Oz urarstvo budna pri roea vrhunske usnjene pasove |#| HIRSCH ne povzročajo alergije Novo mesto, Glavni trg 16, tel. 068/25-698 UH vsi UDI Št. 39 (2302) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 30. septembra 1993 • Cena: 85 SIT Zasedli upravo, bombe pa ni bilo Stavkajoči delavci Belta so blokirali upravno zgradbo - Lažno sporočilo o bombi v upravni stavbi - Predstavniki sklada so popustili in se že pogajajo ČRNOMELJ - Presežni delavci Bella, ki stavkajo že od prejšnjega ponedeljka, ne bodo popustili, dokler ne bodo predstavniki sklada 7.a razvoj izpolnili vseh njihovih zahtev. Razmere v upravni stavbi, Kjer so stavkajoči delavci, so se močno zaostrile v četrtek, ko so preprečili dostop uslužbencem direkcije, nekdo pa je policiji sporočil, da je v prostorih, kjer zaseda stavkovni odbor, nastavljena bomba. SREČANJE LEDVIČNIH BOLNIKOV RIBNICA - Pustno društvo Goriča vasje bilo pokrovitelj in organizator srečanje ledvičnih bolnikov Slovenije, na katerem seje minulo nedeljo zbralo 160 bolnikov s širšega Ijubljanske-ga območja. Gostje so si ogledali ribniški stari grad, Miklovo hišo in nato imeli še družabno srečanje. Sicer pa društvo ledvičnih bolnikov Slovenije šteje 950 članov, žal pa ta številka še narašča. Po besedah Zvonka Grosarja, predsednika ljubljanskega društva ledvičnih bolnikov, je treba to ugotovitev pripisati dejstvu, da ljudje vse slabše živijo. Stavkajočim delavcem Belta so že pred stavko zabičali, naj v nobenem primeru ne dovolijo, da bi prišlo do incidenta, kar je upoštevala tudi stavkovna straža, ko so policisti prišli preverit resničnost anonimnega obvestila o nastavljeni bombi. Bombe v upravni stavbi seveda ni bilo, neznani izzivalec pa je najbrž želel sprožiti le nerede, ki bi omajali naklonjenost javnosti do stavke delavcev Belta. Oba sindikata, KNNS in SKEI, sta z zaporo upravne stavbe očitno ubrala pravo pot, saj so bili delodajalci hitro pripravljeni na pogajanja, o katerih prej niso hoteli niti slišati. Pri pogajanjih so sindikalistom in stavkovnemu odboru pomagali tudi predstavniki črnomaljskega izvršnega sveta. Delen uspeh so pogajalci dosegli že konec prejšnjega tedna. Ministrstvo za delo je ugodilo prvi zahtevi stavkajočih in jim popravilo nadomestilo plač za povprečno 7.212 tolarjev na mesec, na pogovore pa so pristali tudi predstavniki sklada za razvoj, zato so stavkajoči že v petek sprostili vhod v upravno stavbo Belta. V ponedeljek je iz Ljubljane prišel v Črnomelj predsednik upravnega od- SKB BANKA D,D. OBVESTILO Vse poslovne partnerje obveščamo, da od ČETRTKA, 30.9. 1993, dalje v Metliki poslujemo v novih poslovnih prostorih v poslovnem centru — naselje Borisa Kidriča. Ekspozitura je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. OBIŠČITE NAS! Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • V Mirenski dolini so ljudje vse bolj ogorčeni na 3. strani: • Pred začetkom glavne trgatve na 4. strani: • Veliko trgovin namesto ene same na 6. strani: • Bo Sevnica sprožila ustavni spor? na 7. strani: • Trapisti ponovno v Rajhenburau na 11. strai: • En vogal naj podpre država na 12. strani: • Na poti k boljšemu življenju na 24. strani: • Velika nagrada igra Dolenjskega lista I V A N J E JESENI - Prvi jesenski dan so si r vrtcu “Janko" na nul i-nsk' cest}v Novem mestu izbrali za svoj dan. V četrtek so odšli v gozd, bot r“ ' kostanj in druge gozdne sadeže, pripravili razstavo gob in naredili kn,r.° *esen- Seveda so se skupaj s tovarišicami še najbolj veselili ob peki Manja in krompirja. (Foto: J. Pavlin) bora Belta Roman Andronja. Prva pogajanja s skladom za razvoj so že obrodila sadove, saj so se z njihovimi predstavniki dogovorili, da bodo razlike med izplačanimi plačami in plačami po kolektivni pogodbi upoštevali pri lastninjenju, kar velja tudi za lanski regres; presežne delavce, ki so invalidi, sindikalni zaupniki ali samohranilci, pa bodo najkasneje v šestdesetih dneh v posebnih delavnicah. Manj posluha so imeli predstavniki sklada za razvoj za izplačilo letošnjega regresa, ki bi ga radi prevalili na podjetje Belt - Livar, s čimer se stavkajoči ne strinjajo, saj trdijo, da je sklad Bellu namesto pomoči oz. kapitalskega vložka v višini slabih dveh milijonov nemških mark dal le kredit z razmeroma visokimi obrestmi, zaradi česar si Belta ne more lastiti. Ker so se ponedeljkova pogajanja z Andronjo izjalovila, so pogajanja za dva dni prekinili. Do nadaljevanja pogajanj konec tega tedna ostajajo odprta vprašanja: izplačila letošnjega regresa, kjer so stavkajoči celo pripravljeni nekoliko popustiti, zahteva po koriščenju letošnjega dopusta in vprašanje odpravnin odpuščenih delavcev. I. VIDMAR Metka VVachter in Borut Mokrovič managerjaleta Komet najprijaznejši BLED - V četrtek, 23. septembra, je združenje slovenskih poslovnih delavcev Manager na Bledu podelilo tradicionalno priznanje manager leta. Med tremi priznanji manager leta sta šli kar dve na naše območje, dobila sta ga direktorica novomeške Krka -Kozmetike Metka Wachter ter generalni direktor 'Perm Čatež Borut Mokrovič. Tretji nagrajenec je direktor Cometa iz Zreč, Branko Pavlin. A s tem seznam “naših” nagrajencev še ni zaključen. Nagrado za podjetje, prijazno do žensk, sta letos dobila firma Komet iz Metlike in njen direktor Anton Tomc. Metka Wachter je priznanje manager leta dobila za prizadevnost, hitrost in uspešnost, s katero je Krka Kozmetika po njeni zaslugi in zaslugi njenih sodelavcev v tujini našlo nadomestilo za razpadli jugoslovanski trg. Kozmetika je izvoz povečala od 300.000 v letu 1991 na 2 milijona mark v letošnjem prvem polletju. Terme Čatež so pod vodstvom Boruta Mokroviča z racionalizacijo dela dosegle izvrstne rezultate in izjemne prihranke. Bruto dobiček so povečali za več kot 130 odst., plače v Termah pa za 15 odst. presegajo panožno kolektivno pogodbo. V metliškem Kometu je 94 odst. zaposlenih žensk. Vsa zadnja leta posluje KOMET z dobičkom in tudi letošnje leto bo zaključil s pozitivnim rezultatom. Izvozil bo za 6 milijonov mark. Za dobro poslovanje podjetja in za napredovanje žensk ima zasluge tudi direktor Anton Tomc. A. B. SLAVJE OB STOLETNICI ŽELEZNICE DO KOČEVJA - Po vsej poti od Ljubljane do Kočevja so donuičini lepo sprejeli muzejski slavnostni vlak in tudi združeni vlak železnic Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Od Ljubljane do Kočevja je slavnostni vlak vozil kar 4 ure in petnajst minut, najdalj pa je stal v Ribnici, dobro uro. Na fotografiji: s svečanosti ob sprejemu slavnostnega vlaka. (Foto: J. Primc) Pred sto leti prinesla napredek Stoletnica železnice do Kočevja - Prisrčni sprejemi muzejskega vlaka - Na 70 km ______dolgi poti je hil zdaj za kurjača na lokomotivi direktor Marjan Rekar KOČEVJE, IJUBLJANA- Take svečanosti ob železniški progi Ljubljana -Kočevje, kot je bila 25. septembra, gotovo že 100 let ni bilo. Posvečena pa je bila prav 100-letnici kočevske železniške proge. Že na železniški postaji v Ljubljani sr) lepo sprejeli vlake iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Igrala je železničarska godba iz Zidanega Mosta in plesala železničarska folklorna skupina “Tine Rožanc”, goste pa so tudi lepo pogostili. Proti Kočevju je ob 9.45 odpeljal slavnostni muzejski vlak, nato pa še združeni vlak gostov iz sosednjih držav. Slavnostni vlak so kljub dežju izredno prisrčno sprejeli najprej v Šmarju-Sap, nato pa še na železniških postajah Grosuplje, Dobrepolje, Ribnica in na končni postaji v Kočevju. Povsod so goste pozdravili domači veljaki, igrale so domače godbe na pihala, manjkale niso narodne noše, lovci, gasilci, pevci, suhorobarji in na stotine domačinov. V Ribnici, kjer je vlak najdalj stal, so k nastopom dodali še narečno in humoristično obarvano pripoved, prikaz izdelovanja suhe robe itd. Ljudje, predvsem še starejši, ki so se pred mnogimi desetletji vozili z vlakom, so bili vidno ganjeni. To pa ni veljalo le za domačine, ampak tudi za goste na vlaku. Povsod so izrekali vlaku, kije pred 100 leti prinesel v te kraje napredek, hvaležnost. Župan Gro-suplja Rudolf Rome je na primer v svojem govoru poudaril, daje Grosuplje pred 100 leti štelo le 16 hiš, Stranska vas, kjer je železniška postaja, pa še manj, danes pa je to kar precejšnje mesto, za kar gre hvala železnici. Najveličastnejši pa je bil sprejem na končni postaji v Kočevju. Domači župan dr. Mihael Petrovič je posebno Jutri bo še suho, v soboto in nedeljo pa bo nestalno vreme z občasnimi padavinami. poudaril, da je z gradnjo proge do Kočevja postalo to mesto pomembno središče, danes pa ni več tako, ker ni * Dan pred slovesnostjo ob stoletnici železniške proge Ljubljana - Kočevje so se v Ljubljani sestali visoki predstavniki slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih železnic, ki gojijo dobre sosedske odnose, sodelujejo v skupini štirih v okviru generalne skupščine UIC in se prizadevajo, da hi prc|)eljali čimveč tovora in potnikov med temi državami, se pravi med Donavo in Jadranom. Pripravljajo tudi skupno študijo o razvoju železnic na tem območju. primernih prometnih povezav z drugimi središči v občini in zunaj nje. Za njim je spregovoril republiški minister za promet Igor LJmek, ki je PIVO - TEKOČI KRUH NOVO MESTO - Zadnji petek in soboto je bil v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu strokovni seminar z naslovom Pivo, tekoči kruh, ki so ga pripravili republiški Zavod za šolstvo, novomeška gostinska šola in Pivovarna Union. Seminarja so se udeležili učitelji strokovnih predmetov iz vseh slovenskih gostinskih šol. REVOZ IN NJEGOVI DOBAVITELJI 1J UBIJ ANA - Včeraj je novomeški Revoz v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije v Ljubljani sklical sestanek s svojimi sedanjimi in morebitnimi bodočimi dobavitelji. Beseda je tekla o razvoju odnosov z Revozovimi dobavitelji v prihodnjih letih. Na pogovor so povabili več kot 40 slovenskih podjetij. med drugim dejal, da bo Slovenija posodobila tudi železniške prometnice. Domačine, goste in železničarje sta pozdravila in se jim zahvalila za lep sprejem še župan Celovca Leopold Guggenberger in predsednik kočevskih Nemcev (Kočevarjev) v Celovcu Viktor Mihitsch. Po svečanosti na železniški postaji, kjer je bila v posebnem starinskem vagonu razstava o gradnji kočevske železnice, so gostje skupaj z domačini odšli z železniške postaje peš v mesto. Sprevod je bil veličasten. Na čelu so šle mažoretke, za njimi celovška godba na pihala, narodne noše, nato pa najvišji predstavniki republike, občin, železnic, drugi visoki gostje, gostje na slavnostnem vlaku in domačini, ki so pričakali slavnostne (muzejske) vlake na kolodvoru. Na veliko srečo je posijalo sonce, kar je še polepšalo zaključni del svečanosti. JOŽE PRIMC Revoz - največji Pomanjkljiva velikostna lestvica, ker je očitno nevarno imeti dobiček IJUBLJANA - V prehodnem obdobju, kot poimenujemo naš čas, je nevarno imeti dobiček. Kako bi si drugače obrazložili, da je kar tretjina slovenskih podjetij zavrnila željo Gospodarskega vestnika, da bi objavil lestvico 300 po izkazanem bmto dobičku v letu 1992 največjih v naši državi. Bmto dobiček je seveda boljši kazalec poslovne uspešnosti, kot je dohodek, vendar pa spada v poslovno skrivnost, ki je podjetje ni dolžno sporočiti širši javnosti. Zavoljo tega tudi lestvice največjih niso več tisto, karsonekdaj bile, in se celo najboljša podjetja nekako sramujejo vloge “paradnih konjev", ki pa so jih v prejšnjem sistemu prevzemale z neprikritim ponosom. Ob tako nepopolnih podatkih je vprašanje, če je objava močno pomanjkljive lestvice sploh smiselna, saj kaže enostransko /xxlobo, neuporabno za primerjanje. Kaj pomaga vedeti, da je Tovarna zdravil Krka na 8. mestu, čepa smejo v javnost samo imena treh podjetij, ki so pred njo (Intereuropa, Lek, Petrol), kar štiri pa svojih podatkov ne pustijo objavili. Vseeno pa še navedimo, da se od naših podjetij v seznamu “300 največjih "nahaja Dolenjka na 85. mestu. Star Brežice na 152., GIP Pionir na 170., BAS Novo mesto na 185., Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto na 220., Snežnik Kočevska Reka na 248., Komet Metlika na 269. in GG Novo mesto na 283. mestu. Verodostojnejša je lestvica 100 slovenskih podjetij, ki so lani dosegla največji prihodek. Tu je na prvem mestu novomeški Revoz, NEK Krško je 15., Krka 16., Videm 51., Pionir 69., Adria Cara-van 94. in KZ Krka 99. ML. A iriscotrha kosou Ijram (tnnpr tirljpoijr petek. 1.10. 1993 ob 21. uri JASMIN STAVROS z ansamblom petek, 1.10. NENO BELAN cSoCaja D\čilzo Sola in teden otroka Veliko je šol, v katere prihajajo otroci takšnih in drugačnih zahtev. Vsi ti otroci bodo tako ali drugače obravnavani v tednu otroka, v katerem bo spregovorjenih toliko lepih besed o prostem času, zdravju, varnosti in pravicah otrok. Ob vprašanju, čemu vse to počnemo, bodo odrasli začudenih obrazov odgovorili v en glas - za otroka vendar. I .etošnja tema pogovorov bo “Brez nasilja - za prijateljstvo". Tistih majhnih porednih Janezkov ne bo na teh pogovorih. Polni raznih pridevkov bodo še naprej ždeli v zadnjih klopeh. Le malo je otrok, ki jih v šoli ni bito kdaj strah pred spraševanjem, pred učiteljem, pred sošolcem ali skupino otrok, kijih izsiljuje. Stalen šolski strah privede do stresov, slabega uspeha, beganja. Ali je temu kriv otrok sam? Ali otroci zares vedo, kaj pomeni beseda nasilje? Na osnovni šoli v Šmarjeti smo tem vprašanjem že namenili dve uri. Na okrogli mizi smo ugotovili, da si učenci želijo prrleg urejene šolske stavbe, okolice in urejene prehrane tudi novih tehnik učenja. Želijo si izobraževanja, podobnega tistemu iz waldorfskih šol. JOŽE PEČNIK Delavci ostajajo steber turizma 2. srečanje slovenskih delavcev v turizmu in gostinstvu - Posebno ministrstvo za to področje? - Naložbe v znanje, varstvo pravic in standard delavcev KOSTANJEVICA - Slovenski turizem je letos kar uspešen, vendar akumu-lativnost tega leta ne more pokriti velikega izpada iz prejšnjih let. O tem, kaj bomo v Sloveniji naredili, da bo tudi to področje gospodarstva napredovalo, so v petek na 2. srečanju delavcev v gostinstvu in turizmu Slovenije spregovorili predstavniki ministrstva za delo in gospodarstvo, Gospodarske zbornice Slovenije, Turistične zveze in Svobodnih sindikatov. gospodarske dejavnosti je povedal, da veliko pričakujejo od strategije razvoja turizma, ki jo bodo v kratkem • Kot je povedala Danica Zorko iz Splošnega združenja gostinstva in turizma, pri nas prispeva turizem komaj 2,5 odst. k družbenemu proizvodu, medtem kuje na svetovni ravni njegov prispevek kar šestkrat večji. Ta dejavnost je tudi vodilna v svetovni menjavi in v njej dela že vsak 16. delavec na svetu. Gostinstvu in turizmu se morda ravno zaradi tega le obetajo boljši časi. Še posebej, če bo do novega leta res stopil v veljavo novi zakon o inšpekcijskih službah, če bo država zagotovila ugodnejše kredite za naložbe v razvoj ter nenazadnje, če bo turizmu namenila nekoliko več pozornosti. vzpodbudo, zato se bodo morali pris-tojni spustiti v ostro bitko za proračun. Denar je med drugim potreben tudi za usposabljanje delavcev v gostinstvu in turizmu. V krajšem času jih bo 4.000 končalo tečaje, na katerih se učijo vzpodbujati in razvijati slovensko gostoljubnost. Poleg tega 750 vodilnih delavcev spoznava, kako oblikovati kakovostno turistično ponudbo, in še 20, kako tržiti v turizmu. “Delavci bodo v turizmu in gostinstvu ostali pomembni s svojim znan- jem, strokovnostjo, osebnim počutjem in material no vzpodbudo,” je menil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Ministrica za delo, družino in socialno varnost Jožica Puhar in predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič sta tudi zato prepričana, da mora zakonodaja zaščiti pravice delavcev. “V Sloveniji je zdaj 53 tisoč delovnih invalidov, kar ni čudno, če vemo, da se delavci zaradi groženj z odpuščanjem bojijo vzeti bolniški dopust. Bolniški stalež v naši državi je bistveno nižji od tistega v Nemčiji. Ali je zdaj to prava pot? Bil sem šokiran, ko sem slišal, da pri nas vsako leto 50 ljudi umre na delovnem mestu,” je dejal Semolič. B. DUŠIČ-GORNIK obravnavali v parlamentu. Po njegovem se bo tudi Slovenija v gostinstvu in turizmu morala obrniti k družinskemu upravljanju objetov in podjetij, nadomestiti bo morala delovna mesta, preoblikovati slovensko turistično ponudbo (ne le obala, tudi mesta, zdravilišča, gore) in jo začeti tržiti. Letos so za promocijo slovenske ponudbe namenili 3,5 milijona mark, kar pa še vedno ni dovolj, da bi si Slovenija ustvarila lastno prepoznavnost (ne po Jugoslaviji). Turizem nujno potrebuje finančno D F. LA VCI IN ODGO VORNI - Udeleženci srečanja gostincev in turistov ter njihovi gosti so se med drugim tudi zavzeli, da morata turizem in gostinstvo dobiti svoje ministrstvo, če se želi Slovenija res spustiti v boj s svetovnimi tekmeci. (Foto: R. D.-G.) DEŽ IN JAGENJČKI - V soboto dopoldne je vreme krepko zagodlo članom sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. V petek je bila v Dolenjskih Toplicah 1. konferenca tega sindikata, ki šteje okoli 25.000 članov, v soboto pa so na jasi v tem zdraviliškem kraju pripravili vseslovensko srečanje članov sindikata, njihovih družin in prijateljev. Kljub dežju je na srečanje prišlo precej ljudi iz cele Slovenije, jedli so pod šotori, pili pod napuščem, ob glasbi Agropopa pa je bil tudi ples pod dežnikom lepo doživetje. (Foto: A. B.) Mariboru ostaja okoli 14 tisoč brezposelnih, v občinah mariborske oz. podravske regije pa se je število brezposelnih povzpelo že na 29 tisoč. Po ocenah in prognozah pa se bo število brezposelnih v Mariboru in regiji do konca leta prej povečalo kakor zmanjšalo. Iz dneva v dan pa se zmanjšuje tudi število tistih Mariborčanov, ki parkirajo v podzemni garažni hiši v centru mesta, ki so jo v Mariboru gradili skoraj štiri leta. Vsa ta dolga leta so Mariborčani pisali ogorčena pisma bralcev, da nimajo kje parkirati, ter se hudovali na mestne politike, zakaj gradnja podzemnih garaž ne poteka hitreje. Sedaj, ko so podzemne garaže končno zgrajene, pa skoraj nihče noče v njih parkirati, saj je za parkiranje v garažah treba plačati, za parkiranje na mestnih zelenicah pa običajno voznika ne doleti nobena kazen. Mariborska mestna vladaje zato dala nalog komunalnemu podjetju Nigrad, ki je dobesedno čez noč razmestilo po centru Maribora na desetine betonskih korit za rože in s tem onemogočilo parkiranje izven garažne hiše. Tako imajo Mariborčani sedaj v centru mesta prazno garažno hišo in obilico cvetja, vozniki pa parkirajo avtomobile pravilom zunaj centra, kjer je parkiranje zastonj. Ta presneti “slon”, ki z rilcem gradi, z zadnjo platjo pa podira, pa se je, kakor kaže, naselil tudi v številnih mariborskih podjetjih - od Metalne do Elektrokovine. V teh podjetjih namreč vsi pridno delajo, ko pride čas za plače, pa ugotovijo, da vsi skupaj niso nič ali skoraj nič zaslužili, zato tudi nimajo denarja za plače delavcem. TOMAŽ KŠELA Slon v Mariboru V tem mestu ob Dravi sproti “porušijo”, kar mukoma zgradijo MARIBOR - Za vse, kar seje te dni zgodilo v Mariboru, bi lahko rekli, daje bilo podobno obnašanju slona v trgovini s porcelanom. V prvi vrsti velja omeniti okroglo mizo o problemih zaposlovanja v Mariboru, ki jo je pred dnevi v Narodnem domu organizirala nadstrankarska organizacija, imenovana “Forum slovenske Štajerske”, ki jo vodi predsednik mariborske mestne vlade Anton Rous. Na okrogli mizi so se mariborski politiki pohvalili, da so z velikimi napori in z “usklajenim delom vseh dejavnikov mesta” v minulih letih povečali število zaposlenih v malem gospodarstvu in obrti v Mariboru za nekaj več kot 2 tisoč delavcev. Ravno v času, ko so se mestni velmožje hvalili, kakšne uspehe so dosegli na področju zaposlovanja, pa je med Mariborčane in tudi med razpravljavce za okroglo mizo o zaposlovanju v štajerski metropoli kakor strela z jasnega udarila vest, da je stekel stečajni postopek za mariborsko Elektrokovino, v kateri je zaposlenih skoraj 2200 delavk in delavcev. Tako je postalo očitno, da so se večletna prizadevanja mariborskih politikov čez noč izničila. V Za otroški dodatek Leta 1996 naj bi uvedli univerzalni otroški dodatek NOVO MESTO - Slovenski parlament bo konec septembra obravnaval predlog Zakona o družinskih prejemkih. Odločal bo o višini dodatkov in številu otrok, ki ga bodo prejemali. Danes prejma otroški datek le vsak četrti otrok, univerzalni otroški dodatek, ki bi ga dobivali prav vsi otroki, naj bi po predlogu vlade uveljavili šele leta 1998, po predlogu Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pa naj bi se to zgodilo že dve leti prej. Danes na rojstvo otroka vpliva tudi brezposelnost, nerešeno stanovanjsko vprašanje in še marsikaj. Število rojstev v Sloveniji je močno upada. Leta 1980 seje rodilo še 29.000 otrok, letos bo že 10.000 rojstev manj. Stroški družine z enim otrokom so 40 odst. večji v primerjavi s parom brez otrok. Zaradi vsega tega odbor slovenskemu parlamentu predlaga, da dosedanji otroški dodatek z novim letom poveča za 3 odst. zajamčene plače, da otroški dodatek dobivajo vsi, katerih dohodek na družinskega člana je nižji od 50 odst. poprečne slovenske plače, da se od 1.1.1996 uvede univerzalni otroški dodatek za vse otroke. Akcije po vsej Sloveniji seje lotila Žveza prijateljev mladine, zato v vseh občinah zbira podpise v podporo takšnemu predlogu. J. P. PODPISI Z.A OTROŠKI DODATEK - Za novomeško občino so podpise za podporo Odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko zbirali aktivisti Zveze prijateljev mladine. Na stojnici, postavljeni na Glavnem trgu, seje že prva dva dneva podpisalo 600 občanov, podpise v podporo pa so zbirali rudi sindikalni poverjeniki, šolarji in dntgi. V Mirenski dolini so ljudje vse bolj ogorčeni Zapleti s telefonijo KRMELJ, TRŽIŠČE, ŠENTJANŽ - Navkljub temu da so krajanom Mirenske doline že večkrat v zadnjih letih za sveto obljubili, da bodo vendarle prišli do večjega števila telefonov, in da so pri letošnjih naložbah na demografsko ogroženih območjih dali na sevniški občini prednost razširitvi telefonije v tej dolini, je tudi uresničitev tokratnih obetov v zraku. Zatika se, seveda kot vedno, pri pomanjkanju denarja. Po že peti inačici pogodbe med krajevnimi skupnostmi Krmelj, Šentjanž, Tržišče, sevniškim izvršnim svetom, PTT podjetjem Novo mesto in sestavljenim PTT podjetjem Slovenije je predračunska vrednost krajevnega telefonskega omrežja ocenjena na 182,150.000 tolarjev. Po tej pogodbi naj bi vsak interesent prispeval 2.720 mark v tolarski protivrednosti, tistim krajanom, ki so že prispevali za medkrajevno omrežje, pa bi odšteli 1.000 mark. Za razliko med enotno ceno telefonskega priključka in vplačanimi sredstvi naj bi po besedah inž. Jožeta Kolarja, sekretarja sevniškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, poštarji izdali obveznice. Slovenska vlada je z namenom, da bi zmanjšala prispevke krajanov po različnih slovenskih krajih, sprejela odlok, da morajo poštarji na že zgrajenem omrežju od 1. julija 1992 znižati povprečno ceno priključkov za 18 odst. Takrat je bila povprečna cena telefonskega priključka v Sloveniji 101.000 tolarjev, letos pa • Sevničani so zahtevali vsaj enotno ceno telefonskega priključka znotraj občine. Poslanca Franc Štirn in Stane Jazbec iz Šentjanža sta poudarila, da ni prav, ker se cena priključka drastično zmanjšuje v Sevnici, v Mirenski dolini, kjer že 6 let čakajo in imajo vsega tega dovolj, pa zvišuje. 