OLAS SVOBODE SLOVENSKI TEJWIK Za Koristi Dfi.avnkcja Ljudstva. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY Dkyotkd To This Inte n est » Or Thb Labobino Clabsk'í. Z/ “0D B0JA DO ZMAGE”! ^ t». “KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! X OIJ A -fl “Entered as Second-Class Matter . ¿-i- 1 _ duly 8,’03 at the Post Office at Chi-¥ cago, III, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 9. oktobra 1908. SKrK” Leto VII. Krvaveča Ljubljana! Tužna nam Kranjska!! V zadnji številki “Glas Svobode” z dne 2. t. in. smo pod nadpi» som “Krvaveča Ljubljana“ ne-t koliko napisali o nesrečnih dogodkih, kateri so se dne 20. (ne li).) septembra v naši slovenski metropoli, v. središču naše domovine dogajali. Takrat, ko smo tisto pisali še nismo imeli n ikako ršnih oficijelnih podatkov o dogodkih, torej, smo se 'morali le na poročila drugih časopisov omejiti in to v zelo omejeni meri, kajti iskušnje nas učijo, da ameriško časopisje je skrajno nezanesljivo in naj si bode tisto katere narodnosti ali političnega mišljenja si hoče. Prejeli smo “Slovenski Nared’’ št. 216 z dne 21. septembra t. 1. iz Ljubljane, a verjeli nismo našim očem kaj da vidimo, ostrmeli smo ter vskliknili: -Je li mogoče to, kar .je pred nami ? Je to istina, da se v dvajsetem stoletju z našim ljudstvom na tak način postopa? Je li mqgoče. da so v Avstriji Sloveli eem ustavno zajamčene pravi-ee na tak nečuvan način kršijo? Je li mogoče da avstrijski vojaki, katere avstrijski davkoplačevalec živi in vzdržuje, na mirne mladoletne, ja otroke! strelja in mori, žene. matere in povsem neprizadeti' moške z bajoneti prebada?!! In še sto in sto takih in enakih vprašanj so nam po glavi se vrstile, toda odgora nismo in nismo dobili. Grenka in pretužna resniea je. da so se v Ljubljani dne 20. septembra t. 1. brutalni umori dogajati. kako ršnih zgodovina ne pozna in dala usoda, da bi jednakih ne bilo več! Kakor smo rekli, leži pred nami “¡Slovenski Narod”, na kojim je debelo tiskano: “Po konfiskaciji druga izdaja.” tedaj je bila prva izdaja zaplenjena, a druga izdaja —-kar še ni bilo — prva stran vsa in na drugi strani 2 Koloni zopet zaplenjeno! To je vrhunec vse vladne nesramnosti, ka-koršne je zmožen le kak vladni valpet ko sliši na ime “Sch\varz” ! Teinu krvoločnemu lopovu so se hlače tresle zato je rdeči svinčnik neprimerno vlogo igral, da nebi javnost izvedela.kaj da jo prokleti trinog z ¡nesrečnimi žrtvami storil iz same maščevalnosti nad Slovenci. Nam se dozdeva, da se je hotel lopovski trinog centralni vladi. Ikoja ni nič boljša, hvaležnega izkazati, ko mu je baronstvo podelila. Sicer plemstvo podeli cesar, a cesar je star. postal je o-tročji. za njega je zadnji čas. da gre v “zaslužen pokoj.” in naj prepusti po “milosti božji” njemu podeljeno cesarsko “čast in dobro službo” oberklerikalcu Ferdinandu, da bo vsej toliko prej, do skrajnosti razdrapana, Avstrija na kose razpadla. — Za danes, ko nam prostora primanjkuje, omenimo le. kaj da je bil povod nezaslišane moritve in od kod, da je izvirala. Šo-lsko društvo sv. Ciril in Metoda je imelo svoj letni shod, in sicer Ikakor je bilo lansko leto sklenjeno, da se letos v Ptuju na ¡Spodnjem Štajerskem snidejo. Ptuj je od pamti veka Slovensko, a prebiva v njemu nekoliko zagrizenih nemčurjev ter na čelu njiim zloglasni “pek” in župan Oniing. — Tega desna roka, koji je milijone zažvižgal in na vsem Spod. Štajerskem glavno nemčur-sko vlogo igral, je po Orni.ngovi in pa c. k. uradnikov pristašuosti iz Ptuja, zginil kot kafra, ter da-j nes na St. Clair Ave. v Clevclan du. Ohio “cigare”’ prodaja. — Ko se je zaznalo, da bo omenjeno društvo v Ptuju zborovalo, so “heiiovci” z lepaki svoje pristaše na poboj poživljali. Vse to se je pripravljalo z vednostjo župana Orninga. mestnega sveta in v alpe ta okr. glavarja. Nihče ni s pri stom ganil za obrambo in varnost slovenskih zborovalcev in zboro-valk. Policija, se ve po ukazu “paša-vih” je mirno gledala, ko so bili došli, nič slabega sluteča društveni člani in članice z kameliji. gorjačami in drugim moril,nem orodjem napadem, pobiti in več njih težko telesno poškodovani. Nekemu župniku so vso o-bleko raztrgali in analone ubili; niti gospem niso prizanesla. To tolovajsko junaštvo so v ljubljanski “kazini” takoj praznovali, ter veselja besneli in hi-ronskega “ličil” — upit ja. ni bilo ne konca ne kraja.. S tem “hei-l-anjem” so se “fej-častniki” v Ljubljani garnizioniranega pešpolka “kralj belgijski št. 27." strinjali, ter na pozdrav od kazi-notov z “Ileil” z golo sabljo pozdravu odzvali! Take lopovske izrodke v častniški obleki tudi mi pozdravljamo, toda s ogorčenim stokratnim : ‘ ‘Fej, barabe!!! ” Ko se je vest o ptujskem lopovskem činu po Ljubljani raznesla, so ljubljanski Slovenci demonstracijo. v znak ogorčenosti, vpri-zorili. Da je bila demonstracija povsem dostojna, nam ni potrebno poudarjati, toda ljubljanski nemškutar.ski fakinaži ni bilo to po volji, ter so demonstrante s čr nilom in takimi stvarmi oblivali, kar je povzročilo, da je ljudem kri zavrela in so v kazi''- in drugod, kjer se je črnilo raz okenj metalo, šipe pobili. To je bil za kazinote in druge n e inču rje zašiljeni trenutek. Lopovski deželni predsednik je dal vojaštvo alarmirati, vojaška oblast je pa smrkavim navdutežem nalogo poverila. da v Ljubljani mir naredi in red vzdržuje. Ha. vojaška oblast je pravo zadela! Tem oslovskim komandantom ni v zelnato buti-eo prišlo, da v takih slučajih se morajo stari, izkušeni, previdni in m ¡mokrimi častniki za pomirjen-je. po pravici razburjenega ljudstva. komandirati, ne pa snnrko-ii-ne. kateri hočejo si i^varike s tem “zaslužiti”, da mirno ncv tratno občinstvo in otroke mori! Fej! — Poročnik Maver, je ukazal na ljudstvo ostro streljati. Rudolf Lunder in baletni Ivan Adamič sta bila zadeta, da sta takoj po sprejemu sv. zakramenta poslednjega Olja, izdihnila. 5 jih je bilo smrtno in ogromno število pa manj ali več ranjenih. Policijski komisar g. Mathias se je izjavil, da je poročnik Maver. brez njegove vednosti ukazal streljati. Za pisati iti povedati imamo o tem še mnogo, toda nrostora ni, toraj naj za danes le še to omenimo : Capin Schwarz mora Ljubljano zapustiti. Vojaška oblast v Ljuto ljami je od vojnega ministrstva strog ukor dobila, in kaj še prid« bomo vestno našim čitateljem poročali, konečno pa: V imenu vseh svobodomiselnih in naprednih Slovencev v Ameriki, izražamo naše iskreno sožalje nad nezaslišanimi dogodki, kcji so se v Ptuju, sosebno pa dne 20 septembra 1908 v Ljubljani nad našimi slovenskimi rojaki dogo- dili; izražamo naše ogorčenje in najostrejšo obsodba nad krivci u-morov in tolovajskih napadov od strani vojaštva in nemčurstva. Ob jenim izrekamo g. Ivan Hribarju, kot županu in občinskemu svetu glavnega mesta vojvodine kranjske v Ljubljani, vso priznanje za odločen in možati nastop v prilog slovenskega prebivalstva v Ljubljani in za odbitje nemčur-skega naskoka na slovenskem. Razgled po svetu. Avstrija, Dunaj, 6. oktobra. Cesar Frane Jožef je odredil, da se Bosna in Hercegovina k Avstro-Ogrski spoji- Bulgarija. Sofija, 5. oktobra. Danes se je v Trnovu knezova proklamacija razglasila, s katero knez Ferdinand Bolgarijo za neodvisno kraljevino sebe pa za. eara bolgarskega proglaša. — Carigrad, 5. oktobra. Turčija je prepričana, da ste Avstrija in Nemčija bolgarsko proglašenje neodvisnosti pospešile, da se je proti turškemu ministru Ivaiinilu naperjeni udarce izvršil. Ob bolgarski turski meji so vojaki obeh držav na spopad pripravljeni. (Pri sklepu lista je došla vest. da se je vojna pričela. Op. ur.). Serbija. Belgrad. o. oktobra. Vest, da sf Avstro-Ogrska. Bosno in Hercego vino pr ispo ji. je tukaj srbsko vlado in ljudstvo skrajno razburilo. Ljudstvo zahteva vojn-o z Avstri jo predno se spojitev uresniči. Francija. Paris. 6. oktobra. Francoska vlada je posredovalno vlogo prevzela. da bi voj.no med Bolgarijo in Turčijo preprečila.. Diplomatični krogi so si-edini, da bi se dalo vojno preprečiti in to tem bolj ko si niste dve nasprotujoči državi za vojno jednake. Bolgarija se je že delj časa na boj pripravljala in je sedaj v sposobnem stanju, medtem ko Turčija ni ničeser storila in ni za vojsko pripravljena. “Times” poroča, da je Avstro-Ogrska dva brigadna kora. mobilizirala. Ob jenim poroča imenovani list, da Rusija ni dovolila, da bi Avstro-Ogrska Bosno in Hercegovino si prispojila. Avstro-Ogrska, namerava Turčijo s tem odškodovati, da jej Sandžak in Novipazar vime. Italija si hoče položaj s tem izkoristiti, da zahteva Kreto na. Grškem in pa eno pristanišče v Albaniji. Dansko. Kodanj, 5. oktobra. Bivši pravosodni minister Alberti, kateri je bil ob jenem predsednik kmetske hranilnice, je le-to za 27 milijonov danskih kron —$7.500.000 osleparil in potem se policiji sam prijavil. Ministrski predsednik Christensen, je vsled tega odstopil ter se v parlamentu od bolesti sesedel ter jokal. Rekel je: “Huje mri je. kot da bi mi najbolji prijatelj zavratno bodalo v hrbet zabodel. Vse moje dolgoletno delovanje je uničeno. Jaz zapustim le ta prostor osramočen in na Danški bo stoletja ležal sramoltni pečat nepoštenosti.” Rusija. Petrograd. 6. oktobra. Kolera pojemjuje; v zadnih 24 urah jih je 141 na novo zbolelo, 72 umrlo in 172 ozdravilo. AmeriKa. Nesreča, Pittsburg, Pa. 5. oktobra. V Plate Gl ass Company tovarni je plinova razstrelba vso tovarno razrušila. 800 delavcev je ob zaslužek ; nočni čuvaj W. A. Long je smrtno ranjen. — Dayton. O. 5. oktobra. V stanovanju Lize Wagner je plin iz poškodvane cevi uhajal; plini so se vneli, ter je ena oseba u-«mrčena, L. Wagner rin njena dve letna, hčerka pa smrtno ranjeni. Delo. Wheeling, W. Va.. 5. oktobra. Tomaž L. Lewis, predsednik “limited Mine Warkers of Amerika" se je proti zastopniku izjavil, da so se posestniki premogokopov v Montani in Wyomingu zjedinilt ter plače delavcem, kot so vlani bile. potrdili. S tem, bo 12.000 de-laveov zopet vposljenih, koji so mesece praznovali. — Paterson. N. J. 6. oktobra. Ravnatelj Rogerjevih tovarn za izdelovanje železničnih strojev je naznanil, da z 1. novembrom t. 1. bodo vsi delaven polno izplačani potem bo tovarna zaprta. Roger-jeva tovarna je podružnica od “Amerikan Locomotive Co.” in je že od kom- novembra- 1. 