307
Svarilo kmetom, kteri v mesto nosijo sadje
na prodaj.
Prepozno je sicer za letos to svarilo, — al ker se opira na skušnje, ki so jih nektere kmetice to poletje in jesen v Ljubljani doživele, ga nismo mogli pred razglasiti. Naj bode saj dober nauk za drugo leto, in da se ne pozabi, bi bilo prav, da bi ga prihodnje leto ponovili duhovni gospodje na prižnicah.
Nezrelo sadje ni zdravo; na kmetih se ve vsako leto dosti od tega, ker griža je večidel nasledek zelenega sadja. Zato se nezrelo sadje ne sme prodajati. Mestni zdravniki morajo za to skerb imeti in čuti nad tem, da se tako škodljivo sadje ne prodaja; zato ga vzamejo takim prodajavcom in ga kakor koli pokončajo; v Ljubljanico ga pomečejo ali kam drugam; čeravno ga ne mečejo radi v Ljubljanico, da se ne pokvari še bolj kakor je že tako pokvarjena po raznih gnjusnih rečeh, bi mi svetovali, naj ga nikoli ne veržejo v vodo, ker se da že kak drugače pokončati.
Letos so večkrat nezrelih jabelk, hrušk, breskev in druzega sadja pobrali ljudem, čeravno so se jim smilili, če so začeli jokati, da so ga tako dalječ prinesli, so mogli na šrangi za-nj plačati in več takega.
Al kaj, ker bi v takih okoljšinah usmiljenje ne bilo na pravem mestu! Če si že ljudje sami sebi škodujejo, da nezrelo sadje poberajo z dreves, ktero se jim nikoli tako ne plača kakor zrelo, ker tako sadje le revni ali neumni ljudje kupujejo, — se vendar ne more terpeti, da bi si mestjani še bolezen kupovali z nezrelim sadjem.
Žalostno je res, kterega zadene, če jerbas za jer-basom gre rakom žvižgat — al kakošen nauk naj je to vsem, ki iz kmetov sadje nosijo na prodaj? — — naj le vselej zrelo sadje prinesejo! Za tako bojo več skupili  in nikoli se jim ni bati v škodo priti.
Dobro si zapomnite to, drage kmetice! ktere imamo prav radi, če pridete z lepim, zrelim sadjem, — z nezrelim vas čaka le gotova zguba in pa še pokora!