120.000 tolarjev. PIT podjetje Novo mesto pa je L julija lani imelo ceno za priključek 140.000 tolarjev, 1. julija letos pa 169.000 tolarjev. S tem ukrepom je vlada dosegla po Kolarjevih besedah to, da celo v istem kraju ni več enotne cene za priključek, kar v Sevnici povzroča obilo razburjenja med naročniki. Povsem odprto pa je ostalo sofinanciranje občine v telefonsko omrežje. Navzlic ostrim protestom Sevni-čanov na zasedanju sevniške občinske skupščine in grožnjam, da bodo obvestili tudi pristojno ministrstvo o domnevnem neposlovnem obnašanju PTT Novo mesto, ker ta noče ali ne more nedvoumno zagotoviti, da bodo v Mirenski dolini zanesljivo prišli do Andrej Zupanc telefonov niti po že omenjeni ceni, je ostal tehnični direktor PTT Novo mesto Andrej Zupanc hladnokrven. Povedal je, daje z zagatami telefonije na Bizeljskem in v Mirenski dolini že seznanil ministrstvo. Po njegovih besedah naj bi v Mirenski dolini najprej razširili krajevno omrežje tam, kjer je pokritost naložbe z denarjem največja. Poudaril je, da je poraba impulzov na razvejenem območju novomeškega PTT podjetja za petino manjša kot v Sloveniji, da imajo 8 odst. vseh slovenskih naročnikov in petino števila naselij. To pa, kot pravi inž. Zupanc, pomeni tudi višje stroške izgradnje omrežja in njegovega vzdrževanja. p. PERC JUBILEJNI SEJEM ELEKTRONIKE LJUBLJANA - V ponedeljek, 4. oktobra, bodo na ljubljanskem sejmišču odprli jubilejni, 40. mednarodni sejem z naslovom Sodobna elektronika. Na 7.000 kvadratnih metrih razstavnih površin bo nad 400 razstavljalcev iz Slovenije in tujine, med katerimi je skoraj polovica pomembnih evropskih podjetij, prikazalo najsodobnejše dosežke na tem področju. Sejemska vrata bodo odprta vsak dan od 9. do 18. ure do vključno petka, 8. oktobra. Vstopnice bodo po 500 tolarjev za odrasle in po 300 tolarjev za dijake, študente, upokojence in invalide. Vabljeni! a n Podkupljeni policisti? Slovenska policija se je že pred časom znašla pod drobnogledom, potem ko je tedanji notranji minister Igor Bavčar uvedel v policijskih vrstah preiskavo, ki naj bi potrdila ali ovrgla domneve, da so posamezni uslužbenci povezani s kriminalci. Preiskava je še v teku in v tem je prispelo na slovensko tržišče dragocenih informacij anonimno pismo “poštenih policistov” iz Ljubljane. Glede na to nepodpisano pisanje naj bi bili nekateri visoki predstavniki slovenskega notranjega ministrstva in policijskih postaj povezani ženim od domnevnih vodij ljubljanskega podzemlja, ki se je menda pečal s prodajo mamil, trgovino z orožjem in še s čim. Policisti naj bi bili pod vplivom mafije, in to celo takšnim, da so v sumljivih okoliščinah pripomogli k izdaji nabavnega dovoljenja za orožje. Avtorji pisma poleg tega očitajo nekaterim policistom, da so ponarejali ali uničevali uradne listine o prekrških določenih oseb. V zameno za svojo naklonjenost domnevnim kriminalcem naj bi bili deležni mnogih ugodnosti. I ONE KRAJNC, obrtnik iz Sevnice: “Ko sem delal še kot avtoprevoznik, mi ni bilo jasno delo prometne policije, saj menim, da se ne bi smel dogajati primeri, ko kaznujejo denimo za preveliko obremenitev, ne da bi stehtali tovornjak. Povsod se pač najdejo posamezniki, tudi v državnih službah, ki imajo svoje muhe, prav pa bi bilo, da bi bilo tega čim manj, ker smo ljudje v zdajšnjih kriznih razmerah še bolj občutljivi.” SIMON CUCELJ, prodajalec v poslovalnici Novotehne v Trebnjem: “Policisti so v glavnem pošteni, vmes pa se v njihovih vrstah verjetno najde tudi kakšen posameznik, ki ni ravno dober zgled za to javno službo. Sam sicer s tem nimam nikakršnih izkušenj; mislim pa, da gre pri aferah, ki smo jim priča zadnje čase in v katere naj bi bilo vpleteno tudi večje število policistov, bolj za strankarski boj za oblast, ne pa toliko za resnične probleme.” TONE NOVAK, vodja Petrolovega servisa v I^očni: “Slovenski policist naj bi bil v službi predvsem človek, ki pomaga v nesreči, v stiski, ki nadzira red in skrbi za zakonitost, ki svetuje in kaznuje, če je potrebno. Nad nasilneži, srboriteži in drugimi, ki povzročajo škodo, naj bi pogosteje dvignil gumijevko. Sedanji policisti, predvsem mlajše generacije, delujejo vzvišeno, za nekatere primere jim ni mar, drugje ukrepajo pregrobo.” ANA MIHELIČ, kuharica v domači gostilni v Ribnici, pred tem medicinska sestra: “S policisti je najbolje biti v dobrih odnosih. Delajo red. Ce jih ne bi bilo, bi bilo še več nereda in kriminala, kot gaje. Tistega pisma poštenih policistov nisem brala, zato ne morem reči o njem ničesar. Tisti, ki so ga pisali, pa imajo verjetno dokaze za svoje trditve. Iz izkušenj vem, da boš dobro prišel skozi tam, kjer imaš mm DARKO MARJETIČ, vodja Agrokombinatove kleti v Krškem: “Po mojem je policistom in policiji še vedno mogoče zaupati, saj menim, da gre le za prestopke posameznikov ali včasih tudi skupin. Podobne nepravilnosti so se v policiji dogajale že od nekdaj in se verjetno še kar bodo. Pridejo pa na plan največkrat zaradi strankarskih zdrah, podobno kot druge afere, o katerih beremo zadnje čase.” TOMAŽ ZAJC, srednješolec iz Kočevja: “O policistih mislim tako, kot slišim: da niso pošteni. Do nekaterih so grobi, do drugih pa ne, žal so bolj grobi do tistih, ki niso krivi. Tak primer je doživel moj ata. Nekoč je bilo spet nekaj narobe za staro kočevsko pekarno, kjer se pogosto prepirajo in tepejo. Ata je samo stopil iz stanovanja, da bi pomiril prepirljivce, pa so ga policisti že zapisali. Potem mu je sodnik naložil visoko ka- ANTON SUPANČIČ, vodja kampa v Termah Čatež: “Nepravilnosti pri policiji so se prikrito dogajale že prej. Vedno so obstajale povezave med politiko in policijo in vedno so nekaterim pogledali čez prste. Razlika je v tem, da se zdaj to pove, za kar verjetno obstajajo politični razlogi. Menim, daje naša policija strokovno dobro usposobljena. Osebno poznam policiste, sicer na nižjih položajih, ki pošteno opravljajo svoje delo:” JOŽE KRIŽAN, kemijski tehnik iz Metlike: “Slovenski policisti bi morali biti bolj človeški, vse ljudi pa bi morali obravnavati enakopravno. Če nekdo prekorači hitrost za 5 km na uro, ga kaznujejo, nekaterim drugim pa spregledajo veliko hujše prekrške, kakršne delajo tudi sami. Policist ne bi smal biti podkupljiv. Zavedati se mora, da služi narodu in državi, ki ji je tudi prisegel.” DUŠKA TROHA-NAGODE, brezposelni varilni tehnik iz Črnomlja: “Policisti ne bi smeli delati razlik med ljudmi glede na njihov socialni položaj in poznanstva ali sorodstvene vezi. Človek, ki je nekoč napravil napako, ne bi smel biti z njo ožigosan za celo življenje. Ker je Črnomelj majhen kraj, tu po moje policisti niso podkupljeni in nimajo zveze z mafijo, čeprav bodo taki odkloni v družbi vedno obstajali in jih ni moč povsem izkoreniniti.” Pred začetkom glavne trgatve S poznimi sortami velja še malo počakati - Žametovka letos najboljše kaže - Do-sladkanje le do normalnih količin - Kletarjenje bo spet težko, kot je bilo lani NOVO MESTO - Vse tako kaže, da bo letošnja trgatev srednje poznih sort grozdja v posavskem vinorodnem območju najmanj 14 dni prej kot prejšnja leta. Zato vinogradniki lahko pričakujejo le povprečen, če že ne slab letnik, ki ga bo v mnogočem še treba popraviti, negovanje pa bo enako zahtevno kot v lanskem letu. K takšnemu stanju v vinogradih sta letos v mnogočem prispevali poletna suša in septembrska toča, v zadnjih dneh pa so se na grozdne jagode MEŽNARŠIČ -PREDSEDNIK KOMISIJE ZA OCENO ŠKODE TREBNJE - Dušan Mežnaršič, referent za obrt pri občinskem sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo, bo na predlog trebanjskega izvršnega sveta za krmilom komisije za oceno škode zaradi naravnih nesreč zamenjal dosedanjega predsednika Franca Kravcarja. Odločilno prednost je Mežnaršič dobil kot dolgoletni načelnik občinskega štaba za civilno zaščitp. naprodaj jabolka s SINIČKO KOČEVJE - V trgovini Kmetovalec M-KG Kočevje so spet poskrbeli za ozimnico, tokrat tudi jabolka s siničko sadjarstva Mirosan iz Petrovč, ki so pridelana v skladu s pravili SIPS (Slovensko integrirano pridelovanje sadja). To pomeni, da so bila pri pridelavi kemična sredstva zmanjšana na minimum. Tako sadje pa je bolj zdravo. Tnovomeske tržnice Cena gobam je v tem tednu močno padla. Kilogram jurčkov si na petko-yi tržnici lahko kupil že za 300 tolarjev, prav takšna pa je bila cena dež-nikaric. Ostale cene: jajca 13 - 15, špinača 400, česen 350, slive 150, melancane 100, paprika za vlaganje v vrečah 80, feferoni 300, solata 150, fižol 100, jabolka 60, hruške 100, radič 200 tolarjev. Pri Deladiniju je rdeča paprika 150, zelena paprika 120, banane 100, grozdje 150, limone 120, pomaranče 120, breskve 150, nektarine 200, hruške 100, korenček 100, peteršilj 200, fižol 160, solata 150 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je krompir za ozimnico 30, čebula 48, česen 210, grozdje 130, cvetača 160, zelje za ozimnico 35, rdeče zelje 35, nektarine 190, solata 120, korenje 93, lubenice 45, peteršilj 180, radič 150 in jabolka 45 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 153 do tri mesece starih in 68 starejših prašičev. Prvih so Prodali 97 po 240 do 280 tolarjev, drugih pa 24 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže. kanal TUDI PRI VAS DOMA Od 28. avgusta na 69. kanalu. Janez Miklič štiridesti v na Švedskem Na svetovnem prvenstvu v oranju oškodovan HELSINGBURG - Janez Miklič iz Gorenjih Kamene pri Novem mestu je zaradi nesporazuma s sodniki na svetovnem prvenstvu v oranju na Švedskem zasedel šele 40. mesto med 58 orači iz 29 držav. Brez kazenskih točk, ki naj bi mu jih sodniki dodelili po krivici, bi bil uvrščen na 32. mesto. Miklič se je za nastop na svetovnem prvenstvu pripravljal v Lendavi skupaj z drugim slovenskim reprezentantom Jo- • V Pesnici pri Mariboru jc bilo v soboto državno prvenstvo na katerem seje izkazal tudi dolenski prvak, Janez Čebular, dijak grmske kmetijske šole, kije z drugim mestom le za las zgrešil nastop na svetovnem prvenstvu prihodpje leto. žefom Režonjo iz Velike Polane pri Lendavi. Na svetovno prvenstvo sta prispela le dva dni pred začetkom tekmovanja, medtem ko je svetovna prvakinja, 17-letna Avstrijka, na prizorišču tekme vadila kar dva meseca. Vsi tekmovalci so nastopali z enakimi traktorji in plugi, ki pa jih Slovenca nista bila vajena, zato sta bili njuni uvrstitvi pričakovani. Devetintridesetletni Janez Miklič tekmuje v oranju že celih 18 let in mu je 40. mesto na svetu njegov največji uspeh. Uspešno pa že nastopa tudi njegov sin. J. Ž. Kmetijski nasveti Koza ni več znak revščine Koza je bila nekdaj simbol revščine in najbrže je tudi to pripomoglo, da smo v petdestih letih kar z zakonom kozjerejo prepovedali jn tako ubili več muh na en mah. Kaj zato, če smo skorajda uničili kmetijsko panogo, ki še ima svoje mesto v najbolj bogatih deželah, kot je denimo Francija, in ga celo krepi. Reja koz tudi v strokovnem Pogledu zelo napreduje in nič posebnega ni tam molznica z nad tisočlitrsko letno laktacijo. Naše vedenje o kozjereji se je dolga leta nanašalo na dosežke domače balkanske koze, ki so bili kaj skromni. Kozliček in 150 litrov mleka na Jeto, takšno je bilo povprečje, od katerega ni bilo mogoče pričakovati bogastva. Sodobne pasme so nekaj povsem drugega, takoj pa je potrebno pristaviti, da so tudi zahtevnejše. Bodičasti grmi in kabrnki leske več ne zadoščajo. Koza intenzivne pasme, ki daje okrog 800 litrov •nleka na leto z visokim odstotkom tolšče, zahteva kakovostno voluminozno krmo, močno krmo in vitaminsko-rudninske dodatke. Tako kot krava tudi koza pri gobcu molze. Čeprav tudi ekstenzivna reja koz prinaša nekaj dohodka, je Priporočljivo, da se rejci lotijo le intenzivne reje, kvečjemu še polin-fenzivne. V ta namen je treba izbrati tudi prave pasme. Poznamo dva bpa koz: sanske in smaste. Med kozami sanskega tipa strokovnjaki Priporočajo sansko kozo, francosko sansko kozo, belo nemško ople-rnenjeno kozo in belo izraelsko sansko kozo, med kozami srnastega bpa pa smasto švicarsko kozo in francosko alpsko kozo. Za polinten-riven način reje, v kateri dosegajo živali okrog 5001 mleka na leto, ob tem pa še 2 do 3 kozličke, priporočajo malteško, nubijsko in murcijsko Pasmo. Po zaslugi Zveze kozjerejcev Slovenije, ki ima svoj sedež v Sevnici, ^ je reja koz začela vnovič širiti tudi v naši državi. Če se bo držala strokovnih navodil in izbirala prave pasme, ne bo prispevala k revščini, marveč k bogastvu. Inž. M. LEGAN spravile še ose in ptice; prevelike količine dežja so krive, da jagode pokajo. Prenekatere sorte je napadla tudi gniloba, ponekod pa se je pojavilo sušenje pecljevine, tako daje grozdje pričelo kar samo trgati in padati na tla. Vse to so vzroki, ki so mnoge vinogradnike prisilili, da so svoj vinograd že obrali. Količinsko so verjetno pridobili, kakovosti pa ob prezgodaj obranem vinogradu ni pričakovati. Dodatek sladkorja da moštu in bodočemu vinu lahko le alkohol, tistega, kar daje vinu žlahtnost, pa se tako ne bo dalo doseči. Kljub takšnemu stanju v tem tednu datum za glavno trgatev v posavskem rajonu še ni objavljen. Žametovka, frankinja, laški rizling, krajevina in še nekatere pozne sorte v mnogih vinogradih še kljubujejo. Rok za njihovo trgatev lahko pričakujejo prve dni oktobra. Komisija, ki jo vodi mag. Mitja Kocjančič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, je letos vložila veliko naporov pri spremljanju dozorevanja grozdja v posavskem rajonu. Na deluje že od 17. avgusta. Ta čas so jemali vzorce na več kot 100 mestih, da kemijsko analizirajo in določijo čas trgatve za posamezne sorte. Tretjega septembra je bil rok za trgatev portugalke, 14. septembra za chardonnay, 17. septembra za beli pinot, sauvignon, sivi pinot in traminec, zeleni silvanec, ponekod v bizeljsko-sremiškem okolišu pa so že 21. septembra dobili rok za trgatev frankinje in laškega rizlinga. Tri dni^kasneje je bil rok za trgatev rumenega plavca, renskega rizlinga in šipona ter kraljevine na krškem območju. Sredi tega tedna je pričetek trgatve tudi v Beli krajini. Žgodnje sorte so tudi tam že v kleteh, 30. septembra pa je izdano dovoljenje za trgatev frankinje in laškega rizlinga; kraljevina in žametovka naj bi šli v mlin prve dni oktobra. Po besedah mag. Nemaniča lahko letos prav od žametovke pričakujemo kakovosten letnik metliške črnine in roseja, na Dolenjskem pa cvička, katerega glavna sestavina je prav ta sorta. Tudi na bizeljsko-sremiškem koncu bodo mnogi vinogradniki še počakali z glavno trgatvijo poznih sort, saj po zagotovilu enologa ing. Zdravka Mastnaka tudi letos pričakujejo kakovostno letino. SPREMLJANJE DOZOREVANJA GROZDJA - Bizeljsko-sreroiški okoliš: meritve opravljene 20. septembra v Orešju, Sromljah, Drenovcu, Pišecah, Sremiču in Janževi gori. Sorta renski rizling šipon modri pinot laški rizling žametovka Dolenjski okoliš - meritve opravljene 21. oktobra na Trški Gori, Pleterskem hribu, Gradišču, Bočju, Zavodah, Nemški vasi, Zadragi, Stari gori: Teža 100 jagod g Sok 100 jagod ml Sladkor pH Oe Skupno tit. kislin g/I Vinske kisline g/i Čas trgat. % alk. 110 73 62 3,0 7,4 5,6 24.9. 7,5 218 141 67 3,0 8,9 6,5 24.9. 8,5 114 74 82 3,1 9,4 7,1 24.9. 10,6 135 86 84 3,2 7,2 6,1 21.9. 10,9 282 198 75 3,2 6,3 5,1 9,4 frankinja kraljevina laški rizling žametovka Belokranjski okoliš in Stražnjem Vrhu: 170 98 73 9,9 28.9 9,5 195 126 72 8,8 23.9. 9,5 160 99 71 9,8 9,4 215 128 60 11,5 7,3 meritve opravljene 21. septembra na Vinomeru, Vidošičih rumeni muškat 123 78 70 3,1 7,4 6,1 30.9. 8,8 frankinja 161 102 68 3,2 7,4 6,1 30.9. 8,5 laški rizling 145 -95 79 3,2 7,2 5,9 28.9. 10 žametovka 287 204 64 3,1 7,8 6,3 7,9 Na koncu strokovnjaki iz Kmetijskega inštituta Slovenije svetujejo, da sorte, ki niso dosegle normalne stopnje sladkorja, dosladkajo, vendar samo do normalnih količin, ki so predvidene za posamezno sorto. JANEZ PAVLIN EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Letos na voljo več podatkov za kletaijenje V naših razmerah poleg kakovosti grozdja dva tehnološka ukrepa odločata o kakovosti vina, in sicer: pravilno žveplanje in uspešno vodenje alkoholnega vrenja. Da bi pravilno žveplali že mošt in kasneje vino, moramo imeti podatke o sestavi grozdja in vina. Letos so na voljo v javnih občilih bogatejši podatki o sestavi grozdja sort, ki imajo razpisane roke za trgatev. Kmetijski inštitut Slovenije objavlja poleg običajnih podatkov, kot so sladkorna stopnja in skupne kisline, tudi indeks zrelosti, pH in vinsko kislino. To so dragoceni podatki za uspešno kletarjenje novega letnika. Kako si lahko z njimi pomagamo? Navajamo vpliv pH na žveplanje. To je podatek tako imenovane aktualne kislosti v tekočini, ki v veliki meri vpliva na učinkovanje dodatnega žvepla v moštu ali vinu. Navajam primer, koliko žvepla je recimo v moštu aktivnega, če ga dodamo 50 mg/l. Samo aktivno žveplo ovira nevarne mikroorganizme. Vpliv pH vrednosti na količino aktivnega S02: pri pH 2,8 3,0 3,2 3,4 S02 mg/l 4,8 3,03 2 1,25 Podatki o pH (kislosti) posameznih sort, ki jih navaja KIS-Ljubljana za letošnji letnik, se gibljejo med 2,8 do 3,4. Zato se moramo, če hočemo natančno žveplati, da bo koristilo kakovosti vina in da ne bomo brez potrebe strupih vina z žveplom, ozirati na kislost posamezne sorte. Recimo: 1 žveplenica pomeni pri vinu, ki ima pH 3,0, več kot dve žvepleni-ci na 1 hi pri vinu, ki ima pH 3,4. Redke so sorte, ki imajo letos pH pod 3,0. To pomeni, da moramo letošnji letnik močno žveplati. Žveplo, ki ga damo pred začet- kom alkoholne fermentacije, ni za naše zdravje toliko škodljivo kot žveplo, ki ga dodamo kasneje, ko vino zdravimo. Beli mošt, ki smo ga žveplali pred alkoholnim vrenjem sproti, ko je tekel iz preše v sod, ne bo rjavel pred prvim pretokom. Količina žvepla pa mora pa biti večja, če je temperatura mošta višja, recimo čez 20° C. Pri tej temperaturi so zelo dejavne bakterije ocetnega in mlečnega cika. Žveplasti pripravki, ki so nam na razpolago, so v glavnem v teh oblikah: • žveplenica (trak) • 5-odstotna tekoča razstopina H,SO, in • kalcijev metabisulfit (tokobran) Ena žveplenica na 1 hi pomeni približno 25 mg/l S02, če ga z načinom natakanja v sod preveč ne preženemo. En deciliter 5-odst. raztopine H SO, hi (tekoče žveplo) pomeni 50 mg/l S02 na liter. Torej dve žveplenici sta eno-vredni 1 del tekočega žvepla. Pri pripravku tokobran je aktivnega SO, polovica od teže praška v vrečki. Če tehta 10 g, pomeni, da je enakovreden 1 del tekočega žvepla. Ni se treba bati, da bo mošt zaradi žveplanja težje vrel. Nasprotno, zanesljiveje bo vrel in tudi povrel. Žveplo prežene iz mošta bakterije in divje kvasovke, ki ovirajo žlahtne kvasovke. Toda žlahtnih ni več dovolj na našem grozdju, zato jih moramo dokupiti. V vseh zadružnih kmetijskih apotekah se dobijo, zato ne tvegajmo brez njih. Nobena gospodinja, ki se pripravlja za peko kruha, ni brez kvasa, čeprav je v kuhinji toliko krušnih kvasovk kot v zidanici vinskih. Brez dodanih kvasovk se mnogim zgodi, da pridelajo komaj užitno vino. Ako ni časa za pripravo kvasnega nastavka v pasteriziranem moštu, pa vsaj povečajmo dozo! Vsaj 20 g/hl raztopite v mlačni vodi (40° C) in prej kot v pol ure dodajte v mošt. mag. JULIJ NEMANIČ Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto tel. (068)24-132 — grelci za mošt - DICURAN FORTE Delovni čas: vsak dan od 8. — 19. ure sobota od 7. — 13. ure Uspeh naših traktoristov Dolenjca sta bila na državnem prvenstvu oračev ekipno druga, Belokranjca pa tretja PESNICA - 24. in 25. septembra je bilo v Pesnici pri Mariboru drugo državno prvenstvo v oranju, ki se ga je udeležilo enajst ekip s po dvama tekmovalcema. Tekmovanje sta organizirala kmetijsko-tehnična komisija Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Kmetijski zavod Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice, Cesta prvih borcev 9, Brežice, razpisuje na osnovi Zakona o graditvi objektov (UL SRS št. 34/84), Pravilnika o načinu in postopku oddaje graditve objektov (UL SRS št. 27/85) JAVNI RAZPIS za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije za vodovod GLOGOV BROD - ARTIČE. 1. Investitor je Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice, C.P.B. 9, 68250 Brežice. 2. Predmet razpisa je izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije za vodovod Glogov Brod - Artiče, ki obsega: - idejno rešitev, - lokacijske osnove, - projekt PGD, PZI. Število izvodov, ki se dostavijo investitorju, je 6. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne na sedežu podjetja investitorja vsak delovni dan od 7. do 15. ure, tel. 64-631, Ogorevc Miha, cena razpisne dokumentacije 10.000,00 SIT. 4. Lokacija predvidenega objekta se nahaja na območju občine Brežice med naselji Glogov Brod in Artiče. 5. Roki izdelave: idejna rešitev in lokacijske osnove v roku 1 meseca po podpisu pogodbe, PGD in PZI v roku 1 meseca po pridobitvi lokacijskega dovoljenja. 6. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika - najugodnejša cena, reference, rok izvedbe, plačilni pogoji. Ponudbe je treba oddati v roku 15 dni po objavi na naslov: Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice, C.P.B. 9, z oznako PONUDBA ZA RAZPIS - v zaprti ovojnici. Izbor najboljšega ponudnika bo izvršila komisija v roku 15 dni po prejemu ponudb in z izborom obvestila ponudnika. O času odpiranja ponudb bomo ponudnike obvestili pisno. Ta razpis se objavi v Dolenjskem listu. 7. iz Maribora, pokrovitelj pa je bil kmetijski minister dr. Jože Osterc. Orači so se pomerili v oranju strnišč in ledine. Pri oranju strnišč je bil z 205 točkami najboljši Anton Filak iz belokranjske ekipe, drugi prav tako Belokranjec Peter Starašinič, medtem ko sta bila Dolenjca Janez Čebular peti in Sandi Darovec sedmi. Pri oranju ledine je bil Čebular prvi, Starašinič peti, Filak sedmi in Darovec dvanajsti. V skupni uvrstitvi posameznikov je bil Čebular tretji, Filak peti, Starašinič šesti in Darovec deseti. Svetovnega prvenstva na Dunaju se bo udeležila ekipa iz Pomurja, ki se je najbolje odrezala. Ekipno je bila dolenjska ekipa, ki jo je vodila Slavka Zalokar, druga, belokranjska, ki jo je pripravljal inž. Igor Hrovatič, pa tretja. NIKOLA PADEVSKI • Politiki se obnašajo do nas, kot da bi bilo volilno truplo, ne telo. (Večer) • Nekoč, ko smo še kaj imeli, smo bili tovariši. Danes, ko nič nimamo, smo gospodje. (Tone Urbas) HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Vonj in okus po ajdi V vzhodnih predelih Azije gojijo ajdo že od 10. stoletja in od tam tudi izvira. Nemški zapisi omenjajo ajdo kot udomačeno rastlino šele leta 1436, po vsej Evropi pa se je razširila v 16. stoletju. Imenovali so jo saracensko žito ali žito nevernikov. Ajda ima po svetu zelo veliko imen in tudi slovenska beseda ajda je tujega izvora. Pri nas gojimo predvsem domače vrste ajde. Ta rastlina ne potrebuje posebno dobre zemlje, pač pa zahteva dosti vlage. V Beli krajini so včasih želi vsi mladi v vasi, enkrat pri enem, drugič pri drugem gospodarju, ponoči, ob luninem svitu. Po končanem delu so se pogostili z ajdovo potico in vinom. Iz zrna so delali pšeno in moko. Ajdovo kašo so kuhali v juhi in jo devali v krvavice. Pekli ali kuhali pa sojo zelo pogosto na mleku in jo jedli za večeijo. Iz moke so delali žgance s krompirjem, dodali so še kislo zelje in klobaso. To je bila dolgo časa jed le za bogatejše sloje ljudi. Ajdov kruh, imenovan ajdovnik, so jedli na Dolenjskem le siro-mašnejši. Na nekdanjem Kranj- skem so za določene praznike pripravljali ajdove kolačke iz poparjene moke in pa medene kruhke ali lect, katerih izdelava sodi med etnološke znamenitosti. Njihova glavna vsebina je bil ajdov med. Za pripravo MEDENEGA KRUHKA potrebujemo 250 g ajdovega medu, 450 g ržene moke, 5 dag jelenove soli, malo cimeta, zmletih klinčkov in zmletega oreška. Vse sestavine zgnetemo v testo, da postane gladko in voljno, toda še vedno čvrsto. Testo naj počiva en dan. Nato oblikujemo figure, jih zložimo na pomazan pekač in pečemo 75 minut v ne prevroči pečici. To pecivo je dolgo časa obstojno. Zdrav jesenski posladek so JABOLKA Z MEDOM. Pripravimo 1 kg sočnih jabolk, 300 g ajdovega medu in 2 dl limoninega soka. Jabolka olupimo, grobo nastrgamo ali narežemo na kocke, prelijemo s sokom in medom ter poljubno dodamo še sesekljane orehe in rozine. Pri pripravi jedi lahko beli sladkor zelo uspešno nadomestimo z medom. p ^4 iffiiN Evropski denar za dolenjski turizem Obisk delegacije pokrajine Trento NOVO MESTO - Prejšnji teden je bila v Novem mestu na obisku delegacija italijanske avtonomne pokrajine Trento, ki jo je vodil pokrajinski minister za trgovino, šport in turizem dr. Giorgio Tononi. Namen obiska je bila ustanovitev komiteja predstavnikov združenj in ustanov Trenta in Dolenjske regije za razvoj turizma na Dolenjskem in v Sloveniji sploh. 