Naročnina
zaaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din,
UREDNIŠTVO — UPRAVA: prš g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
bi'-u. rač poštne hran, 12.519
f^haja vsako nedeljo-
kHFP
l ednik za gospodarstvo, prosvefo in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. —' Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
LIT&
Mursfta Sobota, 2?. novembra 1S37-
ST£¥. 47.
Te dni je poteklo dvajset let, odkar se je na zemljevidu Evrope zarisala nova država, nad katero je zavihral rdeč prapor, z znamenjem srpa in kladiva v sredini. Iz razvalin mogočne carske Rusije je zrastla nova stavba, ki že nekaj let meče zlovešče sence na vse države sveta. Marsikdo ie misli! pred dvajsetimi leti, da je boljševiška sovjetska vladavina le bežen odlomek v zgodovini Rusije, ki jih je že v zgodovini toliko prestala, a iz katerih se je vedno znala izmotati. Ne le bežen opazovalec tedanjih dogodkov si je ustvaril to mnenje, prepričani o tem so bili tudi sami voditelji komunizma in propoved-niki delavskega gibanja in nihče ni verjel, da se bo revolucionarni preobrat ustalil do življenskih oblik. Računali so, da se bo to preje zgodilo v državah, kjer prevladuje tovarniški in drugi delavski živelj, ne pa v Rusiji, kjer je bilo milijone kmetov priklenjenih na grudo. Da se je pa to vendar zgodilo, je vzrok ta, da so komunistični agitatorji izrabili čas, ko se je mogočna Rusija začela v notranjosti rušiti radi državljanskih vojn, ko je ruski mužik stradal na frontah, ko je začelo njegovi ženi in otrokom primanjkovati kruha. Z besedami: »Konec vojne, milijonom potreben kruh", so planili komunisti v množico. Ruska fronta se je razsula in milijon vojakov je z orožjem v rokah pribežalo z bojišč na svoje domove. Pobegli vojaki so sestavljali jedro revolucionarjev.
Z veliko naglico so se odigravali za slovansko Rusijo tako usodni dogodki. Carja in njegovo družino so zaprli in nato v neki kleti ustrelili, a trupla so pokopali v nekem zapuščenem rudniku. Vladi so zdrknile vajeti iz rok in tudi naslednje začasne vlade, ki si jih je ljudstvo samo postavilo, niso imele toliko moči, da bi preprečile medsebojno klanje po ulicah največjih ruskih mest. Po razpadu fronte so Rusi na hitro roko sklenili mir v Brest Litovsku, kjer so Nemcem, Avstrijcem in njihovim zaveznikom odstopili veliko ozemlje od Belega do Črnega morja ter obljubili tako veliko vojno odškodnino, da je bilo vsoto kar težko izra-
ziti s številkami. Bi! je to sramotni mir, kakor ni najti drugega v zgodovini človeštva. K sreči pa je Avstrijo in Nemčijo doletela zaslužena usoda in sovjetom je ostal denar v žepu.
V žarišču vsega gibanja pa je stal Vladimir Iljič Uljanov, ki ga zgodovina pozna pod imenom Lenin, Ko se je zazibala ogromna ruska stavba v izpodkopanih temeljih, se je Lenin v zaprtem vagonu vrnil iz tujine, kamor ie moral zbežati radi svojega komunističnega delovanja. To je bil mož širokega obzorja, železne energije in naravnost nečloveške brezobzirnosti. V družbi syojih sodelavcev je on edini vedel kaj hoče, ki se v dosego svojih ciljev ni ničesar ustrašil in kateremu ni bila nobena žrtev prevelika. Sam kot globoko prepričan komunist ni veroval v to, da je Rusija dežela, v keteri se bi dali uresničiti komunistični nazori. Računa! je le, da bo platnen komunizma, ki bo zagorel v Rusiji, zanetil požar v tistih evropskih državah, ki so imele radi svojega številnega delavstva mnogo bolj ugodna tla za razširitev in uresničenje rdečih načel. In vsa Leninova nečloveška brezobzirnost se pokaže baš v tem, da je žrtvoval ves ruski narod na oltar svojih nakan, ter stopal proti svojemu cilju preko nagrornadenih trupel, ob potokih človeške krvi in mimo neštetih razdejanih in oskrunjenih ognjišč. Pravijo, da je vse to delal pod vplivom svoje težke bolezni. Komunističnega raja ni dolgo užival. Umrl je na paralizi (mrtvoudnost).
Leninova brezobzirnost se je oprijela tudi njegovih naslednikov, ki so vzeli krmilo nove sovjetske države v svoje roke. Ti možje niso poznali v svojem vladanju nobenih ovinkov. Kdor se jim je zoperstavljal z besedo ali z dejanjem, so ga neusmiljeno podrli, poteptali. In baš ta njihov nastop jim je v svetu pridobil mnogo slepih privržencev, a še več nasprotnikov, katerim ni bilo človeško truplo stopnica k oltarju brezprimerne sebičnosti. Zadnji v verigi teh vlastodržcev je sedanji vladar Rusije, prosluli Stalin, čigar bič že nekaj let šviga po sključenih ruskih hrbtih. On je bil grobokop onega boljševizma, ki ga na Ruskem označujejo kot
vojni komunizem. Staiin je ubral drugo pot. Napovedal je načrtno gospodarstvo in obnovo s petletkami. In kar se je dosedaj dogajalo na Ruskem, je daleč, da-kč proč od sanj Lenina in njegovih sodelavcev in onih ljudi, ki oznanujejo komunistična načela izven Rusije. Stare, »vojne komuniste", je Stalin kar na lepem proglasil za izdajalce komunizma, in kogar je dosegla njegova roka, je bil poslavljen k zidu in ustreljen. To »veliko čiščenje" v komunističnih vrstah, ki se še odigrava, je kaj značilno za ves komunistični pokret ter nam predstavlja boljševiški raj v pravi in nepotvorjeni sliki.
