petroleja pol kg mila; približno enkrat toliko znaša vrednost količine za nabavo obleke mesečno. Ako sedaj ugotovimo razmerje med cenami življenskih potrebščin, ki so zgoraj navedene, s 15. decembrom 1925 in med 15. dec. 1926 po prodajnih cenah Spl. konz. društva »Posavje« v Zagorju, pridemo do ugotovitve, da so se cene zgorej označeni količini zvišale
za II odstotkov napram lanskemu letu. Z uvedbo dvotretjinskega plačila za smodnik pri akordantih, tudi ti niso na boljšem pri svojih akordnih postavkah, vkljub njihovemu 20odstotnemu zvišanju, kar dokazuje sledeči primer: Delavec, ki dela na glini (liegend), je imel pred 1. marcem t. 1. od I m proge 176 Din. Za 1 m pa porabi različno od trdine 5 kg smodnika. Pred 1. aprilom je plačal za ta smodnik 0.70 D, po 1. aprilu pa je dobil na akordno postavko 176 D + 20 odstokov == 211.80 D, a smodnik se zaračuna 200 Din za 5 kg. Od tega plača družba eno tretjino in delavec dve tretjini nabavne cene. To znači da plača družba za 1 m izgotovljene proge 66.66 Din, a delavec pa 133.32 Din. Znaša razlika med prejšnjo akordno postavko pri 1 m 176 Din 20 odstotkov — 211.20 Din — 122.32 Din = 77.88 Din, kar je faktično akordna postavka za 1 m. Tako izgleda zadeva akordantov.
Tukaj je sedaj jasno dokazano, da je bilo delavstvo pri T. P. D. v tekočem letu oškodovano na svojih zaslužkih za 21 odstotkov, a z naraščajočo draginjo pa še za 11 odstotkov. Skupno torej 32 odstotkov. Pri tem pa še ni v poštev vzeta izguba na zaslužku od 1. aprila t. 1. pa do I. avgusta t. L, ko je delavstvo delalo samo povprečno 16 šihtov mesečno, kar je imelo za posledico ogromno zadolžitev rudarjev pri trgovcih. Sedaj pa vzemimo slučaj rudarja-kopača s petčlansko družino, ki dela na gosposki dnini in zasluži dnevno 40 Din, pa se mu od tega še odbije za soc. zavarovanje in drugo 5.40 Din dnevno — mu ostane faktičnega zaslužka 34.60 Din za preživljanje samega sebe in svoje družine. In takim zaslužkom pravi TPD, da so najboljši v državi. O, ironija!
TPD se v svojem odgovoru sklicuje na padanje produkcije v tekočem letu. Ta trditev TPD ne drži: 1. Z reduciranjem šihtov tudi ona ni imela onih proizvajalnih stroškov, kot bi jih imela v normalnem položaju. 2. Ona ne pove tega, kar uradna statistika dokazuje, da padanje produkcije v mesecu oktobru t. 1. znaša samo še 5.4 odstot. napram oktobru mesecu lanskega leta. In da je TPD v tekočem letu zmanjšala stalež svojega delavstva za nad 2300! Prej bi se moralo povedati, da je njeno delavstvo vsled znižanja njegovih mezdnih prejemkov bilo prisiljeno dvigniti svojo storitev v maksimum, za nad 25 odstotkov!
Kar se pa njene trditve glede delovnega časa pri inozemskih rudnikih tiče, moramo vljudno prositi, da se nam pove, za katero kulturno državo v Evropi ta trditev velja.
O manjši produkciji našega rudarja napram inozemskemu pa je bolje, da se ne govori. Ogledali bi si rajši tehnične opreme in naprave tujih rudnikov in iste primerjali s svojimi: potem bi se koj videlo, v čem je težava. Zakaj z golimi rokami sc ne dado skale trgati, pa čeprav so to roke slovenskih, za delo še pre-divjih rudarjev.