8-članski komite (po štirje člani z vsake strani) naj bi v prvi vrsti pregledal možnosti za vsesplošni turistični razvoj Dolenjske. Za sedaj so namreč te stvari še na precej “privzdignjeni” ravni, saj je vse skupaj komaj na stopnji zbirke različnih želja in pogledov. Prav pri izdelavi programa celotnega razvoja turistične ponudbe na Dolenjskem pa lahko ljudje iz pokrajine Trento veliko pomagajo. Ne samo z nasveti iz svojih bogatih izkušenj, marveč tudi s povsem konkretnimi finančnimi sredstvi. V okviru Evropske skupnosti je namreč na voljo nemalo denarja za pospeševanje sodelovanja z deželami nekdanje vzhodne Evrope, med katere štejejo tudi Slovenijo. Slovenija pa ne more sama in neposredno priti do teh sredstev. Lahko pa prek nekega drugega, to pa je v tem primem avtonomna italijanska pokrajina Trento, ki ima na sedežu Evropske skupnosti v Bruslju svojo pisarno. In v Trentu so si za cilj svojega posredovanja izbrali Dolenjsko. Vsekakor bo sedež komiteja v Novem mestu. Namen pridobitve teh sredstev Evropske skupnosti je pospešitev turističnega in splošnega razvoja na Dolenjskem in širše v Sloveniji. Turizem je prva gospodarska panoga avtonomne pokrajine Trento, ki ima 440.000 prebivalcev; na leto obišče pokrajino 7,5 milijona turistov, zabeležijo pa kar 30 milijonov nočitev na leto. Imajo 1860 hotelov, 30.000 ležišč v kampingih in apartmajih, 20 zimskih turističnih centrov. “Nudimo vam lahko vse informacije s turističnega področja. V prejšnjih časih smo tudi mi delali precej napak pri varovanju okolja, sedaj pa imamo tudi na tem pomembnem področju bogate izkušnje in v zadnjih 20 letih se je glede varstva okolja pri nas javno mnenje močno spremenilo; ljudje so vse bolj osveščeni in se zavedajo pomena varstva okolja za turizem. Vsak novi turistični projekt gre tudi skozi strogo in široko zastavljeno preverbo glede varstva okolja. Nikakor ne bi želeli, da bi v vaši prelepi Dolenjski ponavljali naše napake,” je dejal dr. Tononi. A. B. MOŽNOST ZA NOVO KNJIŽNICO NOVO MESTO - Kot pričakujejo nekateri v Novem mestu, bi se novomeška knjižnica lahko v doglednem času rešila sedanje prostorske stiske. Gre za to, da je v zgradbah na Novem trgu v t. i. objektih A in B še na voljo prostor v zgornjih etažah, ki bi menda zadoščal za potrebe knjižnice. Če bi se knjižnica iz sedanje stavbe selila na Novi trg, bi bil Pionir pripravljen prevzeti sedanje knjižnične prostore. Vrednost tako pridobljenega premoženja bi odračunal od cene prostorov na Novem trgu. V Nov bazen N/ v Smaijeških Toplicah Ob gradnji notranjega obnovili zunanjega NOVO MESTO - Komaj so zaključili največjo letošnjo naložbo v turizmu v Sloveniji, Zavetje zdravja v Dolenjskih Toplicah, že Krkina Zdravilišča začenjajo z novim delom. Sredi oktobra naj bi namreč stekla dela pri gradnji drugega zaprtega bazena v Šmarjeških Toplicah. Že pred časom seje pokazalo, da je sedanji zaprti bazen v Šmarjeških Toplicah glede na potrebe hotelskih gostov oz. pacientov v zdravilišču in glede na veliko priljubljenost pri Novo-meščanih premajhen. Ta bazen, ki meri 12 x 12 m, so zgradili pred dobrimi 10 leti. Tudi novi bazen, ki bo povezan s sedanjim in tako s hotelom, bo podobnih dimenzij. V povezovalnem traktu bodo prostori za hidroterapijo, po kateri je v zdravilišču vedno večje povpraševanje. Gradnja novega bazena bo veljala okoli 2 milijona nemških mark, bazen pa naj bi bil nared prihodnjo pomlad. Hkrati z gradnjo notranjega bazena bodo v Šmarjeških Toplicah opravljali še eno večje delo. Gre za adaptacijo zunanjega bazena, ki ga bodo tako prilagodili novim zahtevnejšim standardom in predpisom. Ta dela, od preobleke bazena s ploščicami do zunanje ureditve in zamenjave filtrske postaje, bodo veljala 500 tisoč mark, končana pa naj bi bila prav tako na pomlad, vsekakor do začetka kopalne sezone. A. B. Veliko trgovin namesto ene same Na Novem trgu v Novem mestu končujejo podzemno parkirno hišo z več kot 300 parkirnimi mesti - Ker sta si Emona in Dolenjka premislili, so morali veliko spremeniti NOVO MESTO - Gradbišče na Novem trgu v Novem mestu je še vedno zelo živahno. Fred dnevi so monterji obešali nad Cesto komandanta Staneta prometni znak, ki kaže na parkirišče. V Pionirju, ki gradi na Novem trgu, so podrobneje razložili, kaj se dogaja. “Kar zadeva parkirno hišo na Novem trgu, smo tik pred zaključkom del. Delamo pospešeno in dogovorili smo se za tehnični prevzem še v septembru. To pomeni, da bi parkirno hišo lahko začeli uporabljati v prvi polovici oktobra,” je pred dnevi napovedal Miha Kastelec, vodja projekta Novi trg. Parkirna hiša ima dve podzemni etaži, zgrajeni pod Novim trgom. Zgornja bo dostopna s Ceste komandanta Staneta iz nje pa je urejen dostop v kletno. Celoten objekt obsega približno 8.000 kv. m bruto površine, ki vključuje 350 parkirnih mest, prostor za vodstvo in blagajno parkirne hiše, stopnišča in spremljevalne površine. Pretežni del parkirnih mest v hiši, ki jo je Pionir gradil za trg, so že odkupili: novomeški Sklad stavbnih zemljišč, Krka-Tovarna zdravil, Ljubljanska banka in SKB ter zavarovalnici Adriatic in Triglav. S tem, ko gre gradnja h koncu, gradbeno podjetje Pionir izpolnjuje obveznost glede objekta. Kot je bilo namreč določeno, podjetje zgradi parkirno hišo do njene končne funk- SPOMENIK ŽRTVAM KOMUNISTIČNEGA NASILJA NOVO MESTO - Župnijski urad Novo mesto-Šmihel in Odbor za postavitev spomenika žrtvam komunističnega nasilja v letih 1941-1945 pripravljata v nedeljo, 10. oktobra, odkritje spomenika na šmi-helskem pokopališču. Slovesnost se bo začela popoldne ob 15. uri z mašo, ki jo bo v farni cerkvi sv. Mihaela vodil škof Jože Kvas, po maši pa bo sprevod krenil na pokopališče, kjer bodo po kulturnem programu odkrili in blagoslovili spomenik. ZMAGO JELINČIČ V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - Z jesenjo začenjajo v Dolenjskih Toplicah ciklus pogovorov z naslovom Topliški večeri. Gostje teh pogovorov bodo znani Slovenci, posebej se bodo trudili, da bodo v Dolenjske Toplice prišli znani dolenjski rojaki. Na teh večerih bo beseda tekla o politiki, gospodarstvu, umetnosti, športu in še o čem. Prvi gost To-pliških večerov bo predsednik Slovenske nacionalne stranke in poslanec v državnem zboru Zmago Jelinčič. Pogovor bo v petek, L oktobra, ob 20. uri v malem salonu zdravilišča Dolenjske Toplice. POKUŠNJE - V zadnjem ledna dveh je bilo na novomeškem Glavnem trgu več degustacij. To je zelo priljubljen način za predstavitev proizvodov, pa naj gre za pijačo, hrano ali kaj drugega. Kar je zastonj, vedno privabi ljudi. Takole so prejšnjo sredo iz ptujske Perutnine delili dobrote iz svojega proizvodnega programa. (Foto: A. B.) V Šentjerneju nimajo kje zidati Izdelava ureditvenega načrta Kobile je zastala in 17 parcel za zdaj ne bo - Šentjernej pogreša obrtno cono - Pomanjkanje čistilne naprave zavira gospodarsko rast ŠENTJERNEJ - Ali ima Šentjernej možnosti za to, da sc razvije v daleč naokoli poznano in gospodarsko močno lokalno središče? To vprašanje je v Šentjerneju pogosto na dnevnem redu, vendar pravega odgovora domačini ne poznajo. Če Šentjernej torej ne ve natančno, kje mu bo mesto v prihodnje, je tako tudi zaradi pomanjkanja površin za zidavo. Tu in tam je na voljo posamezna parcela, vendar v kraju manjka območje, kjer bi lahko številni interesenti kupili prostor za hišo ali delavnico ob vsakem času. Tovrstno pomanjkanje prostora je po svoje razumljivo. Šentjernej obkrožajo prvovrstne kmetijske površine in vsake pedi rodovitne zemlje je škoda za pod beton. Kljub taki “neustrezni” legi so krajani v sodelovanju s strokovnjaki iz Novega mesta pred časom že delali ureditveni načrt Kobile, s katerim bi prišli do 17 zazidljivih parcel. Toda načrtovalska firma je na robu zloma, planiranje za Kobile se je ustavilo in nihče ne ve, kdaj se bodo poznavalci spet lotili dela. Mesto z okrog 2.000 prebivalci se lahko pohvali, da želijo vanj ne samo “stanovalci”, pač pa tudi obrtniki in podjetniki. Vendat zanimanje slednjih ga bolj žalosti kot veseli, kajti Šentjernej še nima obrtne cone. Ne boje imel vse dotlej, dokler v kraju ne bo kanalizacije s čistilno napravo. Slednje kraj zdaj sploh nima, kanalizacija - del Šentjerneja jo namreč ima - pa predstavlja položene cevi, po ka- terih nesnaga neovirano teče v potok Kobile in s tem posredno v Krko. • Cokla podjetništvu in obrtništvu so tudi slabe zveze Šentjerneja z večjimi poslovnimi središči. Ne enkrat so se v vodstvu KS Šentjernej prepričali, da že delujoči in možni šentjerpjeski podjetniki in obrtniki težko čakajo na zmogljivejše telefonske linije, ki dopuščajo neovirano uporabo fak-similnih in drugih že nepogrešljivih komunikacijskih aparatov. Ob sedanjih slabo prevodnih telefonih ima Šentjernej tudi slabe dostopne in izstopne ceste. Čistilne naprave komunalno podjetje niti še ne obljublja. j ^ 1 § ■m jr Miha Kastelec cije in potem preda objekt v uporabo upravitelju. Čeprav je tako, bo Pionir še obdržakv hiši na Novem trgu svojo inženirinško enoto, ki bo skrbela za objekt, dokler bo obratoval poskusno. O bodočem dogajanju v parkirni hiši in ob njej Kastelec tudi pravi, da bodo promet v objektu nadzorovali in usmerjali z avstrijsko opremo. Za promet ob hiši bo Pionir verjetno delno preuredil Cesto komandanta Staneta, in sicer v območju izvoza iz Parkirne hiše do križišča z Ljubljansko oz. Cesto herojev. O tem posegu se zdaj dogovarja z občino in Cestnim podjetjem. Novi trg ima poleg parkirne hiše še druge stavbe, ki so v glavnem gotove. Poleg prostorov pošte in zavarovalnice Triglav sta tu še poslovno-trgov-ska objekta B in A. V objektu B je v 4 etažah in kleti okrog 3.000 kv. m neto uporabnih površin. Potem ko so ga prvotno nameravali uporabljati samo za poslovne dejavnosti, so ga zdaj namenili za različne prodajalne, kar je zahtevalo večkratno spremembo začetne dokumentacije. Ta stavbo so večinoma že prodali zasebnim in družbenim firmam. Podobno dejavnost bo sprejel objekt A, ki naj bi bil po nekdanjih zamislih sicer blagovnica “približno za pol Maximarketa”, kot seje govorilo tiste čase. “Objekt A jc bil tu prvi v gradnji, in sicer je potekala po projektih, ki so v celoti upoštevali program tedanjega sozda Emona Ljubljana in Dolenjke Novo mesto. Zaradi vmesnih sprememb je gradnja za daljši čas zastala. Pionir si je vsestransko prizadeval, da bi objekt prodal po prvotni zasnovi, a ni uspel. Tako je bil prisiljen celotno nadaljnjo gradnjo zastaviti na novo in ob koncu tudi objekt A prodaja kol posamezne lokale, podobno kot objekt B,” pojasnjuje Miha Kastelec potek del in vzroke počasne gradnje. Tudi večji del “Emonine blagovnice” so že pokupili. Obiskovalci, ki bodo prišli v objekte na Novem trgu v bližajoči)) se hladnejših dneh, so lahko brez skrbi, kajti v sklopu objektov A in B gradijo tudi kotlovnico. Njen energetski vir bo plin in bo na strehi objekta A. L. M. SPOROČILO GIP PIONIR Sporočamo občanom, da bo od srede, 29. septembra, od 7. ure do 6. oktobra do 24. ure zaprta Cesta komandanta Staneta v območju gradnje Novi trg (od Novotehne do stavbe inšpekcijskih služb). Zapora bo popolna, saj se bodo izvajala nujna dela na preureditvi vozišča in signalizacije zaradi skorajšnjega obratovanja novozgrajene parkirne hiše. Iz istih razlogov bo zaprt izvoz na cesto iz Ulice talcev. Sporočamo vsem podjetjem in uporabnikom starega mestnega jedra, da naj v času zapore uporabljajo Kandijski most, ki pa ima skupno dovoljeno nosilnost 3 tone. Vse prizadete občane in podjetja prosimo za razumeva- njC' GIP PIONIR vodstvo projekta Novi trg Več spoštovanja do kruha Dolenjske pekarne proslavljajo 45-letnico pekarna v Šentjerneju Danes mini NOVO MESTO - Prav na današnji dan, 30. septembra leta 1948, je ministrstvo za gospodarstvo ljudske republike Slovenije izdalo odločbo o ustanovitvi družbenega podjetja Pekarna Novo mesto. Danes so to Dolenjske pekarne, ki tako proslavljajo lep jubilej - 45-letnico. Koliko kruha so dolenjski peki spekli v tem času, nihče ne ve, ve se pa, daje pred 45 leti 6 pekov v pekarni na novomeškem Glavnem trgu, v prostorih, kjer je danes Stanovanjska komunalna banka, speklo po 2 toni kruha na dan. Danes je v Dolenjskih pekarnah, ki imajo enote v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem, 129 zaposlenih, spečejo pa po 20 ton kruha na dan, od tega kakih 12 ton v Novem mestu, ostalo pa v Črnomlju in Trebnjem. Pred 45 leti so pekli le črn in bel kruh in potem še tako imenovani enotni kruh, danes pa v Dolenjskih pekarnah pečejo 40 vrst kruha, poleg tega pa še pekovsko pecivo, slaščice in testenine. 18 njihovih tovornjakov vsak dan vozi kruh kar 450 večjim kupcem (največ so to trgovine) po celi novomeški občini, Beli krajini, trebanjski občini, pokrivajo pa tudi del krške in litijske občine. “Naša usmeritev je približevanje kruha potrošniku,” pravi direktor Dolenjskih pekarn Alojz Muhič, “kajti tako ohranjamo kakovost kruha, ki se s transportom precej poslabša.” Zato so pred časom odprli mini pekarno v trgovskem centru na Drski, te dni odpirajo manjšo pekarno v Šentjerneju, v Črnomlju pa so povsem obnovili nekdanjo vojaško pekarno; v njej je 100 let stara peč, v kateri bodo pekli specialne vrste kruha. Poleg teh dveh obratov bodo jutri na proslavi 45-let-nice v Ločni odprli nove proizvodne in upravne prostore. “Ta dela v Ločni so veljala 108 milijonov tolarjev, 29 milijonov tolarjev so stala dela v Črnomlju, 22 milijonov pa je veljala usposobitev manjše pekarne in prodajalne v Alojz Muhič Šentjerneju, kjer bomo lahko spekli tono kruha na dan. Poleg tega smo že kupili tudi lokal za še eno mini pekarno, in to v poslovno-trgovskem središču na novomeškem Novem trgu,” našteva Muhič. Velik del denarja za te naložbe so dali iz svojega žepa, ostalo pa so krediti bank; največjim gaje dala Slovenska združena banka iz. Celovca, in to po zelo ugodnih pogojih. Dolenjski peki se res imajo s čim pohvaliti. Med drugim tudi s tem, da so samo letos zaposlili 8 novih delavcev, v manj kot petih zadnjih letih pa 29, pa s tem, da jih Od vseh zaposlenih le 8 odst. dela v administraciji. Res pa je, da so pred leti spekli že več kruha kot ga danes - tudi po 26 ton na dan. “To zmanjšanje gre na račun večje konkurence in spremenjenih prehrambenih navad naših ljudi pa tudi večjega spoštovanja do kruha, ki ga danes ni več videti v kantah za smeti. Pričakujemo, da se bo potrošnja osnovnih vrst kruha še zmanjševala, zato jutri v novomeški pekarni slovesno odpiramo novo linijo za proizvodnjo peciva, keksov, grisinov, v kratkem pa bodo na tržiču kruhove kocke za pripravo kruhovih cmokov in za zakuho,” je povedal direktor. A. B. PIKADO - Človek že ne more stopiti v lokal, da ne bi bil v njem avtomat za pikado. Zlasti je ta navada razširjena v bifejih, bistrojih, gostiščih, okrepčevalnicah in kar je še izmikajočih imen za nekdanje stare gostilne v okoliških krajih. Nerodno je zlasti to, da so ponavadi ti avtomati obrnjeni tako, da pikade mečejo proti vhodu v lokal. Tudi to bi toleranten človek še nekako prenesel, če ne bi največkrat te igre igrali že kar precej “načeti” gostje. Zgodilo seje, daje od treh igralcev zmagal tisti, ki je v celi igri le enkrat zadel v avtomat, ostale ostre pikadne strelice pa so frčale na vse strani. Dragi gostje, pridite, ne bo vam žal! Oči pustite doma! GOSTA - Med najbolj vnetima gostoma na otvoritvi novomeške pivnice Superca sta bila Jože Retar in Stane Polovič, najemnika nedavno odprtega novomeškega gostišča na Loki. Možaka sta na otvoritvi tako zavzeto jedla, kot da bi hotela že na štartu dotolči konkurenčni lokal. Opazovalec od strani pa se je spraševal, če tega ne počenjata zato, ker na Loki, ki slovi po izvrstni kuhinji, do hrane sploh ne prideta, ker jo razgrabijo gostje, ali pa morda zato, ker sta ob odsotnosti svojega tretjega družabnika Bojana Bud-je, kije znan kot neustavljiv maratonski jedec, končno prišla na svoj račun. VARNOST - Prebivalci Dolenjskih Toplic ugotavljajo, da se je prometna varnost v tem zdraviliškem kraju v zadnjem času močno poslabšala. Odkar so na začetku Toplic na tleh postavili asfaltno grbo, tako imenovanega ležečega policaja, za njo pa še grbine, ki naj bi upočasnile vožnjo, se avtomobilisti tem “pastem” izogibajo tako, da vozijo po - pločniku. Ena gospa je rekla, da glede na to, da je bil republiški Zavod zja šolstvo soorganizator nedavnega seminarja Pivo - tekoči kruh, lahko pričakujemo, da bodo za šolske malice kmalu delili pivo. Namesto marmelade bo pa žganje. JAVOROVICA IMA TELEFONE JAVOROVICA - Tu so pred dnevi prvič zazvonili telefoni. Kot poročajo s terena, so zaključna dela pri napeljavi potekala zelo hitro, in se ni zataknilo niti pri končnih administrativnih postopkih. To tudi pomeni, da je pošta na željo KS Šentjernej hitro dostavila ustrezne pogodbe. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto; od 7. do 19. ure: Dom, Bršljin od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: mini market Pii kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero,. Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru od 8, do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 3. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Bnn, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vrta - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pn kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šenipetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela VINOGRADNIŠKI POZDRAV-Slabo poučeni popotnik, ki te dni zaide v Semič, kljub temu da dobro razume slovensko in pozna vse posebnosti belokranjske govorice začudeno obstane, ko ga prebivalec vi norodne-ga okoliša namesto običajnega pozdrava, kakršen je v navadi med ljudmi, ogovori s “Kaj š’mi?”. Če bo tudi vas kak semiški vinogradnik, to pa so vsi v tem koncu, tako ogovoril, mu odgovorite s “Š’mi.” in potem bosta lahko do onemoglosti razpredala o šumenju mošta, ki že veselo vre v njegovih sodih ter suha usta ovlažila z letošnjim pridelkom. VINOGRADI BREZ TELEFONOV - Precej naiven je bil predsednik črnomaljske skupščine, ko je občinski parlament sklical v času trgatve. Seveda na zasedanje ni prišlo dovolj poslancev, da bi lahko odločali o pomembnih stvareh, kakršna je na primer reorganizacija občinske uprave, zaradi katere na občini trepetajo referenti, ki so že pred leti obljubili, da bodo končali za njihovo delo zahtevane šole. Da bi le zbrali dovolj rok za dvigovanje, so v torek vneto telefonarili, a kaj, ko poslanci v vinogradih še nimajo telefonov in je “glas vpijočega v puščavi” ostal neuslišan. HRVAŠKI JANJCI, ODOJKI IN KOZLIČKI - Belokranjski sladokusci kljub ukinitvi vstopnih vizumov za njihove zaklane in očiščene štirinožce niso ostali brez dobrot z ražnja. Znani gostilničar z one strani meje dobro pozna kontrabantska pota, zato v Beli krajini še vedno diši po hrustljavi zlato zapečeni skorjici jagenjčkov, prašičkov in kozličkov. Baje seje nedavno z njimi mastil celo sam predsednik. Vse lepo in prav, če ne bi belokranjskim kmetom odvzemali mladih živali s hrvaškim državljanstvom, ki bi v njihovih hlevih zrasli v odrasle slovenske bike. Sprehod po Metliki) UUDJES POSLUHOM za biznis so prepričani, da bo naredil donosen posel tisti, ki bo začel pripravljati in prodajati “hitro hrano” v bližini Partizanskega trga. Tja se bodo namreč kmalu preselile učenke metliške Tekstilne šole, za mlade pa je značilno, da so navdušeni nad “toplimi psi”, hamburgerji, sendviči in podobnim, kar n‘ma nič skupnega z zdravo prehrano. PRIPRAVIJALCI letošnjih metliških kulturnih prireditev na grajskem dvorišču so imeli zaključno večerjo v gostilni Badovinac na Ju-gorju. Po nekaj izpitih litrih vina so se dodobra razgovorili o kulturi, govorili so o poletnih prireditvah leta l‘J94, in sicer s takšno vnemo, da so bili neprizadeti poslušalci, slučajni gostje, prepričani, da teče beseda o Benetkah, in niti slučajno ne o Met-hki. Vino ima pač neverjetno moč: iz tevnih dela bogate, iz nesrečnih sre-cne, iz grdih lepe, iz neumnih pametne in iz skromnih - širokopotezne, “a nič zato. Pomembno je, da prireditve drugo leto bodo, pa četudi J'h ne bo toliko, kot se jih je naredilo ob polnih kozarcih Badovinčeve gostilne. [^Trebanjske iveri ] „ GRUBELIČEV sindrom? -Občina ne sme stisniti repa med noge pred nekim Čeferinom,” je napos-letl po natezanju okoli (nc)sprejetja osnutka odloka o razglasitvi Žalostne gore za kulturni spomenik nejevoljno komentirala na seji trebanjske vlade Marinka Dražumerič, umetnostna zgodovinarka iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dr. Peter Čeferin je pri nas zlasti zaslovel z uspešno obrambo znamenitega prodajalca vozil na lea-sing Sandija Grubeliča. Trebanjskega zopana Cirila Pungartnika in predsednika izvršnega sveta Jožeta Rebolja je M. Čeferin kot pravni zastopnik trebanjskega podjetja Belonal seznanil s problemom peskokopa na Žalostni gori. Tu je moralo prenehati izkoriščanje peskokopa na Žalostni gori zaradi odločnega nasprotovanja krajanov in lovcev. V Betonalu zatrjujejo, da so investirali v peskokop 200.000 mark in da nikoli niso hoteli v peskokopu minirati, ampak le površinsko pridobivati pesek. Čeferin [peni, da bi ob pripravi odloka mora-h Pridobiti npr. mnenje geološkega Zavoda ne pa Zavoda za varstvo naftne in kulturne dediščine. Da bi •zključili sleherno možnost, da bi občina izgubila morebitno pravdo s Geferinom oz. Betonalom, bodo Občinarji pred sprejetjem odloka prido-bili še številna mnenja, predvsem Praynikov na pristojnem ministrstvu v Ljubljani. Metliško gospodarstvo kar uspešno Porast dobička - Večjo izgubo ima le eno podjetje METLIKA - Da je bilo gospodarstvo v metliški občini uspešno tudi v prvem polletju letošnjega leta, dokazuje visoka rast bruto dobička in denarnega toka (akumulacija, amortizacija, rezervacije in povečanje amortizacijskih rezerv iz razlike med prihodki in odhodki), manjša pa je tudi izguba. 