Kljub nekdanjim obljubam ljudstvu: »Kruh in mir", ni danes v Rusiji ne enega, še manj drugega. »Mir" bi lahko označili sledeče : Poboj rnenjševikov — poboj socialistov — nato so krvaveli belogardisti — sledili, so jim meščani — potem nasprotniki revolucije — duhovščina — bogatejši kmetje -- sedaj se pa koljejo sami med seboj. Slika »miru" je popolna! Njihov prapor ni zaman rdeč in je živo znamenje države, nad katero vihra. In kruh,
ki so ga tudi obljubil? Rusija je nekoč pridelala toliko žita, da je bila žitnica Evrope. Boljševikom pa se je posrečilo, da so v tej blagoslovljeni zemlji milijoni po-mjrali od gladu in to se še vedno dogaja. Kam so dali žito? K.iiva je država, ki je hotela pri-baviti čim več inozemskih valut, ki jih je rabila pri nakupu strojev. Pa je prodala toliko žita, da ga je doma primanjkovalo in posledica tega je bila, da je 15 milijonov kmetov umrlo za lakoto v enem letu. Položaj ruskega kmeta je danes žalosten. Kmet dela večinoma za državo, le nekaj malo zemlje sme za sebe obdelati. Nič boljše se ne godi delavcu, ki zasluži 120 papirnatih rubljev mesečno, kar bi bilo v našem denarju 200 din. Pri tem pa je vse mnogo dražje kot pri nas.
Iz vsega tega si lahko bralec ustvari sliko kakšen je boljševiški paradiž v Rusiji. In človek se mora še bolj zamisliti, če pomisli, da je bilo treba za ustvaritev tega izrodka svetovne vojne nešte-vilno človeških žrtev. Dvajsetletnica boljševiške vlade bo zapisana s krvavimi črkami v zgodovini človeštva.
POLITIKA
Češkoslovaški zunanji minis ter dr. Krefta je na skupni seji poslanskega in senatnega odbora za zunanje zadeve povdaril v svojem poročilu tudi sledeče: »Letos je bilo mnogoštevilnih dokazov o složnem delovanju Male aniaate. Zaradi njenega složnega nastopa v Ženevi v vseh mednarodnih vprašanjih, in končno zaradi pogajanj z Madžarsko o ravnoprav-nosti so morali utihniti glasovi, ki so se pri vsaki priliki oglašali, češ da je Mala antanta v razpadu. Nasprotno: naravne osnove te zveze se čedalje bolj krepijo".
Prvaki Samostojne demokratske stranke so obiskali dr. Mačka, da se dogovorijo v nadaljnem delu združene opozicije po programu, kakor so ga postavili na svojem sestanku vsi šefi opozicije. Enako delavni so tudi Beograjčani. Vsaka skupina iz opozicije ima redne sestanke in pretresa trenutni politični položaj.
Minister Djura Jankovič je na nekem sestanku v Beogradu rekel sledeče : „Ko smo ustanavljali JRZ, smo pozvali vse državljane, naj vstopijo in sprejmejo njena osnovna načela na-
rodnega in državnega edinsiva. člani JRZ smo načelno za sporazum, toda ne za sporazum med jugoslovanskimi narodi, ker je v Jugoslaviji samo en narod, temveč za sporazum med politiki, ki predstavljajo narod. Sporazum kakor si ga zamišlja JRZ, ne sme poglabljati razlik med posameznimi deli našega trolmenega naroda, temveč mora počasi izgladiti vse razlike, ki so ostaie kot posledice težke preteklosti".
Madžarski zunanji minister Ka-nya je v svojem zunanje političnem poročilu omenil tudi odnošaje Mgd-žarske napram Mali antanti. Rekel je, da se še ne more govoriti o pozitivnih rezultatih, vendar je vprašanje madžarske vojaške enakopravnosti bistveno že rešeno. Dobra volja Male antante obeta v kratkem sporazum. Sporno vprašanje ostanejo še nadalje manjšine. Države Male antante nočejo preko dosedanjih mednarodnih obvez v tem pogledu prevzeti nikakih novih obveznosti. Za zboljšanje medsebojnih odnosov je Madžarska pripravljena tudi na žrtve. Žrtve pa bodo morale bitj obojestranske tako, da se države Male antante odločijo, da dajo nove pogoje za rešite? manjšinskega vprašanja.
Francoska policija je aretirala že dolgo zasledovanega terorista Bud«ya. Pri njem.so našli celo zalogo orožja in dokumente glaseč se na 34 različnih imen. Največjo pozornost je zbu dilo dejstvo, da so našli pri njem načrt Marseilla, v katerem je bila začrtana pot, po kateri se je imel voziti pokojni jugoslovenski kralj Aleksander, ki je 9. oktobra postal žrtev atentata. Oblasti domnevajo, da je Buday oni drugi atentator, kateremu se je po zločinu posrečilo pobegniti.
»Problem brezposelnosti ne obstoji pri nas pri poklicnih delavc h, temveč pri tistih, ki delajo zmedo v delovnih razmerah. To so nezaposleni ljudje, ki prihajajo z dežele v mesto konkurirat poklicnim delavcem. Za te bo treba na drug način poskrbeti. Brezposelno delavstvo z ulice bo treba vračati na kmetsko delo. Saj imamo še ogromne površine neobdelane zem lje". Iz govora ministia za socialno politiko g. Cvetkoviča.
Ko so se srbski prvaki združene opozicije peljali z vlakom skozi Niš, se je zbrala na kolodvoru množica pristašev združene opozicije. Prišli pa so tudi pristaši JRZ, ki so začeli demonstrirati z vzkliki: »Dol sporazum! Dol izdajalci!" O tem poročajo beograjski časopisi.