Da bo mera ozkosrčnosti popolna, je bil izdan na delavstvo še sledeči razglas: Delavstvo se opozarja, da se bo s 1. januarjem 1927 zopet odpustilo nekaj onih delavcev, ki bi na kraju (Ort) lahko dali 10—15 vozičkov, a jih dajo sedaj samo 8—10 vožičkov. Vse vdrže-valne vnaselbe (partije), ki ne bodo napravile dovoline storitve, se bo reduciralo s 1. jan. 1927. — Razglašeno 14. decembra.
Tako, uboga rudarska para: ti samo delaj in garaj, nimaš pa pravice do poštenega življenja kot plačilo za svoje delo. Ako sedaj tisoči in tisoči nedolžnih bitij v rudarskih družinah strada in hodijo bosi in raztrgani, to TPD nič ne tiče; njej gre samo za dobiček. Ali pa bo naša javnost dopustila, da mora naš delavski živelj umirati, ko s svojim delom vzdržuje temelje te države?
Delavstvo, zgani se!
Rudar, organiziraj se!
Lesni delavci, pozor!
Okrožni urad je ugotovil, da nekateri delodajalci posebno oni, pri katerih so delavci zaposleni le krajši čas, kakor n. pr. pri sekanju lesa v gozdovih, nakladanju lesa itd., sklepajo s svojimi uslužbenci pogodbe, v katerih delavci pristajajo na to, da se jih ne zavaruje in da se s tem odpovejo vsem zakonitim dajatvam po ZZD. Take pogodbe pa so po § 39. ZZD nezakonite in zadene delodajalca, ki sklene tako pogodbo kazen po § 197. ZZD do 5000 Din. Na drugi strani pa trpijo največjo škodo oboleli oziroma ponesrečeni delavci takih podjetij, ker se morajo zdraviti na lastne stroške. Kadar se pa taki delavci prijavijo za dajatve pri okrožnem uradu, jim jih okrožni urad tudi v nujnih slučajih ne more takoj priznati, ampak mora predvsem uvesti potrebne poizvedbe glede pravega dejanskega stanu, višine zaslužka itd. Tudi igra doba članstva za priznanje posameznih podpor veliko vlogo, n. pr. ob porodu, za podaljšanje zdravljenja preko minimalne podporne dobe in za dovoljevanje drugih specialnih dajatev, Podjetniki v slučaju takih sporov zadržujejo zaslužek, češ, da bodo od tega odtegnili morebitne kazni, naknadne premije itd.
Domači pregled.
Nova uredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Nov atentat na 8urnik.
Minister za trgovino in industrijo je pripravil uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtnih delavnic.
Po tej uredbi bodo smele biti trgovine in obrtne delavnice razen v izjemnih slučajih, ki so posebej navedeni, odprte največ 10 ur na dan.
m	gospodinje, katere do
sedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače Kolinske cikorije.
PROSIMO, da s polnim zaupanjem povsod zahtevajo Kolinsko cikorijo in
gotovo bodo zadovoljne. - Pri nakupovanju
PAZITE, da dobite pravo našo Kolinsko cikorijo,
katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvež-bani domačini in ki zato zasluži, da se vpo-rablja v vsaki delavski rodbini.
Veliki župani, oziroma uprave mest morejo določiti krajši poslovni čas, ako se za to izjavijo strokovne organizacije.
V bankah in sličnih podjetjih more trajati poslovni čas največ S ur na dan.
Pomožno osobje more biti v trgovinah in obrtnih delavnicah zaposleno samo v času,' v katerem smejo biti trgovine in delavnice odprte.
Pomožno osobje v kovaških, ključavničarskih, kotlarskih in kleparskih delavnicah, v brusilnicah, v grafičnih obrtih vseh vrst, v pralnicah perila ter zavodih za kemično čiščenje oblek sme biti zaposleno največ 10 ur dnevno, pri delih v tunelih itd. pa največ 8 ur dnevno.
Trgovska podjetja, obrtne delavnice, bančna in slična podjetja ne smejo biti od 1. aprila do 30. septembra odprta pred 5. uro zjutraj, od 1. oktobra do 31. marca pa ne pred 6. uro zjutraj, niti po 7. uri zvečer. Opoldne morajo biti zaprta najmanj 1 uro.
Cas odpiranja in zapiranja mora biti v posameznih krajih za vsa podjetja isti.