1. polagoma delavec’ odslavljala. a sedaj bo tovarna, kjer je 3500 delavcev vposljenih bilo, — zapuščena. Grozni prizor. Tucson. Ariz. 5. oktobra. V nedeljo je bil v El ysi am Grove parku. grozu prizor v id iti. Velikanski črni medved je iz kletke pobegnil ter se je zagnal v ljudstvo, kojega je bilo okoli zverinjaka vse polno. Medved je bil od mladosti v zverinjaku odrejen ter navajen. da si je hodil za neki' ‘bar’ po “sodo-pop”. Medved jetništva prost, jo je naravnost k “bari” 'krenil, toda čuvaji so ga odpodili in skušali nazaj v kletko privesti. To je medveda razskačilo in se je ves divji med ljudstvo zapodil. Žena nekega železničarja je bila z otrokein blizo, ter je hitela, da bi na varno prišla, toda medved si je ravno njo izbral, ji otroka vzel ter ga v njeni navzočnosti na male kosec raztrgal. Policaj in drugi so medveda ustrelili : se ve še le potem, ko je nesreča že zvrše-na bila. Za vodo. Salt Lake City. Utah. ti. oktobra. Pri včerajšni 78. polletni konferenci, se je 15,000 mormom-eev za strogo prohibicijo izreklo in zahtevajo tozadevne postave, da se saloni odpravijo. Na tisoče se jih je registriralo. 5. t. m. se so odprli uradi za registriranje v South Dakoti v pridobitev Rosebud zemljišča Registracija bo trpela do 17. t. m.. 19 :pa se bo vršilo žrebanje, tisti ki bo zadel prvo številko si bo prvi izbral 160 akarjev zemlje iz 828,-000 akarjev. kjer bo hotel. Drugi za njim, itd. Tako bojo nekteri dobili zemljišče vredno $50,000. drugi $5,000 $25,000 itd. nekteri manj nekteri več, kakor že zemlja leži. POZOR CHICAŠKI VOLILCI! Glede registracije nam je došlo obvestilo za zadnjo izdajo prepozno, radi tega opozarjamo vse vo-lilce v okraju Cook. da je v tobek 13. oktobra zadnji “Registration Day”. Kdor ta dan ne registrira ali ne vpiše svojega imena —- ako ni že storil to zadnjo soboto — ne bo smel glasovati 3. novembra. Vpisat se mora vsak na novo, pazite torej ria 13. oktober! POZOR! Slovenska Narodna Podporna Zveza v Chicago, Ul. Naznanja vsem do sedaj prijavljenim društvam. da je podpisani tajnik zdravniške spričevala oziroma zglasit ve za sprejem, na zvezna društva razposlal, in prosi da se dotični člani prej ko mogoče zdravniško preiščejo in spričevala na gl. tajnika vrnejo. Nekaj pa je še društev, katera vstopnine še niso doposlala, tisto prosimo, da to takoj store, da se vse prej ko mogoče vred spravi. Pravila, katera bom v veljavnosti do prve konvencije, so do malega sestavljene in se bojo po o-dobrenju društveni ko v dale v tisk ter jih bomo takoj ko jih iz tiskarne dobimo društvenikom razposlali. Pravila bodo v obliki roč* ■ne knjižice in bo vzadej prostor, kjer se bojo mesečni prijemki po-trdilno vpisavali. Vse druge potrebne tiskovine imamo večinoma v roki nekaj jih je pa v tisku. Toliko daleč smo do sedaj srečno priromali in z veseljem konšta-tujemo. da so naše nade daleč pre košene. Gla-vni odbor mi ie v sinoeni seji naročil, da se v imenu glavnega odbora vsem društvam in posa-mesnim elanom zahvaljujem za izkazano zaupanje napram glavnega odbora, ter zagotovlja. da bode vse sile zastavil v procvit in blagor onim koji so v okrilje S. X. P. Zveze in še bodo vstopili. Torej polagamo na srce vsem. kateri se za našo “Zvezo” zanimajo. da najživahnejšo agitacijo razvijejo, da prej do cilja dospemo. Chicago. 111. dne 8. okt. 1908. Jos. Ivanček. tajnik. 1517 S. 43rd. Ave. Britanska Indija. Allahabad. 4. oktobra. Novejše povodnji so zahtevale 50.000 ljudskih žrtev. Daleč na okrog se nahajajo brezštevilni mrtveci v bla tu. od kojih neznosni smrad več milj daleč puhti; zato ra j se lemalo Evropejcev v upostošene kraje upa. Hrvatski Radnički Pjevački Zbor “Svoboda” in tamburaške društvo “Sloga” priredita v soboto 10. oktobra svojo prvo VELIKO NARODNO ZABAVO s koncertem, plesom in dramatično predstavo v veliki dvorani Fr. Mladiča vogel So. Centre ave. in 18. ulica. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice v predprodaji 15c; pri vhodu 25t*.. Dame v spremstvu moških ne plačajo vstopnine. T;-kete v predprodaj- dobite pri Fr Mladiču. Na ti veselici se bo predstavljala krasna igra “Kčerke rada” V' delavskega življenja. Za ugodno zabavo- in postrežbo skrbel bo veselični odbor. DENARJE V STARO DOMOVINO - pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.50 .............. 100 kron za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 ............. 500 kron, za S 204.50 ............ 1000 kron, za $1018.50 ............ 5000 kron, Poštarina je všteta pri tehsvotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne uošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York eit%4 Gf avp \’ r. Cleveland. Ohio Martin Kačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. . « 1Z- TRETJI DEL. I. ‘‘Tam ustavite, pred Simonovo hišo!” je zaklical Kačur vozniku. “Blizu šole, menda!” “Že vem!” je odgovoril voznik godrnjavo in je pognal. “Kako široka je ta cesta in kako bela!” je gledal Kačur. “Tam je bilo še v šoli. še v cerkvi veliko več prahu in blata!” “'Saj bomo kmalu videli, kako!” ga je prekinila žeraa čemerno.” No, otroka, zdaj pa že leh-ko izpregledata!” “Hej Tone!” ga je stresel Kačur narahlo. Obadva sta hkrati odprla oči, Tone in Francka. Tone se je oziral začuden po belih, svetlih hišah, ki so stale oh cesti, po vrtih, na katerih so se svetile velike srebrne krogle, po zelenem im zlatorumenem polju, ki se je lesketalo izza hiš, izza vrtov ; in hiše. vrti, polje — vse se je svetilo iz njegovih začudenih oči . . . V dveh 'prijaznih, solnenih bali je stalo pohištvo v neredu in še vse zaprašeno. “Najprej mora ta prah stran!” je zaklical Kačur. “Ta je še iz Blatnega dola!” Nato sta urejevala stanovanje do večera, dokler nista 'bila obadva trudna in potna. Za hišo je bil majhen vrt z visoko, košato jablano na sredi in s klopjo pod jablano; par rumenih jabolk je viselo med rumenečim listjem. 0-troci so se podili po vrtu iu zdeli se jim je prostran in neskončno lep. O mraku sta stopila na vrt tudi Kačur in žena in sta sedla na klop pod jablano. Prijel jo je za roko in mehko, sladko mu je bilo pri srcu; gledal je v davne čase. zdelo se mu je, da trkajo spet na duri in že jih je pozdravljal, napol še nezaupen, s solznimi očmi. “Tončka!” se je sklonil k njej. “To bo zdaj novo življenje, vse drugačno ! . . . Rada se bova imela. kakor nekoč . . .!” Objel jo je in jo je pritisnil k sebi. “Pojdi, norec!” se je zasmejala in je ostala v njegovem objemu. Sedela sta pod jablano, v globokem mraku, kakor tisti večer v temni krčmi, ko sta trepetala in so jima gorela lica . . . V dolgi, staromodni, obnošeni suknji, v istotako staromodnem širokokrajnem klobuku in z dolgo črno pentljo pod vratom se je napravil Kačur v šolo. da bi ^ozdravil tovariše. 'Šola je bila tako bela in svetla, in tako je žgalo dopoldansko solnee v vidika okna. da se je Kačurju zableščalo v oči. Par mladih, veselili ljudi je stalo na belem pesku pred vratmi v živahnem razgovoru. Kačur se je odkril zelo globoko in se je zelo- globoko poklonil. “Tudi šele prišli? Včeraj sem videl vašo procesijo!” ■— ;e pozdravil mlad fant s prešernim o-brazom in tankimi navzgor privihanimi brki. “Pozdravljeni!” mu je segel v roko starejši, resen in zastaven človek. “Jaz sem učitelj Jerin!” Pogledal je Kačurju pazljivo v o-braz in se je narahlo nasmehnil. “Vi pa niste imeli Bog vedi kakšne protekcije ! Počasi ste delali kariero!” “Postaral sem se res!” se je smehljal Kačur v zadregi. “Slabo kariero sem delal -— ampak večjidel sem bil sam kriv!” “Zelo ste ponižni!” je odgovoril Jerin nekoliko zlovoljno in se je okrenil; mladi učitelj s prešernim obrazom se je zasmejal naglas. ‘ “Glejte, sam je kriv!” Tretji človek, ki je stal v dražbi, je molčal ter se oziral na Kačurja z rdečimi zaspanimi očmi; njegov obriti obraz je bil naguban in starikav. Tudi Kačur se je ozri časih nanj in zdelo se mu je, da ga je bil že videl nekoč. “Kaj niste vi tisti davčni praktikant ... iz Zapolja?” “iSem!” je odgovoril zaspano. “Še zmerom davčni praktikant!” “Za Matildo hodi. kakor kužek na vrvici!” se je smejal mladi Tičite] j. “Že pol slovenske domovi ne in nekaj nemških pokrajin jo preromal z njo!” “Kaj je Matilda tukaj?” se je začudil Kačur in se skoro prestra šil. Na stopnicah so se oglasili umi koraki, zaoo] jo žensk’ -1 : - Ma tilda je vstopila iz veže. Pogledala je Kačurju čisto od blizu v o braz, sklenila je roke iu je vzklik uila. “Jezus Kristus, to. jo naš evangelist ! ” “Pst! Pst!” je odmajal Kačur z roko in se jo smehljal v veliki zadregi. “Kaj bi o tistih rečeh! Kar je bilo. je bilo! . . . Zdaj sem se postaral . . . imam ženo . . . otroke ...” Strmela je nanj. na njegov dolci, suhi, nagubani obraz, na redko brado, ki jo segala v lica. na motne trudne oči. na vse to upognjeno, 'betežno telo. “Ni mogoče!” Kačur je zmajal z ramami. “Kaj bi bil človek zmerom neumen ? . . . Zadosti mi je škodovalo ! Skoro prepozno sem se izpa-metoval ...” : • , ; “In jaz sem bila nekoč zaljubljena v Vas! . . . Leh-ko Vam to povem — tako ste se postarali!” Kačurju je bil razgovor siten in okrenil se je k Jerinu. “Rad bi se pokazal gospodu nadučitelju . . . kje pa je gospod nadučitelj “Gori!” je odgovoril Jerin hladno. “Saj bo prišel, ka.j bi hodili k njemu?” “Pa vendar bi se morda spodobilo, da bi gospodu nadučitelju —” “Kakor hočete!” S težkimi koraki je prišel skozi vežo visok, upognjen starec, z gladko obritim, rdečim obrazom in čisto belimi lasmi: suknjo je imel polno natlačeno, tako da je štrlela od njega ; v desnici je držal gorjačasto, zakrivljeno palico, v levici velik višnjev robec. Smehljal se je dobrodušno, mahal je z robcem, kimal z glavo in pozdravljal na vse strani. Kačur se je globoko poklonil in je hotel iz-pregovoriti: nadučitelj je kimal, mahal z robcem, šel je mimo in dalje. “Ali pridete zvečer h Gasparini!? V krčmo?” je prašala Matilda Kačurja. “Tam bomo malo prepevali za pozdrav!” “Pridem!” je obljubil Kačur zamišljen. Vsi obrazi, ki jih je videl, vse besede, ki jih je slišal — vse se je čudno skladalo s tem pre-bleščeeim solheem, z odprtim, prostranim poljem, z belimi hišami; motilo ga. je in mu polnilo srce a n emirom. .