Francoski zunanji minister Del bos bo v kratkem prispel v Beograd, da vrne obisk, ki mu ga je napravil naš zunanji minister dr. Stojsdinovič. Delbos bo potoval z istim namenom tudi v Prago, Varšavo in Bukarešto. To priložnost bo francoski zunanji minister izkoristil, da obširno vzame v pretres vsa vprašanja, ki se tičejo varnosti v srednji Evropi.
Angleški lord Halifaks, ki je v vladi predsednik kronskega sveta, namerava priti v Berlin na daljši razgovor z Hitlerjem. Oba državnika se hočeta temeljito pomeniti o vseh spornih točkah v angleški in nemški zunanji politiki. Razpravljala bosta predvsem o kolonijah, ki jih je Nemčija zgubila po svetovni vojni.
V proslavo premirja in konca svetovne vojne so se v Franciji in Angliji vršile velike svečanosti. Ob tej priliki je prišlo v Angliji do precejšnjih neredov. Najbolj mučen je bil prizor v Londonu. Ko je angleški kralj stal
pred spomenikom padlih junakov in je nastopil dveminutni molk, je prodrl kordon neki moški in zaklical proti kralju: »Hinavci! Vi pripravljate novo vojno!" Moža so seveda zaprli, predvsem zaradi tega, ker ga je hotela razjarjena množica linčati. Pozneje so ugotovili, da gre za nesrečneža, ki je po begnil Iz neke bližnje umobolnice.
Bivši angleški ministrski predsednik Ramsay Macdcnaid je na potu v Ameriko umrl. Zadela ga je srčna kap. Preden se je odpeljal je rekel, da se odpelje na svoje prve počitnice v življenju. Bil je zelo sposoben državnik In vsa Anglija žaluje za svojim velikim sinom.
Bodoči proračun češkoslovaške republike bo mnogo večji kot dose danjl. Za vojaške namene je iz rednega proračuna predvidenih 2098 milijonov, iz izrednega pa še 2360 milijonov, tako da je skupno določeno za narodno obrambo okoli štiri in pol milijarde čeških kron.
Pretekle dni so se v angleški prestolnici Londonu mudili bolgarski kralj Boris s kraljico Ivano, soproga jugoslovenskega kneza Nj. Vis. knegi-nja Olga, grški kralj Jurij, romunska princesa Helena in grška princesa Marina. Vsi ti so bili gostje angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete.
Pri nacionalistih v Španiji je trenutno 50—60 000 prostovoljcev. Sedaj so jih začeli odpoklicati iz obeh taborov. Mnogo ruskih prostovoljcev, ki so se borili na strani španskih komunistov, je že odpotovalo domov-Ostalo jih je približno še kakih 8000. Na strani nacionalistov v Španiji je približno 10-krat toliko prostovoljcev, kakor na strani republikanske vlade.
Japonci so slednjič štrli odpor Kitajcev v mestu Šanghaju. Kitajci so se morali umakniti daleč v notranjost države. Kljub velikim izgubam, ki so jih utrpeli Kitajci, pa izjavlja njih vojskovodja, da so se umaknili le iz strateških razlogov. Istočasno opozarja, da se kitajska vlada ne bo spustila v ni-kaka mirovna pogajanja in niti v premirje z Japonci, dokler bo en sam japonski vojak stal na japonski meji. Položaj v katerem se nahaja Kitajska in izjave, ki jih podajajo Kitajski voditelji, spominja v marsičem na abe-sinsko žaloigro.
Predavanja Prekmurskega muzejskega društva.
Da zanese med najširše sloje misel o ciljih In namenih Muzejskega društva, razširi poznavanje naše zgodovine ter sploh nudi zlasti sobočkemu občinstvu nekajjsplošno kulturnih predavanj, se je Prekmursko muzejsko društvo odločilo, prirediti v svojem novem poslovnem letu 1937—38 vrsto predavanj iz lokalne zgodovine, politične, kulturne in soc alne, ter vrsto predavanj splošno izobraževalne vsebine. Taka predavanja bodo med drugim: Pota, cilji in nameni Prekmurskega muzejskega društva, Iibrana poglavja iz preteklosti Slovenske krajine, Sobcta in njenajpreteklcst, Razvoj šolstva v Slovenski krajini, Slovenski pisatelji, France Prešeren, Slovenska umetnost, nekaj predavanj iz zemlje-
plsja in narodopisja itd. Prvo predavanje se bo vršilo 25. novembra. Predava predsednik PMD pref. V. Novak o Potih in ciljih PMD. Predavanje spremljajo številne slike iz narodopisja, narod, umetnosti, slike šeg in ljudskih navad. Vstopnina je Din 1, za dijake prosto. Vsa predavanja se bodo vršila v gimnaziji v 1. nadstr. ob 8 Z7ečer. — Obenem že opozarjamo na drugo predavanje, ki se bo vršilo 16. decembra ob isti uri istotam. Predaval bo, tudi ob skioptičnih slikah, g dir. ing. Zobec o Pragi in češki. Nadaljnja predavanja bo društvo še oznanilo. Vabimo vse soboško meščanstvo in prebivalstvo, da se udeležuje teh predavanj, ki bodo ž:vahna, zanimiva in poljudna. Naj bi to bila nekaka naša Ljudska univerza.
Propagandni veier v Murski Soboti.
Društvo »Soča" v Murski Soboti se prav toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je »Koroški večer" moralno in gmotno tako dobro obne-sel. Posebno zahvalo izreka g. Tušu, ki je s svojim zborom dosegel v požrtvovalnosti za skupno narodno stvar tako lepe uspehe, bodisi v narodni pesmi ali pa v umetni skladbi. Odločna volja inteligence in zavednost naših kmetskih fintov in deklet, je premagala vse ovire in kronala večer kakor smo pričakovali.
Iskreno zahvalo izrekamo g. L*.hu in vsem njegovim mladim sodelavcem mladinskega orkestra. Zahvala ne bi bila popolna, ako bi ne omenili g. Nišelvicerja, deklamatorje in solista g. Gerbeca.