Veliki župani, ozir. uprave mest morejo z ozirom na krajevne potrebe odrediti, da smejo biti pekarnice, mesarije in trgovine, ki se bavijo izključno s točenjem alkoholnih pijač, kakor tudi ostala podjetja, navedena v členu 82. pravilnika o gostilnah, kavarnah in sličnih podjetjih, odprta tudi po 7. uri zvečer, najdalje pa do 10. ure zvečer. Proizvajanje kruha in peciva se sme vršiti tudi po tem času.
Trgovine in delavnice morajo biti v nedelio ves dan zaprte. Vinske veletrgovine morajo biti istotako v nedeljo zaprte, akoravno točijo vino tudi na drobno. Odprta smejo biti v nedeljo trgovska in obrtna podjetja, ako je istega dne letni sejem in v slučaju selitve. Razen tega morejo biti odprta zadnjo nedeljo pred božičem in novim letom.
V mestih izpod 10.000 prebivalcev, kjer so bile doslej trgovine v nedeljo dopoldne odprte, more veliki župan po zaslišanju Trgovske zbornice dovoliti, da smejo biti trgovine v nedeljo največ dve uri odprte, vendar le tedaj, ako smatrajo lokalne oblasti to iz gospodarskih ozirov za neobhodno potrebno.
Tako pripravljajo radičevci 10-urnik. Ali se bodo sedaj zganili trgovski uslužbenci? Ali bodo še vedno blodili po raznih »narodnih« društvih v zablodi, da so oni nekaj drugega kakor ostalo delavstvo, da se njim ni treba brigati za razredni boj in socializem?
Privatni nameščenci, premislite si: Ali po dosedanjih zablodah v vedno večjo revščino, ali pa v proletarske razredne organizacije za boljši kos kruha in človeške pravice!
Enoten delavski nastop pri volitvah v oblastno skupščino.
Pašiča til več med živimi.
Umrl je Pašič, ki ga po pravici imenujejo srbskega Bismarcka. Umrl je sredi boja s kainarilo. V svoji politiki je napravil usodno napako, da se je zvezal z onimi, ki v odločilnih momentih ponižno klecnejo pred absolutizmom.
Delavski razred je edini dosledni borec za demokracijo in napredek. Mesto da bi se zvezal s tem razredom, je bil njegov najhujši sovražnik.
Vložene združene delavske liste za oblastne skupSIine.
Ljubljanska oblast: Ljubljana mesto:
Naša Zveza Delovnega Ljudstva ima 1. skrinjico s sledeč, kandidati: Kandidati: Alojzij Sedej, zasebni uradnik; Leopold Ogrin, ključavničar; Ivan Mlinar, zasebni uradnik; Ladislav Šlesar, mizar; Teodor Mravlje, vlakovodja. — Namestniki: Ivan Vuk, zasebni uradnik; Ivan Marjašič, kurjač; Jakob Osterman, mizar; Ant. Šušteršič, mizar; Vinko Vrankar, livar.
Predstavnik te liste za glavni volilni odbor je dr. Celestin Jelenc, odvetnik v Ljubljani, njegov namestnik pa Ivan Vuk.
Ljubljanska okolica (3. skrinjica): Kandidati: Terškan Aleksander, železničar, Moste; dr. Milan Lemež, odvetnik, Ljubljana; Petrovič Jurij, mizar in župan, Vič; Kusold Alojz, kovinar, Moste; Erjavec Alojz, mizar, Črnuče; Štrukelj Franc, gostilničar, Gamelje - Št. Vid; Klemenc, čuvaj, Zalog. — Namestniki: Vrhove Franc, zidar, Ljubljana; Podbršček Karl, živil, delavec, Štepanja vas; Zorman Andrej, kmet, Mala vas-Ježica; Bojt Franc, zidar, Moste; Pikec Matevž, kmet, Brezovica; Traven, mizar, Gamelje; Oven, pečar, Dobrova.
Laško (3. skrinjica):
Prvi kandidat: Sitar, župan v Trbovljah; drugi: Vinko Grabner, rudar.
Litija (4. skrinjica):
Nosilec liste je s. dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani.