27,9 odst. prihodkov je metliško gospodarstvo ustvarilo z izvozom, kar krepko presega republiško poprečje in pomeni 1 odst. celotnega slovenskega izvoza, kar je za sorazmerno majhno občino veliko. • Posebej razveseljivi so podatki o akumulaciji, ki je za 90,6 odst. višja kot v enakem obdobju lani in znaša 94,7 milijona tolarjev. Največ akumulacije so obračunala privatna podjetja (47 odst.) in družbena podjetja (37 odst.). Čeprav znesek akumulacije ne bo omogočil večjih investicijskih posegov, pa primerjava z gospodarstvom republike kaže, da je gospodarstvo metliške občine v prednosti, saj je akumulacija za KO odst. večja od izgub, medtem ko v gospodarstvu republike pokrije le 1K odst. izgube v obravnavanem obdobju. Pokritje uvoza z izvozom je v metliški občini kar 146-odstotno, medtem ko na državni ravni izvoz ne pokriva uvoza. V prvem polletju je gospodarstvo občine ustvarilo 6.018 milijonov tolarjev prihodkov, od tega 103 milijona tolarjev bruto dobička in 215 milijonov tolarjev denarnega toka. Rast prihodka je bila glede na lansko prvo polletje 41-odstotna, rast plač pa temu nesorazmerno visoka, kar 73-odstot-na. Bruto dobiček je v polletni bilanci izkazalo 72 podjetij. Tri podjetja - eno družbeno, eno mešano in eno zasebno - imajo dobiček večji od 10 milijonov tolarjev.Izgubo je v prvem polletju izkazalo 13 podjetij z 264 zaposlenimi. Le štiri podjetja so imela izgubo večjo od milijona tolarjev in eno podjetje večjo od 40 milijonov tolarjev. Javna poraba se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala s 7,9 na 9,3 odst. skupnega prihodka, s 41,7 na 16,9 odst. pa se povečal tudi delež obračunanih bruto osebnih dohodkov. Povprečna obračunana mesečna bruto plača na delavca v občini Metlika je bila v prvem polletju letos 65.230 tolarjev, kar je za 72,9 odst. več kot v enakem obdobju lani. Glede na 41,7-odstotno rast življenjskih stroškov v istem obdobju, so se plače tudi realno močno zvišale. p v. AKCIJA NA MIRNI IN V TREBNJEM TREBNJE - Občinska organizacija Rdečega križa v Trebnjem vabi krvodajalce in ostale občane na krvodajalsko akcijo. Ekipa z zavoda za transfuzijo bo v ponedeljek, 4. oktobra, od 7. do 13. ure, v osnovni šoli na Mirni, naslednji dan, v torek, pa bo od 7. ure do 13.30 odvzem krvi še v trebanjskem zdravstvenem domu. Protronix je odprl Technotronix Odprli tehnično trgovino v nekdanji vojašnici ČRNOMEIJ - Črnomaljsko zasebno podjetje Protronix, ki se je do sedaj ukvarjalo predvsem s prodajo računalnikov in računalniške opreme, je razširilo svojo dejavnost. V prenovljeni stavbi, ki je v sklopu nekdanje vojašnice, so odprli trgovino s tehničnim blagom Technotronix, kjer bodo poleg računalnikov prodajali še biro opremo, elektro in vodovodni material, belo tehniko, male gospodinjske aparate in zabavno elektroniko. Za vse izdelke, kijih prodajajo, v Protronixu nudijo tudi montažo in servis, kupci pa lahko aparate tudi prizkusijo, preden se odločijo za nakup. Poleg trgovine je podjetje Pro-troniks v isti stavbi odprlo še podjetniški klub, katerega namen je pospeševanje podjetništva v Beli krajini. Podjetnikom bo svetovala Marija Kočevar, ki se je za svoj posel ob pomoči Protronixa izšolala na Škotskem. Silvo Gr-dešič, lastnik podjetja Protronix, nam je ob otvoritvi trgovine povedal: “Za širitev dejavnosti podjetja smo se odločili, ko nam je vojna vzela jugoslovanski trg, kjer smo bili vodilni serviserji računalnikov za vodenje obdelovalnih strojev v kovinarski industriji. Imamo še podjetji v Oz-Iju in Trebiču na Češkem ter predstavništvi v Ljubljani in Kopru.” I. V. Silvo Grdešič OTVORITEV PRENOVLJENE ŠOLE ADLEŠ1ČI-V sredo, 6. oktobra, bo ob 16. uri slovesna otvoritev obnovljene podružnične osnovne šole v Adlešičih. V kulturnem programu bodo nastopili učenci šole, slavnostna govornica pa bo državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport mag. Tea Valenčič. Prisrčno vabljeni krajani, nekdanji učenci, predvsem pa učitelji, ki so kdaj poučevali na tej šoli. Konec pingponga s tujci To je na tiskovni konferenci zahtevala črnomaljska SKD - Za 25 okrajev in reorganizacijo občine ČRNOMELJ - Tukajšnji občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov je v ponedeljek pripravil tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil svoja stališča do nastajajoče zakonodaje o lokalni samoupravi, o reševanju presežnih delavcev, predvsem tujcev, reorganizaciji občinske uprave in praznovanju obletnice kočevskega zbora. Krščanski demokrati so poudarili, da so za 25 upravnih okrajev. Tako bi bila tudi Bela krajina okraj s sedežem v Črpomlju, lahko pa v dogovoru z novimi belokranjskimi občinami tudi drugje. Če bi bilo okrajev le 11, bi bil po njihovem s tem storjen korak nazaj, saj bi Bela krajina prišla pod novomeški okraj. Tako bi občanom oddaljili usluge državne uprave. Od vlade, ki bo imenovala okrajnega glavarja pričakujejo, da bo za Belo krajino to domačin. Kar se tiče pokrajin, naj bi jih organizirali le, če bodo nove občine za to zainteresirane. Po mnenju krščanskih demokratov naj problem presežnih tujih delavcev rešujejo na enak način, kot to velja za slovenske državljane. Podjetja in ministrstvo za delo bi morala prenehati pingpong s temi delavci. To vprašanje bi morali reševati strpno tudi zaradi dobrih sosedskih odnosov s_ Hrvati. Obsodili so zborovanje v Žakanju onkraj meje, ki je bilo po njihovem nekorektno in je izzvenelo kot napad na Slovenijo. Podprli pa so zahteve presežnih Beltovih delavcev. Na tiskovni konferenci je bilo slišati, da gradivo o reorganizaciji občinske uprave sicer ni idealno, a kljub temu pomeni korak naprej pri učinkovitem organiziranju te uprave, tako da je sprejemljivo. Najpomembnejše je, da posveča veliko po- IGRALNICA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - v prostorih diskoteke Grad lahko od jutri naprej poskušate tudi srečo na igralnih avtomatih. • V zornost področjem, ki bodo po novem v občinski pristojnosti. Pri praznovanju obletnice kočevskega zbora so podprli prizadevanja poslanske skupine in vodstva SKD, da se stranka proslave ne udeleži. Priznavajo, da gre za zgodovinski dogodek, ki ga ni moč zanikati, a mu nekateri namenjajo preveč pozornosti, celo veliko več kot obletnici osvoboditve Slovenije. Krščanski demokrati se nikakor ne morejo strinjati, da gre pri državnem zboru za kontinuiteto kočevskega zbora. M.B.-J. Največ za Nizozemce in Dance V obratu Induplati v Mokronogu izdelali za desetino več pregrad za prikolice - Delo ob nedeljah MOKRONOG - Že od spomladi v mokronoškem obratu podjetja Induplati ima 65 delavk in delavcev polne roke dela. Delati morajo celo ob sobotah in nedeljah in tudi na letni oddih so odšli kasneje, da bi bili kos naročilom že za sezono 1994. V glavnem izdelujejo predprostore za kamp prikolice, nekaj malega, okrog 5 odst. proizvodnje, pa predstavljajo šotori. Žvečine delajo za nizozemskega trgovat Doremo, manj pa za Dance in Nemce. “Sploh se ne pozna odliv delovne Ob suši nabiranje političnih točk? Še drugo pismo krščanskih demokratov Občinarjem - Vlada zavrača očitke TRKUNJE - Trebanjski krščanski demokrati niso zadovoljni z reagiranjem občine ob letošnji suši, še zlasti pa ne z odpravljanjem posledic suše. Predsednik občinskega odbora SKD Trebnje, Franci Smolič, je že 6. septembra zahteval od Občinarjev, naj takoj začno razdeljevati pomoč, kriteriji za razdeljevanje denarja pa naj bodo družinska kmetija in odvisnost družinskih članov od dohodka kmetije. SKD je predlagala takojšnjo enkratno pomoč občine v višini 10.000 tolarjev gotovine na kmetijskega zavarovanca. Preostali denar, ki ga bo prispevala občina, pa naj bi razdelili v dveh mesecih tako, da bi vsaka kmetija dobila pomoč. Pri razdeljevanju republiške pomoči naj bi bil osnovno vodilo izključno izpad dohodka zaradi suše. Trebanjsko vodstvo SKD meni, da bi kmetje bolj stvarno ocenili škodo na svojih kmetijah kot pa občinske komisije, “ki operirajo z nekimi povprečji”. Zahtevalo je še razširitev sestava komisije, ki razdeljuje sredstva po suši, ker menijo, “da zdajšnja zastopa le ozke interese posameznikov”. V ponovnem zahtevku krščanskih demokratov, naj tudi trebanjska ob- čina oz. vlada ravna po vzoru republiške in prispeva svoj delež za omilitev posledic suše, vodstvo SKD Trebnje navaja, “da je bilo v občinskem kmetijskem skladu več kot 10 milijonov tolarjev, porabljenih pa je le 3,424.974 tolarjev, čeprav smo že proti koncu 9. meseca. Komisija, kije edina pooblaščena za razdeljevanje občinskega kmetijskega denarja, je nazadnje zasedala 21. julija. Torej se za sušo v avgustu in septembru ni prispevalo nič.” Ko so na zadnji seji trebanjske vlade obravnavali poročilo o škodi zaradi letošnje suše v občini, ki gaje pripravil predsednik komisije za oceno škode v kmetijstvu Alojz Metelko, so se mimogrede dotaknili tudi obeh pisem občinskega odbora SKD Trebnje. Zavrnili so očitke o pristranskosti komisije in da bi ta postala nekakšen strankarski komplot, čeprav so pustili odprta vrata za njeno razširitev. Predsednik izvršnega sveta Jože Rebolj je znova poudaril, da so prehiteli državo pri pomoči kmetom, župan Ci- • Za predsednika stalne komisije za oceno škode zaradi naravnih nesrečah pri izvršnem svetu so namesto bivšega direktorja občinske davčne uprave Franca Kravcarja, ki je prešla pod pristojnost ministrstva za javne prihodke, imenovali Dušana Mežnaršiča, dolgoletnega načelnika občinskega štaba za civilno zaščito, /daj referenta za obrt pri občinskem sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo. ril Pungartnik pa je menil, da ne bi smeli pri vprašanjih ujme nabirati političnih točk. P. P. sile, predvsem zaradi upokojitev, saj smo imeli lani več kot 70 zaposlenih, a smo navkljub temu letos povečali proizvodnjo za 10 odst. Na Zahod sicer še ne izvažamo pod svojo blagovno znamko, čeravno je na vsaki pregradi tudi naša oznaka. V Jaršah cenijo naše napore in dobro delo, zato smo dogovorjeni, da bo prva večja naložba na ravni podjetja namenjena dograditvi proizvodne hale v Mokronogu poleg sedanje, v stari šoli. Kdaj bo ta naložba uresničena, ni natanko določeno, vsekakor pa bo marsikaj že • Mesečno izdelajo v Mokronogu okrog 1.200 pregrad za prikolice, za vsako iztržijo okrog 700 mark. Kakovost izdelkov, za katere uvozijo le še okrog petino materialov, in spoštovanje rokov, to je poglavitno, da so se uveljavili na najzahtevnejših trgih. Da so kos konkurenci, prisluhnejo seveda tudi modi. bolj jasno, ko se bomo lastninili. Pričakujem ugoden razplet za našo proizvodno enoto, ki naj bi se po novem letu preoblikovala v enega profitnih centrov,” pripoveduje direktor oz. vodja mokronoškega obrata Induplati, Stane Štih. V novi proizvodni dvorani bo lažje smotrno organizirati proizvodnjo, posodobili bodo tehnologijo, delo bo lažje, ker bo manj transporta. Najverjetneje bodo zadržali podoben proizvodni program, gotovo pa se ne bodo vezali le na enega kupca, čeprav bi nizozemski poslovni partner, kije prvikrat po vojni za Slovenijo letos spet prišel pogledat v Mokronog, najraje videl, da bi delali le zanj. Stane Štih meni, da imajo že zdaj dosti pooblastil, da lahko samostojno ukrepajo, se dogovarjajo z dolenjskimi trgovci, da bi se na Dolenjskem bolj uveljavili z dopolnilnim programom zaves, prtov in kamp opreme. P. PERC V SOBOTO BETI NA OTOČCU -Metliška Beti, ki sodi med največje evropske proizvajalce kopalk, tudi letos za svoje večje kupce, trgovce in veletrgovce v pristnem belokranjskem okolju sredi vinogradov in brezovih steljnikov na Vinomerju že drugi teden prireja modne revije, na katerih manekenke Vesna Musič, Valerija Kalan in Nataša Podkrižnik ter maneken Vladi Škrinjar obiskovalcem prikazujejo ne le kopalke, pač pa celotno pestro ponudbo Beti iz kolekcije pomlad-poletje 1994. Del kolekcije bodo manekenke prikazale tudi na modni reviji v soboto zvečer v Motelski restavraciji na Otočcu. (Foto: Marko Klinc) VERDERBER NA VINOMERU -Ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga bo igral metliškim kmodajal-cem 16. oktobra na Vinomem pri Metliki. Tam se bo zbralo čez tristo dvajset krvodajalcev iz metliške občine, da bi počastili štiridesetletnico krvodajalstva v Sloveniji ter prejeli za svojo človekoljubnost priznanja in plakete. Ansambel Tonija Verderberja vse pogosteje sodeluje z Metličani, in kar je pohvale vredno, je to, da fantje za svoje nastope v tej občini zaračunajo manj kot kje drugje. Na sejmu Vino 93 v Ljubljani so Starotrščani zabavali obiskovalce na Gospodarskem razstavišču zastonj, ko je pripravljalni odbor metliške Vinske vigredi predstavljal na Sturmovem razstavnem proštom imenovano velefešto, ki bo naslednje leto 20., 21. in 22. maja v Metliki. Brezplačno so Verderberjeviglasbeniki igrali in peli tudi v Badovinčevi gostilni na Jugorju ob predstavitvi nove knjige pisateljice Marije Nemanič z Lokvice. Vredno pohvale, ni kaj! BodoH-ebanjci dobili kar dve črpalki? Za gradnjo se zanimata Petrol in OMV -Istra-Benz TREBNJE - Na Zavodu za urbanistično načrtovanje Trebnje ugotavljajo, da občina glede na povečano povpraševanje po urbanih zemljiščih za izgradnjo bencinskih črpalk v bližini večjih regionalnih centrov ob regionalnih cestah, na to ni bila pripravljena. Zatorej v planskih dokumentih nima dovolj površin za te namene. Za izgradnjo bencinskega servisa v obrtni coni v Trebnjem ob regionalni cesti Trebnje - Mokronog, se pojavljata kar dva interesenta, in sicer Petrol in OMV - Istra-Benz. Petrolovo programsko zasnovo in lokacijski načrt je trebanjska vlada dobila v roke prej in po enomesečni javni razgrnitvi so na zadnji seji vlade ugotovili, da je bila ob obravnavi osnutka poleg predloga izvršnega sveta, naj bi predvideliše avtopralnico, dana le še pripomba, da bi v okviru bencinskega servisa predvideli še prodajo plina v jeklenkah. Osnutek programskih zasnov in odloka za spremembo zazidalnega načrta obrtne cone, kjer je kupila parceli tudi Petrolova konkurenca, bo zdaj v javni razgrnitvi in obravnavi mesec dni. Petrolova ponudba oz. listine pa naj bi se znašli na dnevnem redu že na naslednji seji trebanjske občinske skupščine. Direktorica Zavoda za urbanizem Trebnje, Vida Šušterčič, je opozorila, daje za delovanje ene ali druge bencinske črpalke nujna rekonstrukcija regionalne ceste v celotnem potezu, zato je zavod predlagal, da bi pridobili projekt, ki bo vseboval poleg rekonstrukcije ceste tudi načrtovano prestavitev jarka v obrtni coni in dograditev kanalizacije v 2. fazi obrtne cone. Stroške izvedbe teh del naj bi po pripadajočem delu razdelili med Petrolom in OMV. Izvršni svet je sprejel to pobudo, ne pa tudi predloga županu Cirila Pungartnika, da naj bi c oba konkurenta sočasno p v. ?• s svojo “ponudbo” na za C občinske skupščine, L •i£r.a po Pungartnikovih >h tudi obljubili. g p DOLENJSKI US i 5 [H lil IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN G Kočevje: bomo hlapci na svojem? Tako se sprašujejo ljudje na Kočevskem, kjer je nad štiri petine zemlje v družbeni lasti, kar naj bi bilo po novem last Republike Slovenije KOČEVJE - Že marca letos je začel veljati Zakona o skladu kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, na osnovi katerega je postalo last države kar okoli 80 odst. zemljišč in gozdov v kočevski občini. Za kočevsko občino to pomeni, da sama o teh zemljiščih ne more odločati, se pravi, daje ta zakon občino in prebivalce Kočevske postavil v položaj, da so hlapci na svojem. Gozdno gospodarstvo je že moralo plačati v sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije najemnino za svojo občinsko, oz. zdaj državno zemljo. To pa čaka v kratkem tudi kmetijska gospodarstva. Lastnik površin je torej država Slovenija razen tistih v urbanem območju in tistih, ki so bila 6. aprila 1941 v lasti občine. Še posebno zanimivo in krivično pa je, da republika ne le gospodari s temi površinami in prihodki od njih, ampak hkrati za delo in upravljanje na tem območju uporabljajo ceste in drugo infrastrukturo, ki bi jo morala vzdrževati občina Kočevje. Prihodki od gospodarjenja z gozdovi niso ravno majhni, zato so na dosedanjih sestankih v občini Kočevje domačini zahtevali, naj renta v celoti ali vsaj delno ostane v občini Kočevje. Kočevska občina meri 765 kv. kilometrov in je najredkeje naseljena, saj ima le 24,8 prebivalcev na kv. kilometer. Po uradnih podatkih je v Sloveniji prek 632.000 ha zemljišč v PROŠNJA RK KOČEVJE - V oktobru in novembru letos bodo potekale proslave in prireditve ob 40-letnici krvodajalstva. Jubilej bodo v kočevski občini obeležili tako, da bo Občinski odbor Rdečega križa podelil priznanja dolgoletnim krvodajalcem, in sicer za 25-, 50- in 100-krat darovano kri. Datum prireditve še ni znan, ker nabirajo še pokrovitelje te prireditve in pogostitve krvodajalcev, saj občinski odbor tega ni zmožen financirati. Posledice ostale Sušo so popisali SEVNICA - Sevniška občina je že prejela od republike 4,2 milijona tolarjev akontacije za odpravo posledic letošnje suše. Na podlagi navodil slovenske vlade so Sevničani od 15. do 17. septembra popisovali sušo na krajevnih uradih Blanca, Zabu-kovje, Loka, Šentjanž, Tržišče, Studenec, Bučka in na občinskem kmetijskem referatu. Na slednjem in v kmetijski svetovalni službi v Sevnici so sprejemali še naknadne prijave do 24. septembra. Uslužbenci kmetijskega referata, kmetijske svetovalne službe in sevniške kmečke zadruge so zagotovili računalniško opremo za vsa popisna mesta, zato je potekal vnos podatkov neposredno, to pa bo močno poenostavilo vrednotenje rezultatov. Le tako sodobno opremljeni popisovalci so lahko bili kos delu v kratkemu času, ki je bil na voljo za popis škode. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč zahtevalo oceno izpada pridelave po poslanih navodilih do 20. septembra, individualne ocene, pri katerih izpad presega 30 odst., pa do 30. septembra. Kot je na zadnji seji sevniške občinske skupščine spomnil sekretar sekretariata za gospodarstvo in finance Jože Kovač, je izvršni svet iz občinskega proračuna kot prvo intervencijo za omilitev posledic suše iz občinskega proračuna namenil 5 milijonov tolarjev za regresiranje nakupa krme za živino. Občino jc stalo že več kot milijonov tolarjev sofinanciranje dovažanja pitne vode najbolj ogroženim kmečkim gospodinjstvom. Do konca julija je občina prispevala za cisterno vode, ki jo pripeljejo gasilci ogroženim občanom 800 tolarjev, po tem datumu pa 1.500 tolarjev, ne glede na oddaljen st. Od februarja so rek 2.000 m’pitne • pa vozijo vodo pa za živino, lu- P. P. prepelj: vode, ' Zase. ■ di sami družbeni lasti, v kočevski občini pa prek 62.000 ha ali skoraj 10 odst. vse družbene zemlje v Sloveniji. Predvidoma bo v drugih občinah večina zemlje vrnjena nekdanjim lastnikom, 1811 PO RIB JEKU ŠE BOSLJIVA LOKA - Zdaj strokovnjaki obnavljajo notranjost, oltarje itd. cerkvice sv. Egidija v Ribjcku, ki je kulturnozgodovinski spomenik. Zgrajena je bila v 17. stol., približno takrat pa tudi podobna cerkvica sv. Vida v bližnji Bosljivi Loki (na fotografiji), ki jo bodo začeli obnavljati, ko bodo restavratorji končali obnovo v Rib-jeku. V Bosljivi Loki so začeli obnavljati kamenito ograjo okoli pokopališča, a so jim strokovnjaki svetovali, naj tega ne delajo, ker naj bi cerkvica s pokopališčem dobila nekdanji videz. Že pred 60 leti in pozneje je bilo namreč opravljenih nekaj “izboljšav", ki so nekoliko spremenile prvotni videz cerkvice. Na fotografiji: cerkvica, ki nam jo je pokazala ključarka Marija Šercer. (Foto: J. Primc) PRIZADEVNI RIBNIŠKI PLANINCI RIBNICA - Ribniški planinci so od februarja 1990 urejali svojo planinsko kočo pri sv. Ani v ribniški Mali gori. Odprli so jo junija letos. V Koči je gostinska soba s točilnico, klet in 20 skupnih ležišč, v bližini koče pa še sanitarije. Predsednik planinskega društva upokojenec Jože Andoljšek pravi, da je urejanje koče in okolice v glavnem končano. SLIKARSKA RAZSTAVA PIERA CONESTABA SEVNICA - Drevi, 30. septembra, ob 18. uri bodo v galeriji na sevniškem gradu odprli razstavo del italijanskega slikarja Piera Conestaba. V kulturnem sporedu bo sodelovala sevniška glasbena šola, razstava pa bo odprta do 24.oktobra. Sevniški akademski slikar Alojz Konec, kije za to razstavo (prireja jo ZKO Sevnica) oblikoval katalog, pravi o eksistencialistu Conestabu, daje po pretanjenem izboru materialov in tehnik sicer kon-ceptualist, po načinu slikanja pa abstraktni ekspresionist. DAN ODPRTIH VRAT SEVNIŠKE ŠOLE SEVNICA - Tukajšnja Osnovna šola Sava Kladnika vabi starše in tudi druge občane na odprti dan šole, ki bo v petek, 1. oktobra. Na osrednji šoli v Sevnici bo ta dan potekal od 7.30 do 17. ure, na enotah Bučka, Loka in Studenec od 8. do 13. ure, na glasbeni šoli pa od 11. do 17. ure. Delov novi računalniški učilnici bodo prikazali ob 12. uri. Kot pravi ravnateljica šole Anica Pipan, bo v petek možen ogled različnih dejavnosti v okviru pouka, novosti v oblikah in metodah dela, prikazali bodo nove načrte, možno pa je tudi aktivno vključevanje staršev v integrirani pouk. v kočevski občini pa le malenkost, in takrat bo delež kočevske zemlje v lasti republike znašal kar 30 odst. vse slovenske družbene zemlje. Kočevska občina je vodstvo Slovenije že leta 1990 seznanila s težkim položajem na Kočevskem, in sicer z “Deklaracijo o Kočevski stvarnosti”. V njej so omenjeni tudi vsi zapleti, ki bodo nastali v zvezi s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. V Kočevju so si predstavljali, da bo nova država pomagala Kočevski, ne pa da bo z njo počenjala še slabše, kot so s tem “zaprtim” območjem ravnali vsa leta po drugi svetovni vojni. Te in druge zadeve so bile tudi na dnevnem redu seje zborov občinske skupščine, kije bila sklicana za včeraj zvečer. Kako so razpravljali in sklepali, bomo poročali prihodnjič. JOŽE PRIMC Zapleti zaradi poti skozi Grivac Namerna poškodba GRIVAC - Poročali smo, da so pred kratkim začeli posodabljati prvi odsek vaške poti ob Kolpi od Petrine do Kužlja in naprej. Po njej bi v nadaljevanju dobila Osilnica prometno zvezo s Slovenijo po slovenski obali Kolpe, medtem ko zdaj vodi do tod le cesta prek Hrvaške. Toda nekateri domačini iz Grivca nasprotujejo posodobitvi in asfaltiranju obstoječe poti skozi njihovo vas in zahtevajo, naj bi se pot oz. cesta izognila vasi tako, da bi uredili novo traso nad ali pod vasjo. To pa bi zahtevalo kup novih soglasij in dovoljenj, medtem ko je zdaj za dela na obstoječi poti dovolj le priglasitev del. Zaradi tega zapletajo bil v soboto, 25. septembra, sklican v Grivcu sestanek vaščanov, ki se ga je udeležil tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek, kije med drugim poudaril, da bo vsak, kdor bo menil, da je zaradi posodobitve poti kakorkoli oškodovan, lahko zahteval odškodnino. Na sestanku je • Na policijski postaji v Kočevju pa smo zvedeli, da jc v imenu izvajalca del Anton Piškur 25. septembra prijavil, da je med izvajanjem del na odseku med Grivcem in Kužljem v noči od 24. na 25. september neznanec razbil luč na bagerju, poškodoval zaščitno mrežo te luči in razbil še zaščitno vetrobransko steklo na cestnem valjarju. Za storilcem policisti še poizvedujejo. bilo prisotnih 35 vaščanov in vsi so bili zato, da se dela nadaljujejo, kot je načrtovano. Izjema je bil Martin Černe, ki je izjavil, da se on, njegov brat in sestra ne strinjajo s posodobitvijo poti po sedanji trasi in da zahtevajo prekinitev del, dokler se povsem ne razčistijo imovinsko pravni odnosi. J. PRIMC Kočevje praznuje Ob prazniku občine Kočevje 3. oktobru in 50-letnici Kočevskega zbora KOČEVJE - V počastitev tega praznika bo 1. oktobra ob 16. uri tradicionalni tek po ulicah mesta, ob 18. uri pa otvoritev razstave ur iz Kostela v Ljubljanski banki v Fari. Glavne praznične prireditve bodo v soboto, 2. oktobra. Najprej bo ob 9. uri prijateljsko srečanje društev invalidov Dolenjske v kegljanju na kočevskem kegljišču. Ob 10. uri se bo začela proslava'50-letnice Kočevskega zbora v Šeškovem domu, na katero so vabljeni mnogi gostje, tudi preživeli odposlanci Žbora pred 50 leti. Ob isti uri bo še spust s kajaki in kanuji po Rinži in začetek odbojkarskega turnirja ženskih ekip v Domu telesne kulture. Ob 19. uri bo rokometna tekma med RK Kočevje in ekipo mesta Dijon v Franciji, ki pa bo odigrana v Ribnici. V počastitev praznika bo 9. oktobra ob 9. uri kolesarski maraton od Fare do Osilnice po slovenski strani Kolpe; na Mlaki pa bodo že od 9. ure dalje razne konjeniške prireditve, ob 13. uri se začno konjske dirke, ob 16. uri pa zabavni program. Zadnja prireditev ob prazniku občine bo 10. oktobra, ko se bo ob 9. uri začel v osnovni šoli Zbora odposlancev šahovski turnir. Že v ponedeljek, 27. septembra, pa so v Muzeju Kočevje odprli razstavo “Partizanska plačilna sredstva” z gradivom iz zasebne zbirke poslanca Zmaga Jelinčiča, ki je še vedno na og- leci- J. P. Izvršniki sejali KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je bilo več zanimivih sklepov in razprav. Na kratko o njih: PRECENIL SE JE - Predlog za znižanje najemnine za poslovni pros tor v Kidričevi 10 v Kočevju je na slovilo na občinski izvršni svet zasebno podjetje Comtex. Izlicitirano mesečno najemnino prek 101.000 tolarjev (41,64 DEM za kv. meter) naj bi izvršni svet znižal na 36.500 tolarjev ali na 15 DEM za kv.m. Izvršniki so se strinjali, da je tako visoka najemnina res “židovska”, vendar je niso znižali, saj jo je podjetje Comtex samo izlicitiralo in bi se ob morebitnem znižanju lahko pritožili vsi, ki so sodelovali na licitaciji. ENKRATNA POMOČ - Kočevski muzej je opozoril na izgubo v po slovanju v prvem polletju letos, ki znaša skoraj 700.000 tolarjev, hkrati pa prikazal tudi svojo razvejeno dejavnost. Izvršniki so sklenili, da se prošnja zavrne, ker ni denarja, in da pride v poštev morda le enkratna denarna pomoč. SOGLASJE BREZ OBVEZNOSTI - Program razvoja malega gospodarstva v občini Kočevje je pripravilo podjetje KOSS. Izvršni svet je soglašal s programom, vendar ne sprejema nobenih denarnih obveznosti, ki bi bremenile občino. BOJ PROTI KAJENJU KOČEVJE - V avli kočevskih dveh šol je priložnostna razstava, posvečena