“Kje pa hi poiskal župana?” ji prašai, “Kaj hi z županom?” se je za “'Bog mu odpusti!” je pomislil. “Kaj ve on, mladič! Nima žene, ne otrok. Da bi nikoli ne izkusil, kaj se pravi pokonci stati, če ima človek križ na rami in se mu kolena tresejo ... V gnezdo sem prišel, v toplo: zdaj se bom kar lepo v kot stisnil!” Smehljal se je predse in je mežikal v solnee, ki mu je sijalo žarko naravnost v lica. “Težko je takole ... iz noči naravnost v prevelik dan ...” Stopil je v svetlo, prostorno žo: visoka steklena vrata so bila "”ed njim im za vratmi ni 1 kogar; odpreti se ni upal in ni ve del, kam bi potrkal. Iz nizkih stranskih duri, morda iz kleti, je stopila dekla s košem in steklenicami v rokah. “Ali je doma gospod župan?’ je prašai plaho Kačur. “Doma so!” je odgovorila de kla osorno in je odpahnila duri v stekleno pregrajo. “Kaj pa bi radi?” se je okre mila med durmi. “Učitelj sem —” “Bom že povedala hišni!” Zapahnila je duri in je šla: Kačur je čakal. ‘ ‘ Kako gosposko je vse tukaj ! se je ozrl po veži. Začul je korake in se je zravnal. Od one strani pregraje je stopil v vežo slok. črnohradat mož in je odprl duri. “Stopite no bliže!” se je nasmehnil Kačurju, ki je stal s klo hukom v roki iu se priklanjal. “Pa pokrijte se!” “Gospod župan . • . moje ime je Martin Kačur, učitelj . . . šele včeraj sem prišel v ta lepi kraj ... in trudil se bom, da mu . ne bom delal sramote ...” Župan se je zasmejal in mu je segel v roko. “Zakaj pa bi mu delali sram o to? . . . Vi ste šaljivec, se mi zdi!” “Ne!” se je prestrašil Kačur, “Nisem šaljivec . . . Resno, gos ood župan ... in vrstno . . bom izpolnjeval svoje svete dolžnosti ... in ne bom se ukvarjal s stvarmi. ki . . . ne sodijo v delokrog ... ne s politiko ...” Z županovega obraza in iz nje govih črnih oči je izginil nasmeh in pogledal je na Kačurja resno in trdo izpod košatih obrvi. “Kaj pa. to mene briga? Kaj mislite, da sem špijom? Učitelj je prav tako svoboden človek, kakor vsakdo drugi; počnite, kar se Vam zdi. da je prav! . . . Klečeplazci niso najboljši ljudje!” Segel mu je v roko, umaknil jo je hitro in je šel. Potrt in v-es nemiren se je vra čal Kačur proti domu. K tlom ga je tiščala poljanska svetloba, oči so ga bolele, če se je ozrl na polje vse prepleteno s svetlimi, nemir nimi žarki, kakor da seje sobice zlata in srebrna zrna nanj. Na fa ri je zazvonilo poldne in iz dalja ve, bretnče in monotono, so se glasile podružnice. Bolestno in plaho je bilo Kačurju pri srcu. “Župnik je rekel, da bi bil tujec. zaničevan in smešen, če bi se napotil zdaj, ob prepozni uri, v svetlejše kraje ...” Im zgodilo se je tedaj, da si je Kačur, z grozo in bolečino v srcu. zaželel Blatnega, dola . . . Tistih vlažnih, zadehlih senc . . . kjer je človek spal ... in je bil miren, se ni ganil . . . kakor v ra- Iz temne Rusije. Povsod je običajno, a v Rusiji pa je “muss”, da kapitalistični in pa vladni listi vedno med svet trobijo, da je pisava časopisja o “ruskih grozodejstvih, pretirana” in da je v Rusiji najlepši red. Kak je ta “red” nam podaja poročilo načelnika sanitetnega oddelka go-ve materije Jek a te ri n os law. Win Spassky. Spassky poroča o izidu temeljite preiskave ječ v Lugansk katero tu podajamo v prevodu. Lu ganske ječe so preračun jen e v celem prostoru za 134 oseb: a bilo je v njih za časa revizije 349jet-nikov, in navadno je 432 jetnikov zaprtih. V posamesnih celicah, -katere so za pojedine jetnike že namenjene. je po o pa tudi 6 oseb natlačenih. V več kot polovico celicah okna nikoli ne odprejo in ma prezračijo. Ko pomislimo, da so skoraj po vseh celicah bolniki, ta ko si zamoramo predstavljati vzduh, v katerim morajo jetniki bivati. Poročilo se glasi: “Zrak je skoraj v vseh celicah tako težek smradljiv in.zam.okl, da smo bik pri vstopu blizo bljuvanja in o-motice .... Stranišča ukužijo zrak v vsej jetnišniei, vslic temu. da so bila znamenja vidna, da se je pred našim prihodom nekoliko pocedilo.” Spodnja obleka jetnikov je bila gnusna: “Neka oficijelna oseba je dognala, da spodnja obleka se jetnikom od božiča de»: meseca maja, ni premen jala:” Jet-niška bolnišnica je prenapolnjena, a vsi bolniki ne ležijo v posteljah. temveč veliko jih leži na- golih tleh ali pa na železnem noste!-njaku. Ob enem je komisija našla v skladišču 500 komadov blazin, veliko število spodnjih in poletnih oblek. Tirana za jetnike je škrajno slaba in nezadostna. “V trenutku revizije so bili jetniki tretji dan brez hrane.” Organizacija .medicinske -pomoči, je izraz, kateri označi “sramoto” v pol nim pomenu besede. K vsem tem pride še nečloveško postopanj'* administracije: ona pravi, da mora strogo postopati, da vzdržuj* — red! A. to ni več disciplina temveč, brezmejna surovost. Neki jetnik je rekel: “Kdor je v Sibiriji že bil. si želi od tu, nazaj tja.” ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, IU. LEPA GOSTILNA, domača kuha. Sehlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno k e gl išče za zabavo. JOSEPH F. BOLEK, 621 Blue Island Ave vogal 19. St. Raznovrstne GLASBENE INSTRUMENTE prodaja in popravlja Josip Jiran 459 W. 18th St. Chicago, 111. Največja zaloga, raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. BRATJE ARNOS. Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje. 639 Blue Island Ave. Chicago Telefon : 3219 Canal. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 1641 MATIJA ERKLAUC Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima veliko zalogo raznega blaga v izdelovanje novih oblek, in da popravlja tudi stijre, vse po zmerno nizkih cenah. 624 So. Centre Ave. Chicago, 111. IMPORTIRAN tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7. 8. 13 in 17 kr., kakor šport, sultan in damske cigarete. J. VOKOUN, 559 W. 18th St. Chicago, 111. Dr. Richters ÏAIN-EXPELLEir Če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Đr. Richterjev Pain-Expelier. Ozdravel vas ho v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranile eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50e. Pazite na sidro na steklenicah. F. Ad. Richter C& Co. 215 Pearl St. NEW YORK. ki Kačurja je bilo sram. ni vede zakaj, in odgovoril je jedjaje. “Spodobilo bi se. morda . . .’ “No, če mislite . . . Tamle je!’ pozakal Jerin z roko. “Tista visoka, bela hiša- ob veliki cesti ... 4 tistim lepim vrtom. . . Zlogom!” Kačur se je odkril, poklonil se je z uslužnim smehljajem iu se je qapotil z urnimi, drobnimi koraki in nekoliko iztisnjenim' koleni — kakor hodijo po navadi malodnš-ni in bojazljivi ljudje. “Strehar!” je iz pre govoril za njim prešerni učitelj tako glasno, da ga je Kačur slišal. Ni se okreinil in je hitel dalje; obnošena, ohlapna suknja je frfotala. okoli njega in veter se je igral z dolgimi škrici. (Dalje prihodnjič.) J. Vaš. Listnica uredništva. Z. Malavaščan, Pueblo, Colo sicer dober dopis nemoremo priobčiti, ko niste se z polnim ime no-m. podpisali. Naznanite nam Vaš naslov, kateri tajnost ostane, potem objavimo prihodnjič. V.se ostale dopisnike prosimo za odmor; vse pride na vrsto. Listnica upravništva. Joe Pečovnik, Vam lista popred nismo mogli prestaviti, ker niste navedli ne starega in ne novega naslova. Tudi sedaj smo Vas komaj. z veliko izgubo časa, našli toraj pozor v prihodnji spremembi naslova, ker mi tudi neznamc “coprati”. GOTOVO ZA VAS Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od. $7.50 do $25.00 572-573 BLUE ISLAND AYE se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite denar. Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fouček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi i marnog tudi razne zelišča in korenine. Pošiijamo denar v domovino po ameriškim po-štuem povzetju, prodajamo tudi šifkarte Kake pomoči zamere delavec pričakovati! od TAFTA ALI BRYANA? KAJ ZAMORE DELAVEC PRIČAKOVATI OD TAFTA? Mi lahko zategadelj zabilježimo naslednje: Faktum 1. — Mr. Taft in republikanski kongres ne moreta vstaviti slabih časov s popravlje-njem njih tarifa. Kaj pa s preganjanjem “slabili” trustov? Mr. Taft. kakor tudi predsednik Roosevelt, sta prepričana o tem. Oba verujeta da so nekteri veliki trusti “dobri” nekteri pa “slabi”. Dobrim trustom se pusti, da zlagajo za agitacijo in potem se jih pusti v miru! Slabe traste se pa neusmiljeno preganja in tira pred sodnike, kjer se jim naloži globa od $6,000 do $20,000,000. Ako je globa samo $6,000 plačajo vsoto — ker je veliko ceneje. Ako je pa $29,000,000, pa ne plačajo, ker nočjo. Mr. John D. Rockefeller, lahko spriča to dogodbo. Toda, ako je globa plačena ali ne, se z kršenjem postave nadaljnje, kot bi se ne bilo ničesar zgodilo. —- Predsednik Roosevelt, je uničil “Northern Securities Companijo” a ta družba je bila organizirana, da zabrani dvema velikima železnicama na zapadu, da nebi tekmovale med seboj in cene vožnji znižale. Na kratko povedano: Roosei velt, je družbi uničil privilegij, (Charter) po katerem- je bila družici postavno organizirana za obstoj, kot katerakoli druga, a jo je predsednik prisilil da se je razšla. Zabranil pa le ni upraviteljem železnice, da 'bi ne delal1, businessa, kot- so ga delali po-pred. Ob kratkem povedano, predsednik ni imel moči. da bi bil rekel upraviteljem železnice:” Morate! Ako ena naredi nižje ali višje cene ji druga mora slediti.' Tako je popolnoma naravno, da ako izdela ceno ena je druga ne sine znižati. Železnice bojo upravljate svoja dela poslej, kot so to delale doslej, 'ko še Roosevelta poznale niso. Nič se ni zgodilo v dosego, ko se je nameravalo vstaviti znižanje cen, zaželjenim strankam. Vlada je dosegla le to, da je prisilila par železnic, da so plačalo' dosojene jim globe, ker je bilo tako za nje cenoie. in ker so jako malo dobička naredile pri znižanju voznine, ter jim je bila radi tega tudi zelo nizka globa dosojena. Zelo smešno pa je vse to, ako pomislimo, da je tu