Oceno predavanja dr. Felaherja prepustimo javnosti, ki ga je med govorom nagradila z dolgotrajnim pleskanjem.
Pravtako prepustimo javnosti, da izreče mnenje, ali je bil »Koroški večer" potreben?
Domače \?esči
—	Hudobne poškodbe. Izmed sad nik dreves ob državni cesti Murska Sobota—Martjanci je mnogo poškodovanih. Hudobnež, ki je drevesa odsekal ali nasekal, gotovo ne spada med kulturne ljudi. Disiravno je naše ljudstvo za napredek dovzetno, se vendar najdejo osebe, ki s sekanjem obcestnih dreves vidno onečaščajo dober glas našega naroda. To so izrodki in je potrebno, da se jih izsledi in strogo kaznuje.
—	Prvovrstni krompir iz mojega posestva 100 kg. Din 60.—. Naročilo se sprejme v trgovini L. FRIM, M. Sobota.
—	Dvoletno jamstvo tudi na rabljene radioaparate RADIO NEMEC.
DOPISI:
— Cankova. Pred meseci smo poročali, da je občinski odbor sklenil zidati občinski dom. Takoj nato se je začelo z dovozom stavbnega materi-jala in z drugimi pripravami. Danes pa poročamo, da je stavba v sirovem stanju gotova in pokrita. Prepotreben občinski dom je enonadstropno poslopje. Nadstropje je določeno za občinsko pisarno, za seje občinskega odbora in uprave, pritličje pa bo za gasilsko četo in njeno orodje. Upamo, da bo v prihodnji pomladi poslopje popolnoma dograjeno in predano svojemu namenu. Največje zasluge za zgradnjo občinskega doma ima predsednik ob-
Amalija Izgoršček, Kranj
Kako se lahko varčuje v gospodinjstvu
Ne kupuj dragih slaščičarskih izdelkov, ki so za oko zelo vabljivi, a je vse tako umetno narejeno 1 Pripravi sladice doma, ker boš potem mnogo ceneje izhajala in bo vse bolj izdatno in okusno. Kruh dela skoro vsaka varčna gospodinja doma: speče ga doma ali ga da peku v peč. Poleti, ko je vroče, se kruh rad skvari že po dveh dneh, tako da ni za nobeno rabo. Da to preprečiš, predaj na vsak kilogram moke 1 malo žlico kisa, ko moko oso-liš. Potem imaš lahko kruh 1 teden, ne da se ti skvari; na okusu se ne pozna niti najmanj, da si dodala kis. Mi vedno tako delamo.
Ker gospodinje poleti nerade mnogo kurijo, priporočam, da kupite malo več kosti in si skuhate juho za par dni, če ste vajene jesti vsak dan mesno juho, ker je dosti takih oseb, katerim kosilo ni kosilo, če ni juhe. Pripominjam pa izrecno, da morate hra» niti juho na hladnem, zračnem prostoru; če takega nimaš, postavi lonec z juho v mrzlo vodo in ga pokrij s sitom, vodo večkrat menjaj in vso juho prevri vsak dan. Na ta način si juho lahko ohraniš 4—5 dni, kar sem že preskusila. Kuhala sem za nekega člana rodbine, ki je bil zelo natančen, pa ni pripomnil niti enkrat, da bi bila juha slaba.
Jedi ne zavržem prav nobene, razen krompirja, ki je le v solati s oljem in kisom dober, četudi je postan. Vsaka
jed, ki ostane, se spravi na mrzel prostor, a mora se temeljito prevreti vsak dan, če se ne porabi takoj. Mleko lahko na ta način obdržiš po par dni, če ga vsak dan prevreš in hraniš na hladnem prostoru' Le če je mleko že v bistvu skvarjeno ali če ga pustiš ne-zavretega stati in še celo na gorkem štedilniku, se ti zasiri. Ta sir pa lahko zopet porabiš za razne jedi.
Sploh velja za vsa jedila pravilo: hraniti jih na mrzlem, zračnem prostoru brez mrčesa in jih prevreti vsak dan. Sem občutljiva na želodcu, pa mi ni še nikdar škodovala nobena taka jed. Ako kuhaš fižol, ki je tako priljubljena jed, če je zmešan s solato, je dobro, če poliješ fižol, ko je popolnoma ohlajen, s kisom, tako daje fižol ves v kisu. Tudi v olju se izvrstno drži, a to je precej drago. Tako
imaš vsak dan skupaj s solato kuhan fižol. Kadar kuhaš juho, skuhaj še fižol, ko itak že zakuriš, če si količkaj spretna, napraviš potem, ko imaš že kuhano juho in fižol, v 1—1 in pol ure prav dobro kosilo, če odpreš sardine, ki so v pločevinastih posodah, in če ne porabiš takoj vseh, jih moraš takoj zložiti v oglato stekleno ali porcelanasto posodo in naliti olja nanje, tako da so vse v olju. Ako braniš ribice v isti pločevinasti posodi (škatli), se ti hitro skvarijo, in se lahko zastrupiš, če poješ take sardine.
Opazujem gospodinje, ki imajo cele zaboje smeti in odpadkov. Pa vendar tega ni treba. Kadar imaš dober ogenj, daš vse odpadke od pripravljenih jedil kakor tudi smeti v ogenj in potem nimaš drugih smeti kot pepel ali kvečjemu nezgorljive predmete. Tako imaš dosti manj sitnosti s smetarjem in manj navlake.	(Dalje)
čine g. Vogler Viktor s svojim občinskim odborom. Po dograditvi občinskega doma bo treba skrbeti za zidavo stanovanjskega poslopja, kajti pomanjkanje stanovanj je pri nas zelo občutno. Številne družine državnih us lužbencev potrebujejo primerna stanovanja, ki jih pa pri naših občanih ne dobe. Tovrstno poslopje bi se v do-glednem času z vplačanimi najemninami izplačalo in bi bilo poleg tega tudi v okras naši občini.
preselitev:
Dr. VUČAK ŠTEFAN, banovinski zdravnik v Murski Soboti se je iz
Kolodvorske ulice preselil v svojo novo hišo v parku.