boju proti kajenju. Na njej je prikazano razno gradivo republiškega Rdečega križa pa tudi likovne in pisane stvaritve šolarjev, kot: Stop! Zakaj kadiš? Ali veš, da ti lahko prinese smrt ? Neki mladi pesnik pa je k risbi napisal: “V življenju ne bom kadil, ker bom raka lahko dobil. ” Seveda pa okoli osnovne šole med odmori pridno kadijo srednješolci iz sosednje šole... PRVIČ Z VLAKOM - Tedni, ob praznovanju stoletnice kočevske železnice, so se mnogi predšolski otroci prvič peljali z vlakom. Otrokom iz vrtca v Kočevju in Kočevski Reki je pokazal kočevsko železniško postajo njen šef Emil Jakovec. Otroci so videli še 97 let staro muzejsko lokomotivo in vagon, v katerem je bila kasneje razstava o gradnji kočevske proge, nato pa so se odpeljali z vlakom do Ribnice. Vmes so se jim v Stari Cerkvi pridružili na vlaku še otroci iz tamkajšnjega vrtca. Za otroke je bito vse novo in zanimivo, da je neka punčka občudujoče dejala: “Tale vlak je pa res ena čudna reč. ” Na fotografiji: minuli teden so si kočevski otroci ogledali železniško postajo in vlake, nato pa so se z vlakom še odpeljali do Ribnice. (Foto: J. Primc) Bo Sevnica sprožila ustavni spor? Če vlada in državni zbor ne bosta upoštevala pobud za spremembo zakona o dohodnini, vsekakor! - Vilčnik meni, da tudi s spremenjenim zakonom država še bolj “zajema” SEVNICA - Sevniška občinska skupščina ho sprožila ustavni spor, če republiška vlada in državni zb.or ne bosta upoštevala pobude sevniških poslancev za spremembo zakona o dohodnini za leto 1992. To je sklenila po številnih tehtnih pripombah poslancev. tavnega spora. Ena od možnosti pa je po njegovem tudi, da državni zbor, Izpostava republiške uprave za javne prihodke v Sevnici naj bi po mnenju poslanca Alojza Zalaščka kmečkim zavarovancem pošiljala položnice za plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, saj sedanja praksa pošiljanja položnic na tri mesece zavarovance preveč obremeni, posledica pa bo odjavljanje zavarovanja. Poslanka Silva Fric je opozorila, da so lani pobirali akontacijo dohodnine v višini 12 odst. osebnega dohodka, odmerjena dohodnina pa znaša 19 odst. osebnega dohodka. Zaposleni z majhnimi plačami tolikšne razlike niso sposobni pokriti, ravno tako pa niso mogli uveljavljati olajšav, saj so ves svoj dohodek porabili za golo preživetje. Poslanec Drago Perc je menil, da bi bilo potrebno obračun dohodnine iz bruto osebnega dohodka in regresa združiti, povečati olajšavo za vzdrževanega družinskega člana in zavezancu, katerega otrok se šola in živi izven kraja bivanja. Med 10-odstotno olajšavo naj bo po Perče-vem mnenju uvrščen tudi nakup otroških, in ne le športnih oblačil in opreme. Delavcem, ki imajo odmerjeno dohodnino nad 16.000 tolarjev, naj bo omogočeno obročno odplačevanje dohodnine. Davčna zakonodaja, ko je sprejeta, lahko po mnenju poslanca Slavka Vilčnika začne veljati 1. januarja naslednje leto. Zakon o dohodnini je bil spremenjen proti koncu leta 1992, zato ne bi smel veljati za nazaj. Glede na navedeno je po Vilčnikovih besedah dovolj razlogov za sprožitev us- * Občinski poslanec in predsednik sevniške obrtne zbornice Slavko Vilčnik je na zasedanju občinske skupščine pretekli četrtek povedal, da država letos troši petino več kot lani, pred nami pa jc nov zakon o dohodnini, ki prinaša od 4. kategorije naprej, kot so izračunali, za 26 odst. večjo akontacijo. Vsako govorjenje države, da z dohodnino ne bo jemala več kot doslej, je po Vičnikovem mnenju potemtakem povsem iz trte izvito. Sc več: po Vilčnikovih besedah lahko to pomeni povečanje “Korenove armade”, kot že imenujejo tiste, ki so v Posavju, kjer je direktor enote republiškega zavoda za zaposlovanje Tone Koren, ostali brez delu. upoštevaje razmere, postavi zadeve v pravno stanje, kot je bilo v letu 1991. P. P. Drobne iz Kočevja) NADLEŽNI GOLOBI - Golobje so za Kočevje prava naravna nesreča. Ponečedili so tako rekoč že vse mesto, niso pa redki tudi meščani, ki so sc jim golobi ponečedili na glavo. Zaradi golobjih iztrebkov se ni varno sprehajati po kočevskih ulicah, še manj pa si ogledovati izložbe trgovin. TAT BO DOBIL NARAŠČAJ -Očitno neki kočevski tat pričakuje naraščaj. Pred kratkim je namreč zmanjkal s hodnika z večstanovanjske hiše otroški voziček. Bil je skoraj nov. OZIMNICE BO ZA VSE DOVOLJ - Tako obljubljajo razne trgovine, družbene in zasebne, pa še sindikati. Trenutno so cene za krompir 27 do 30 tolarjev za kilogram, za jabolka z ozirom na sorto pa od 44 do 50 tolarjev. ODPRLI FITNES CENTER - Na Jasnici pri Kočevju so pred kratkim odprli fitnes center, ki ponuja interesentom različne vadbe, savno in masažo. Odprtje popoldne od 16. do 22. ure. Zanimanje zanj je predvsem med nežnim spolom precejšnje, čeprav obisk ne bi škodil tudi (nekdaj) močnejšemu spolu. Ribniški zobotrebci JEREB NA SEJMU - Že po običaju je na ribniški sejem prišel Nace Jereb, nekdanji odbornik ribniške občinske skupščine in pisec knjige o Kočevarjih, ki živi zdaj na Jesenicah. Povedal je, da je napisal igro, ki bi bila primerna za nastop na kočevskem odru. Nace nam je že pred leti pisal, kako je širitev jeseniške železarne zgrešena investicija, ki nas bo še drago stala. Imel je prav. Tudi Nace je bil petelin, ki je prezgodaj pel... ŠKODA ZARADI SUŠE - Tudi ribniško občino je prizadela suša. Obrazce za prijavo škode delijo pri KZ, podatke pa zbira pospeševalna služba. Kmetje pravijo, da bo od veliko pisanja malo koristi in da naj bi tudi letos ukrepali kot lani, ko so kmetom kar hitro dali koruzo. Kdor hitro da, dvakrat da. PREDALEČ DO SMETIŠČA? -Nekdo je minuli teden v gozdu pri Riku stresel tri dotrajane jogije in nekaj prav tako dotrajanega pohištva. Do glavnega smetišča za ribniško občino bi bilo treba peljati še nekaj kilometrov naprej, a kaj, ko so Ribničanje “šparovni” povsod, tudi pri bencinu. OBČAN VPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Si na svečanosti pri Sv. Gregorju koga pogrešal? - Samo tistega, za katerega nekateri trdijo, da ima kosmat obraz, drugi pa, da ima kosmato dušo. Sevniški paberki GOVEDOREJCI - Kdo neki se skriva za sevniškim govedorejskim društvom, ko kritizira, daje bila krma, ki so jo nabavili na Primorskem za pomoč prizadetim rejcem ob suši, plesniva, slaba, kvečjemu dobra za steljo, zanima tako predsednika društva Silva Volariča, ki je zanikal, da bi bili rejci v resnici tako nezadovoljni s primorsko krmo, kot tudi direktorico sevniške kmečke zadruge Andrejo Jamšek. Jamškova vrača žogico domnevnim kritikom, češ, da so posamezniki pri govedorejskem društvu poskrbeli za dokaj nenavadno trgovino s sudansko travo, saj so jo kmetom zaračunavali po različnih cenah pa še ustreznih papirjev naj ne bi imeli v rokah. Tako po domače pa spet ne gre! KINO - Prizadetim, ki so nam potožili, daje Sevnica edini večji kraj v vesoljni Sloveniji, kjer so letos poleti preprosto zapahnili vrata kinematografa, pojasnjuje Ivan Jeler, da so se za ta korak odločili zaradi izjemno slabega obiska poletnih kino predstav v preteklih letih. Niti najboljšega filma si ni ogledalo več kot 10 gledalcev! “PIZDARIJA” - Sevniška občinska skupščina je na zadnjem zasedanju pretekli četrtek zgolj razpravljala o vsebini dnevnega reda, ni pa mogla tudi veljavno sklepati, ker je bil zbor krajevnih skupnosti nesklepčen. Umanjkal je le eden poslanec. Alojz Pavkovič s Studenca je dan pred sejo obljubil udeležbo, a ga ni bilo. In začelo se je modrovanje in prerekanje, kaj storiti. Poslanec Miro Gačnik je vzrojil, da ima, oprostile izrazu, dosti te "pizdurije” in da predlaga naj gredo lepo domov oz. na delo. Njegov poslanski kolega Jože Žveglič je temu odločno nasprotoval in se ponudil, da v 20 minutah pripelje poslanca Alojza Zalaščka i/. Boštanja. A mu ni uspelo, ker je bil Zalašček prezaposlen s trgatvijo. EKONOMIJA - Dr. Tajnikarje napovedal oster boj za proračunski tolar. Menda doslej ni vedel, odkod v knjigi o ekonomiji za začetnike tista teorija o izbiri med maslom in topovi. Odkar je v vladi mu je vse jasno. Tudi nam seje posvetilo že pred ča som. Nekateri v slovenskem vrhu imajo na glavi že toliko masla, da se bodo raje zavzeli za nakup orožja. NAŠ GLAS - Mnogi se do pone deljska niso zavedali, kakšen ekonom ski in politični in propagandni potencial predstavlja lokalni časopis Naš glas. Takrat pa je nastopil direktor Vitacela Jože Klemenčič in se pritožil nad ravnanjem stečajnega upravitelja, ki jim s svojimi načrti kvari posle. Ker ostali sogovorniki niso vedeli, na kak način, jim je predlagal, naj si preberejo, kaj pišejo časopisi, zadnji Naš glas. Po takem pisanju so menda dobavitelji staknili glave in zmanjšali dobavo Vitacelu. SEDMI DAN - Kolikor vemo, je sedmi dan ustvarjen za počivanje in se mu zato tudi reče nedelja. Vodstvo krškega izvršnega sveta in občinske skupščine so očitno ne meni za to. Zadnje čase se sestajajo kar v nedeljo. Menda imajo ^eč razlogov za to. Eni se morajo pred sestankom spovedati svojih grehov,(drugim pa so taki sestanki počitek in torej nikakor ne kršijo božjega reda.' RECEPT - Na brestaniškem gradu je zdaj odprta izdatna razstava o življenju trapistov v tem kraju. Iz strogo zaupnih virov smo izvedeli, da seje za razstavo izredno živo zanimal in jo vsestransko podpiral tudi krški Intpe-rial. Trud tega podjetja je bil očitno zaman, vsaj če sklepamo po tem, kar je obelodanil krški župan. Trapisti žal niso zapustili nobenega recepta za okusen kakavov liker in še manj za priznano čokolado Imperial. ( Novo v Brežicah TOŽBA - Ministrica Puharjeva ni samo zadolžena za delo, ampak tudi za socialno varnost, družino ter še za borce in veterane povrh. Predenje ob nedavnen obisku v Posavju začela razlagati o novi zakonodaji, ki naj bi prinesla boljše čase, je potožila o svojem položaju in o položaju svojega ministrstva. Nič čudnega torej, če se delavcem godi tako, ko se jim, medtem pa ministrstvo za delo prekopava celo posmrtne ostanke. NA BOJNI NOGI - V Brežicah je zaživelo močno sovraštvo med izvršnikom Kolešnikom ter novinarjema Francijem Babičem (radio Brežice) in Vladom Podgorškom (Delo). Novinarja sta poročala o dogajanju in nepravilnostih okrog gradnje na domačem štadionu, Kolešnik pa ju je označil za svoja nasprtonika št. 1. Kaj natanko se plete okrog gradnje slačilnic na štadionu, ni razložil. Morda je bil kaj bolj natančen na seji izvršnega sveta, ki sojo v Brežicah na hitro opravili preteklo sredo. Verjetno so na njej sprejeli kako pomembno odločitev, podobno kot na ostalih tihih, zaprtih, korespondenčnih in izrednih sejah. Morda o kaki prerazporeditvi sredstev ali pa o najemu kredita. SVET, SVET - Zgodil se je dogodek, zasedal je svet posavskih občin, jn to enkrat za spremembo sklepčen. *° omenjenemu organu ni kaj dosti Pomagalo, saj dobro uro ni vedel, o cent naj razpravlja, kako naj dela in Knj sploh hoče. Prva odločitev, potrjena z dvigom rok in z odločanjem skočnega sveta, seje dotaknilajavnos-*> m novinarjev. Člani svetit se bodo 0 svojem delu dokončno dogovorili Pa seji v ponedeljek, kjer p;« novinarjev ne sme biti. Jako si bodo v obraz Povedali vse in svobodno mešetarili o 'cm, kaj bo dobila katera od treh °bčin, ko bodo dobile upravni okraj. £ BR€2lŠK€^ PORODNI$NIC€ .____________________LJ- V času od 11. do 25. septembra so ^ brežiški porodnišnici rodile: Stanka ‘ »nonišek iz Krškega - Tjašo, Ana JScžman iz Slogonskega - Kristijana, yiadka Kežman-Strojin iz Krškega -^Pplo, Jožica Pavlovič iz Bušeče vasi ' aniona, Snežana Predanič iz Brežic Jerneja, Matjažka Cugmas iz Slov. onjic - Evo, Marinka Gorenjc-Jane Idejna - Gregorja, Sonja Veršec z Riškega - Erika, Albina Ribič iz j • Šoštanja - Katarino, Mojca Grive j? Lončarjevega Dola - Simona, Mar-N Savrič iz Dobove - Aleša, Renata volavSek iz Sp. Starega grada - Roc-Zdenka Ivanšek s Čateža - Ines, It a n'ta Weis z Malega Vrha - Majo. ., Lena Rožman iz Kozjega - Lenar-a’ Štefka Škotljanec z Breg - Tama-Ljudmila Ban iz Sromelj - Uršo. arija Skrabec z Breg - Viviano, Bernarda Gregl iz Nove vasi - Jana, Suit "P Furian 'z Celin - Uroša, Štefka eznikar s Senovega - Zalo, Jerneja 'inič s Pristave - dečka in Irena Kar-s s Senovega - deklico. Čestitamo! 2302) 30. septembra 1993 PBl ii Minister se je oglasil v Krškem Po razgovorih o podjetjih Videm papir in Vitacel sta se minister Tajnikar in sekretar Banič še bežno srečala z direktorji krških podjetij in vodstvom občine KRŠKO - Dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti je direktorjem nekaterih krških podjetij in vodstvu občine na razgovoru v ponedeljek pojasnil trenutno stanje v slovenskem gospodarstvu. Pri tem je opozoril, da bistvo krize predstavlja nekaj največjih izgubarjev v elektrogospodarstvu, železarnah, Knržetovem skladu in v prometu. V teh podjetjih, ki ustvarijo 80 odst. slovenske izgube in dve tretjini vsega izvoza, je hkrati zaposlenih tudi dve tretjini vseh delavcev. “Malo gospodarstvo je lahko še tako zdravo, pa ne more prevagati težav v velikih sistemih,” je dejal dr. Tajnikar. Obrtnik Vehovarje pozneje v razpravi opozoril, da malo gospodarstvo ne bo zmoglo tako velikih obremenitev in bo še samo podleglo sanaciji velikih izgubarjev. Iz rudnika Senovo, ki naj bi ga v naslednjih letih zaprli, so vprašali, kako to, daje rudnik v Hrastniku še naprej predviden za proizvodnjo, čeprav je ta tam precej dražja kot na Senovem. Ker so slišali, da bo ustanovljeno posebno podjetje, ki bo združevalo rudnike v zapiranju, se bojijo, kako bo s kontrolo nad uporabo sredstev za zapiranje. Prepričani so, da se bi moral denar za zapiranje senovškega rudnika porabiti za nova delovna mesta v domačem kraju. Podjetja v elektrogospodarstvu so osrednji problem tudi v Posavju. Uljih delavcev ne bo moč hitro nadomestiti Ministrica Puharjeva bo opozorila kolege ministre BREŽICE - Ker je brežiška občina odprta proti Hrvaški, se srečuje z večjim številom tujih delavcev, ki dnevno prehajajo mejo. Novi zakon o zaposlovanju tujcev je prinesel nove skrbi obmejnim podjetjem, zato ni čudno, da so se o tem pretekli petek pogovarjali predstavniki občine in direktorji podjetij tudi z ministrico za delo, družino in socialno varnost Jožico Puhar. Ministrica je na tiskovni konferenci po pogovoru poudarila, da bo sporazum o zaposlovanju s Hrvaško kmalu dokončno oblikovan. Slovenija si prizadeva, da vprašanje dnevnih migrantov in obmejnega zaposlovanja reši tako; da bodo ljudje ob meji čutili gotovost in varnost ter da meja ne bo ovira normalnemu pretoku delovne sile, če je to v obojestransko korist. “Nekateri so si predstavljali, da bo zakon o zaposlovanju tujcev reševal tudi problem brezposelnosti v Sloveniji. Tako mišljenje se je pokazalo za napačno, saj se da le v manjši meri tujce nadomestiti z domačimi delavci. Zdaj, ko se iztekajo delovna dovoljenja, moramo predvsem zagotoviti nemoten potek delovnega procesa. Če imamo primerne domače ljudi, ki so sposobni in pripravljeni delati, jih bomo zaposlili. Če to ne moti delovnega procesa, lahko takoj ali pa postopoma v dogovorjenem časovnem obdobju. Domači delavci se bodo lahko tudi postopno uvajali in usposabljali za delo. Obravnavali bomo vsako posamezno podjetje posebej, saj gre za različne delovne procese, položaje delavcev in lastninske navezave,” je dejala ministrica. Napovedala je, da bo nezaposlenost še naraščala, zato se bo treba usmeriti v zagon gospodarstva, znižati ceno dela in kapitala ter pomagati tudi z intervencijami na tržišču dela. Posavje ni pri vrhu po deležu nezaposlenih, alarmantno pa je, kako seje stanje v zadnjem letu poslabšalo. Ministrica je po svojem obisku v Posavju (popoldne je namreč obiskala tudi Sevnico) ocenila, daje tu mnogo polen-cialov in zamisli. Ravno zaradi tega je sprejela obvezo, da bo kolege resorne ministre opozorila, naj pospešijo nekatere procese, ki zavirajo razvoj novih programov in odpiranje delovnih mest. V Posavju je zlasti aktualno poseganje na kmetijska zemljišča. B. D.-G. ni prav, da ob tolikih energetskih objektih nimamo svojega distribucijskega podjetja, ampak le enoto s sedežem v Celju,” je dejal na zaključku razgovorov krški poslanec Branko Janc. Poudaril je še potrebo, da se ustanovi regionalni urad Sklada za razvoj tudi v Posavju, kjer ima sklad v lasti že 6 podjetij. Kot se je pokazalo na razgovoru, bo sklad do konca meseca pripravil načrt regionalnih uradov, zato je morda še čas, da Posavje izposluje tudi urad v svoji regiji. B. D.-G. NAJBRŽ BO POMAGALO MINISTRSTVO KRŠKO - Po nekaterih pričakovanjih bo državno ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo Komunalnemu stavbenemu podjetju Ko-stak Krško del finančnih sredstev, za katera je Kostak zaprosil na podlagi natečaja, ki ga je razpisalo omenjeno ministrstvo. Denar, glede katerega še ni uradnega sklepa, bi Kostak uporabil pri izdelavi tesnilne zavese na komunalnem smetišču. To bo vgradil v vsakem primeru, ker bo služila za prestrezanje izcednih vod in bov deponijo varovala pred poplavo. Če bo ministrstvo res pomagalo, se bodo omenjenega popravila smetišča lotili že letos. “Posavje je elektroenergetski bazen, zato je za nas še kako pomembna cena električne enegije. Naša država • Razgovor z vodstvi podjetij Videm papir in Vitacel je pokazal, daje bila odločitev o nadaljevanju in podpori proizvodnji papirja in celuloze v Krškem pravilna. Videin papir daje delo 650 delavcem, medtem ko jih je v Vitacelu zdaj zaposlenih 350. Tretje podjetje, ki so ga načrtovali na razvalinah Vidma - Vzdrževanje - ni zaživelo, vendar je bistveno, da sc proizvodnja ohranja. Po nekaterih ocenah bi zastoj proizvodnje v Vidmu od uvedbe stečajnega postopka do sedaj prinesel kakih 10 milijonov mark stroškov. mora težili k temu, da jo čimbolj približa ekonomski. Urediti je treba tudi distribucijo energije, saj nikakor ŠEST PREDSTAV KRŠKO - Kulturni dom Krško pripravlja za prireditveno sezono 1993/94 bogat in pester abonmajski program, ki vključuje lako glasbene kot gledališke in plesne prireditve. Abonenti bodo lahko prisluhnili koncertu Nevv Swing Quarteta in si ogledali Cankarjevo satiro Za narodov blagor v izvedbi MGL, baletna večera ljubljanske in mariborske Opere, Ayckbournovo komedijo Norčije v spalnicah v izvedbi PDG iz Nove Gorice ter predstavo Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matičeke se ženi v izvedbi SLG iz Celja. Cena abonmaja je 3.900 tolarjev za sprednje vrste in 3.600 tolarjev za zadnje in stranske sedeže, plačljiva pa je v dveh obrokih. KJE LAHKO DARUJETE KRI LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije pripravlja v prvi polovici oktobra tudi krvodajalske akcije v nekaterih krajih na območju širše Dolenjske. J'ako bo akcija v Mirni (4. oktober), Trebnjem (5.), Krškem (7. oktobru v posebni osnovni šoli dr. Mihajlo Rostohar) in na Senovem (8. oktobra v osnovni šoli). V Litiji bodo občani lahko darovali kri 21. in 22. oktobra, v Žužemberku 25. in v Brežicah 26. in 27. oktobra. GASILCI OB MESECU POŽARNE VARNOSTI BREŽICE - Brežiška občinska gasilska zveza bo to nedeljo pripravila tekmovanje gasilcev pionirjev na Obrežju. V občini deluje okrog 30 pionirski desetin, ki so oblikovane pri posameznih gasilskih društvih. Gasilska zveza poleg tega pripravlja v mesecu požarne varnosti, tudi operativne taktične vaje po sektorjih in eno centralno vajo v Brežicah. V oktobru bodo posebne gasilske komisije opravile tudi vsakoletni pregled društev. • Slovenci smo na najboljši poti k vernosti. Revni postajamo kot cerkvene miši. (Jurič) • Kdor hodi zgodaj spat in zgodaj vstaja, je zdrav, bogat in moder. (Franklin) • Denarja ne dela denar! delajo roke, denar Trapisti ponovno v Rajhenburgu Zdaj samo na novi stalni razstavi o življenju in delu ter o pomenu njihovega reda za okolje - Na otvoritvi tudi nekaj še živečih bratov trapistov BRESTANICA - V soboto zvečer je na brestaniškem gradu spet zaživel duh preteklosti in na dan so privreli spomini. Največjo zaslugo za to, daje grad dobil novo vsebino, ki veliko pove o njegovi preteklosti, ima kustodinja Muzeja Brestanica Irena Fiirst. V treh letih trdega deluje v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane ter s pomočjo nekaterih drugih ustanov in posameznikov pripravila stalno razstavo “Trapisti v Rajhenburgu”. Razmišljanja o postavitvi razstave, ki bi pričala o življenju in delu trapistov, ki so dali gradu in kraju okrog njega pomemben pečat, so tlela dalj časa. Razstavo je vzpodbudilo dejstvo, da v Sloveniji še živi nekaj nekdanjih trapistov, ki pa so že precej • O trapistih in o razstavi je avtorica sama že obširneje pisala tudi v našem časopisu, zato spomnimo le na nekaj dejstev. Red trapistov seje v Rajhenburgu naselil 1881. letu zaradi preganjanja v Franciji. Kupili so rujhenburški grad in v naslednjih letih še nekatera velika posestva v okolici. Uredili so si skromno bivališče, gradili hleve, si napeljali vod s pitno vodo, se ukvarjali z naprednim kmetijstvom, sadjarstvom in vinogradništvom, proizvajali še danes znan sir trapist, postavili tovarno čokolade in likerjev, zgradili lastno elektrarno in tiskarno ter si napeljali tudi telefon. l'rupisti so živeli skromno po načelu Deluj in moli! V letu 1941 sojini imetje zaplenili Nemci in jih pregnali. Po osvoboditvi so se vrnili, toda grad in posestva so bila leta 1947 nacionalizirani, zato su se trapisti razkropili po raznih župnijah. v letih. Kot dokazujeta razstava in izdana brošura o trapistih, je Ireni Fiirst zelo pomagalo dobro sodelovanje z njimi,-Njihova pričevanja in ohranjeni dokumenti ter dobra volja nekaterih krajanov, ki so prav tako imeli shranjene dokumente so bistveno obogatili razstavo. Novo stalno razstavo na gradu Brestanica je odprl mariborski škof dr. Franc Kramberger, kije poudaril, da se je ta red vpisal v zgodovino kot velik dobrotnik našega naroda. Tudi avtorica razstave in kataloga označuje trapiste za “napredne in umne gospodarje, ki so imeli močan vpliv na svoje okolje. Ljudje so se po njih zgledovali, mnogi pri njih zaposlili, reveži pa so bili deležni pomoči. Ob vseh pomembnih dogodkih in prireditvah v trgu so .trapisti odigrali pomembno vlogo, čeprav tihi in odmaknjeni od sveta, so živeli s krajem.” B. D.-G. SPET V KAPEL1 - Brat Maks Jevšnik, domačin iz Brestanice, se je skupaj s tremi še živečimi brati udeležil slovesnosti, na kateri so odprli stalno razstavo o trapistih. V prenovljeni kapeli je pred skromnim oltarjem razsvetljenim s svečami zapel del obreda v latinščini in s lem obiskovalcem približal življenje članov tega reda. (Foto: B. D.-G.) E Kdo bo pokril izgube Vidmovih naslednikov? Trdnih zagotovil še ni KRŠKO - V ponedeljek popoldne so v Krškem potekali pogovori o o proizvodnji papirja in celuloze v tem in v naslednjem letu, o poslovanju podjetij Vitacel in Videm papir ter o tem, kdo bo pokril izgube obeh. Z vodstvom podjetij sta se na pobudo krškega izvršnika Hermana Kuneja in poslanca Branka Janca pogovarjala minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar in državni sekretar za industrijske projekte dr. Ivo Banič. Gosta sta pozneje sodelovala še na razgovoru z gospodarstveniki in vodstvom občine Krško. Direktorja Jože Cerle in Jože Klemenčič sta predstavila poslovne cilje ter proizvodnjo in težave, s katerimi se srečujeta podjetji, ki nadaljujeta proizvodnjo nekdanjega Vidma. Obe bosta leto zaključili z izgubo, kakršno so vsi pričakovali. Samo Videm papir naj bi letošnje leto zaključil s sedmimi milijoni mark izgube, od tega bo 2,5 milijona po dogovoru pokrilo ministrstvo za delo. Zdaj bi se bilo treba dogovoriti, kaj bo z ostalo izgubo, in kakor je poudaril dr. Banič, predvsem to, kaj narediti, da v naslednjem letu te izgube ne bo več. Damir Cibic, predsednik upravnega odbora Videm papirja je predlagal, da bi določili oblike subvencij iz drugih virov, tako da ne bi okrnili sredstev, ki so so namenjena in komaj zadoščajo za obratni kapital. Tudi Vitacel po besedah njegove- • Na razgovoru v Krškem tudi niso mogli mimo poslovanja Nuklearne elektrarne, ki imu spet blokiran račun za velike zneske. Minister Tajnikarje ob tem povedal, da bodo še ta teden Hrvaški poslali dopis, naj plača račune za elektriko, sicer ji bodo ustavili dobavo. “V teh zadevah ne bomo upoštevali nobene recipročnosti več. NFK stoji in dela pri nas, za vse, kar se dela na njej, smo mi poskrbeli, zato Hrvatje ne morejo plačevati samo toliko, kolikor je že plačala Slovenija. Tudi predlog za lastninjenje že imamo: NEK naj bi postalo slovensko podjetje s trajno lastnino za slovensko stran in z ustreznim tujim deležem,” je dejal. ga direktorja Klemenčiča ne bo mogel ohraniti proizvodnje brez pomoči države, čeprav ima trenutno “le” nekaj stotisočev mark izgube. Kako se bodo pokrile izgube, za zdaj še ni dorečeno, čeprav je minister Tajnikar omenil, da bo treba načrtovati v proračunu za prihodnje leto tudi pomoč za ti dve podjetji. Vodstvi Videm papirja in Vitacela sta tudi menili, da je njihova usoda še zelo odvisna od stečajnega postopka. Po mnenju državnega sekretarja Baniča je predlog stečajnega upravitelja dobra osnova za razgovor, medtem ko je dr. Tajnikar opozoril, da stečajni postopek še ne bo zaključen, če bo Videm v stečaju postal prehodni solastnik obeh podjetij, temveč bo postopek končan, ko bodo upniki postali solastniki. B. D.