veliko in raznih izhodov za družbo: ona lahko na več načinnov vrne uplačanc vsoto ali delež pošiljatelju za prevoz blaga, brez da bi o tem vlada kedaj kaj izvedela. Vzemimo le en sam tak slučaj. Železniški vslužlbenee je šel k klavničarju in naročil je tisoč krač. In ker so se mu krače dopa-dle je za nje samovoljno ponudi! $10 za komad. Delavec je imel le malo denarja, družina njegova jo pa bila tudi tako majhna, da bi teh.krač ne snedla ->0 let. ako bi tudi nič druzega ne jedla, kot samo “šunke” trikrat na dan. Resnično pa je tudi dejstvo, da ni nikjer zapisano, da bi bile krače odposlane na določeno mesto. Toda klavniear je prejel denar, katerega je plačala železniška družba, in za to vslngo pošilja klavniear še vedno po tej progi svojo suho robo. Ako preglodamo še druge “slabe” truste. ki so bili oziroma še lahko bojo preganjani od vlade, se moramo nehote uprašati. kje je zabilježeno, da je tako pregan-jenje dalo že keda.j delo kakemu pomožnemu možu. ali da se je zboljšala plača le enemu delavcu, ter se cona znižala v splošno ljudsko korist? Jeli Pennsylvanski — anthraci te premog ceneji? Ne. Še mu nikdar ni bila tako visoka cena. kot sedaj. Ali so cene mesa znižane? Ravno nasprotno, vedno višje so. In ne samo to; še ne dolgo tega so zvišane cene mesa, prekosile vse meje nesramnosti, ker je povišek' proporcijanalno neznatna malenkost, kojo je mesni trust dal živinorejcem. Mesni ,trust, kakor premogovni trust in železnice so bili grozno preganjani po predsedniku Rooseveltu. Faktum 2. — Mr. Taft in republikanski kongres bi ne ustavil: slabih časov steni, ako bi preganjali “slabe” traste. In nričakova-ti tndi ne moremo, da bi oni omejili industrijelno tlačanstvo s n-pelje vam jem stvari, katere nam ponuja republikanski načrt namreč, da bode stranka to uveljavila, ako se ji zopet poveri vlada. ('asi niso radi tega slabi, ker Panama-prekop še ni izgotovljen, tudi nam doma ne bo pomagano, ako se še par sto milijonov dolarjev v onem jarku zakople. Časi niso slabi, kako vendar, ko se je toliko denarja potrošilo za vojno in mornarico, kot še nikdar popred.-potemtakem se nezadovoljnost le še bolj množi, kose tri do štiri sto milijonov dolarjev na leto potroši za nove bojne ladje in v pomnoži-tev armade: to tudi bojo slabe posledice, in namesto boljših bojo časi vedno slabši, sosebno pa bojo pri tem prizadeti navadni delavci in farmarji. Ako smo prevdarili kar nam republikanska platforma — načrt —- obljubu je in kaj bo Air. Taft in republikanski kongres za nas storil, ako bode zopet izvoljen; kar se tiče novih in popravlenje že obstoječih postav v namen, da sc temu odpomore. si lahko mislimo kako so Air. Taft in njegova stranka naklonjeni delavstvu. Kadar in k.jer mi postave, da bi se po nji pravično sodilo one. ki delajo za drage, potem je še edina odpoinoč, ki delavcem preostaja —- stavka, Stavka jo industri-jelna vojna, in delavstvo kadar za stavka, mora v prvi vrsti gledati na to. da dobi stavko hitro — dvugači jih kapitalisti izstradajo. Zapovedniki morajo biti vešči in hitri v eksekuciji svojih na- men. Stavko so more udeležiti kolikor največ mogoče uposlenih delavcev iti vspodbujati se jih more k hitri pridobitvi stavke, drugače postane tudi močno srce, ki bije zraven prazne denarnice — slabo: in lačni stavkanji zgubijo hrabrost. ako se jim stvar, za katero se bijejo, vedno odteguje. Iti sedaj sledi sodnijska pretpo* ved (In j utreti oai), katere teška senca pade na seagamo armado štrajkarjev. in ves up jim splava, ko' vidijo kako so pahnili njih voditelje v ječe. brez porotne obravnave. za to. ker so prelomili povelje, katero je izdal “Injunction. sodnik” in ne državna konstitucija ali deželna postava. Kako stališče pa bi Air. Taft in rennblikanski kongres zavzela na-pram Tnjunctiomom? Glede Air. Tafta je ljudstvo ‘že popolnoma prepričano o njegovih dobrih delili. prepričamo je pa tudi glede republikanskega kongresa, kateri se niti zmenil ne bo za vse to, kakor hitro jo na svojem prostoru. Air. Taft. je, kar je vsakemu delaven znano, takorekoe oče teb sodnijskih prepovedi. On kot zvezni sodnik jih je prvi iznašel im v prakso upeljal. princip, ki je po stal pravičen in veljaven za sodnika. da se umešava v mimo prak-so med delavstvom in njih bosi, ki se dogajajo za. mir med seboj, pri-noznat od vseh vladajočih postav, in potem bil je ■>- bi republikanski kandidat skušal prevariti ljudstvo glede sodnijske prepovedi. Vemo pa to: Potem ko je bilo toliko razgovora glede že za Injunction vstrojene platforme, je nameraval prisiliti narodno konvencijo, da jo sprejme, je pa uri volil, že potem, in odobril republikansko platformo, ki se je glasila proti prepovedi — Injunction, katere resničnost pa je tudi popolnoma mrzla in mrtva. Ahsepovsod med delavskim slojem se republikansko proti Injun-1 etion-platformo obsoja, kot mise-rablično prevaro in le republikansko časopisje, kot je J. Pierpont Morgan o v New Yorski Sun, so nesramno pripoznali. da platforma ne zavzema ničesar, kar bi vezalo Tafta ali republikanski kongres, da ne bi v kongresu izdelali postave. ki bi bile manj,sovražne delavstvu kot so sedanje. Vemo pa tudi, da praktično so vsi veliki trgovski tolovaji, ki se vjemajo s neusmiljeno prepovedjo proti delavstvu za Tafta. To si zapomnite! Faktum 3. — Ako bi Air. Taft, kot predsednik delal na to. da bi se izdelala pravična nroti Injunction postava, so gentlemeni na Wall ulici v New Yorku, ki verujejo v Injunction in brezdvomno tudi podpirajo Air. Tafta, delali in še delajo grozno pomoto. Današnje razmere seveda ne do-lcazujejo določno, da se je Air. Taft odtegnil resnici, ko je rekel, da on odobrava Injunction posta vo, in da bi 'ga. njegovi bogati vzderževatelji pustili, ko bi vedeli za to. Gentlemeni na AVall ulici se pa tudi mogoče motijo o Air Taftu. Toda o cenitvi in njih mogočni velikosti, da bi se oni varali o Air. Taftu, poglejmo nazaj v leta in videli bomo takoj kolikokrat. so se ti ljudje že zmotili pri dragih predsedniških kandi datih. AD. Grover Cleveland, se ni ni-dar difinitivno izrekel ali storil, kar bi direktno pokazalo, kje da stoji. Ob času štrajka ameriških železničarjev proti Pullman Co je predsednik Cleveland, vladno vojake s vso naglico poslal v mirno Illinolško državo, proti ugoi varjanju guvernerja, ki je sam bil na mestu in se gotovo prepričal. kje je. in kje ni potreba voi jaškega posredovanja. Air. Cleveland, je vladne obvez-, nice pri prostovoljni razprodaji prodal po taki ceni Alorganu, iz katerih je le ta milijone naredil In resnično je, da ga je ljudska je; za pozneje primorala prodajat: obveznice očitno, in da je občins- tvo za nje plačevalo veliko večjo vsote, kot pa je plačal Alorgan, prostovoljno. Wall ulica je pri-poznala, da je Cleveland, bil primoran spremeniti svoje mnenje glede razprodaje obveznic, in m » torej tudi niso zamerili. Cleveland r storil tudi za AVall ulico, kar! F mogel in kolikor je bilo v nje-! go vi moči. M ali ulica, se tudi ni varala ne o Harrisonu in ne o AIcKinlevu. Resnica je da Harrisom* ni storil ničesar in tudi storil ni nič lepega. On ni nikdar škodoval “zgubljeni stvari —in nikdar poma- gal pametni stvari. AIcKinlev. pa je bil ljubljenec trustor radi mnenja za visoko col. nino in postal je njih malik, ko je od sebe vrgel ob priporočljivem času. srebrni rekord ter postal vnet za zlato. Tako je stal ta rekord do časa Roosevelta. Melik o bogatstvo je vedno npli-valo na Air. Roosevelta, s nekaki mi mešanimi občutki — od tod menda tudi nasprotstvo. Vojna s Španijo pa je vrgla čaranje čez njega, kar ga je naredilo nevarnega. Wall ulica ga je postavila, na hrbet v sedlo, zad za AlriKinleyem s upanjem, da bi si “Rough Rider” zlomil svoj vrat. Krogla- pa je pobrala glavnega moža in pustila Roosevelta, da je vladal sam. Absolutno hlapeestvo AVall ulici. je bilo tako močno načelo v Beli hiši, da je semtertje resnobna srčnost ljudstva Dostavila deželo divjo. Primerjajoč ga svojim prednikom, bil jim je to mož! On je vstavil veliki premogar ski štrajk. V.st a v i i - - - i-n (~*o pod najboljšimi pogoji za delavce, kar jih je dobil, da si so bili pogoji zadosti slabi. Izvojeval je zmage nad trusti —- na papirju — iu po deželi je burno odmevalo njegovo ime. (Dalje prih.) t t S S s % JOE FIALA JOE BOCEK ‘ THE TWO JOES” Frodaja obleke, klobukov In moških potrebščin . . . Šivanje oblek je naša posebnost. 578 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET j GRANAT* Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. 0: . A. WEISSKOPF, M. D. ------ ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ------- 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. °d d;—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma ia to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. B Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri NAS -m as. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. I Pijte najboljše pivo isiSBSggqñSHraaBEg Ë i 1 i I i N* I N Peter Sciioenhoffen Brewing Co. m--------------------- gd PHONE: CANAL 9 Ivi CHICAGO ILL. 4‘Glas Svobode* (The Voice of Liberty) _____WEEKLY______________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek -------------in velja--------------- ZA AMERIKO: Za celo leto............