—	Vančavas. Poleg drugih vesnic smo tudi mi letos mnogo trpeli radi poplav. Debel, ki teče v neposredni bližini naše vasi, je večkrat prestopil bregove in poplavil našo vas. To bi se lahko do gotove mere priprečilo, če bi bil potok izkopan, izravnan in očiščen. Toda le težko je naše občane spraviti do takšnega dela, ko jim pa voda prileze v dvorišče in po vrtovih tožijo in jadlkujejo radi poplave, nočejo pa razumeti, da so tega zla v mnogočem sami krivi. Tam ob brvi, kjer Debel teče črez cesto, se velikokrat voda tako na široko razlije, da je vozovni promet proti Tišini in v nasprotno smer nemogoč. Razlije pa se zato, ker nima voda pravilnega odtoka. Tu je neobhodao potrebno izravnati strugo, da se omogoči hitrejši odtok vode. Poleg tega je nujno potrebno, da se na tem mestu napravi most, ki bo omogočil neoviran vozovni promet, kajti občinsko cesto Vančevas— Tišina se mora vendar smatrati za zelo važno, saj je naravna vez državne in banovinske ceste. Ako so zgrajeni mostovi na drugih manj važnih mestih našega podeželja, je pač potrebno, da se most napravi tudi na Deblu v Van-čevasi, nakar posebno opozarjamo lokalne faktorje in jim svetujemo, naj se za to važno napravo čimbolj zanimajo.
—	PRAV RADI Vam predvajamo brezobvezno 20 raznih modelov,RADIO NEMEC.
—	Javna prodaja hiSe. Dne 13. decembra 1937 se bo v Gor. Petrov-cih na javni dražbi prodalo lepo poslopje z obširnim sadovnjakom, v katerem so posajena samo prvovrstna mlada sadna drevesa. Poslopje, ki je na prometnem mestu, je zelo prikladno za trgovino, gostilno ali pa za upokojence. Interesente, posebno trgovce in gostilničarje opozarjamo na tozadevni razglas na zadnji strani našega lista.
—	Katero vino je prosto trošarine ? Ministrstvo ca finance je izdalo sledeče obvestilo: Odstavek 2. člen 14. uredbe o izvajanju javnih del določno predpisuje, da mora 'proizvodnik, če je točilec pijače na drobno ali na debelo, plačevati banovinsko trošarino na vino in žganje, kar pomeni, da so te vrste prolsvodnikl zavezani kontroli, kakor vsi ostali točilci pijače. Ta določba ni dala takšnim proizvodnikom
nifcake ugodnosti glede potroška lastnega proizvoda brez plačila trošarine za hišne potrebe in do te nimajo pravice. To pa pomeni, da je vse to, kar se vnese v klet, iz katere takšen točilec opravlja točenje, zavezano kontroli in da se mora plačati trošarina. Vendar klet takega točilca, ki je v vinogradu ali v svoji stanovanjski hiši kolikor ne stanuje točilec v isti zgradbi, kjer je obratovalnica, ni zavezana kontroli, niti ni treba, da bi bilo vino in žganje v teh kleteh pod pečatom kontrolnih organov, marveč so količine vina in žganja v teh kleteh trošarine proste. To vino in žganje se lahko uporablja za hišne potrebe brez plačila trošarine.
—	Požari. D.ie 7. t. m. ponoči je požar uničil v Fokovcih stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Skupna škoda se ceni na 10.000 dinarjev. — Dne 3. t. m. ponoči je pa zgorelo g. Hujs Ludviku v Selu stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Škode je približno 15.000 dinarjev. Pri obeh požarih so domači gasilci nastopili in zabranili razširjenje ognja.
—	Trdkova. V svrho odplačila dolga, ki ga je gasilska četa ob zidavi gasilskega doma in kapelice naredila, je oblastvo na prošnjo čete in vsled priporočila občine, dovolilo sečnjo in prodajo drv na krajevni imovini; gasilski dom in kapelica pa prideta v last kraja Trdkova. Na ta način se bo gasilska četa rešila neprijetnega dolga, kar bo imelo za povod bolj krepkega skupnega delovanja v četi.
—	Prodaja posestva. Dne 29. novembra 1937 bo g. Benko na prosti javni dražbi prodal posestvo gospoda škraban Eleka v Zenkovclh. Začetek ob 9. uri pri hiši v Zenkovcih. Proda se skupno ali pa ločeno po parcelah. Interesenti naj na ta dan pravočasno dospe na lice mesta, kje bodo zvedeli vse pogoje.
—	Borejci. Društvo kmetskih fantov in deklet v Borejcih priredi dne 21. novembra 1937 plesno veselico in kmetske »Koline* v vseh prostorih gostilne g. Titan Janeza v Černelavcih. Prijatelji in znanci kmetske mladine obiščite nas in s tem podprite stremljenje kmetske mladine. — Pripomba uredništva. Radevolje objavimo to vest. čudno se pa nam vidi, da gospod Titan dopušča prireditev veselice v svoji krčmi društvu, kateremu ni bil do sedaj iz političnih nagibov naklonjen. Kaj bodo rekli njegovi politični sodelavci? Ali je to v zvezi samo z dobičkanosnostjo ali morda s preorl-jentacijo?
—	Martjanci. V neposredni bližini pokopališči se vije potok, po katerem teče voda, ki v deževnem vremenu močno prihrumi iz naših hribov. Potok je vijugast, razruvan in deloma zaraščen. Temeljita regulacija potoka je nujno potrebna, sicer bo voda v do-glednem času izpodkopala temelje mosta na državni cesti pri pokopališču. Ali se zanima kdo zatanedostatek?