-G. Odpadki čakajo na ukrepe države V kratkem odvoz smeti iz vseh vasi v brežiški občini - Posebno vozilo bo tudi stiskalo odpadke - Ločenega zbiranja še ne bo, ker ni kam s steklom, papirjem BREŽICE - Ko so na različne kraje v brežiški občini postavili prvih 20 petkubičnihi zabojnikov za smeti, je bilo med občani precej negodovanja. Ne zaradi zabojnikov, ampak zato, ker je hit odvoz povezan z dodatnimi stroški. Mnogi vaški prebivalci so trdili, da na kmetih nimajo smeti, čeprav so istočasno na območju občine popisali kakih 800 divjih odlagališč. Franc Urek Kljub odporom so se v dveh letih občani vendarle dobro navadili na organizirano odvažanje smeti. Samo v teh zabojnikih so na sanitarno deponijo odpeljali 6.000 kubikov odpadkov. Za predstavo naj povemo, da javno podjetje KOP dnevno v rednih odvozih odpelje na odlagališče 20 kamionov oz. 100 kubikov odpadkov. Da bi odpeljali zgoraj zbrano količino odpadkov, bi morali vsi Kopovi kamioni tri mesece vsak delovni dan odvažati, kar dokazuje, da se je v 20 zabojnikih le zbralo ogromno odpadkov. Kot pravi vodja enote komunalnih služb Franc Urek, je javno komunalno podjetje v prvi polovici letošnjega avgusta začelo opremljati prva strnjena naselja s 700-litrskimi posodami. Za začetek sojih namestili 50, najprej v Artižah, pa potem v Cerkljah, Žu- peči vasi, Gazicah, Brežini, Pod-gračenem in delno še v Črncu, 1’rnju, Sentlenartu in v krajevni skupnosti Zakot-Bukošek. “V naslednjih dveh mesecih smo organiziran odvoz smeti uvedli na celotnem območju občine, kar nam tudi nalaga občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Na redkeje naseljenih območjih bomo namestili 70 petkubičnih zabojnikov. Krajani bodo nabavo posod lahko odplačevali eno leto, poleg tega pa je nekaj sredstev v te namene priteklo tudi iz občinskega proračuna,” je povedal Urek. Kolegij javnega podjetja je nedavno sprejel tudi sklep o nabavi posebnega vozila za odvoz smeti, ki stiska odpadke in zmanjša njihovo prostornino za 3 do 5-krat, Takšno vozilo naj bi jih stalo okrog 200 tisoč mark. Naložba je kar velika, a kot pravijo, se bo bogato obrestovala, saj bo vozilo hkrati odpeljalo več smeti, prihranilo pri stroških prevoza in hkrati s stiskanjem zmanjšalo količino odpadkov na občinski komunalni deponiji. Javno podjetje namerava v sodelovanju s sekretariatom za urejanje prostora, s krajevno skupnostjo in občani urediti še podstavke za posode, pridobiti lokacijsko dokumentacijo in primerno urediti okolico posod za odlaganje. V podjetju imajo pripravljene načrte za sortiranje odpadkov. Nekoč v prihodnosti bodo zraven velikih zabojnikov postavili še take za papir, steklo in še kaj. Z akcijo ločenega zbiranja odpadkov pa ne bodo pričeli tako dolgo, dokler država ne bo naredila več na tem področju in poskrbela za zaključen krog zbiranja in predelave odpadnih surovin. Prvi poskusi zbiranja stekla so namreč pokazali, da nihče noče odkupiti stekla. Enako je s papirjem. B. DUŠIČ-GORNIK DOLENJSKI UST kultura in izobra- ževanje Ponovno filmski četrtki Letos šest abonmajskih filmskih predstav NOVO MESTO - S prvim četrtkom v oktobru bodo v Domu kulture ponovno stekli filmski četrtki, ki jih ljubitelji filmske umetnosti dobro pozanjo, saj so na sporedu že vrsto let. Gre za filmske predstave, ki so na sporedu dva četrtka v mesecu. Filmi so posebej izbrani zaradi svoje kakovosti ali mesta, ki ga imajo v zgodovini filmske umetnosti. V oktobru, novembru in decembru si bodo obiskovalci filmskih četrtkov lahko ogledali šest filmov: 7. oktobra zgodovinsko melodramo Sommersby režiserja Jona Amiela, 29. oktobra komedijo Naključni junak v režiji Stephesa Frearsa, 4. novembra psihološko kriminalko Prosti pad režiserja Joela Schumacherja, 25. novembra kriminalko Firma v režiji Sidneyja Pollacka in 2. decembra kriminalko Begunec režiserja An-drewa Davisa. Film za 16. december bo izbran kasneje. Vse predstave bodo ob 18. in 20. uri. Zanje je možno kupiti abonmajsko vstopnico, ki stane za šest filmov 1.600 tolarjev, na prodaj pa je v sprejemni pisarni Doma kulture. PARTIZANSKA PLAČILNA SREDSTVA KOČEVJE - v tukajšnjem muzeju so v ponedeljek, 27. septembra odprli razstavo Partizanska plačilna sredstva. Gre za različna plačilna sredstva, ki sojih uporabljali med NOB, vsa pa so iz zasebne zbirke znanega slovenskega politika Zmaga Jelinčiča. Ameriška grafika v Novem mestu Dela 46 ameriških grafičnih umetnikov na razstavi v Dolenjskem muzeju - Na otvoritvi slovenski minister za kulturo Pelhan in ameriški veleposlanik Wendt NOVO MESTO - Dolenjska metropola se z razstavo sodobne ameriške grafične ustvarjalnosti, ki sojo odprli konec prejšnjega tedna v treh prostorih galerije Dolenjskega muzeja, potrjuje kot pomembno slovensko grafično središče. Razstavo, ki pod naslovom Crossing over changing places potuje po svetu - videli sojo že v ameriških mestih in v nekaterih evropskih državah - je Ameriški kulturni center posredoval v Novo mesto prav zaradi slovesa, ki gaje mesto dobilo z grafičnim bienalom in drugimi pomembnejšimi razstavami, kot je povedal ataše ameriške amaba-sade za stike z javnostjo Eugene Santoro. Razstava je na ogled do 15. oktobra, in to v Sloveniji samo v Novem mestu. Gre za zanimiv prikaz sodobnih ustvarjalnih poti, ki jih ubirajo grafični umetniki različnih umetniških usmeritev in prepričanj ter iz različnih kulturnih in družbenih okolij. Združujejo se občasno ali stalno v sedmih grafičnih centrih na vzhodni obali Združenih držav Amerike. Na razstavi so predstavljena dela 46 umetnikov, med njimi pa lahko vidimo tako originalne avtorske grafike kot dela, ki so izrazit plod eksperimentiranja pri iskanju novih grafičnih sredstev, materialov in tehnik in že segajo prek meja grafike v običajnem pomenu besedu. Ta dela so za naše razmere, kjer prevladuje avtorska grafika, še dodatno zanimiva predvsem kot ustvarjalni eksperimenti, ki so v umetnosti nujen in potreben pojav. Razstavo spremlja katalog, za katerega pravi naš slikar in grafik Branko Suhy, kije poskrbel za novomeško postavitev, da zasluži vso pohvalo kot izvrstno in natančno pripravljen knjižni dokument. Slovesne otvoritve v petek, 24. septembra, zvečer so se udeležili številni obiskovalci in gostje, med njimi slovenski minister za kulturo Sergej Pelhan, ameriški ambasador v Sloveniji Allan Wendt, ataše Eugene Santoro, ameriška umetnica Allen Lynne, novomeški župan Franci Koncilija in drugi. O pomenu dogodka je najprej govoril direktor muzeja Bojan Božič, za njim je ameriški ambasador VVendt posebej poudaril, da postavitev prve razstave sodobne ameriške likovne ustvarjalnosti v neodvisni Sloveniji prav v Novem mestu ni naključna, umetnica Lynne pa je opomnila, da so se na razstavi združile različne delavnice v duhu SLIKE V VOJAŠNICI - Piva gostja galerije v cerkljanski vojašnici je akademska slikarka Ema Ferjanič-Fric. Na otvoritvi razstave in galerije jo je predstavil njen kolega Alojz Konec. V vojašnici ob puškah tudi slike V učnem centru v Cerkljah so odprli prvo umetniško galerijo v slovenski vojski CERKLJE - V tukajšnjem vojaškem učnem centru imajo vojaki od prejšnjega tedna naprej svojo umetniško galerijo in z njo nedvomno bogatejše kulturno življenje. Poleg običajnih občasnih razstav ob pomembnih obletnicah ter razstav iz življenja vojske si bodo poslej lahko ogledovali tudi razstave umetniških del svojih vrstnikov in gostujočih umetnikov ter druge razstave, ki zahtevajo urejen razstavni prostor. Prva gostja prve galerije slovenske vojske je akademska slikarka Erna Ferjanič-Fric, ki v galerijskem prostoru razstavlja slikarski cikel Trave. Razstavo in galerijo je v četrtek, 23. septembra, odprl podpolkovnik Janez Švajncer, ki je v svojem govoru dejal, da odpira prvo galerijo prve mirnodobne slovenske vojske v zgo- dovini našega naroda z upanjem, da je ta galerija zametek vseh, ki bodo še nastale po vojašnicah v Sloveniji. “Slovenska vojska naj bi namreč ne bila samo stroj za učenje, kako ravna- Priznanje v prave roke Bibliotekarka Studijske knjižnice Mirana Jarca prof. Nataša Petrov dobitnica Čopove diplome NOVO MESTO - Med letošnjimi petimi dobitniki Čopove diplome, najvišjega slovenskega knjižničarskega priznanja, ki so ga slovesno podelili prejšnji teden v Mariboru, je tudi bibliotekarka novomeške Študijske knjižnice Mirana Jarca prof. Nataša Petrov, nekdanja upravnica te osrednje dolenjske knjižničarske ustanove in sedanja voditeljica Dolenjske bibliografije. V več kot tridesetih letih, kolikor časa podeljujejo ta priznanja, sta si ga prislužila poleg Petrove samo še dva Dolenjca: Bogo Komelj in Lea Grabrijan. Diploma je nedvomno prišla na pravi naslov. Petrovi že 20 let in pol teče življenje med in s knjigami. V poklicu, za katerega se sicer ni formafflo šolala, je srečna in zadovoljna, saj ji nudi resnično zadovoljstvo, ko odgovorno in ustvarjalno posreduje med dvema enkratnima in samosvojima svetovoma, med knjigo in njenim uporabnikom. V času njenega ravnateljstva je Študijska knjižnica začela razvijati knjižno mrežo, ustanovljena so bila številna nova izposojevališča, do knjig pa so prišli tudi bralci v odmaknjenih krajih, saj je v tem času začel voziti bibliobus. Petrova je Študijsko knjižnico afirmirala v dolenjskem in slovenskem prostoru, aktivno delovala v bibliotekarski zvezi, sodelovala na strokovnih posvetih, v uredniškem odboru strokovnega glasila Knjižnica, kot avtor seje Oglasila v strokovnem in drugem tisku, svoje znanje in izkušnje pa ves čas nesebično posreduje mlajšim knjižničarskim rodovom. “Pri delu nisem nikoli mislila na nagrade in priznanja, vendar sem priznanja res vesela. Ne zaradi sebe. Če kje, potem v knjižnicah nekaj velja skupinsko delo, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem kolegicam in kolegom , ki so me predlagali za priznanje. S hvaležnostjo se tudi spominjam predhodnikov, ki sooblikovali in razvili knjižnico Mirana Jarca, predvsem bibiotekarja Boga Kameljtl, kije z izjemno strokovnostjo in osebnostjo neizbrisno vplival na nas, takrat mlade knjižničarje, in na svojega vodjo na domoznanskem oddelku prof. Karla Bačerja. Mislim, daje tp priznanje tudi priznanje naši osrednji regionalni knjižnici in sploh javnim knjižnicam v Sloveniji,” pravi Petrova. M. MARKE1J Nataša Petrov ti z orožjem in kako ubijati, ampak naj bi bila predvsem človeška, takšna, kot smo si sami želeli, da bi bila tista, v kateri smo svoj čas služili. Če bomo nadaljevali s takimi koraki, kot smo mu priča danes, mislim, da smo na najboljši poli,” je dejal Švajncer. Poveljnik učnega centra Stanislav Zlobko pa je v svojem nagovoru očrtal pomen otvoritve galerije in dejal, naj bi bila galerija delček tistega, kar vojaki prinesejo s seboj, pa ob puški, porciji in šotoru ne morejo izraziti. O sliakrki in njenem delu je povedal nekaj besed akademski slikar Alojz Konec, za prijetno vzdušje pa sta posrbela učenca brežiške glasbene šole, ki sta zaigrala na kitaro in harmonike, ter člah cerkljanskega prosvetnega društva, kije zrecitiral nekaj pesmi. Zamisel, da v vojašnici odprejo umetniško galerijo, se je porodila Slavku Geriču, pomočniku poveljnika za motivacijo in informiranje, kije v uresničitev te ideje vložil veliko prizadevanj in truda. Ob podpori poveljstva in pomoči brežiške galerije Meke ter podpornice Zavarovalnice Triglav je galerija prejšnji teden zaživela. MiM SILVESTER MIHELČIČ NA DANSKEM ČRNOMELJ - Na povabilo Glasbene mladine Danske in glasbene šole v Esbjergu bo naš znam solist na elektronski harmoniki, glasbeni pedagog in kulturni delavec Silvester Mihelčič od 2. do 10. oktobra gostoval na Danskem. Sodeloval bo v strokovnem delu srečanja pedagogov harmonikarjev, dirigiral bo harmonikarskemu orkestru, ki bo izvedel suito Bela krajina, po šolah pa bo izvedel več koncertov z naslovom Glasba in besede, na katerem bo ob njegovem igranju na elektronsko harmoniko Mojca Molan predstavila pesmi slovenski pesnikov v angleškem prevodu. ODMEV ZAPRAŠENIH ULIC NOVO MESTO - V Dolenjski galeriji bosta danes, 30. septembra, ob 20. uri zvečer nastopila violinistka Petra Gačnik in harmonikar Branko Rožman in zaigrala venec skladb iz svojega programa. sodelovanja in ne tekmovanja, kar je sicer običajno v ZDA. Minister Pelhan je v svojem govoru dejal, da centralizem v kulturi ni stvar geografije, ampak stvar duha, zato je z eno najpomembnejših razstav danes Novo mesto likovni center Slovenije, nato pa je še izrazil upanje, da bo Slovenija morda kdaj zmogla toliko denarja, da bo poslala v ZDA in svet razstavo slovenske grafike, v kateri je slovenska umetnost močna tudi v svetovnem merilu. M. MARKELJ POMEMBEN DOGODEK Z/l NOVO MESTO IN DOLENJSKO -Otvoritev razstave ameriške grafike v galeriji Dolenjskega muzeja je potrdila, da je Novo mesto eno od središč slovenske grafike. Na sliki: gostje med nagovorom direktorja muzeja Bojana Božiča '(z leve proti desni): ameriški veleposlanik Allan IVendt, odpravnik poslov Eugene Santoro, minister za kulturo Sergej Pelhan, ameriška umetnica Allen Lynne in novomeški župan Franci Koncilija. (Foto: MiM) Uspešni Novomeški poletni večeri Drugo leto poletnih kulturnih večerov v Novem mestu je potrdilo veliko zanimanje občinstva za kulturne prireditve na prostem - Tudi prihodnje leto pestro in bogato NOVO MESTO - S koncertom vrhunskih glasbenikov, flavtistke Irene Grafenauer in kitarista Klausa Jiickleja, ki sta z izvedbo skladb Handla, Telema-nna, Bacha, Scarlattija, Dovvlanda, Guilianija in Vivaldija v soboto, 23. septembra, navdušila novomeško občinstvo, so se zaključili letošnji Novomeški poletni večeri. Lahko zapišemo, da so bili uspešni, saj so pritegnili veliko občinstva in popestrili novomeški poletni kulturni utrip. Zamisel o poletnih kulturnih večerih seje porodila lani ob grafičnem bienalu kot o spremljajočem dogajanju, ki naj bi dolenjski metropoli, tistikrat zaradi bienala nedvomno enem od kulturnih središč Slovenije, dahnilo širše kulturno vzdušje, domačim izvajateljem pa omogočilo nastope v lepem ambientu. V Domu kulture je denimo težko izvesti koncert novomeškega simfoničnega orkestra ali godbe. Izkazalo se je, da je med ljudmi precejšnje zanimanje za kulturne prireditve na prostem in da ima Novo mesto za to primerna mesta, predvsem proštijsko dvorišče na Kapitlju, zato je ZKO letos ponovno organizirala poletne večere. Od junija do zadnje sobote se je zvrstilo pet kulturnih prireditev, dve pa sta zaradi objektivnih razlogov odpadli. “Odziv občinstva je bil neverjetno dober,” pravi tajnica novomeške ZKO Staša Vovk. “Kaže, da se splošno kulturno vzdušje v našem mestu dviga in raste zanimanje za kulturne prireditve, še posebej ko gre za prireditve na prostem. Odmevnost poletnih večerov nam narekuje, da bomo nadaljevali z njimi tudi prihodnje leto. Program naj bi ostal v zasnovi enak, se pravi, da bi se na večerih predstavili domači izvajalci ter nekaj vrhunskih izvajalcev od drugod, radi pa bi vnesli nekaj zunanjih sprememb. Če nam bo mogoče dobiti nujno potrebno tehnično opremo, mislim predvsem na prenosni oder in osvetlitev, bomo lahko prireditve izvedli še na drugih lepih in privlačnih lokacijah v mestu: pred Dolenjskim muzejem, na trgu pred frančiškansko Pisana druščina umetnikov Slikarsko kolonijo v Krškem so zaključili z razstavo KRŠKO - Preteklo sredo se je v Krškem začela slikarska kolonija, tokrat že tretja po vrsti, ki seje zaradi 3(X). obletnice Valvasorjeve smrti lotila teme “Valvasorjevo Krško”. V koloniji seje srečalo osem slovenskih slikarjev različnih smeri in različnih starosti: Marija Mojca Pungerčar, Stanislava Sluga-Pudobska, Janko Orač, Štefan Galič, Jože Denko, Darko Birsa, Jože Meglič in Jože Marinč. Organizatorji so ocenili, daje tretje srečanje samo potrdilo upravičenost lakih kolonij in dalo trden temelj zato, da postanejo tradicionalne. Kot so dejali, se res vedno najde kdo, ki zatrjuje, daje laka oblika srečanj nepomembna in likovno neprepričljiva, saj ne daje nobenih novih usmeritev. To pa niti ni cilj takih kolonij, na katerih si umetniki različnih slogov in starosti želijjr predvsem izmenjati izkušnje. PCrireditelj kolonije je udeležencem določil temo ustvarjanja, vendar to ni oviralo njihove samostojnosti pri delu. Najboljša med umetniškimi deli, ki so nastajala v tem kratkem času, so v soboto razstavili v hotelu Sremič v Krškem. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi krški župan Danilo Siter in udeležencem podelil Valvasorjeve plakete, ki jih je oblikoval Vladimir Stoviček. Vsakemu udeležencu kolonije so sponzorji za nagrado odkupili izbrano delo. Pred otvoritvijo razstave je obiskovalcem zaigral še Dixiland band krške glasbene šole. B. DUSIČ-GORNIK O BITKI PRI SISKU NOVO MESTO - V sredo, 6. oktobra, se bo ob 18. uri v Dolenjskem muzeju ponovno začela vrsta prireditev, kijih Hrvaški kulturni klub organizira pod nazivom Tribuna ob 18h. Prvo v tej sezoni bo predavanje dr. Alojza Jembriha, profesorja s Filozofske fakultete v I jubljani, ki bo govoril o sloviti bitki pri Sisku, katere 400. obletnico smo praznovali letos poleti. Na tribuni bodo še predstavili Jembrihovo knjigo Bitka pri Sisku in katalog velike razstave o tej bitki, ki sojo postavili v Narodnem muzeju v Ljubljani. VSAK PO SVOJE - Udeleženci slikarske kolonije so na isto temo ustvarjali vsak y svojem slogu. Na sliki: slikarji med otvoritvijo razstave. (Foto: B. D. -G.) zavarovalnice Tilia, Komunale in občinskega Izvršnega sveta bi večerov, vsaj tako kakovostnih, ne bilo. Kaj takega pa si Novo mesto najbrž ne sme privoščiti. M. MARKELJ cerkvijo, na Glavnem trgu in še kje. Brez ustrezne opreme pa ne gre in bomo še naprej morali prositi za gostoljubje novomeško proštijo, ki ima čudovit atrij, ki pa je primeren predvsem za glasbene prireditve. Upam, da bo do prihodnjega poletja urejen kulturni center v nekdanjem domu JLA, saj bi nam tamkajšnji oder in avla prišla zelo prav v slabem vremenu. Zdaj smo morali v takih primerih prireditev odpovedati.” Vovkova upa, da bodo Novomeški poletni večeri prihodnje leto tudi deležni tolikšnega razumevanja in pozornosti pri podpornikih. Brez denarne podpore tovarne zdravil Krka, MARINCEVA “SLAVA VOJVODINE KRANJSK1991” KRŠKO - Jutri, L oktobra, ob 19. uri bodo v galeriji Krško odprli likovno razstavo “Slava vojvodine Kranjske - 1991” akademskega slikarja Jožeta Marinča. Razstavo bo odprla Ida Tomše, kustodinja galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice, kulturni program pa bodo izvedli: Karolina Vegelj Stopar, Sanja Selak in Robert Pirc. EKSTEMPORE V DOBRNI DOBRNA - Tu je od 24. do 26. septembra potekal mednarodni slikarski ekstempore, ki se ga je udeležilo 19 slikarjev, med njimi tudi Danja Bajc iz Novega mesta in Franc Železnik, kljubitelj Dolenjske. Slikarji so slikali na temo Dobrna in okolica. Za svoje delo je Bajčeva prejela priznanje, Železnik pa eno od nagrad. VRHUNSKA UMETNIKA PRI NAS - Flavtistka Irena Grafenauer in kitarist Klaus Jcickle sta s svojim koncertom zaključila Novomeške poletne večere. Na sliki: Umetnika na vaji pred nastopom v Domu kulture. (Foto: MiM) OB 50. OBLETNICI GREGORIČEVE SMRTI NOVO MESTO - V soboto, 2. oktobra, bodo ob 19. uri zvečer v knjižnici novomeške proštije odprli razstavo v spomin 50. obletnice smrti Novomeščana Jožeta Gregoriča, umetnostnega zgodovinarja in konzervatorja, ki je prvi odkrival in raziskoval arhitekturo kapiteljske cerkve. O njegovem življenju in delu bo spregovoril akademik dr. Emilijan Cevc. Na razstavi v proštijski knjižnici, ki jo je pripravil novomeški ZVNKD, bodo predstavljeni dokumenti, pisma in terenski zapiski. To gradivo je bilo dosedaj neznano in so ga odkrili šele letos, hrani pa ga družina Soban iz Ljubljane. V Študijki knjižnici bo ta čas odprta razstava Gregoričevih objavljenih del. VILINSKA PROSOJNOST KRISTALA NOVO MESTO - V prostorih SDK bodo v sredo, 6. oktobra, ob 18. uri zvečer odprli razstavo Vilinska prosojnost kristala, na kateri bodo predstavili unikate brušenega kristalnega stekla, delo brusilcev rogaške steklarne iz obrata Estet v Kozjem. Prireditev bo glasbeno obogatil trio flavt Analizija iz Školje Loke. E Gabrijel Humek STIČNA - V cistercijanskem samostanu v Stični je v 87. letu umrl slikar in duhovnik p. Gabrijel Humek. Rodil se je 17. junija 1907 v Bohinjski Bistrici, za svoj življenjski poklic pa si je izbral duhovniški stan. Diplomiral je na Bogoslovni fakulteti v Ljubljani. Ljubezen do umetnosti gaje med duhovniškim službovanjem na Poljskem zvabila, daje začel študirati na likovni akademiji v Krakovu, kasneje pa je študij slikarstva nadaljeval še na zagrebški in ljubljanski akademiji, kjer je leta 1947 diplomiral. Kot likovnik je ustvaril svojo različico metafizičnega slikarstva in tako zapolnil vrzel v neprekinjenem razvojnem toku slovenske umetnosti, kol je njegovo delo označil dr. Ivan Sedej. P. Gabrijel Humek je bil član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, sodeloval je na več eks-temporih, večkrat razstavljal in za svoje stvaritve prejel več nagrad, med njimi tudi nagrado na Labodovem ekstemporu v Novem mestu. O njem je bil posnet tudi televizijski film. r 6' ¥ $ t i * % > I 1* A* ' i G r iFD-m IS BTPj^ '•m Hi {'--z4 hd dežurni poročajo ODPELJAL, DRVA - Neznanec seje pripeljal na Ojstri vrh in iz gozda odpeljal tri kupe drv, ki jih je lastnik A. P. iz Trebnjega že nažagal. S tem je hil lastnik ob 8.000 tolarjev. POSEKAL VEČ DREVES - Tudi naslednja notička je gozdarska. Med 18. in 19. septembrom je neznan storilcev gozdu Slaba gorica posekal bukova in hrastova drevesa. Črnomaljske gozdarje je oškodoval za 34.600 tolarjev. Z LESOM NEZNANO KAM - Avgusta letos je neznan nepridiprav v gozdu pri Velikem Gabru posekal in neznano kam odpeljal manjše smreke in bukev. S tem je bil lastnik V. G. iz Velikega Gabra ob 3.600 tolarjev. V AVTO PO DOKUMENTE IN KNJIŽICO - 20. septembra je neznan storilec ob lokalni cesti pri naselju Grm pri Podzemlju vlomil v vtomobil ter ukradel osebne dokumente in hranilno knjižico. Lastnika M. T. iz Črnomlja je oškodoval za 8.000 tolarjev. UKRADEL KOLO - 20. septembra je neznanec s parkirnega prostora na železniški postaji v Trebnjem ukradel kolo z motorjem in s tem lastnika G. J. s Pristave oškodoval za 22 tisočakov. V BIFE PO PIJAČO IN CIGARETE - V noči na 25. september je neznan nepridiprav na Medvedjeku vlomil v bife Stop ter ukradel pijačo in cigarete. Lastnika T. Č. iz Grosupljega je olajšal za 10.000 tolarjev. AVTO RALLY SEVNIŠKIH GASILCEV LOKA - Ob 110-lctnici GD Loka je sevniška občinska gasilska zveza preteklo soboto pripravila gasilski avtorally. Poveljnik OGZ Milan Kajič hvali izredno pripravljenost ljudi pri izvedbi tekmovalnih disciplin, predvsem članov GD Loka in Boštanj, tamkajšnje šole ter vaščanov Kompolja in Šmarčnc. Pri pionirkah je zmagala ekipa Tržišča, 2. je bila Loka; pri pionirjih je zmagal Studenec, 2. je bil Krmelj, 3. Boštanj; pri mladinkah so slavile Sevničanke, pri mladincih Poklek, 2. je bil Boštanj, 3. Sevnica; pri članih so prvo moštvo Boštanjčanov najbolj ogrožali tovariši iz druge ekipe in Sevničani; pri članicah je zmagala Blanca, pri veteranih pa Boš-lanj. HUDA NEZGODA PRI TRŽNICI KOČEVJE - Na cesti pri kočevski tržnici je prišlo 26. septembra okoli 9.25 do hude prometne nezgode. Policisti so ugotovili, daje po Ljubljanski cesti proti središču mesta vozil z avtom 41 -letni S. P. iz Dolge vasi pri Kočevju. Pred hišo na ljubljanski cesti št. 1 je izven prehoda za pešce prečkala cesto 75-letna Frančiška J. iz Kočevja. Voznik je zaviral in se umikal, a je kljub temu zadel ženico, daje padla po cesti in se hudo poškodovala. Ima zlomljen kolk, poškodovana pa je tudi po glavi. Naj sosedu crkne koza Mnogi znanstveniki so se po sprejetju zakona o varstvu osebnih podatkov pritoževali, da bo s tem prizadeto njihovo raziskovanje. Nad njim tarnajo tudi zasebne detektivske agencije, ki pravijo, da so s tem pri-krajšane za hitro in učinkovito delo. Takšen zakon je bil sprejet prav zato, da ne bi prihajalo do zlorab podatkov, ki jih hranijo različne ustanove o posamezniku. Z omejevanjem dostopnosti do teh podatkov pa se žal pojavlja tudi vprašanje zlorabe z druge plati, naprimer da bi jih nekdo, ki ve, da podatki niso dostopni vsakemu, oz. da tudi ni nujno, da jih vsakemu pove, prav zaradi tega izrabil v svojo korist. Med področja, kjer so po novem zakonu bolj skopa s podatki o osebah, pa četudi so storile kaznivo de- janje, sodi tudi ta časopisna stran, ki govori o poteh in stranpoteh. Kljub temu da za storilce takšnih dejanj objavljamo samo kratice imen in priimkov, pa ljudje osumljenega storilca kaj hitro prepoznajo. Te dni se je v uredništvu oglasil bralec, ki ga je prizadela notička, zapisana v eni izmed prejšnjih številk na tej strani. Poročilce o nečednem poslu njegovega brata se ni nanašalo nanj, vendar so ga o tem mnogi ljudje nenehno spraševali in drezali vanj. “Človeka, ki celo življenje pošteno dela in si z žuljavimi rokami postavi hišo, hlev, opremi kmetijo s stroji, to boli, saj jaz nisem nikoli kradel, "je obupano pridal prizadeti. Kaj naj rečemo? Da smo Slovenci žal znani po tem, da sosedu privoščimo vse najslabše, j qqppjiž Po letu dni se vračajo na delo Tuji delavci že dobivajo knjižice, ker sojini potekla delovna dovoljenja - Negativne odločbe sodišča za delavce iz BiH, ki so lani odšli domov, sedaj pa se vračajo NOVO MESTO - Vsi tisti tujci, ki so imeli manj kot deset let delovne dobe, so lani v tem času zaproslili za delovna dovoljenju. Sedaj se delovna dovoljenja iztekajo. Za podaljšanje dovoljenja pa ne morejo zaprositi delavci sami, zanj lahko zaprosi le delodajalec. V nekaterih podjetjih, kolje npr. Belt, so nekaj tujini delavcem že izročili knjižice in jih napotili na zavod za zaposlovanje. Brez delu pa so ostali tudi tisti tuji delavci, ki so lani pred prvomajskimi prazniki odšli domov v Bosno, ker pa seje začela vojna in so bili mobilizirali ali kako drugače zadržani, se niso mogli vrniti v Slovenijo. Nekateri se sedaj vračajo, žal pa jih njihova delovna mesta ne čakajo več. Ta teden tri smrtne žrtve v prometu NOVO MESTO.KRŠKO-Obživljenje so bili; voznik osebnega avtomobila, traktorist in 10-letno dekletce. 