$1.50 za pol leta.............' ZA EVROPO: , Za celo leto.........kron 10 za pol leta..........kron 5 Naslov za Dopise is Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island Ave., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. CERKEV IN SUŽNOST. Čez to točko je govoril «profesor Pijper, na mednarodnem kongresu zgodovinarjev v Berolinu. Govornik je med drugim sledeče raz lagal: V gospodarstvu srednjega veka je robstvo im tlačanstvo ve* liko večji vlogo igralo, kakor se to v obče misli. Ako vprašamo, kako je cerkev Kristov stavek: “Vi ste vsi bratje” v praktičnem življenju tolmačila, tako maramo določiti, da cerkvene uprave mar-sikake ulajševane osode sužnosti vsebujejo, da se od nekterih svetnikov poroča, da so sužnje odkupili ter jim svobodo dali in celo, da je cerkev oproščene in odkupljene robe v svojo zaščito vzela; toda vse to se z obstojem robstva ni dotikalo in število sužnjev se zaradi tega ni zmanjšalo. O prilikah se je cerkev celo v to udala, da je svobodne narode v suženstvo podjarmila, sijnode so za take robove določbe izdelale in cerkev je sama robove posedovala. ter se njih oprostitvi s vso silo upirala. Sicer se čita v nekem cerkvenem oprostilnem« pismu od Gregorja velikega: “Milosrčni odrešenik se ni branil, da je meso postal, da mas vsled božje milosti sužnosti reši in da je človeku izvirno svobodo zopet vrnil v kateri je rojen bil”, in takisto prične neko drugo osvobodajalno pismo z besedami: “V imenu tistega, koji svojega sina ni štedil. da nebi sužnje odkupil,”' toda le ti religiozni nazori se niso v masi nikoli izvrševali. Nasproti velikem gospodarskem pomenu sužnosti je v srednjem veku bila cerkev onemogla, ona ni niti odločne korake storila v prilog odprave robstva ali vsaj v o-lajlšavo osode sužnjev. Temveč je sužnja z vzpodbujni.ini besedami tolažila; neki sklep cerkvenega zbora se glasi: “Ne bodi zlovoljen, ako si suženj, kajti ako si ■zvesto služil, bodeš svoboden sin gospodov imenovan.” Neki drugi sklep cerkvenega zbora v Chalonsu iz leta 813 se glasi: “Neovrgljivo dejstvo je seboj prineslo, da ljudje k raznim razredom pripadajo: plemeniti in neplemeniti, robi, tlačani in najem niiki. Toda cerkev ne bo nikoli pohabila, da so si vsi bratje.” Cerkev je celo dovolila, da se sme možki v sužnost -prodati, akorav-no je bil s tem zakrament “sv. zakon” izne veljavi jen. Trgovino z robovi, cerkev le tedaj prepoveduje, če so krščanski robovi judom ali malikovalcem prodani i-meli biti. a med kristjani pa je bilo bo dovoljeno. Še med časom Gregorja velikega, so Škoti svoje žene prodajali, ako jim je denarja zrnanjkavalo Tudi samostani so mnogoštevilno robov imeli. Neka določba v to svrho se glasi: Cerkveni rob, kateri si vsled posredovanja svobodnega imetje pridobi, ima biti bičan, dokler svoje lastninske pravice cerkvi «ne odstopi. Neki sklep cerkvenega zbora določa da ako duhovnik s kako priležnico ali robkinjo občuje, tako se mora njo prodati in izkupiček škofovski blagajni oddati. Kako malo je,cerkev proti rob-stvu nastopala, sledi iz sklepa cerkvenega zbora v Paderborn, “da v celi «Nemčiji se ima od vsa-1 kih 120 ljudi en suženj in ena sužnja cerkvi izročiti.” Tako jo tudi cerkev osvobojenje sužhjev na naj strožje pogodbe vezala; tako se je moral oproščeni zavezati, da ako kedaj kako imetje zapusti, da ga bo cerkvi zapustil. Tudi Škofji so smeli sužnja le tedaj osvoboditi, ako so njega vrednost v gotovini v cerkveno blagajno plačali, ko drugače se bi denar z?, vboge, zgubil, (?!) se je le ta končna odredba utemeljivala.” (Za poč’t! Op. ured.) Iz tega sledi očividno, da cerkvena zaščita osvobojenih, se je v to stekala, da je cerkev visoke davke od njih prejemala. Naj hujše je bilo. da v deželah, «kjer robstva niso poznali, je je cerkev vpeljala, kot kazen za žalitev veličanstva. zaobljuba, «k malikovalstvu za občevanje z priležnicami in pa motenje deželnega miru. In ta prodaja v suženstvo, se je po zatrdilu cerkve, zgodila “v imenu božje in svete Trojice”, kar se zopet glasi kot pravcato roganje. Iz predavanja navedenega, dejstva, je jasno razvidno, da cerkve« ni razlogi in krščansko .mnenje ni nikoli ono silo ali moč pokazalo, da bi resno in brezobzirno boj v prilog zatiranja trgovstva se sužnji bojevala i stem Kristov rek: “Vsi smo si bratje”, vresničila. Nasprotno, tcerkev je sužnost vsikdar pospešavala in -pospešuje še dan danes in sicer v vsako,jaški obliki, samo s tem razločkom, da kjer je telesna sužnost. je tudi z njo duševna spojena, a kjer je takozvana “svoboda", tam se pa gospodje nebeški posredovalci na vse dopustne in nedopustne načine trudijo, da obdrže nerazsodno ljudstvo v temi duševnega robstva. Samo fini ljudje. William R. Ilearst je mogoče demagog prve vrste, a v tem trenutku je jako koristen človek. On razkrinkava stare politi-karje o-bedveb strank in jih kaže ljudstvu kot kupljivo orodje velikega kapi tala. Političen poboj te gospode se •vrši v velikem: obsegu. Pred ne« kaj dnevi je pričel z republikanskem zveznem senatorjem Fora-kerjem iz Ohio. Potem je bil prišel na vrsto demokratični gover-ner Haskell iz Oklahome, in demokratičen zvezni senator Bailay iz Texasa, in sedaj so na vrsti demokratični ,zvezni senator Me-Laurin iz Juž. Caroline, republikanski kongresmann Sibley, ia Pennsylvanie in, kar je za nas zanimivo -— republikanski član državnega višjega sodišča Elkins. Le ta zadnji ni obdolžen, da bi bil od “Standard Oil Companije” denarje sprejel, toda opozoril jo je, da je njen Sovražnik v Lancaster County, kot kandidat nastopil. ter‘zahteva njeno pomoč proti njemu. To se je za časa godilo, ko je gosp. Elkins še “rcgularn” bil. On je nehal to biti. ko se Boss Quay ni upal njega, kot govemer-skega kandidata “skoz spravit”, ter je postal “reformar”. Danes je zopet “regularn” . . . Prizadeti možakarji sicer vse te razkritja ta je, kjer pa ni možno vtajiti. pa vse oblačijo, da-tako ne smrdi in vsako zvezo ali dotiko ?. Rockefeller-trustom v naj nedolž-nejši luči predstavljajo. Za to se ne gre. je li vsaka obdolžite v do ničice dokazana; toliko je istinito, da so bili vsi prvačni politi-karji, obedveh strank, z trustom v tesni zvezi, da so od trusta poveli« političnega pomena sprejo mali in da so za te usluge na kak način plačani bili. Ako se Hearst na to omeji, da dokaže zvezo med Rockefellerjevo družbo in pa politika rji. tako se to s tem pojasni, — kakor on trdi— da demokratični stroj to stvar pregleduje, in da je Hearstu le ua tem ležeče, da pomaga Bryana pobiti. Da imajo tudi drugi trust! svoje anente. je samo na sebi ume vi no. Da je to tako onozariamo na dejstvo, da je bil Harriman na neposredno zahtevo Roosevelta $'200.000 za republikansko kom-nanjo skupaj spravil. Iz tega so lahko posname, koliko je Rooseveltova moralična razljučenosf: vredna, ko se je nad trustove hlapce dragih taborov jezil. Posebno vrednost pa more za delavce razkritje imeti, da je go-verner in demokratičen blagajnik Haskell, strupeni sovražnik vsake delavske zveze, kar ,potrjuje od njega podpisana resolucija “Business Mens Albance ” v neV”» zapadnem mestu, iz ‘katere celi co-loredski duh veje. In to je naravnost krvaveče zasmehovanje, da hočejo voditelji ameriških delav skih zvez, delavce prisiliti, da bi za Haskellnovo stranko volili. Ali, kaj bo pa sedaj g. Gompers storili Predno bojo volitve koneanč, pride še marsikaka gnjiloba na dan. o koji se ljudstvu sedaj šc ne sanja. Toraj opozarjamo naše cenjene čitatelje, naj bodo opresni in naj premislijo, komu bojo glas dali Tolstoj o imetju. Grof Tolstojove socijalno re-formatoriene misli se v mnogih slučajih glede započetnega krščanstva, s tem ne le strinjejo temveč v gotovih točkah celo pre-koša.jo, ko vsako družabno organizacijo zamotavajo, ktero je pre-krščanstvo v neki obliki imelo, ten človeka v popolnem pojedinstvu upošteva. Tolstoj je nekoč svojemu prijatelju in učencu svoje nazore o imetju v posebno extremmi obliki razmotrivši. Tolstoj je rekel: “Mislite Vi, da denar, ktorega zdravniki, advokati ali trgovci zaslužijo, je nama n j nedostojn način m! dobi j en, kakor oni. kojega, si tat ali ropar prisvoji 1 Je eno in isto: vse j» izid nasilja ali premoči. Vzemite Vi tu moje lastno posestvo, kako je bilo pridobljeno? Vsled nasilstva. Moj praded je bil eden generalov carice Katarine. Ona je vzela svet kmetom, kateri so ga obdelovali in ga njemu dala, kot zaslužek, ko je toliko in toliko ‘ljudi v vojnah pomoril. Tako je bila ena polovica mojega posestva pridobljena, a drago polovico sem si jaz z mojim Hteraričnem delom pridobil. Toda tudi le ta je z na-silstvom name prišla. Kdo čita «moje romane in duševne proizvode? Bogati ljudje. Od kodi imajo oni njih bogatstvo? Zopet potom nasilja. Na svetu ni toliko imetja, da bi zamogel eden več imeti, kakor toliko, kolikoršen delež na posamesnika pripada. V Rusiji n mamo pregovor, da, kdor dostojno dela, ne pride nikoli do tega, d«a bi si lepo hišo zgradil, in to je resnica. Dostojni delavec si more le najnujnejše 'zaslužiti, kar za življenje potrebuje. Kjerkoli se vidi velika hiša, razkošje in take stvari, imamo pred seboj izid ropa dopmešen nad revežem. In zaključek ni samo ropanje, temveč tudi demoralizacija, kajti tatu in otrokom njegovim ni treba delati, oni postanejo leni, lenoba privede do malopridnosti in tega izgled pokvari in za,pelje k nezadovoljnosti otrok tistih, ki so preubogi, da bi zamogli tako storiti, kakor, oni. Ako hočemo Kristu enaki postati, ne smemo posestva imeti, te moramo na vse strani razdeliti, dokler nimamo več kot dragi.” To je zopet, hud poper za katoliško cerkev in njene uslužbence; od cerkovnika gori do papeža ali pa obratno. — Hudo bolna žena. Mrs. Balbina Lozarka v Allen-port. Pa., je dolgo časa trpela. Rekla je: “Bila sem tako bolna na želodcu, da nisem mogla jesti nobene stvari, in vrhutega so me večkrat napadle, bolečine v sren, ktere, sem mislila, bodo nenadno končale moje življenje. Priporočeno mi je bilo Trinerjevo a-meriškoi zdravilno grenko vino, in v resnici, pokazalo se je kot najbolje zdravilo za mene. Čudno je, da še toliko ljudi «ne ve, koliko je to zdravilo vredno.” Da, čudno je, kajti ljudje nikoli ne izbirajo zdravil v boleznih na prebavljal-niih organih. To vino pripravi želodec do dela, ojači živce in čisti kri. Če potrebujete v kakršnikoli bolezni nasveta, pišite Jos. Tri-nerju, 616—622 Bo. Ashland ave.. Chicago. IH. ¡PRESELITEV!! ! ff ■----- Frank Sakser Co. in i “Glas Naroda se nahaja od sedaj naprej v lastni hiši 82 CORTLANDT ST. t t To je tik Pennsylvania železnice, V postaja Cortlandt St. Station ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice......................... ^ Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika naj-starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y, MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, _ ka-tar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali bozjast, nemočnost v spolnem občevanju, polueijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZA TORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovarfja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov; THE COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. “SLOGA* v Milwaukee, Wis. Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St. Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, Odbor: i FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo ‘‘Slopa” ust. 1. jan. 19J5, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin. DOPISI IN POROČILA Nottingham. O. '2*2. sept. 190S Velecenjeni “Glas Svobode’ : Prosim priobčite moj dopis, da nekoliko rojakom popišem moje izkušnje po Zedinjenih državah in preko meje, namreč : Mexike, British Columbije, Alaske in Klondike -lukon Teritory. Ako človek potuje po svetu in gleda z, odprtimi očmi, ta vidi mnogo bede in siromaštva med delavskem ljudstvom. Znana so mi dela, kot v premogokopih. rudoko-pilh, v tovarnah itd.; v raznih k ra-jih je trdo in naporno; od 10 do 12ur je dnevno delo, a delavec dobi malo plačo; za življenje so visoke cene, tako da delavcu dražega ne ostane po plači, kot roke pob ne žuljev. Nisem še videl take raz« mere, ‘ko pišejo o n je h maziljen« kapitalistični časopisi: le kalen vpijejo, kako lepe in dobre čase da imajo delavci, povišane plače in skrajšani delavni čas. Le kako se taki uredniki saiiii sebe po zobeh bijejo. Znano mi je, a žalostno in resnično, da je še v mnogih krajih v premogokopih. koder delajo čez Iti ur na. dan ter komaj zaslužijo po $1.50 itd. Delavci za kaj tako delamo? Za to, ko spi mo! Zbudimo sc in korakajmo pc začrtani poti, vsi za jednega, a eden za vse. in potem bo zmaga naša; to je že skrajni čas. Bučele tudi gredo ena za vse, vse za je-no, ter proč z troti, ko nam požro, kar mi pridobimo. Rojaki volitve so pred durmi,po mislimo, kaj da bomo volili ; naša dolžin o st je. da vsi za jednega gla sujemo, in to za socijalisticne kandidate! Ne poslušajmo kapitalistične agente in no glasujmo za nam nasprotne stranke za par čaš pive in za par smodk. Pijmo pivo in puši mo srnodke, toda glasujmo za Debsa! Ako bodemo glasovali za kapitalistične 'kandidate, potem se bo pa bič nad nami -odvo-jil in moč kapitala potrojila. Rojaki, ne vstrašimo se, ako prav ne zmoremo, toda pomisliti moramo, kako velikansko 'napredujemo, ko bodo vidli nasprotni ki našo veličastno armado. Ne verujmo, ko nam gospoda veli in nad nas kriči: “Vi delavci morate delati noč in dati, ako hočete sebe in družino — če jo imate — preživeti; a mi bogatini ne bodemo nikoli delali, mi imamo dovolj zlata in srebra, mi smo gospodje itd ” Pravi, trezno misleč človek tako kričanje lahko zaniauje. Bog je ustvaril dva človeka, -namreč Adama in Evo-; kaj je bil Adam, ali morebiti bogataš? Al je bil revež, ali je bil gospod? Kdo je za ona dva delal, da sta se preživela? Ne bogatin in ne delavec! Sama sta morala delati, y ko sta hotela h četi. Tn pra v .je lak i. Krist .,e j" k el, kdor ne dela ta naj ne je. in socijalisti tudi tako pravimo ter se borimo, da se Kristove besede uresničijo. Toda žali bog, da se še veliko število nezavednih rojakov dobi, koji živijo tja v en dan, brez vsake najmanje brižnosti in razsodnosti. (Res je tako! Op. ured.) V mnogih krajih sen? •naletel na slučaj, ko sem komu podal “Glas ¡Svobode”, rekoč, naj ga prečita in naroči, a dobil odgovor: “Na take “cajtenge” se pa že ne bom naročil, ta papir je čez duhovnike; potem bi me pa res hudič uzel”. (Na duhu slabi morajo biti, sicer bi moral pop kramp in lopato v roke vzeti Vrag, kojega ni, je za klerikalce edini bav, bav, drugače bi se še huje pobijali, kakor se sedaj. Op. ured.). Nadalje jo dotični rekel “Jaz berem ta boljše “cajtenge” namreč “Amerikinezarja (!) in iz Ljubljane “Domoljuba”, (!!!) (Svet križ božji! Potem pa le molčimo. Vzor lista celega sveta in ¡povrh še “kurjava.s”. Op. ur), “take liste sem tudi doma na “gruntih” bral in se pri vsaki hiši dobijo ter imajo tudi boljšo srečo “pavri"”. (“Koloinanov žegen” za bedake! Op. ur). Smešno, da se na kmetih še dobijo, ko tako trdno verujejo v farsko časopisje, v čudeže itd., ko jim v resnici nič ne koristi: v veliki suši prosijo in molijo za dež potrosijo veliko denarja za maše. a namesto dežja, prišumi ploha regle-če toče, da je povsem vse uničeno ter končen o se še zabiLskne-, trešči v kako hišo. da celo vas vpepeli. A. po vsem teni pa “naše dobro ljudstvo" še veruje, da se z molitvijo m z mastno nlačano mašo -odganja huda ura. Ko bi bilo to res. potem bi bili kmetje v Avstriji sami veliki bogataši, tako so pa sami veliki siromaki -»o vrh na še veliko denaria tia vržejo, za take nesmiselne bedarije. -T" vidite tako je; marsikaj bi še pisal, a za danes naj zadostuje in pristavim le še nekaj malega. Zakaj ni nobene pravice na sve-hu? Za to ko je še premalo soci-jalistov. Tukajšni Slovenci hočejo z cerkvami prekositi London; v par letih pa že tretjo zida’- akorav-no je ena v bližini in še tista je «'o dnevi in po noči. ob netkih in svetkili. zaklenjena in • •ma-. Tako. ^ozdravljam vse zavedne rojake širne Amerike in resno o-pominjam, da bodo -'asovali za socijalisticne kandidate. Enajst mesečna kriza bi morala zbuditi delavce iz spanja malomarnosti. Prihodnjič se še oeTasim. Alois Kaušek. Dunton, Golo. 1. okt. 1908 Dragi mi list “Glas Svobode”: Bi li dali malo prostora. (I. bog pomagaj, kaj pa da. Op. ur.) da sporočim (nekoliko o tukajšnjih razmerah. Kar se tiče dela. se nemoralno preveč pohvaliti, prvič ko je prevroče, a drugič kn moram delat, kot o. ali m. (Dragi prijatelj, to pa ni lepo, ako ste samski pa delate kot oče in mati ; mi moramo tudi delati kot osel ali mula. da si prislužimo bori košček kruha., toda vsak po svoje. Sicer vidimo, in to nas veseli, da vas je vrlih pot fantov skupaj, a samo pomilujemo, da niste vsih pet na “Glas ¡Svobode” naročeni. Ni dovolj. da vas 5 en list čita. pomagano bi bilo, ko ‘bi tudi naročniki bili. Toda brez zamere. Op. ur.). — Kriv je naš “bos" Italijan ; delavcem privija rep, da delajo kot živina. Nekoč sem že poročal da je tu polno Italijanov, a danes jih ni nič manj. Kar je tukaj Slovencev, so dobro organizirani; reči moram, da kar se tiče dela, nas ni več kot pet mož v Duntonu. kateri spadamo že delj časa k Uniji Western Federation Miners, katero tudi drugim rojakom, priporočam ako hočemo kaj naprej pridit; korak za korakom korajžno proti kapitalistom, nič straha, nič se ne bati, potem ne bo nikdar več krize. In ta bi bik “gut” zaušnica, tako da bi zvonek na veke. Za danes samo toliko; sedaj pa pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode” in pa članom društva “Zvon” št, 40. v Durango, Colo., tebi “Glas Svobode” pa obilo novih naročnikov — razvem nas koji se bomo naročili. —__________L. Brodnik. Zaspani železničar. Kar zadene nočnega počitka, tako so železnični uslužbenci na naj slabšem. Lahko hi se reklo, da jih je pretežna večina, ko niti polovico spanja ne vžijejo, kar ga je za človeško zdravje neobhodno potrebno. Koliko pa tak izčrpan človek trpi, tildi ko spi, kaže naslednji dogodek: Vratar železnične postaje Gyeres. ni kdo ve kako pobožen človek, a njegove službene razmere mu ne dopuščajo, da M sploh v cerkev hoditi mogel. Nekoč je pa prilika nanesla, da ga duhovnik dobi. ter v cerkev k maši seboj tira. Vratar se vsede v klop. a orgije so zadonele in milo petje je na živce našega vratarja tako ginjeno vplivalo da je — zaspaj, spanje pravičnega. Cerkveno opravilo je dospelo do povzdigovanja. ter je spava joči vratar čul zvončkljati v spanju, a se ni prebudil, pač pa je je!, na presenečenje pobožnih, glasno vpiti: “Prosim vstopiti v Virag tsolgiyu. Apahidi. Kolozsvar. Bi !jmpešti. vstopiti, vstopiti!” Lastni glas je vratarja nekoliko prebudil, toda ni se zavedel, da je v cerkvi ter reče: “Toliko potnikov še ni bilo v čakalnici II. razreda, kot danes ! ’ ’ To sprieuje. da spanje železničarja tudi v prostem času ni mnogo vredno, ko so duševne sile v službi prenapete. Ni tedaj čuda. ako se nesreče po krivdi nižjih vslužbencev prigodijo. kajti dejansko zadene krivda, višjih bo-sor in kapitalistov, a nižji morajo trpeti. Listu v podporo. 12 posvet prične z besedo Ker' torej navedemo tu samo nadaljno besedilo: — si je po Calumetu moža iskala lOe, — je velika svetnica. in še Večja hinavka lOc. — je dobra za kregat lOc. — rada lenobo pa.se lOc. — v najmanjšem prepiru z možem, zbeži po» “jer-nergah" lOc. ;— ji je sestra nezakonskega otroka povila lOc. —- je nekega fanta po sodnijah vlekla lOc, — niso znale enga otroka od-gojiti 10c, — je bucarskega .juda in svojega žlahtnika. prevarila lOe, — ker škapulir nosi 5. — je v kranjski cerkvi semenj lOe. — je rekel, da je na cerkvenem semnju $15 zafuekal 5c, Skoda ko ni še hlače raz r . . . 5c, — se Lukee na cerkvenem semnju z klerikalnimi “gospami" po dvorani šeta in jih odzadaj za pasove drži lOe. Nabral L. Junko Calumet. Mich. — J. Delak 25e. N. Starašinich 50c.. N. Radovich 25e. A. Prijatelj 25 c. Fr. Keržish-nick 50. L. Brodnik. Dunton. Colo. poslal $1.75 in sicer: Mr F. Balič 25c. ,zato. ko se je nauči’, na harmoniko igrat; Mr. F. Žnidaršič 25c zato ko tukaj ni treba k maši hoditi: Mr. Martin June 25e, ko V “šohtu” dela in je vsak dan do kože moker: ¡Mr. Johan Zogožen 50c. zato ko mora vsak dan delat in Air. L. B. 50c zato, ko ni nobenega farja v tem mestu SLOVENCEM NAZNANJE. Cenjeni direktor Collins N. Y. ¡Medical Instituta: — Jaz se Vam zahvalim za Vaša zdravila, ker ste mi zares dobra poslali, da se sedaj čisto zdravega počutim, če prav sem že skoro čisto obupal, a sedaj sem prepričan. da Vi lahko vsakega bolnika ozdravite. Zatoraj rojaki, ako ste bolni, obračajte se le na Collins Medica! Institut, ker tam bodete gotovo popolno zdravje zadobili Še enkrat se Vam lepo zahvalim ter Vas pozdravim ostajajoč Vam vedno hvaležni. Johan Bajt. Box 160 Oregon City. Oreg. Čitajte rojaki! Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanuvljajo naselbine ,vasi trge, mesta-, pomagajo si medsebojno, postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost. Las je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski naselbine. in blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro' proda", kjer je industrija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na: BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK, 708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN. Zaloga pohištva Dobavlja kompletne sobne oprave. ■Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. V. KOBZINHu 580-582 Bliie Island Ave. CHICAGO, ILL. t POZOR! OZNANILO!! VABILO!!! Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O., doToro znani SALOON od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti. S spoštovanjem Gabrijel Trampuš, gostilničar I Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA, New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........80.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000' HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedilu Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MATRICE IV. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, IH. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Rodovitna zemljišča v državi Micn‘0an Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aaot. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarova Jnir e, pošilja rja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Ripley dežela. Najlepše kmetije ali gozd v največji naselbini Slovencev v Ameriki Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti Hzorec kaj tukaj raste. FRANK GRAM, Naylor, Mo. Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki IZ STARE DOMOVINE Pogreb v nedeljo 20. sep. padlih žrtev v Ljubljani se je vršil v torek 22. popoldne ob 4 s .pokopališča pri Sv. Krištofu. Sprevod se je pomikal po Dunajski cesti, Prešerno vih ulicah, Marijinem trgu. Sv. Petra cesti in Martinovi cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Društva in občinstvo se je zbralo na pokopališču ob pol 4 popoldne. Pred krsto so stopala najprvo društva, neposredno pred krsto pa gojenke višje dekliške šole. Neposredno za krsto so stopali sorodniki žrtev, potom občinski svet ljubljanski in drugo narodno občinstvo. To je bil dan narodne žalosti. Po celi deželi Kranjski so bile 22. sep. razobešene črne zastave in po vseh cerkvah so peli zvonovi, vsa dežela je žalovala z Ljubljano in jokala . . . Prav tako! Več reservnih častnikov je izjavilo, da oddlože svoje šarže. ker nečejo veš nositi oficirski! uniforme in biti tovariši morilca Ma.ye.rja. Imena teh mož bomo priobčili. “Slovenische Bestien”. Na Št. Peteraki cesti je ime! nadporočnik baron Lazarini ta-'le nagovor na svoje vojake: “.Slovenische Bestien habet?” Revolver; Behaltet kall.tes Blut, Ihr wisset ja. was ihr zu tun habet!” Run na “Kranjsko hranilnico” traja nevzdržno dalje. 22. sep. si je “Kranjska; hranilnica” izposodila od zavoda “'Kredit-Anstalt” •250.000. in 20. sep. pa 150.000 kron. Tudi mnogo slovenskih trgovcev je poravnalo svoje obveznosti pri “Kranjski hranilnici.” “Gorenjec” je izšel v posebni izdaji v žalni obliki z ginljivi.m člankom v sipo mi n žrtev 20. septembra. “Slovenski Narod” z dne 21. sept. pa je bil do cela za členjen. Malo bolje se je godilo prvi in drugi izdaji po konfisciran ju, toliko. da so izšle. Prva stran popolnoma prazna, notranje so pa .baš podobne plešasti vladi avstrijski. Dogotki 20. sept. v oficiozni luči. Vladna “(Neue Freie Presse” javlja, da je došlo ministrstvu za notranje stvari uradno obvestilo iz Ljubljane, da je oddalo vojaštvo, preden je jelo streljati, slepo salvo in da je šele po-tem ostro streljalo, ko slepi streli niso nič izdali. (Vsa Ljubljana ve, da je to laž. Kdo si upa trditi, da je vojaštvo prvič slepo streljalo. ko je dokazano, da vojaštvo' sploh slepili patronov ni imelo! Dokaže se tudi lahko, da so imeli vojaki 27. pešpolka vsak po 100 cstro nabasnih patronov, do-čim so jih imeli domobranci samo po 20. Otroka je umorila v Gradcu dekla Jožefa Trtinek in sicer koj po porodu. Zamašila mu je z robcem usta, z rokami ga pa davila, dokler ni izdihnil. Tudi roko mu : • zlomila. Nečloveško mater so- najprej oddali v porodnišnico, potem pa pojde v zapor. . Na železnici na Jesenicah ie ponesrečil višji davkar iz -Breke v Bosni Slov. A. Trček. Ni vedel, da mota prestopiti. Ko je prestopal ter hotel čez tir, ga je od druge strani došel vlak prijel in usmrtil. Nova hranilnica in posojilnica. V Dobličah v Beli krajini se je u-stanovila kmetska hranilnica in posojilnica, ki je v naprednih rokah. Težka nezgoda. Bri gradnji novega plinovega reservarja v Roja mi sta ¡padla 261 etn i mehanik Jo sip Kranjc in 241etni kotlar Josip Rüger 10 metrov globoko ter se tako pobila, da je prvi umrl, drugi pa tudi najbrž ne ostane pri življenju. V predilnici se je 12. sept. ponesrečil Jože Traven iz Kamnika. Na nogo mu je padel zaboj premoga in jo zlomil. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Um se je omračil 23. sep. ponoči trgovcu lesnine Jožef Sterle-tu. ‘Ne'sreenež se je ob pol 2 zbudil in začel vpiti, da ga hočejo zgrabiti, potem pa planil pokonci, zgrabil za nož ter se z niim zabodel v levo stran prsi. Prvo pomoč mu je dal zdravnik g. dr. Fbdirans-berg, ki je odredil, da so ga nato odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. V idrijskem rudndiku se je 19. sep. ponesrečil rudar Ivan Pelhan. Ko je opravljal v Jožefovem jašku tesarska dela. so od zgoraj po neprevidnosti opustili vedro (šalo). ki je s silo priletelo nanj in ga potisnilo. Pelhan, ki je oče več otrok, po zdravniški izjavi najbrže ne okreva, To je v kratkem času že druga nesreča v tem jašku. Sin proti očetu. Pred tržaškimi porotniki je stal 22. sept. 32-letni čevljar Fran Palmič iz Lovrane, ker je 11. julija tako udaril oče ta po obrazu, da mu je izbil oko. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. Ljubeznjiva mati je gotovo Ma riju Eisterjeva iz Brežic. Nave-denka je dne 21. sept. zapustila doma. dva otroka ter se odbijala v Ameriko. Nesreča se je zgodila dno 9. ki mavca t. 1. popoldne okrog tretje ure, v rudniku v Trbovljah. Po nesrečil se jo v rovu oženjeni rudar Alojzij Lesjak. 42 let star. Lesjak jo napravil za strel, in se od strelišča odstranil G4 metrov daleč; ko pa se je strel vnel, zadel ji' Lesjaka kos premoga v če lo lako nesrečno, da se mu je lo banja zdrobila, iii mu ie izstopi lo nekaj možganov ven. Lesjak je smrtno nevarno ranjen in ležal nekaj časa v rud. bolnišnici in so ga dne 11. sep. peljali v deželno bolnišnico v Ljubljano, a je malo upanja, da ozdravi. Ponesrečenec je delal okrog 18. let pri trbovelj ske-rn rudokopu in je bil. kakor se sliši, dober in miren delavec; ima 4 še nedorasle in nepreskrbljene otroke in ženo. Svetnik Šuklje. K neki častit gospe v Črnomelj pride brihtno dekle iz Predgrađa in ' ovedu je, da bo šla železnica po Poljan ski dolioi_ pripomni: “Nam ji sprosil to železnico sveti Šuklje.' Dekle je najbrž čitalo v “Domoljubu” o svetniku Šukljeju in je. brala okrajšava svet. (namesto svetnik) za “sveti”. Bos?- nam pomagaj in čudni svetnik Šuklje! Napad na Slovence v Kočevju. Na potu od kolodvora so 20. sep. Kočevarji po ptujskem vzgledu navalili na slovenske gospode in dame. Nekdo je udadril dr. Kermavnerja s palico po glavi. Da si reši neoviran' dostop do stanovanja, ustrelil je v zrak. Navalili .so zopet nanj. Da ni v tem hipu interveniralo o.rožništvo, bilo bi za Slovence pogubno. Daljše poročilo sledi. Neveljaven testament. Nedavno je umrl premožen kmet, zapustivši pismen testament, pri katerem je fungiral kot nriča Št. Tvanski kurat Remžkar. Dasiravno je imel zapustnik starše in brate ter sestre. se je v testamentu na te le pičlo spomnil, cerkvi pa je zapustil. čujte, — 4000 kron. reci štiri tisoč K. Remžkar je obračal, sorodniki so pa obrnili. Testament je sicer po umanji obliki pravilen, vendar pa so sodniki dognali, da zapustnik pri p o s 1 e dn j e v o 1 j sk i naredbi ni nič govoril, marveč na stavljena mu vprašanja le kimal — karakteristikon naših kiinov-cev -—• in sedaj bo tožba, katere uspeh bo za sorodnike gotovo u-goden. Kurat se je že izrazil, da ne bo več testamentov delal. Vabi se Vas in Vaše prijatelje, da se udeležite SLAVNOSTNE OTVORITVE | JESENSKE IN ZIMSKE SEZONE 1908-9 TA TEDEN. Po več mesečnem temeljitem pripravi jen ju, smo sedaj v položaju razkazati Vam dobro, s največjo pazljivostjo zbrana zalogo jesenskega in žimstepa blaga. Lahko bi se mnc-go reklo v izbiri, o raznovrstnemu kroju, trpežnosti blaga i.t.d., toda vsega tega ni potrebno. Obisk je edino da se prepričate v popolno zadovljtnosi. ite povabljeni Oa si ogledate svobodno ako kaj kupite ali pa te. Ženske nove jesenske obleke, suknje. Waistje in krila; otročje o-bleke, suknje iz medvedove kože in raznovrstne kožuhovine i.t.d. v drugem nadstropju. Nove jesenske obleke za ženske, iz modrega ali rujavega Tlerringbo-ne sarge, Jopice 30 pl. dolge, o-krašene z gumbi na žepih, podložene s satinom in raznimi našitki, bogato garniranimi krili.[ Obleka za • •....... $14.75 Lepe obleke za ženske, iz modrega ali rujavega pisanega Chevron blaga, “double breasted” suknja 30. pl. dolga, podložena iz pristnim satinom krašena z gumbi široko garniranimi krili. Obleka po........... Dolge suknje novega kroja za dekleta izdelane iz pristne volne, navadno Kersey ali fino okrašene, baršunast kolar in zapestniki. “double breasted” od zad okra-šone z našitimi gumbi, dolge 48 palcev, cena ........... $5.98 in $8.98 Lepe zimske suknje za dekleta od 8 do 14 letne, nektere iz navadno barvanega Kersey, druge iz novega mešanega blaga, nekteic z visokimi in druge brez kolarjev. Izbira iz raznih barv. po V zalogi imamo razno kožuhovino, ovratnikov, muf of itd; katere Vam z veseljem razkažemo Dolge črne Kersey suknje za ženske, lepo obšite in okrašene s baršunom in pletenino, brez kolarja, podšite z Venecijanskom .kl o tom, vseh velikosti, na, izbiro (h P p H samo po ................