—	Topolovci. Našemu mlinarju g. Sapač Alojziju je zadnja poplava napravila veliko škodo. Deloma s svo-
jimi prihranki in deloma s posojilom mu je bilo omogočeno letos napraviti črez Ledavo jez. S tem je obrat v mlinu znatno zvišal, kar je bilo ne le njemu, ampak tudi bližnjim stanovalcem, ki dovažajo zrnje v mlin, v veliko olajšavo. Toda vsled predzadnjega naliva je voda prihrumela iz naših hribov v taki množini in s tako hitrostjo, da je jez popolnoma raztrgala in odnesla. Po splošni ccnitvi znaša škoda 50.000 dinarjev.
—	Petajnci. Poznani posestnik g. Štibler Josip star. iz Petajnc, stanuje že več let pri svoji hčeri v Šratovcih. Pred dnevi je opazil, da mu je nekdo iz stanovanja ukradel 36 tisočakov in 3 hranilne knjižice. Dozdevno tatvino je naznanil orožnikom, ki so za storilci uvedli preiskavo.
—	Najavljena dedščina. Glasom govoric bo g. Zelko Vince, posestnik iz Mlajtinec, dedoval po svojem pokojnem sorodniku Zelko Ludviku precejšnjo svoto denarja. Pokojni Zelko Ludvik se je v mladosti izučil trgovske obrti pri poznanem trgovcu Ftirstu v Murski Soboti. Pred vojno je odšel v Ameriko, kje je pred kratkim kot veletrgovec umrl. Ker ni imel otrok, bo dedovalo njegovo imetje sorodstvo, med katero spada tudi g. Zelko Vince iz Mlajtinc. Zapuščinska! razprava je v teku iu obstoji upanje, da se bo dedščina v doglednem času srečnim dedičem nakazala. G. Zelko Vinciju čestitamo k naklonjeni sreči.
PRISPEL JE S+VJ&U
super za 3 valovne dolžine — na meseino odplačilo Din 205*—
2-letno jamstvo PRVE PREKMURSKE STROKOVNE RADIODELAVNICE
nemec j.f m. sobota.
Gospodarski drobiž
Kmetijsko ministrstvo je podelilo podporo banskim upravam v Skoplju, Sarajevu, Novem Sadu, Zagrebu, Nišu in v Banjaiuki za ureditev kmetijskih šol in za prirejanje gospodarskih tečajev, kjer se bo mladina vzgajala v zadružnem duhu.
V	Lipovcu pri Dolenji vasi so zgradili vodnjak edinstven svoje vrste, francoski patent, ki velja okoli 90.000 din. Vsemu prebivalstvu Lipovca je s tem omogočena oskrba z zdravo, pitno vodo tudi v primeru največje suše, saj drži vodnjak nad 150.000 hI vode.
V	letošnjem septembru so
znašali vsi državni dohodki 1.021.4 milij. din, avgusta so znašali 1.100 milij. din. Znižanje od avgusta na september je pripisovati dejstvu, da je zapadel v avgustu obrok zemljiškega davka. Državnim dohodkom v znesku 1.021 milj. din (lani septembra 919 milij. din) stoji nasproti 966.6 milij. din izdatkov in so tako dohodki pre-
segali izdatke za 54.8 milij. dinarjev.
Ceni se, da bo Evropa producirala v tekočem in prihodnjem letu 9.246.000 ton sladkorja, dočim je lanskoletna produkcija znašala 8.791.000 ton. Najvažnejši producenti sladkorja v letošnjem letu ter prihodnjem: Nemčija 2.150 (lani 1826), Rusija 2100 (1. 2000), Francija 930 (1. 881), Češkoslovaška 750 (1. 717), Jugoslavija 45 (1. 101) tisoč ton.
V Nemčiji je gospodarska delavnost zopet narasla. Vendar se je od spomladi sem zmanjšala brzina dviga. Opaža se tudi vedno bolj, da se mora gospodarski dvig na marsikaterih področjih boriti z vedno večjimi težavami.
Brezobvezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT
v majhnem blagajaiškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom Din 230 — Francoski franki 100,	„ 152-—
Amerikanski dolar 1 „	„ 46-50
Isti v čeku	1 „	„ 47-—
Kanadijski dolar 1 „	„ 46 50
Italjanska lira
Češke krone	100 „	„ 147-50
Nizozemski florin 1 »	„ 23*50
Nemška marka v bankovcih 1 kom „ 9 50 „	„ v srebru 1 „ „ 12 —
Avstrijski šiling v bankovcih 100 „ , 867 50 „ šil. v srebru in drobiž 1 „ 8-50 Magyarski pengo po 100 kom „ 900-— Urug. peso	1 „ „ 18-—
Argent. peso	1 „	„11'—
Klirinška marka (ček)	13-90—14*10
Tečaji deviz v dnevnikih.
PRODAM 10-20 mc. LEPEGA KROMPIRJA,
priporočljiv za semen. Cena po dogovoru. KARDOŠ LUDVIK, kraj Lucova, pošta Gornji Petrovci.
Ne odvpžife pregorene žarnice!
To pomeni
»a Vas ""denir!
Zamenjamo iste za nove »Patent" žarnice po naju 1*11 ceni!
Dobivajo se pri DITTRICH GUSTAV-U trgovcu z galanterijo in železnino V MURSKI SOBOTI.
Denar
vriete skozi okno,
ako kupite stare vrste peči! 4 NABAVITE SI
ZEPHIR peč
s katero kurite za
Din 2'-
24 ur.
Samoprodaja:
L. FRIM
M. SOBOTA
dCjSLA.
Jl^jf^lfRl^lP^
Gradjanski se nesportno postavila Iz prvega razreda.
Pol ducata golov In 52 min. igre.