22. septembra ob 21.47 se je 39-letni Anton Fekolj iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom Opel corsa od Trebnjega proti Novemu mestu. Ko je pri vasi Jezero pripeljal v blagi levi ovinek, je iz neznanega vzroka zapeljal na levo polovico ceste v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornjaka 43-letni Franjo Savron iz Hivaške. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja. Za tovornjakom je z avtomobilom vozil 36-letni Marko Pajk iz Čateža, ki je trčil v tovornjak. V nezgodi seje Pe-kolj tako hudo poškodoval, da je na kraju nezgode umrl. Na vozilih je bilo za okrog 1.060.000 tolarjev škode. Dva dni pred prejšnjo nesrečo se je malce pred pol osmo uro zvečer 37-letni Martin Gašperič iz Podlipe s traktorjem peljal od Srednjega L.ipov-ca proti Podlipi. Pred naseljem Podlipa je vozil preblizu desnemu robu ceste, zapeljal na travnati nasip in se prevrnil. Voznika, ki je padel na cesto, je stisnil lok varnostne kabine in je zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrl. lluda prometna nezgoda seje zgodila tudi 26. septembra pri naselju Krška vas. Voznik osebnega avtomobila, 34-letni Branko F. iz Krškega, je peljal iz smeri Ljubljane proti Obrežju. Pri naselju Krška vas je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal na travnato bankino. Po 30 metrih vožnje po bankini je zaradi sunkovitega zavijanja nazaj na cesto njegovo vozilo zaneslo čez cesto in nasprotno bankino po travnatem nasipu ob vznožje nasipa. Med prevračanjem je iz avta padla sopotnica, 10-letna Tanja F., avto pa je padel nanjo. Tanja je na kraju podlegla poškodbam, njena sestra Natalija pa je dobila lažje poškodbe. S STOPALKO ZADEL SEVNICA - 22. septembra ob 21.10 se je v naselju Sevnica zgodila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in vožnje motornega kolesa brez luči. 21-letni Damjan K. iz Sevnice je vozil motorno kolo brez luči in z neprimerno hitrostjo po Savski cesti. Ko je pripeljal do dela ceste, kjer je promet omejen s postavljenimi železnimi stebrički, je z levo stopalko zadel stebriček, padel po tleh in se hudo poškodoval. ZAPELJAL NA NEUTRJENO BANKINO - 24. septembra ob 7.15 je 53-letni Andrej Zavor iz Obrežja vozil tovornjak od Obrežja proti Ljubljani. Pri Kartcljevem je zapeljal na desno neutrjeno bankino, nekaj časa vozil po njej, nato pa po nasipu, drsel nekaj metrov, se zaletel v kamen in se prevrnil. V nezgodi seje hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Škoduje za okrog 1.150.000 tolarjev. OTROK PADEL MEDTRAKTOR IN PRIKLOPNIK - 25. septembra ob 14.30 se je 36-letni Janez Filak s 'Palčjega Vrha s traktorjem peljal po lokalni cesti od 'Palčjega Vrha proti Rodinam. Petletni Domen Filak je sedel na dodatnem sedežu traktorja. V Rodinah je otrok iz neznanega vzroka padel med traktor in priklopnik in zadnje kolo priklopnika ga je povozilo. Voznik je takoj ustavil traktor. V nezgodi se je otrok hudo poškodoval in sc zdravi v novomeški bolnišnici. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI GAJE ZAČELO ZANAŠATI -26. septembra ob 20.30je 21-letni Jože Svirt iz Jelš pri Otočcu vozil osebni avto od Šentjerneja proti Novemu mestu. Izven naselja Ratcž ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti začelo zanašati. Zapeljal je na levo polovico ceste prek travnate bankine in po strmem nasipu, nato pa se je zaletel v tri manjša bukova drevesa. V nezgodi seje sopotnik, 20-letni Robert Uhernik iz Leskovca, hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Škode je za okrog 300.000 tolarjev. ZAPELJAL SKRAJNO DESNO -26. Septembra 12.40 uri je 19-letni Franci Vidmar iz Velikega Lipja peljal od Podturna proti Dolenjskim Toplicam. Na Selih pri Dolenjskih Toplicah je zapeljal skrajno desno, nato je sunkovito zavil na levo polovico ceste, s kolesi trčil v obcestni robnik, odkoder ga je ponovno odbilo na desno polovico ceste in v zemeljski nasip. V nezgodi se je voznik lažje poškodoval, sopotnica 75-letna Gizela Papež iz Velikega Lipja hudo, sopotnica 52-letna Marija Vidmar prav tako iz Velikega Lipja pa le lažje. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico na zdravljenje. Na avtomobilu je bilo za okrog 80.000 tolarjev škode. VELIKO JE ODNESEL KOČEVJE - Tomaž Jurkovič iz Turjaške 3 v Kočevju je bil 2. septembra ob 15. uri, ko se je vrnil iz službe, neprijetno presenečen. Vhodna vrata so bila odprta. Skupaj s policisti je nato ugotovil, da so neznanci (ali neznanec) prišli v stanovanje in odnesli lovski nož, videorekorder, čekovno knjižico Ljubljanske banke, zvočnik, električno budilko, digitalni avtoradio, dve moški jakni iz jeansa, nahrbtnik, sončna očala in torbico. Policisti za storilcem še poizvedujejo. OROPALI SO GA KOČEVJE - 21. septembra je Julijan Rupnik iz Kočevja na policijski postaji povedal, da so ga prejšnji večer v Šeškovi ulici napadli štirje neznanci. Eden ga je podrl na tla, iz denarnice v jakni pa so mu ukradli 1.500 tolarjev, nakar so pobegnili. Policisti so kmalu ugotovili, da so napad izvedli Romi. Oropani pa denarja ni dobil vrnjenega, ker so ga Romi že zapili. Delavcem, ki se jim je izteklo delovno dovoljenje, bodo delodajalci, če seveda niso zaproslili za podaljšanje, ob dnevu izteka izročili delovne knjižice injih napotili na zavod za zaposlovanje. “Podjetja, bilo jih je kar nekaj, ki so tem delavcem izdala tudi odločbe o prenehanju delovnega razmerja, so delavce s tem le dodatno razburila, saj so odločbe povsem nepotrebne, zakon jasno določa, da se tujim delavcem ob poteku delovnega dovoljenja brez odločb izda delovne knjižice,” razlaga predsednik sodišča združenega dela v Novem mestu Franci Cvelbar. Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da vsem tistim, ki bodo na ta način ostali brez dela, skratka, ki bodo delo izgubili ne po svoji krivdi, pripadajo enake pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti kakor našim delavcem. Velika razlika zanje je le v tem, da za ponovno delo sami ne morejo zaprositi, za delo za tujce lahko zaprosi le delodajalec. Sindikat iz Bele krajine je celo postavil zahtevo, naj bi te delavce obravnavali kot trajne presežke, saj bi na tak način vsaj nekoliko ovrednotili njihovo večletno delo v Sloveniji. Po zakonu delodajalec ni dolžan storiti tega, to je odvisno le od njegove do- Večji Vklmovi upniki zajeti Na novomeškem temeljnem sodišču drugi narok za preizkus terjatev - Priznanih za 12,5 milijard tolarjev NOVO MESTO - Prejšnji teden je bil na novomeškem temeljnem sodišču drugi narok za preizkus terjatev v stečaju Vidma. Sodišče je obravnavalo terjatve, ki so prispele na sodišče po prvem naroku, ki je bil 16. junija, in tiste terjatve, katerih preizkus je bil na prvem naroku odložen, ker je šlo predvsem za terjatve v tuji valuti in terjatve z devizno klavzulo. V tem trenutku je prijavljenih za 18,5 milijard tolarjev terjatev iz naslova kreditov; priznanih terjatev je bilo v vrednosti 12,5 milijard, nepriznanih pa v vrednosti 5,3 milijarde. Nekateri med njimi, ki jim terjatve niso bile priznane, so že začeli spor pred sodiščem za njihovo priznanje. Stečajni upravitelj Vidma ni izjavil samo o skupinski terjatvi zaposlenih, ki znaša nekaj čez 600 milijonov tolarjev, čeprav je ta terjatev praktično usklajena. Določen je že tudi tretji narok, ki bo 17. novembra, na sodišču pa ocenjujejo, da so vsi glavni upniki že zajeti. Med največje Vidniove upnike sodijo: Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, ki ima v deležu priznanih terjatev 51-odst. delež, Ljubljanska banka Posavska banka ima skoraj 12-odst. delež, sledi celovški llago s 6-odst. deležem, delavci s 4,6 odst. deležem ter mnogi drugi z manjšimi deleži. Do sedaj je bilo obravnavanih 531 upni- TRGOVINA BO V SOLI - V požgani prostorni stavbi, ki jo je pred 27 leti zgradi! Florjan H., je bilo v sredo, 22. septembra še precej toplo od uničujočega ognja. Betonska plošča je od vročine počila. Po mnenju gradbincev in požarnega inšpektorja bo treba objekt porušiti do tal. Ivan in Jožica Kozmus (na sliki pred ostanki požgane trgovine in okrepčevalnice) pravita, da je Florjan B. njunim strankam oz. gostom zadnje mesec večkrat grozil, zato je promet močno upadel. Vseeno pa bosta nadaljevala s trgovino, in sicer začasno v prostorih zabukovške šole. S tako rešitvijo soglašata sevniška občina in KS Zabukovje. Pepci Krajnc je danes hudo žal, da je pred približno četrt stoletja prodala parcelo Cvetu, ki je takrat obljubljal, da bo dobila dobrega soseda, potem pa je potegnil garažo čisto do meje s Krajnčevimi, zdaj se je pa, kot pravi ga. Pepca, ponoči večkrat drl, da bo vse i’ Zabttko-vju požgal, podaril in pobil. (Foto: P. P.) bre volje. “Zakon je krut, vendar smo se za takšnii pravila odločili, zato je sedaj sprenevedanje odveč,” pravi predsednik novomeškega sodišča združenega dela Cvelbar. Na sodišču združenega dela imajo tudi nekaj primerov tujih delavcev, ki so se na sodišče pritožili, ker so ostali brez službe, potem ko so lani za prvomajske praznike odšli domov in se potem zaradi vojne v Bil l niso mogli vrniti na delo. Samo v enem izmed Pionirjevih sektorjev na primerje domov odšlo 78 delavcev injih tudi po izteku letnega dopusta in mesecu izrednega dopusta še ni bilo nazaj. Nekateri med njimi se sedaj vračajo. Stališče sodišča združenega dela je, da so vsi delavci, ki so odšli domov v Bil 1 po 18. aprilu lani, morali računati na vojno, saj je do posameznih kov, poleg tega delavci, ki nastopajo kolektivno. V zadnjem času so na novomeškem temeljnem sodišču obravnavali dve povsem različni zadevi krškega Vidma. Ena obravnava se je nanašala na stečaj podjetja, druga pa na ugotavljanje kazenske odgovornosti prejšnjih vodilnih, o katerem smo poročali zadnjič. Nehote pa smo med odgovorne postavili tudi sedanjega stečajnega upravitelja Vidma celuloza, papir in časopisni izdelki Krško, d.o.o., v stečaju, Branka Ogorevca, ki je na obravnavi nastopil le kot sedanji zakoniti zastopnik podjetja. J. D. KOLESAR ZAPELJAL V UDARNO JAMO KRŠKO - 24. septembra ob 19.20 seje na lokalni cesti Golek - Leskovec pri Krškem na Rostoharjevi ulici zgo-diUpromctna nezgoda zaradi udarne jame na cesti. 58-letni Vinko B. z Dr-novega seje s kolesom peljal iz smeri Goleka proti Leskovcu. Med vožnjo je zapeljal v udarno jamo, skoraj meter oddaljeno od desnega roba ceste, presekal plašč, zračnico in obroč kolesa ter izgubil oblast nad krmilom. Kolesar se je pri padcu hudo poškodoval. POLICISTA JE HOTEL PODKUPITI KRŠKO - 24. septembra ob 13.15 so hrvaškega državljana M. Romiha iz Zagreba zalotili pri ilegalnem prehodu državne meje v Rakovcu. Policijska patrulja je pričela z običajnim postopkom, nakar je k vodji patrulje pristopil M. Romih in mu dal 100 nemških mark z željo, naj vzame denar in odstopi od pregona. Policist je denar zasegel in o tem obvestil preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil preiskovalni zapor. Sicer pa so policisti med 24. in 26. septembrom na območju državne meje s Hrvaško prijeli 29 oseb pri ilegalnem prehodu državne meje. med kršitelji še naprej prevladujejo državljani BiH. Vse so po ustreznem postopku zavrnili nazaj na Hrvaško. incidentov v republiki že prihajalo, poleg tega je bila pred tem vojna v Sloveniji, na Hrvaškem, pa tudi vojska je vso vojaško tehniko odpeljala v njihove kraje, zato so jim izdali negativne odločbe. To, kako se ti ljudje vračajo v našo državo, pogosto s celimi družinami in brez ustreznih dokumentov, pa je že drugo vprašanje. J. DORNIŽ PO DOLENJSKI DEŽELI • Neznanca, ki je vstopil v odklenjeno hišo v Jezeru pri Trebnjem in v sobi opazil torbico, iz katere je ukradel 11.400 tolarjev, prihod lastnice A. M. v hišo ni nič zmedel. Poprosil jo jeza krompir, ker pa mu ga ni hotla dati, je neznanec hitro odšel. Še preden se je odpeljal, je gospa opazila, da ji je ukradel denar, ga klicala nazaj, vendar se za to ni zmenil in je hitro odpeljal neznano kam. • Podoben, pa vendar drugačen ptič, je priletel v stanovanjsko hišo v Bršljittu, v sobo, kjer je ležala nepokretna A. P. Ta ga podila iz sobe, vendar osumljenec ni hotel oditi. Tudi sina, ki je medtem prišel domov, ni hotel ubogati, zato so ga morali na silo odstraniti iz hiše. Kaj si je v tistem trenutku osumljeni vtepel v glavo, pa bo nekje le moral razložiti. • Zajčji tat je prejšnji teden naletel na odklenjen zajčnik v Rugovi ulici v Novem mestu in s sabo odnesel 9 zajcev. Last pika M. T. je prikrajšal za zajčje pojedine, vredne 25.000 tolarjev. • Jesenskih opravil na tujem vrtu pa se je v Otovcu pri Črnomlju lotil neznan “sadjar". V sadovnjaku A. G. iz Ljubljane je natrgal in odnesel 200kilogramov jabolk, s katerimi bi lastnik lahko zaslužil 20.000 tolarjev. • Očitno s čebelarjenjem navdahnjeni nepridiprav je iz čebelnjaka lastnika D. Ž. iz Ljubljane v Gorenji vasi izvlekel 6praznih čebeljih panjev in jih odnesel neznano kam. & ...... HHHHh SAMOZAŠČITA - Sevniškim policistom in kriminalistom UNZ Krško so bili pri odkritju storilcev niza vlomov na območju občine (na posnetku: ukradeno blago na mizi v prostorih sevniške policije, ki so ga odkrili pri vlomilcu v Naselju heroja Maroka v Sevnici) v veliko pomoč samozaščitno osveščeni občani. Obojim se takšno sodelovanje pri varovanju premoženja obrestuje. (Foto: P. Perc) Vlomilca že za zapahi Občani pomagali pri iskanju storilcev osmih vlomov SEVNICA - Sevniški policisti in kriminalisti UNZ Krško so zaradi utemeljenega suma, da imata na vesti serijo osmih vlomov na območju sevniške občine, prijeli in ovadili novomeškemu tožilstvu 20-letnega Albina P. iz Sevnice in 18-letnega Janka Z, iz okolice Maribora. Za nerazdružljivi tandem vlomilcev je preiskovalni sodnik odredil pripor. Osumljenca sta vlomila v bife Mimice Z. iz Sevnice in jo oškodovala za 90.000 tolarjev, svoj pohod sta nadaljevala v bifeju Sev-ničana Milana P. in ga s tatvino televizorja, cigaret, kave in podobnih predmetov “olajšala” za okrog 100 tisočakov. Za podoben znesek škode sta vlomilca naredila v trgovini sevniškega Merkatorja, v poslovalnici št. 10, kjer sta poleg kave, cigaret, konzerv s hrano in drugih jedi našla še 3.000 tolarjev. V gostilni Na križišču v Sevnici sta si nenasitna tiča opomogla s cigareti v vrednosti okoli 25.000 tolarjev in 12 tisočaki gotovine. Vlom v Merka-torjevo banko v sevniški Železnini je iznajdljivima gospodičema močno olajšal tisti, ki je vpeljal v prakso, da ključ blagajne puščajo kar v pisarni; vlomilca sta iz blagajne pospravila kar 550.000 tolarjev! Vlomilca sta prekoračila tudi Savo, a ne zgolj zato, da bi si iz Bo-štanja ogledala panoramo Sevnice, temveč zato, da sta iz restavracije Panorama, ki je last Olge C., “sposodila” radio, oblačila in drugo ter lastnico oškodovala za okrog 30 tisočakov. Vlomilca sta obiskala še dve počitniški hišici v Okroglicah pri Loki. Bila sta bolj razočarana, saj v enem vikendu nista našla nič pametnega, v drugem pa sta lastnika oškodovala za radio, dvoje radijskih zvez, električni skobeljnik in drugo orodje v vrednosti okrog 50.000 tolarjev. Ob odhodu iz Okroglic jima je bilo všeč še motorno kolo, ki pa ju je zaradi okvare kmalu pustilo na cedilu in sta ga preprosto zabrisala s ceste. P. P. Šport iz Kočevja in Ribnice Košarkarji Snežnika iz Kočevske Reke v drugem krogu zares niso imeli sreče. Celo tekmo v Tolminu so bili boljši nasprotnik: prvi polčas so dobili s 26:30, vodili pa so tudi še nekaj sekund pred koncem tekme, ko je domačin Sušič s trojko izenačil rezultat na 58:58 in izsilil podaljšek, v katerem pa gostje brez štirih igralcev prve peterke, ki so obsedeli na klopi zaradi štirih osebnih napak, niso imeli nikakršnih možnosti za zmago. Končni izid tekme po podaljšku je bil 73:65 za Tolmin, kije po dveh krogih prvi na lestvici zahodne skupine druge slovenske košarkarske lige. Po besedah razočaranega organizatorja igre Snežnika Saša Poloviča se njegovemu moštvu ob tako pristranskem sojenju, karkšno je bilo na gostovanju v Tolminu, ne obeta nič dobrega. V počastitev občinskega praznika in petdesete obletnice kočevskega zbora bodo v Kočevju pripravili vrsto zanimivih športnih prireditev. Jutri bo ob 10. uri štart tradicionalnega teka po ulicah Kočevja, v soboto bo srečanje dolenjskih kegljačev, spust s kajaki in kanuji po Rinži in tradicionalni odbojkarski turnir, na katerem bodo pri ženskah poleg odbojkaric domače LIKTilie nastopile še igralke Novega mesta in IJleda, pri moških pa odbojkarji Krima, Pionirja in domačega Pana Kovinarja, Na tekmovanju v malem maratonu, ki ga je ob svoji 20-letnici pripravil smučarski klub Brdo, sta se izkazala tudi dva Kočevca. Matija Osaničje bil v kategoriji do 40 let na 20 km dolgi progi s časom 44:10 drugi, pri veteranih pa je s časom 46:20 zmagal Franc Kocjančič, ki je s tem znova potrdil, da je med svojimi vrstniki eden izmed najboljših dolenjskih tekačev. REKORD RUSA V BREŽICAH BREŽICE - Brežiški atletski delavci so v petek ob zaključku sezone pripravili že deveti mednarodni atletski miting, na katerem je nastopilo preko 200 etletov iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Najboljši rezultat tekmovanja je dosegel atlet novomeške Tilie Gregor Rus, kije zalučal 1,75 kg težki disk 43,42 m in s tem popravil mladinski državni rekord. Za najboljše rezultate po mnogobojskih tablicah so Brežičani podelili posebne nagrade. Nagrajenci: pionirke - Maja Vindcr (Tilia NM); pionirji - Rožic Prezelj (Triglav KR); mladinke -Maja Cokan (Koper); mladinci -Jure Rovan (Brežice); članice -Hedvika Korošak (Ptuj) in člani -Miha Prijon (Nova Gorica). Prva zmaga v pokalu Krka Novoterm: Era Šmartno 2:1 NOVO MESTO - Nogometaši Krke Novotcrma so svojo prvo uradno zmago v novi sezoni dosegli v tekmi šestnajstine finala slovenskega pokala. Po srečnem žrebu so na stadionu pod Portovalom prejšnjo sredo imeli v gosteh dru-goligaša Ero iz Šmartnega ob Paki. Tekmo si je ogledalo približno dvesto gledalcev, ki vsi niti niso še prišli na tribuno, ko so gostje po grobi napaki domače obrambe že v šesti minuti povedli z 1:0. Po nenadejanem šoku so Novomeščani začeli silovito napadati in uspeh ni izostal. Po gneči v kazenskem prostoru gostov sta Janez Gruden z zadetkom v 15. in Jože Juršič v 22. minuti spremenila izid na 2:1 v korist domačinov, ki se do konca tekme ni več spremenil, čeprav je bilo na obeh straneh še nekaj priložnosti. Še posebej vroče je bilo zadnjih pet minut srečanja, ko so gostje poskušali izenačiti, a jim kljub številčni premoči - zaradi udarca je bil izključen Bloudek - ni uspelo. Krka Novoterm je imela srečo pri žrebu tudi v naslednjem kolu pokalnega tekmovanja, saj bo oktobra gostovala v Ljubljani pri moštvu Šmartnega, ki nastopa v območni ligi ljubljanske medobčinske zveze (n za prvoligaša ne bi smelo biti resne ovire za napredovanje v četrtfinale slovenskega pokala. j j. Zmaga Duriča na igrah treh dežel Uspešen nastop mladih dolenjskih športnikov v Italiji - Šestim atletom Tilie osem medalj - V ekipnih športih v reprezentancah ni bilo Dolenjcev PORDENONE - Na dvajsetih Mladinskih igrah treh dežel je v reprezentancah Slovenije nastopalo devet mladih dolenjskih športnikov. Poleg odličnega novomeškega “pinkponkaša” Retlja, kije skupaj s tovariši osvojil ekipno prvo mesto, med posamezniki pa je bil drugi, je v atletski reprezentanci nastopilo kar osem Dolenjcev (ena tretjina atletske ekipe), ki so z dobrimi uvrstitvami veliko pripomogli k prvemu mestu Slovenije pred vrstniki iz Furlanije Julijske krajine in Koroške. Podobno kot na pionirskem državnem prvenstvu je tudi tokrat zablestel Miha Durič, atlet novomeške Tilie, ki je zmagal v teku na 100 m z ovirami in bil drugi v teku na 100 m. Enaki medalji je osvojila njegova klubska kolegica Maša Fink, kije bila na 100 m druga, zlato medaljo pa si je pridobila v štafeti 4 X 100 m. Od atletov Tilie velja omeniti še drugo mesto Matjaža Smodiša in tretje mesto Davida Grabiča, ki sta v metu krogle morala priznati premoč odličnega Italijana De Basia, tretje mesto v metu krogle Katje Zupan in tretje mesto Matjaža Ravbarja v teku na 1.500 m. Tretje mesto je osvojila tudi skakalka v daljino Klavdija Murn iz Dolenjskih Toplic, ki seje v Pordenonu zelo dobro vključila v družbo novomeških atletov, ki bodo, če bo uspel dogovor med vodstvom atletskega kluba Tilia in topliš-kim trenerjem Milanom Šimuničem, kmalu nastopali v domačem atletskem društvu, saj se že celo desetletje “potepajo” po drugih slovenskih klubih (Kla-divar Celje in IBL Olimpija), kar je bolj v škodo kot v korist topliške in dolenjske atletike. Svojega predstavnika v slovenski atletski reprezentanci so imeli tudi Brežičani. Letošnji državni prvak v skoku v višino in skoku ob palici ni imel sreče. Kljub temu, daje v skoku v višino le za 6 cm zaostal za zmagovalcem Italijanom Gremesejem, je pristal šele na petem mestu. Žal na igrah treh dežel