Radovljica (4. skrinjica):
Kandidati: Ivan Mulej, delavec, Jesenice-Sava; Ivan Arih, progovni delavec, Kranjska gora; Franc Dolničar, tovarniški delavec. Koroška Bela. — Namestniki: Josip Ažman, delavec in posestnik, Nomenj; Ant. Dežman, delavec, Lesce; Jurij Jeran, delavec, Javornik. — Predstavnik te liste je Franc Mohorič, delavec, Javornik; njegov namestnik pa Vinko Ambrožič, delavec, Jesenice.
Kamnik:
Kandidati: Alojz Bešter, ključavničar, Kamnik-Perovo; Franc Ručigaj, ključavničar, Mengeš; Valentin Stebe, delavec, Vir. — Namestniki: Rudolf Puncer, ključav., Kamnik-Perovo; Fr. Dornik, delavec, Mengeš; Lovro Simoni, delavec, Želodnik. — Predstavnik te liste je Al. Bešter, njegov namestnik pa Alojz Čebul, ključavničar, Kamnik.
Kranj (4. skrinjica):
Kandidati: Kosmač Ivam delavec v Tržiču; Mlinar Ignacij, delavec v Bistrici; Košir Ivan, delavec, Šenčur; Mlakar Janko, delavec, Šenčur; Štefe Franc, delavec, Mlaka pri Pre-doslah. — Namestniki: Svetelj Jože, ključavničar, Šenčur; Krištofek Prekop, delavec, Bistrica; Cvirn Lovro, delavec, Sv. Ana; Mežek Jak., čevljar, Tržič; Kopač Josip, uradnik, Ljubljana. — Predstavnik te liste je Ivan Kosmač, namestnik pa Janko Mlakar.
Logatec (3. skrinjica): Kandidati: Josip Zupančič, čevlj. mojster, Dol. Logatec; Ivan Jerina, železničar, Dol. Logatec; Iv. Žigon, železu, čuvaj, Dol. Logatec. — Namestniki: Štefan. Samsa, železniški čuvaj, Dol. Logatec; Teodor Mravlje, vlakovodja, Ljubljana; Alojzij Sedej, zaseb. uradnik, Ljubljana. — Predstavnik te liste je Josip Zupančič, njegov namestnik pa Jakob Gosar, Dol. Logatec.
Novo mesto:
Nosilec liste je F. Mikec, železničar v Ljubljani. Na tej listi so tudi člani Narodno-socialistične stranke.
Kočevje:
Za ta srez je nosilec naše liste s. Kopač Jožef, pisar, ravnatelj Delavske zbornice.
Črnomelj:
Tu je nosilec naše liste s. Franc Stubler, posestnik (kmet).
Krško:
Za ta srez je nosilec naše liste s. Ivan Bizjak, čevljar v Krškem.
Brežice:
Kandidati: Šetinc Jože, posestnik, Brežice; Petretič Ludvik, strojnik, Senovo-Rajhenburg; Klinar Fr., kurjač, Sevnica.
Mariborska oblast: Maribor mesto (1. skrinjica):
Kandidati: Grčar Viktor, učitelj; Krajnik Ivan, železničar; Favaj Ivan, profesor. — Namestniki: Ba-hun Andrej, železničar; Dvoršak Ivan, mizar; Korbun Franc, železu.
Maribor, desni breg (2. skrinjica): Kandidati: Petejan Josip, uradnik, Maribor; Čanžek Andrej, žel. del., Maribor; Cerk Josip, posest, v Rušah; Brenčič Leopold, žel. del. v Studencih; Zalokar Jože, župan v Sv. Miklavžu n. Dr. p. — Namestniki: Stropnik France, žel. na Teznu; Zupanc Josip, žel. del v Studencih; Jerneušek Miha, upognjač v Lu-šečki vasi pri Poljčanah; Krepek Karol, pos. na Pobrežju; Vigec Fr., delavec v Rušah.
Maribor, levi breg (3. skrinjica):
Kandidati: Bahun Andrej, žel. v Mariboru; Fras Matija, polir, Krčevina; Majhen Andrej, nadkretnik v Krčevini; Strnad Maks, zidar na Janževi gori; Smasek Fr., nadspr. v Mariboru. — Namestniki: Majer Ivan, tesar v Mariboru; Petan Dominik, zidar na Boču; Ziegler Matevž, zidar v Gereči vasi; Jurak Matija, kovač v Mariboru; Lorger Simon, nadsprev. v Mariboru.