Mura : Gradjanski 6:0 (5:0)
Slabo vreme je preplašHo gledalce, posebno nežni spol. Vseeno se je zbralo približno 200 vnetih pristašev nogometa, da prisostvuje prvenstveni tekmi med nekdanjima rivaloma.
Vsekakor smo pričakovali od gostov mnogo več. Njih klaverna igra je razočarsla publiko. Sam rezultat mnogo pove, vendar moramo pri tem ugotoviti, da je napsdalce Mure spremljala velika smola.
Mura je bila absolutni gospodar na polju in v vseh formacijah za rsz red boljša od nasprotnika.
Gole so zabili v 3. min Kukanja, v 4. min Stare, v 14. min. Čsgran, v 26. min. Kukanja, v 39. min. Adolfin v 6. min. drugega polčasa Fiesch. Gra-djanskemu je bilo dovolj, zato Izrabijo ugodno priliko, da preprečijo nadalj-no točo golov. Radi grde žalitve iz ključi sodnik kapetana gosiov Horvata, ki pa neče zapustiti terena, tako, da mora sodnik po preteku določenega časa predčasno zaključiti tekmo. Publika je radi nediscipliniranosti gostov upravičeno protestirala. Na ts ns-čin se je Gradjanski izognil katastre falnemu porszu. Razmerje ketov 7:1 ža Muro.
Ceijan ss. g. Hibacher je sodil z veliko avtoriteto. Bil je strogo korekten in objektive«?.
Pred tekmo je izročil načelnik nogometne sekcije igralcu Videnšek u spominsko darilo za njegov 150. nastop za klubove barve. Čestitamo I
Prvenstvena tabela:
1)	Železničar 10	6	1	3	31:23	13
2)	Maribor 10	6	0	4	33:21	12
3)	Mura 9	5	1	3	28:15	11
4)	ČŠK 8	4	2	2	25:15	10
5)	Rapid 10	5	0	5	14:22	10
6)	Gradjanski 9	0	0	9	4:44	0
!z delovanja Združbe trgovcev v Murski S^ofi.
Zapisnik
sestavljen na širši konferenci vseh trgovcev sreza Murska Sobota, ki še je vršila v pondeljek, dne 11. oktobra 1937 ob 10, uri predpoldne v prostorih stare kavarne pri »Kroni*. Predmet razprav na tej konferenci je bil sledeči:
Ravno kartelirana podjetja, predvsem pa tuji kapital, so lahko v nekaterih krajih dosegli, da so lahko dvignili iz denareih zavodov kapital, vloge naših vlagateljev. S tem kapitalom so pokupili naša od krize propadla podjetja, da iz njih iztisnejo naše delavce in da osnujejo nove karte-le, kar bo še huje prizadelo nas trgovce in potrošknike. Voda nam teče v grlo, ker če že v lastni hiši nismo gospodarji, postajamo v lastni hiši
sužoji tujega kapitala — kartela in zato to. ni vprašanje ssmo naše testne eksistence, to je vprsšanje našega celokupnega gospodarstva in življenskega interesa naše države.
Mnogo smo pretrpeli preden sme osnovali našo države, našo skupno hišo in zfcto ne moremo mirne duše gledati kako iienasiti karteli premišljeno delajo in rušijo ter nes ekonomsko zasužnjujejo. Tukaj nastaja vprašanje pa če je to vse tako, zakaj nt vstane nihče in ne vzdigne pravočasno glasu. Tudi na to odgovarjamo, ravno mi trgovci mali nosilci našega gospodarstva srno imel? nešteto sej, konferenc zborov in kongresov, predložili smo nešteto predlogov in rezo-lucij, predložili Rjeiodajnira nešteto predstavk, objavili v naših časopisih nešteto člankov, v katenh smo obe iodanili vso z?o, zahtevali naj se po-krenejo potrebni koraki za rešitev našega gospodarstva in našega propadanja, ali na vse to ss niso czirali oni, katerim je biia zato dana možnost, da to preprečijo, oni, katerim je narod dal pravico, da zaustavijo nadaljno propadanje s pametno gospodarsko politiko.
V	neposredni z?ezl s karteli je vprašanje tujega kapitala in zaposlitev tujcev pri nas. Tuji kapital postaja čim dalje agresivnejši in ss je znal z najbolj umazanimi sredstvi dokopati skoro v vse panoge gospodarstva. Pri tem uživa celo privilegije in izrablja našo neraciionalrto davčno zakonodajo.
Zato zahtevamo, da se zakon o kartellh, ki je hotel uvesti strego kan trolo nad poslovanjem kartelov, tudi po intencijah zakonodavca izvaja. Ker pa je sedaj veljajoči zakon toliko pomanjkljiv, da se uporablja ravno v obratni smeri kot mu je bii namen, to je ne za kontrolo, nego za zaščito kartelov, je nujno potrebna zahteva po spremembi zakona o kartelih.
Največjo vlogo igra danes v trgovini samoobramba, zato bo edino močno in kompaktno organizirano trgovstvo posameznih strok kos svojemu nasprotniku v boju proti premočnim kartelom. Zato vedno zahtevamo ukinitev kartelov in onemogočene njih pojava v kakšnlkoli obliki. Naj bodo obenem iztisnjeni vsi zaposleni iaozemci v naši državi in uvedbo kvalificirane recipročnosti.
Veleblagovnice, veliki msgacinl in industrijske prodajalnice:
V	vseh dnevnih pa tudi tedenskih časopisih čitamo vedno kritike in mnenja za in proti veleblagovn?cam in velikim magsscinom ter industrijskim pro-dajalnicam.