(DU .JU Črne Kersey suknje 52 pl. dolge, bogato obšite s satinastimi trakovi in pletenino, izvanrednoj cena za .............. Suknje iz strachan in medvedove kožuhovine, vse dobro podšite, s gumbi za zapenjat, bele modre ali ruj a ve, gladke ali kosmate, velikost 2 do 6 letne. Gena . . • .. $2-98 in $4.98 Jako fine črne pristno volnene Kersey suknje, .52 pl. dolge, bogato okrašene s satinom. ščipkami in pletenino, podšite popolnoma s satinom. najboljša vred- (bin H D nost za ta denar ......tDlU.IJ Ženske Waist je, ročno delane iz črne svile z dolgimi rokavi, obšite spredaj s pl etan i nami, velikost št. 32 do 44 samo P« ................... Črno Heatherbloom spodnje krila, posebne širokosti, s onim velikim in dvema malema. garnirama. šumeče blago, samo $1.79 Edward Paucli ------ gostilničar------ 663 Blue Island Avenue CHICAGO. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, 111 559,561,563^565 ßW£ ISLAND ÂV£. ^ !m 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke aližensKe 18k SOLID GOLD filled z lepo .okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni cas. primerne delavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. /a prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5.75 in vozne troške, na prepled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa da lahko plačaš $35.0U za ravno takšno uro ako po kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in privezek daruiemo z Vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 55QATHEN/EUM B’LD'G, Chicago Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek. Zastopnik najboljših parobrodnili črt Pošiljatev denarja na vse dele »veta po najnižjem kurzu in točne. Mohor % 572 Blue Island Avenue blizu Loomis St. Telephone Canal 3214. Chicago, Illinois John 0. Hruby TRGOVEC 8 pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. meet Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. P % RVI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s $ FOTOGRAFIJE. katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure IzkiiašerA fotograf, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Established 1883 CHICAGO — Phone Canal 287 Zadovoljni odjemalci so naša najboljša reklama V vsakem domu, posebno kjer so otroci, se vedno pripeti kaka mala poškodba; sicer ne zadostna, da bi treba zdravnika, vendar se mora trpeti. Pretegnjen členk, nategnjena rama, poškodovanje prstov, ako se odrgne koža ali zdrobi prst. Vse take male bolečine pa najhitreje in najprijetneje ozdravi ti m CEST. ******** Severovo Olje sv. Gotharda Ravno tako hitro in dobro kakcr, t ko bi fp rabil zdravnik Čitaite kar pove g John Mikliča iz Deweyville, Texas o Olju sv. Gotharda: “Gospodje!—Ime/ sem jako odrgnjeno nogo, pa po ribanju iste - Oljem sr. Gotharda se hitro pozdravila in sem bil zmožen iti zopet na delo. Olje sv. Gotharda je izvrstno zdravilo za odrge natege in razne poškodbe■ Cena 50 centov." Severova Zdravila so naprodaj pri vseh lekarnarjih. Pazite, da dobite ‘‘SEVEROVA Ali ste se že kedaj počutili nenavadno slabe? Ali preide noč brez da se sladko naspite, ali se vstanete trudni? obisti in jeter, kakor kronično vnetie obisti, Br;ghtova bolezen, kamenček, scalniona kislina v krvi in drugje bolezni na obistih zdravi Severovo Zdravilo za obisti in jetra se mora rabiti v takih slučajih, ker je najbolša tonika in krepčilo života. Deluje prijetno na» prebavne organe in pomaga želodcu delovati. Cena 75 centov. in je absolutno zanesljivo ter izvrstno delujoče. To je najboljša tonika zoper vse prejemanjene bolezni. Dobi se vseh velikostih, po 75 centov, in $1 25 steklenica. Zdravnivški nasvet dnnio na zahtevo zastonj Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove JteT ~ r::PO- jf, najnovejši modi in nizki ceni. jt JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, 111. Nskatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. \ zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC.SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in . oglejte si naše vzorce za moške obleke. lisf Oglejte si našo zalogo OBUČE, “©a Kloboučnid a obchodnici zbožim vypravnÿm zakazkove prÁa veruje se 595-000 * ZVLÁSTRÍ POZORNOST BLUE IS SAND AVENUE Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Ohicagi in drugim po okoli«*i. naznanjam, da točim v svojom ra v n okupljenom saloonu “Triglav” vedno sveži* "Atlas'' pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegl jišč,** in i4pool" miza. Zagotavljam solidno postrežln» in se priporočani za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. 158 «. IS St Tel, Canal 62i Kasparjeva držav-iia banka. S23 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog L jan. pa BO jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po B odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. RAZNO IN DRUGO. Grozovit umor. Blizu Chocna na Češkem je župan; Speda v družbi z nekim Starim zavratno napadel nekega Kubika in njegovega sina ter obema zabil žeblje v "lavo. Sina so našli še živega, a ni upati da bi ostal živ. Velikajiska želva. V dalmatinskem zalivu Makarska se je ujela v mrežo trgovca Zandrija 100 kg težka orjaeka želva. Prepeljali so jo v Roko. kjer je javno razstavljena na ogled. 9-leten otrok pred sodnijo. V Ilrusiju je stal pred sodniki Dieten otrok, obtožen tatvine. Predsednik: Zakaj si kradel? Molk. Predsednik : Ali si hotel morda priti v zapor ’ Molk. .Preds.: Ali mi obljubiš. da ne boš več kradel? Otrok pokima pritrjevalno z "lavo. Branitelj je spustil ari n 1 i i v zagovor in 1r je biil oproščen. Bitka med cigani. Na Rojcah tik (loric« so se stepli med seboj cigani. Pretep je bil strašanski, kričanje neznosno. Prihitevši redarji so po dolgem trudu komaj napravili mir. Sami so bili v veliki nevarnosti. V bolnišnico k u-smeljenim bratom je šlo 11 ciganov: sedmim so dali pomoč, ki so nevarno ranjeni, 4 so pridržali v bolnišnici. Po bolnišnici na nrjde na vrsto kaz. razprava in ječa. Apelacija na cesarja. Soc. dem v Budinpešti in narodnostni klub so sklonili.dapošljejo k cesarju posebno deputacijo, da intervenira v prid uvedbi splošne in enake volilne pravice. Socialni demokrat je se nameravajo obrniti na avstrijsko vlado, da izposluje deputaciji avdijeneo pri cesarju. Originalen samomorilec. — V Grenoblu je neki starec A. Gnil-lerme kupil krsto, sveče, vence, vse to lepo položil v svojci sobr» kakor za mrliča, potem pa je pisal raznim društvom, pri katerih je bil član, in znancem, da bo čez dva dni pogreb. Ko je vse to o-pravil se je vstrelil z revolverjem v glavo ter ostal mrtev. “Delavski tovariš’’ je preminul. Klerikalčki' se po Kranjski deželi strašno lirupijo, kako da so močni: njihova Mašila so vsa polna hvale, kako da napreduje krščanski socializem. Bombastično so naznanili rojstvo “Delavskega tovariša’’. Paglavce k je kričal nekaj časa. se zadiral in mahal okoli sebe. ali kmalu se ga je lotila jetika. Zjeeljail je še svojo jezo na Sokole, potem je pa takoj izdihnil svojo pregrešno dušico. Madžarizovanje Reke. “Novi List” -piše. da je poklical inšpektor kr. oger.skih državnih železnic v Reki železniške delavce in jim prebral odlok trgovskega ministra, po katerim si morajo delavci, ki niso še ogrski državljani, pridobiti ogrsko državljansko pravico te.kom treh mesecev. Kdor ne zna ogrskega jezika, se ga mora naučiti tekom šestih mesecev, čc ne izgubi službo. Čemu se je zgradila takozvana Bohinjska železnica? Resničen dogodek. Sploh sc je zatrjevalo, da je ta ¡proga v prvi vrsti strategič-nega in potem šele prometno-in-dustrijskega pomena. Nemški krogi iz rajha pa imajo o tej železnici čisto posebne nazore, kar naj pojasni sledeči dogodek: Kmalu po otvoritvi te imenitne proge se je peljala znana rodoljuhkinja in navdušena Vseslovanka z Jesenic proti Goriei-Trstu. Vozeč se v II. razredu, je imela za sopotnika' elegantno oblečenega, nekoliko osivelega gospoda, koji se ji je v daljnem pogovoru predstavil kot “nemški general v dispoziciji”, držeč v roki zemljevid v merilu 1: 75.000. izdani po avstrijskem zemljepisnem zavodu. On: “Ali ste milostiva tukajšnja domačinka?” Gospa: “Da. Slovenka sem, rojena v glavnem mestu te pokrajine. kjer se govori slovansko narečje.” General: “Kakšno slovansko ljudstvo živi tukaj, saj so vsa imena gora. rek. mest in vasij -polnoma nemška in tudi govore na štaeijah samo nemški?” Pri-šedši na postajo “Dobrava” pravi gosna: “Prosim, gospod general, to je vendar pristno slovansko ime! On: “Temu omorekam. vsaj je pisano pravilno z nemškim “w”; no, milostna, vedite, da je ta proga zgrajena v prilog nam Nemcem, da imamo najkrajšo pot do Trsta, kjer imamo posebne nemške interese! Videaut Slovenci ob Adriji! Zopet bodo nabirali za papeža! Po cerkvah v domovini naznanjajo. da bodo zopet pobirali za papeža, in sicer za njegov jubilej. —> Papež ima milijone denarja in ja ta kardinalov živi v Rimu razkoš no. Papež nosi najdražja oblačila na svetu. — Zato pa ni potreben čisto nič denarja: Kmet hira pod težo davkov, zlasti težki so razni duhovski, kmetije gredo na boben, ker m wise. I 24 Union Street, KENOSHA, CUNARD Sil LINE !?_ New _Yorka v Sredozemsko morje in °-Aistatlišča. potom -.9i?_?AAT.^RJ^.NEAPELJA IN TRSTA. Novi, moderni parniki s drema vijakoma. Slavonia, Pannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Gabonia” in “Carma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. CUNJI STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN So, Centre Ave., Chicago, III, Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Edina vinarna. ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi. daše ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadrir, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre^ opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO lo zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodeetih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEINEE’S REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. ' Vzdrževalo Vam bode Vašo družico močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečto zdravilo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.