Ptuj (2. skrinjica): Kandidati: Šegula Ivan, mizar v Ptuju; Spolenak Ivan, posestnik na Bregu pri Ptuju; Pečuh Franc, kleparski mojster v Ormožu; Kmetec Franc, posest, v Grajeni; Žumer Franc, posest, na Rošnji; Topolovec Vincenc, kovač v Zakelju; Belšak Franc, krojač v Sv. Lovrencu-Jur-šinci. — Namestniki: Gabrijel Franc, uradnik v Ptuju; Tkalec Štefan, usnjar na Bregu p. Pt.; Kristančič Ivan, krojaški mojster v Ptuju; Rojs Alojz, posestnik v Grajeni; Zupančič Martin, posest, v Zlatoličju; Co-pak Julij, posestnik v Sedlašeku; Kranjc Franc.
Celje mesto (2. skrinjica): Kandidat: Koren Franc, pekov, mojster, Celje. — Namestnik: Šmi-govc Viktor, uradnik v Celju.
Srez celjski (3. skrinjica): Kandidati:	Hrastnik Valentin,
tovar. del. v Sp. Hudinji; Plankar Martin, strojnik v Gaberjah; Košak Franc, rudar v Megojnicah; Šmerc Anton, delavec v Sp. Hudinji; Lešnik Karol, posest, v Vojniku okolica. — Namestniki: Šmerc Ivan, čevljar' v Gaberjih; Tratar Franc, rudar v Zabukovci; Freitag Vincenc, delavec v Gaberjih; Poteš Jože, tov. del. v Štorah; Essich Karol, žel. vpokoj. v Št. Jurju ob d. ž.; Holcinger Anton, kovač v Gaberjih.
Srez gornjigrajski (2. skrinjica): Kandidata: Kranjc Ivan, krojač v Gornjem Gradu; Natlačen Ivan, usnjar v Ljubnem. — Namestnika: Ses-jak Maks, mizar v Ljubnem; Krebs Jože, delavec v Gornjem Gradu. Srez konjiški (3. skrinjica): Kandidati: Berdnik France, kovač v Žrečah; Flor Anton, mizar v Čadramu; Leskovar Maks, kovač v Oplotnici. — Namestniki: Sajovic Filip, kovač, Sp. Žreče; Pajnik Konrad, brusač v Zrečah; Jeki Karol, piv. delavec v Mariboru.
Srez slovenjgraški (2. skrinjica): Kandidati: Modejmdorfer Vinko, učitelj v ^ Mežici; Koradej Anton, sedlar v Šoštanju; Polanc Jos., rudar v Lipijskem griču. — Namestniki: Kranjc Franc, mali posestnik v Št. liju pod Turjakom; Rauter Ferdo, uradnik v Slovenjgradcu; Lckš Jože, rudar v Velenju.
Naše organizacije.
Delavski žepni koledar
je Kil razposlan te dni vsem organizacijam v kolikor ga niso sprejele že v mesecu novembru t. 1. Zaupnike opozarjamo na sle-
o
en/ca
Hinka fra
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
oleusen 1 cenen.
"Dobiva se v vse O
dobro osorliranlfi	'J
koloni j alnifr trgovinafj
deče: Koledarček stane v razprodaji Din 12.—, obračunati pa ga morajo Strokovni komisiji po Din 11.— za komad, tako da jim ostane za odškodnino Din 1.— pri izvodu. Vse zaupnike poživljamo, da koledarje raspečajo najkasneje do Novega leta. Do tedaj naj pošljejo tudi obračune. Ako bi do Novega leta kak zaupnik koledarjev ne raspečal, naj jih zanesljivo vrne, ker jih ponekod še primanjkuje. Za nerazprodane izvode jamčijo podružnice, ako jih funkcionarji ne vrnejo najkasneje do 5. januarja b. 1. — Tajništvo Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani.