Ako se tudi ml poglobimo malo v vprašanje teh magacinov, pomenijo ti za male podeželske trgovce isto, kot je Bata za čevljarje in Tivar za krojače. Tudi v naši državi je že ctvor-jenataka veleblagovnica to je aTA-TA* v Beogradu, ki je pa prijavila že tudi svojo poslovalnico v Zagrebu. Popri-nas obstoječih zakonih so sicer taki veliki magacini prepovedali, vendar velja ta prepoved le še do 27. oktobra 1937., torej velja ta prepoved v
naši državi le še 14 dni in ako se ta
prepoved ne podaljša še pred 27. oktobrom tega leta, obstoji bojazen, da bedo te veleblagovnice ustanavljale svoje prodajalne po celi državi, torej tudi po najmanjših podeželskih krajih, kar bi se izvedlo vse po znanem naprej sestavljenem načrtu.
Zato zahtevatBO, naj Ministrstvo zs trgovino in industrijo izda takoj odredbo, s katero se podaljša, odeosno sploh prepove ustanavljanje veleblagovnic, ker so ti veliki magacini, ustanovljeni le z tujim kapitalom, ki cdvzenaajo na eni strani stoiisočlm našim tigovcera, njih nameščencem in družinam kruh in življenski obstoj, ter tako napravlja iz teh dobrih državljanov proktarijat, medtem ko ie zopet na dtugi strani prikrajšan državni fiskus na dohodkih pri davkih za ogromne milijone, katerih prlmanjklaj morajo zopet nadoknaditi in plačati mali trgovci in obrtniki.
Nadelje se naj prepove tudi vse industrijske prodajalne, kakor tudi ustanavljanje podružnic ali prodajalne za druge industrijcev Ktaljevine Jugoslavije, ker nam je znano, da so kakor veleblagovnice in industrije v nad irl-četrtinski večini v rokah tujega kapitala in tujih državljanov, ki odjedajo kruh ssmo našim državljanom, dočim moramo mi in smo tudi vedno pripravljeni braniti našo domovino v vseh slučajšh, a inozemci ne bodo žrtvovali zato nikdar ničesar. Tudi pri davkih na® je vsem dobro znano, kakor izgledajo njih bilance, oziroma koliko plačajo.
Zahtevamo pa tudi, da se obdav čijo vse industrijske prodajalnice na sedežih, kjer te obstojajo in po oceni davčnih odborov, kakor ss to dela z vsemi trgovci in obrtniki in da tako ne bodo temelj obdavčitve pristrižene in izumetničene bilance centralnih industrijskih uprav.
Predsednik g. Čeh poda stvarno obrazložitev k tems referatoma, orne nja zlasti kariel cementa, kvasa itd. in citira cene, ki so bile svoječasno pred ustanovitvijo kartelov z današdjimi kar-teliranimi cenam!. Vsi prisotni uočijo veliko razliko, posebno kar se tiče gradbenega materšjais, ter obsodijo obstoj kattelov, zshievajo pa, da se ti na vsak način odpravijo. Ker se pri 5. točki Karteli (zahteva po prepovedi) in 6. točki Veleblagovnice In industrijske prodajalnice ni nato več nihče javil k besedi, preide g. predsednik na 7. točko: Konzuml, nabavljalne in prodajne zadruge, kateri referat poda čian uprave g Benko Josip.
j 127/37-11.
Dražbeni oklic
Dne 11. decembra 1937 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: travniki, gozd in^njive
Zemljiška knjiga: Cernelavci.
Cenilna vrednost: 4373 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 2915 Din 66 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murski Soboti
odd. IV., dne 28./10. 1937
yjl9 s 4 sobami, kuhinjo, z vodo-^■ISSI vodom, kopalnico, veliko verando, lepim vrtom ter pritiklinami se radi selitve po ugodni ceni proda. MURSKA SOBOTA, Šolska ulica 35.
J 686/37.
Dražbeni oklic
Dne 14. decembra 1937 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive gozda.
Zemljiška knjiga: Rogačovci V2vl. št. 144.
Cenilna vrednost: 44 180 Din.
Vrednost pritiklin: 850 Din.
Najmanjši ponudek: 29 454 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opo-zarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajna sodišče v Murski Soboti
odelek IV. dne 28/10. 1937.
J 1167/37.
Dražbeni oklic
Dne 13. decembra 1937 ob 8, uri bo na licu mesta v Gornji Petrovcih dražba nepremičnin: delež do hiše, njiv, gozdov itd.
Zemljiška knjiga: Vio vi. št. 5, 49, 125, '/4 vi. št. 46, 75, 130, celi vi. št. 250 k. o Petrovci in Adrijanci, Vio vi. št. 63 k. o. Šu-linci, Vio vi. št. 154 k. o. Križevci.
Cenilna vrednost: 130.185 Din 90 p.
Najmanjši ponudek: 86.790 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti
odd. IV,, dne 4./11. 1937*
J 439/36
Dražbeni oklic
Dne 21. decembra 1937 ob 1/2 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv itd
Zemljiška kniga Rogačovci '/2 vi. št. 175, 207. 273.
Cenilna vrednost: 9882 Din.
Najmanjši ponudek: 6588 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče j Murski Soboti
oad. IV, dne 28/10. 1937.
J 555/37
Dražbeni oklic
Dne 21. decembra 1937 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 drsžba nepremičnin : hiše, njiv, gozdov, travnikov.
Zemljiška knj!ga: Veščica V2 št. 3.
Cenilna vrednost: 25 550 Din 50 p.
Vrednost pritiklin: 4580 Din.
Najmanjši ponudek: 17.033 Din 34 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
oddel. IV. dne l./ll. 1937.
J. 952/37
Dražbeni oklic
Dne 23. decembra 1937 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi šf. 18 dražba nepremičnin : hiše, gozda, njiv.
Zemljiška knjiga: Domanjšovci V« vi. št. 51, 265, 269, 270.
Cenilna vrednost: 4842 Din.
Vrednost pritiklin: 1310 Din.
Najmanjši ponudek: 3228 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Sobot!
oddel IV. dne 30 /10. 1937,