Vsem zvezami
Vse centralne in oblastne odbore posameznih zvez poživljamo, da obračunajo Ujedinjenemu Radničkemu Savczu Jugoslavije v Beogradu za prodane jubilejne znamke. Nerazprodane naj vrnejo zveze podružnicam.
»Ujedinjeni Sindikati«
bodo odslej izhajali v predrugačeni obliki in se bodo v njih priobčevala poročila o stanju in delovanju priključenih organizacij. Izvod bo stal Din 1.50 in naj bo nanje naročena zveza podružnice. Za interne zadeve naših organizacij bo URSSJ izdajal »Korespondenco« po vzorcu »Zaupnika«, ki ga izdaja Strokovna komisija. »Korespondenco« bodo dobivale vse naše podružnice brezplačno. Poročila in vesti iz organizacij za »Ujedinjene Sindikate« naj organizacije pošiljajo na centralo URSSJ v Beograd, Šumadijska 16.
Zbirajte za italijanske sodruge!
Te dni je bila na vse organizacije razposlana okrožnica s pozivom, da priskočijo organizacije na pomoč italijanskim so-drugom, ki ječe pod terorjem fašistične Italije. S prispevki delavskih organizacij vsega sveta naj bi sc olajšalo muke in trpljenje italijanskega delavstva. Organizacije naj se pri zbiranju prispevkov obračajo na članstvo, pa tudi na javnost sploh. Poziv za zbiranje prispevkov je izdala Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu.
Kovinarji.
Stavka vodovodnih inštalaterjev v Gradcu. Dne 6. debembra so stopili v stavko inštalaterji plinske, vodovodne in parne kurjave v Gradcu. Delo je ustavljeno v 39 podjetjih, ki zaposlujejo 205 inštalaterjev, ki so vsi člani avstrijske kovinarske zveze. Vsako povpraševanje po delu v Gradcu je zabranjeno. Oblastno tajništvo.
Živilski delavci.
Ljubljana. Zveza živilskih delavcev, sekcija pekovski pomočnikov v Ljubljani je imela dne 19. decembra t. 1. izredni sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Protest proti zavlačevanju ankete s pekovskimi mojstri. 2. Razno. Sestanku je prisostvoval tudi zastopnik Delavske zbornice s. Sedej. K prvi točki je bil prečltan dopis zadruge pekovskih mojstrov, ki nočejo u-goditi naši zahtevi in sklicati anketo glede odprave nočnega dela in drugih nedo-statkov. Obširneje k tej stvari je poročal s. Tomc. V imenu Delavske zbornice je govoril s. Sedej, ki je orisal težkoče, v katerih se nahajamo in to vsled prevelike proletarske razcepljenosti. Povdarjal je, da je težko voditi borbo za odpravo nočnega dela, vsled tega, ker nismo zedinjeni. Predlagal je, da se vloži potom Delavske zbornice na Inšpekcijo dela ponovno zahtevo, da se skliče v najkrajšem času anketa in da se na tem zainteresira vse ostalo delavstvo, ki ni bilo na tem sestanku navzoče. Pri 2. točki je prečital s. Sitar pravilnik DZ o razdelovanju brezposelnih podpor, ki jih je votirala DZ vsem strokovnim organizacijam. Ker so nekateri brezposelni delavci mišljenja ,da pripada tudi njim ta brezposelna podpora in da zvezni odbor dela nekake izjeme in da nakazuje samo organiziranim delavcem, bodi to še enkrat povedano, da se brezposelna podpora, vo-iirana od DZ, razdeluje samo onim brezposelnim delavcem, ki so člani strokovnih organizacij, ki so registrirane pri ljubljanski Delavske zbornici.
Usnjarji.
Občni zbor podružnice Osrednjega društva usnjarjev in čevljarjev v Ljubljani
se bo vršil v nedeljo, dne 9. januarja 1927 ob pol 9. uri dopoldne v restavraciji »Pri Lozarju« v Rožni ulici. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ter kontrole. 2. Volitev novega odbora podružnice. 3. Bodoče naloge. Dolžnost vsakega čevljarja in usnjarja je, da se zanesljivo udeleži tega občnega zbora. Odbor.
Objave in prireditve.
Ekspozitura Delavske zbornice v Mariboru se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v poslopje Okrožnega u.ada na Rotovškem trgu. Za stranke je tajništvo na razpolago dnevno od 15 do 18. ure. Pozivamo vse delavske organizacije 'in organizacije nameščencev, da se v slučaju sporov .mezdnih gibanj, kakor tudi v slučajih slabega ravnanja z delavci in nameščenci obračajo vedno na ekspozituro Delavske zbornice. Tajništvo vodi bivši strokovni tajnik s. Čeh. V nujnih slučajih se lahko zglase stranke tudi dopoldne pri šefu Borze dela, ki ima svoj urad istotam.
Nova čitalnica v Mariboru, Delavska zbornica, ekspozitura v Mariboru, je te dni otvorila novo čitalnico v svojih tajniških prostorih na Rotovškem trgu. V čitalnici so na razpolago slovenski, hrvaški, srbski in inozemski dnevniki in vse pomembnejše slovenske in inozemske socialno politične revije. Čitalnica je otvorjena dnevno od 18. do 21. ure zvečer. Vstop je vsakomur prost. Priporočamo jo prav posebno vsem organiziranim delavcem in nameščencem, ki imajo sedaj priliko črpati svojo znanje iz teh važnih in potrebnih revij.
Osrednje društvo mizarjev in sorodnih strok V Ljubljani vabi na 23. Silvestrovo veselico, ki se bo vršila v petek, dne 31. decembra 1926 v hotelu Tivoli (Švicarija). Svira tamburaški zbor »Svobode« Vič-Glince. Spored bo jako zanimiv; krasen srečolov, šaljiva pošta, alegorija itd. Po končanem sporedu ples. Začetek ob 19. uri (7. uri zvečer). Vstopnina za osebo 7 Din. Otroci do 14. leta v spremstvu stari-šev prosti. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za onemogle člane ter vdove in sirote, vabi k obilni udeležbi veselični odbor. — Kdor se hoče na koncu starega in ob pričetku novega leta prav prijetno zabavati, naj se potrudi v Švicarijo. Med dobitki so krasni mizarski izdelki.
Udruženej delavskih rediteljev, vljudno vabi vse prijatelje proletarske dece no božičnico, ki se bo vršila v nedeljo, dne 26. decembra t. 1. ob 15. uri v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. Na sporedu:	Nagovor
deci, recitacije dece in obdaritev dece, petlje in godba.
Sodeluje Tamburaški zbor »Sloga« in Delavsko pevsko društvo »Cankar«.
Spored se dobiva pred prireditvijo.
Izseljevanje v Francijo. Borza dela v Celju razglaša sledeče: Francosko generalno društvo za emigracijo v Zagrebu naznanja, da je vsled nastale krize v francoski industriji in poljedelstvu prisiljeno obusta-viti vsako pošiljanje delavcev v Francijo. Ko se bo v Franciji nastala kriza ublažila, se bo interesente pravočasno obvestilo.
Zahvalo izrekam rudarjem v Heleni za nabrani znesek Din 456.—, ki so mi ga podelili ob priliki povodnji, ki mi je prizadela občutno škodo. Iskrena zahvala vsem darovalcem! Neža Herzog, Črna pri Prevaljah.
Zahvala. Podpisani se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam, zaposlenim pri tvrdki Freund v Mariboru za darovano mi podporo v znesku Din 150.—. Peter Lesnik, usnj, delavec.
Listnica uredništva. Uvodnik v današnji številki priobčimo po Beerovi nemški knjigi »Zgodovina socializma in socialnih bojev« od pradavne dobe do danes. Od Bcera je doslej prevedeno v slovenščino delo »Karl Marks«, ki stane 20 Din.
1
I §
1
ZADRUŽNA BANKA V UOBUAHI
Aleksandrova cesta
izvršuje vse bančne in finančne posle. Sprejema hranilne vloge ter jih najbolje obrestuje. Prodaja srečke državne razredne loterije.
V imenu Z. D. S. Z, J. izdaja in urejuje Ciril Štukelj v Ljubljani. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru, — Za tiskarno odgovarja Albin Hrovatin.