v reprezentanci Slovenije ni bilo dolenjskih odbojkar- jev, košarkarjev, rokometašev in te-nisačev, kar kaže zaostalost dolenjske regije v teh športih, ali pa pozabljivost selektorjev reprezentanc, ki v ekipah najraje vidijo športnike iz svojih ekip, Dolenjci pa kot vedno potegnemo krajši konec. I. V. COLNASKI SPUST BREŽICE - 25. septembra so čolnarji Kanu kluba Končarja iz Zagreba in Športna zveza Brežice priredili spust čolnarjev po reki Krki in Savi od Brežic do Zagreba. Zbrali so se na parkirnem prostoru turističenga društva Vel. Ma-iencc ob reki Krki. Tekmovalce in občinstvo je pozdravil župan g. Oršanič, nato so se okoli 1E ure spustili po Krki in Savi proti Zagrebu. Avto Burn melje nasprotnike Kočevski nogometaši s 4:0 premagali Korotan Suvel KOČEVJE - Po šestih krogih tekmovanja v drugi nogometni ligi je Avto Bum iz Kočevja že na prvem mestu prvenstvene lestvice. Njegovi igralci so doživeli en sam poraz in v letošnjem prvenstvu prejeli le en zadetek, njihovi napadalci pa sojih dosegli 13, kar dovolj zgovorno govori o njihovih možnostih za uvrstitev v prvo ligo. V nedeljo so z visoko zmago nad do tedaj vodilnim moštvom povsem prepričali tudi največje pesimiste. Začetek tekme na težavnem razmočenem igrišču sicer ni obetal takega razpleta. Domači nogometaši so se prebudili šele v drugem delu prvega polčasa, ko so si z nevarnimi podaji s krila ustvarili nekaj lepih priložnosti. DOLENJSKI POLICISTI TRETJI V NOGOMETU MURSKA SOBOTA - Nogometno moštvo regionalnega kluba IPA (mednarodna zveza policistov) Dolenjske je nastopilo na mednarodnem turnirju, ki gaje pripravil pomurski klub IPA. Dolenjski policisti so se v konkurenci trinajstih moštev iz Madžarske Avstrije in Slovenije uvrstili na tretje mesto, v svoji ekipi pa so imeli tudi najboljšega strelca in vratarja turnirja. Perc in Koman v evropskem vrhu med raketaiji Za F.A.I. tekmovanje ni bilo denarja za člana ekipe ARK Vega Sevnica! LJUBLJANA - Sevniška modelarja, člana Astronavtično raketnega kluba Vega, Drago Perc in Dejan Kolman, sta sc preteklo soboto in nedeljo odlično odrezala na močnem mednarodnem F.A.I. (Fedcration Aeronautiquc Internationale) tekmovanju za pokal Ljubljane in memorial Vladimirja Koma-rova v raketnem modelarstvu. V svoji najmočnejši disciplini, raketah s padalom, je aktualni svetovni prvak Perc osvojil 2. mesto, osnovnošolec Kolman pa 12. Ekipno sta zasedla 3. mesto, kar je še večji uspeh, če vemo, da so druge ekipe sestavljali po trije tekmovalci. V kategoriji raketoplanov je bil Perc 3., Kolman pa 5. in bi ekipno Sevničani s tretjim članom lahko brez večjih težav tudi zmagali, tako pa je ARK Vega osvojil še vedno odlično 2. mesto. Ker je hkrati potekalo tudi državno prvenstvo raketoplanov, naj še omenimo, da je postal Perc podprvak, Kolmanu pa seje za las izmaknila bronasta kolajna. Zaradi pomanjkanja denarja sta se drugega največjega tovrstnega tekmovanja v Evropi, po evropskem prvenstvu v Romuniji, na katerega svetovni prvak Perc, žal spet iz finančnih razlogov ni mogel odpotovati, udeležila le dva tekmovalca ARK Vega. V Ljubljano so prišli raketarji oz. modelarji kar iz osmih držav, celo iz Rusije in Velike Britanije. Zadnji rezultati potrjujejo, da je sevniško raketno modelarstvo še zmeraj v evropskem vrhu, uspehi pa bili lahko še večji, če se vrli zanesenjaki ne bi nenehno ubadali s prosotorskimi in denarnimi zagatami. Tekmovalci so tekmovali tudi z novimi raketnimi motorji, kijih izdeluje Sevničan Marjan Zidarič, bivši dolgoletni predsednik ARK Vega in tudi uspešen tekmovalec. Zidaričevi motorji so odlično prestali zahtevno preizkušnjo, s tem pa smo Slovenci dokazali, da se lahko tudi po proizvodni in poslovni plati približajo Evropi. P. P. Prvo tako podajo je izkoristil Rajšel in s strelom z glavo zatresel mrežo gostujočih nogometašev. Izid je nato dvakrat zvišal Murn. V 70. minuti je sodnik izključil Struno, vendar so Kočevci kljub igralcu manj v moštvu še naprej silovito napadali in štiri minute kasneje je Jolič še zadnjič premagal gostujočega vratarja. Tekmo je odločila predvsem odlična telesna pripravljenost nogometašev Avto Burna, ki pride do izraza predvsem na razmočenem igrišču in v odločilnih trenutkih ob koncu tekme. Zmaga nad Korotanom je dober obet pred nedeljskim gostovanjem v Rogaški Slatini, kjer jih pričakuje moštvo Steklarja; leto za dve točki zaostaja za Kočevci, ki odhajajo na gostovanje neobremenjeni, želijo pa iztržiti vsaj točko, ki bi jim prišla še kako prav ob koncu prvenstva. Dotolkel Brežice Kar pet trojk Bajca v petih minutah NOVO MESTO - Novomeško -brežiški derbi drugega kroga tekmovanja v drugi slovenski košarkarski ligi je bil še najbolj podoben igri mačke z mišjo. Košarkarji Novega mesta 92 so povsem nadigrali moštvo Convertc že v prvem polčasu, v katerem so si prigrali 19 točk prednosti. V drugem delu je dal trener Lalič priložnost tudi mlajšim košarkarjem, ki sojo dobro izkoristili, saj so ob pomoči izkušenih Bajca in Cerkovnika prednost zvišali na 33 točk. Semaforje na koncu tekme pokazal izid 96:67, ki pa bi bil lahko še višji. Največ točk za domače je dosegel Matjaž Bajc (38), kije sredi drugega polčasa v šestih minutah zadel pet trojk. S 17 točkami se je zelo izkazal mladi Simon Petrov, Matjaž Cerkovnik pa je dosegel 12 točk. V brežiški ekipi sta najbolje igrala Marčetič in Vego. Bo Rovan zrušil rekord? V soboto in nedeljo se bodo pod Portovalom pomerili slovenski mnogobojci NOVO MESTO - Atletska kluba Brežice in Tilia Novo mesto bosta v soboto in nedeljo, 2. in 3. oktobra, ob zaključku atletske sezone na stadionu pod Portovalom v Novem mestu pripravila državno prvenstvo v atletskih mnogobojih za člane, mladince in pionirje. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 10. uri. Člani in starejši mladinci se bodo pomerili v deseteroboju, članice, starejše mladinke in mlajše mladinke v sed-meroboju, mlajši mladinci v osme-roboju, pionirji in pionirke pa v šes-teroboju. Atletski mnogoboji, ki obsegajo tekmovanja v tekih, tekih z ovirami, metih in skokih, veljajo za eno izmed najbolj napornih atletskih disciplin, zmagovalci pa za najbolj popolne športnike, kar so jim priznavali že Stari Grki na antičnih olimpijskih igrah. Dolenjci imamo v deseteroboju bogato tradicijo, saj je Novomeščan Darko Cujnik pred leti vse do poškodbe kolena kraljeval na jugoslovanski ravni, na sredozemskih igrah v Splitu pa je osvojil srebrno medaljo. Tokrat največ pričakujejo od mladega brežiškega atleta Jurija Rovana, ki bo pod Portovalom skušal postaviti nov slovenski rekord za starejše mladince. 1. V. Brežičan Jurij Rovan bo v soboto in nedeljo skušal zrušiti državni rekord v deseteroboju, kar mu bo uspelo, če bo čim manjkrat zrušil letvico pri skoku ob palici, ki je njegova najmočnejša disciplina. (Foto: I. V.) Pionir dvakrat na Poljskem Novomeški odbojkarji bodo obe tekmi pokala evropske odbojkarske zveze odigrali v gosteh NOVO MESTO - Odbojkarji Pionirja bodo obe tekmi pokala evropske odbojkarske zveze s poljskim moštvom Bijclska Bijela odigrali v gosteh. Za potezo, s katero bodo prihranili nekaj prepotrebnega denarja so se odločili na osnovi informacij, ki so jih dobili od njihovega nekdanjega trenerja Lcška. Bi-jelska Bijela je namreč izredno močno moštvo, ki je že večkrat osvojilo naslov poljskega prvaka, Poljska pa je ena izmed vodilnih velesil svetovne odbojke in ima v svojih vitrinah naslove olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov. Razlika v kakovosti med novomeškimi in poljskimi odbojkarji je prevelika, zato v Pi- Primc ni mogel premagati Volka Zanimiva nogometna predstava pod Portovalom - Novomeščanom tudi tokrat ni uspelo iztržiti točke na domačem travniku - V nedeljo bo Krka igrala v Ljubljani proti Olimpiji NOVO MESTO - Novomeški ljubitelji nogometa, ki so v nedeljo videli še tretji poraz Krke Novotcrma na domačem igrišču ne bi smeli biti nezadovoljni, saj sta moštvi prikazali lep in borben nogomet. Novomeščani, ki so si s točko v Mariboru in z zmago proti Šmartncmu v pokalu spet povrnili samozavest, so silovito napadali že vse od začetka srečanja. V tretji minuti je z glavo streljal V. Primc, a je žoga, tako kot minuto kasneje, ko je ravno tako z glavo poizkusil Kramar, zgrešila Volkova vrata. V drugem delu prvega polčasa so pobudo prevzeli gostje, a je Pavičcva mreža kljub vsemu ostala nedotaknjena. Tudi v drugem polčasu so gledalci lahko uživali ob borbeni in izenačeni igri, ki je obetala spremembo izida. Ko so Koprčani nekoliko bolj odprli svojo igro in začeli napadati novomeška vrata, je počilo. V 65. minuti srečanja je Voljč po Bcčajevi podaji zatresel novomeško mrežo. Le minuto kasneje je V. Primc z močnim in natančnim strelom od daleč poskušal izid izenačiti, a je Volk strel z atraktivno parado obranil. Po šestih krogih je Krka Novoterm spet na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. V nedeljo jih čaka še izredno težko gostovanje pri SCT Olimpiji, ki je zadnje izmed sedmih moštev z vrha lestvice, s katerimi igrajo v prvih sedmih MOČNI KADETI NOVO MESTO - Novomeška košarka je očitno prebolela hudo krizo. Da sc igri pod koši v prestolnici ob Krki obetajo lepši časi, dokazujejo kadeti Novega mesta 92, ki so prejšnjo sredo kar s 94:68 premagali vrstnike iz Medvod. V zmagovalni ekipi je posebej izstopal Asmir Halilovič s 33 točkami. Ne le zanesljiva zmaga, temveč tudi dobra igra novomeških kadetov veliko obetata. Agresivna obramba, veliko število zadetkov, močna želja po zmagi in atraktivni protinapadi z zabijanjem krasijo varovanec trenerja Slavka Kovačeviča. krogih prvenstva. V osmem krogu bo Novomeščanom že lažje, saj prihaja na novomeški nogometni travnik, ki spet vse bolj spominja na njivo, moštvo Optimizma. I. V. KAMNIK - KRŠKO 7:1 KAMNIK - V prvem kolu II. slovenske kegljaške lige so igralke Kamnika premagale novinca v ligi, ekipo Krškega z 7:1 (2320:2166). V drugem kolu Krčankc gostujejo v Ajdovščini. oniiju ne morejo računati na uspeh, niti če bi igrali povratno tekmo doma. Tekmi v Bijelski Bijeli bosta odličen preizkus za pomlajeno moštvo, ki kljub odličnemu trenerju in dvema ukrajinskima reprezentantoma letos nima prav velikih želj niti na domačem prvenstvu. Uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice in na končnico slovenskega prvenstva je za njih povsem realen cilj. Glede na lastne izkušnje, ko so imeli po imenih izredno močno moštvo le na papirju, na parketu pa ekipa ni pokazala tistega, kar so od nje pričakovali, so se odločili, da bodo novo moštvo sestavili iz mladih in obetavnih domačih igralcev, s katerimi lahko upajo na uspeh šele čez nekaj let. Tako moštvo bo imelo podporo gledalcev, ki so, kljub temu da je bil Pionir povsem v vrhu slovenske odbojke, Novomeščanom obrnili hrbet. Poleg tega so se ob dobro plačanih tujcih, ki pa z nekaterimi izjemami niti slučajno niso • Odbojkarji Pionirja se bodo prvič predstavili domačemu občinstvu 10. oktobra, ko bodo na turnirju v Novem mestu po vsej verjetnosti imeli v gosteh moštva Osjjeka, Novega Zagreba in Kanala. Prvenstvo v prvi slovenski ligi se bo začelo teden dni kasneje. Prvi tekmi bodo Novomeščani odigrali v gosteh, najprej z Olimpijo v Ljubljani, doma pa bodo prvič zaigrali šele novembra. zaslužili takih nagrad, domači igralci čutili zapostavljene in so igrali brez prave volje. Račke so sukale lopaije Na pokalu DL v tenisu zmagala novomeška novinarja 4Vi\ * ^ NO VOMEŠČA N DRAGO FORŠČEK - DRŽA VNl PRVAK -Obrtna zbornica Krško je ob koncu prejšnjega tedna na ribnikih v Mač-kovcih pri Brestanici pripravila 4. državno prvenstvo slovenskih obrtnikov v lovu rib s plovcem. V konkureni šestintridesetih ribičev je med posamezuniki slavil Novomeščan Drago Foršček, ki je ujel rekordnih 6,4 kilograma rib, med ekipami pa so slavili gostitelji, člani Obrtne zbornice Krško; novomeška ekipa (Drago Foršček, Zvone Blatnik in Zoran Leko) pa je zasedla drugo mesto. Na sliki:presenetljivi zmagovalec Drago Foršček. (Besedilo in slika: Slavko Dokl) Presenečenje v Dijonu Kočevske rokometašice odlične v Franciji DIJON - Dobri poznavalci ženskega rokometa niso pričakovali, da bi se rokometašice Kočevja v prvem krogu pokala 1HF lahko resneje upirale ekipi Dijona, kije lani igrala v finalu tega evropskega tekmovanja. Na uspeh niso upale niti same igralke, ki so v Francijo odpotovale popolnoma neobremenjene, misleč, da bo tekma le izlet in dober trening pred prvenstvom. Že prve minute tekme so pričakovanja obrnile na glavo. Kočcvke so bile ves čas popolnoma enakovredne Francozinjam. Rokometašice Kočevja so igrale zelo organizirano in trdo v obrambi, še posebej pa je izstopala Ukrajinka Ira Burjakova. Šele po njeni tretji izključitvi, ko je morala na klop do konca srečanja, so si Francozinje priigrale štiri zadetke prednosti, tako da se je tekma končala z izidom 29:25 za Dijon. Po besedah kočevskega trenerja Dušana Križmana ima njegovo moštvo precej možnosti, dav povratnem srečanju v soboto ob 19. uri v Ribnici ob pomoči domačih navijačev nadomesti zaostanek in se uvrsti v naslednji krog. ^ ŠMARJEŠKE TOPLICE - Na ekipnem prvenstvu slovenskih novinarjev v tenisu, ki ga je že šestnajstič pripravil aktiv dolenjskih novinarjev pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista, je zmaga ostala v Novem mestu, čeprav stajo priborila novinarja mariborskega Večera in Slovenskih novic. Novomeška dopisnika slovenskih dnevnikov in nekdanja novinarja Dolenjskega lista, Bojan Butlja in Jože Splichal, sla v finalu premagala moštvo Bančnega vestnika, za katero so igrali Lah, Kokalj in Modic. Turnirja seje udeležilo deset redakcij slovenskih časnikov, časopisov in revij, enajsto ekipo pa jo prispeval Vaš kanal, edina televizijska hiša na tekmovanju. Novomeški novinarji, razen zmagovalcev, ki sta zastopala barve “tujih redakcij”, so se izkazali kot zelo dobri gostitelji, saj so izgubili vse tekme in pristali na zadnjih dveh mestih. Ekipa Dolenjskega lista -zanj sta vihtela lopar Slavko Dokl in ŠPORT IZ KOČEVJA IN RIBNICE KOČEVJE - Odigrano je bilo predzadnje kolo v občinski ligi malega nogometa Kočevja. Doseženi so naslednji izidi: Ag Inženiring - Korida 1:4, Slo-venika Zeljne - Tri zvezde 7:5, Jedinstvo Slovenika - Dolga vas 1:6, Kovinar -Črni Potok 12:3, Gradvig- Mozelj 12:4 in Snežnik Corel - Gostišče Lovšin 1:1. Na lestvici vodi Črni Potok z 31 točkami, Slovenika Dolga vsas 30 in Snežnik Corel 28. V nedeljo bodo v Mozlju igrali finalni turnir občinskega pokala, v katerem bodo za tretje mesto merili moči Korida in Gostišče Lovšin ter za prvo Slovenika Dolga vas in Kovinar. Igor Vidmar - si je s porazi priborila enajsto, novomeška “holivudarja” Dušan Pezelj in Andrej Lah pa predzadnje mesto. Vrstni red bi bil precej drugačen, če ne bi le dan pred turnirjem aduta Dolenjskega lista Pavla Perca zdravniki obuli v mavčni škorenj in če ne bi bil drugi mož “Dolenjca” Martin Luzar preveč solidaren s sodelavcem. Nagradni sklad turnirja je bil za razliko od turnirjev profesionalnih teni-sačev neznan, saj so si poleg praktičnih nagrad Krkinih zdravilišč, Bramaca, Krke, Tilie, Triglava, Pionir Toursa, Frupija, Kompasa, Dolenjskih pekarn, Dckopa in gostišča Loka novinarji priborili še izredno visoke denarne nagrade. Casino Otočecjih je namreč povabil v svojo igralnico, jim podaril nekaj žetonov ter jim zaželel srečo. Če so jo imeli in koliko, pa naj ostane skrivnost. I. V. TOP 12 POD VPRAŠAJEM NOVO MESTO - Na kvalifikacijskem turnirju za slovenski namiznoteniški Top 12 sta novomeška mladinca Vertuš in Miklič zmagala v svojih predtekmovalnih skupinah, v nadaljevanju tekmovanja pa sta se uvrstila med 9. in 12. mesto, kar jima še ne zagotavlja nastopa na zaključnem turnirju. O njuni udeležbi na turnirju bo odločal selektor državne reprezentance. Igralci novomeške Novotchne sc že pripravljajo na začetek tekmovanja v prvi slovenski ligi. Prvo tekmo bodo igrali to soboto doma z državnim prvakom Arcontom. Za novomeško moštvo bodo v novi sezoni igrali člani Hribar, Kočevar in Horvat ter mladinci Kralj, Retelj, Vertuš in Miklič. DOLENJSKI UST 2302) 30. septembra 1993 o [ 3 L. r L Novo mesto, 30. september 1 *>*>3 ma n Nova družinska politika se je pripravljala že nekaj časa. Čez poletje so poslanci resolucijo nove družinske politike tudi sprejeli, vendar pa se bodo usmeritve začele uresničevati počasi, saj vsaka posebej potrebuje za to tudi zakonsko potrditev. Nekatere, kot je npr. univerzalni otroški dodatek, pa ne potrebuje le to, ampak tudi večjo proračunsko vrečo. Se nam torej obeta kaj novega? Družinska politika vsake države je ogledalo njenega odnosa do temeljne skupnosti, to je družine. Država ni le dolžna ustvariti pogojev za nastanek in razvoj družine, ampak jo mora družina zanimati tudi glede obnavljanja prebivalstva. “Pri tem pa ne sme dajati v nič enoroditeljskih družin in drugih oblik. Kajti dobra družina se ne razlikuje po obliki ampak po kvaliteti odnosov, ki pa so pogojeni še s 1001 faktorjem, od objektivnih pogojev do vrednot, ki jih ima,” pravi ob novi resolucij i o družinski politiki Silva Mežan, socialna delavka v enoti za socialnovarstvene pomoči novomeškega centra za socialno delo, kjer rešujejo predvsem socialne stiske družin s šoloobveznimi otroki. Čeprav so bili pred sprejetjem v razpravi tudi takšni predlogi, da bi imele tradicionalne zakonske zveze prednost pred neurejenimi, je pri sprejetju resolucije vendarle prevladalo mnenje, da je pomemebnejša kakovost njenega odnosa, torej, da zna družina, kakršnakoli že je, probleme zaznati in jih tudi rešiti. Zato je dosežek resolucije, da priznava pluralnost družin. Starševski dodatek za vse matere In kaj bo družinska resolucija prinesla novega? Najprej bodo prenovili sistem socialno varstvenih pomoči. Npr. porodniški dopust bo še naprej trajal do enega leta otrokove starosti, predlagali pa so, da bi se to breme enakomerneje porazdelilo med oba starša in da bi tudi očetje vzeli del porodniškega dopusta. Sedaj je to prakticiral manj kot odstotek Slovencev. Nekateri poslanci so predlagali tudi, da bi se porodniški dopust podaljšal, vendar v tem trenutku, ko je težko najti in obdržati službo, ženske verjetno ne bi bile navdušene nad tem. Hkrati pa eno ali dve leti več porodniške tudi ne bi dvignilo natalitete, ker je to veliko bolj kompleksen problem. Tako seje izkazalo namreč tudi pri sosedih Madžarih, kjer so se pred kratkim odločili za dveletni porodniški dopust. Nova je možnost podaljšanja dopusta do izpolnjenega tretjega leta starosti, če otrok potrebuje i ntenzivno domačo nego in podobno. Še naprej bo obstajala oprema za novorojenčka, le da bodo sedaj starši lahko izbirali med zavitkom ali denarjem. Nov pa je tudi starševski dodatek, do katerega bodoimele pravico prav vse matere, ki nimajo pravice do nadomestila iz plače, torej tudi študentke, kmetice, iskalke zaposlitve. Prejemale ga bodo celo leto, kolikor traja porodniška, kar pa pomeni velik napredek. Univerzalni otroški dodatek “Za mlado družino je zelo pomembno ali ima rešeno stanovanjsko vprašanje ali ne, skratka objektivne pogoje, brez katerih ne gre in tu mora država tudi priskočiti na pomoč. Kajti samo univerzalni otroški dodatek ne bo dvignil natalitete, čeprav ga zagovarjam in bi bilo prav, da ga končno uvedemo,” meni Mežanova. No, v parlamentu so resda sprejeli resolucijo, ki predvideva univerzalni otroški dodatek, ki bo namenjen vsem otrokom, vendar pa vlada meni, da trenutno v takšen dodatek ne bomo mogli še iti, saj bi namesto sedanjih 150 tisoč otrok, otroški dodatek prejamalo okrog 560 tisoč otrok, kar pa bo za proračun velik zalogaj. Kdaj bo do univerzalnega otroškega dodatka prišlo se ne ve, nekateri menijo da to pred letom 2000 ne bo mogoče. Do univerzalnega po starem Mežanova pravi, daje mnoge starše, ki se oglasijo pri nj ih, najbolj strah, kako bodo spravili h kruhu svoje otroke. Največje travme pa doživljajo ne le mladi, ki sedaj stopajo v zakon, ampak srednja generacija, ki ostaja brez služb, a nima še preskrbljenih otrok, obenem pa je v starosti, ko zelo težko dobi ponovno službo. Stanovanje je eno temeljnih pogojev za nastanek družine, vendar resolucija se tega problema ni globlje dotaknila. Vanjo so zapisali, le nekaj o ugodnih posojilih in nič več. To pa je v primerjavi s preteklostjo, kjer se je na reševanje stanovanjskega problema dajalo večji poudarek, malo. Večje olajšave za otroka bi morale biti tudi pri dohodnini, znižali pa bi lahko tudi prometni davek na troška oblačila in podobno. Sedanji otroški dodatek, ki je namenjen socialno šibkejšim družinam v novomeški občini prejema trenutno 4.447 otrok oz. 2.113 družin, od tega prejema družbeno pomoč za otroke 553 otrok izven Slovenije oz. 244 druži n. Družbena pomoč otrokom se bo tudi v prehodnem obdobju, preden bo začel veljati univerzalni otroški dodatek, dodeljevala tako kot sedaj, do nje bodo upravičene socialno šibkejše družine. Pri sedanji dodelitvi pomoči se poleg dohodkovnega cenzusa, ki je opredeljen v višini od povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu (v višini 43 odst. od povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji) upoštevajo tudi stvarne socialne razmere (bolezni, premoženjsko stanje družine,..). Družine prejemajo mesečno povprečno 4.556 tolaijev družbene pomoči otrokom. Lahko bi rekli, da je to malo denarja, pa vendar je za tiste, ki ga nujno potrebujejo, vsak znesek še kako dobrodošel. S tem, ko je bil predlagan univerzalni otroški dodatek so se nekateri ustrašili, da bodo s tem socialno šibkejše družine prikrajšane. Pa temu ne bo tako, takšne družine bodo namreč lahko zaprosile za denarni dodatek, tako kot ga zaprošajo na centrih za socilano delo že danes. V tem primeru pa se bo upoštevalo njihovo sociJno stanje. Po letu 1990, ko seje gospodarska kriza pri naszačela močneje zaostrovati in so temu sledili stečaji, presežki delavcev'vse težje je bilo priti do službe, seje tudi število vlogza denarni dodatek na novomeškem centru za socialno delo, verjetno je podobno tudi drugod, povečalo. Mnoge družine s še ne odraslimi in samostojnimi otroki so se znašle v stiski, kako preživeti. Še močneje pa se te stiske pokažejo na jesen, ko je treba poskrbeti za ozimnico, za kurjavo, za to namreč ob skromni denarni pomoči ne ostane dovolj. “Letos smo na naši enoti ugodno rešili 240 prošenj za denarni dodatek, 24 smo jih zavrnili. Ta denar pa zadostuje zgolj za preživetje, zato je toliko bolj dobrodošla pomoč iz dodatnega socialnega programa, ki ga financira občina Novo mesto iz svojega proračuna že drugo leto,” pravi Mežanova. Ta pomoč je pravzaprav brezobrestno posojilo na več obrokov, ki je za ljudi še posebej dobrodošlo v jeseni. Najdaljša doba odplačevanja je 10 mesecev, najvišji znesek, ki ga prosilec lahko dobi pa znaša 50.000 tolarjev. Zelo dobro pa teče tudi materialna pomoč s Karitasa in Rdečega križa. “Moti me, ko nekateri menijo, da se sivo ekonomijo ne bi smelo tako preganjati, saj se na nek način ljudje znajdejo in s tem preživljajo tiste, ki jih morajo preživljati. Jaz menim, da siva ekonomija ne more reševati preživetje na kraju samem: ; entjernejski sejem . : ■ V zadnjih dneh so se odprla slovenska sejmišča. Velik vrvež na primer na celjskem sejmu ali na sejmu mode potrjuje, da je ljudem do tega, da kaj prodajo in kaj kupijo. Tako Slovenci ohranjajo svoje ljudsko izročilo, katerega del so tudi sejmi. Sejmi alisemnjisobilislejkoprej kar pomembno dogajanje v preteklosti. O njihovem mestu v družbi govori tudi to, da so na semanji dan veljala ponekod posebna pravila. Kraji, kjer so bili sejmi, so namreč naredili vse, da bi privabili čim več kupcev in prodajalcev, s čimer so ustregli tistim, ki so si želeli veliko izbiro blaga in tistim, ki so hoteli s pripeljanim in prinesenim blagom zaslužiti. Sejmi so bili priložnost za sklepanje kupčij, a tudi za sklepanje poznanstev in zlasti za slednje so bili prava priložnost plesi, ki so bili ob sejmih pogosti. Tako so bili semnji mesto za trgovanje, lahko raj za tihotapce, kraj skrivnih dejanj in zaradi vsega tega lahko tudi nekakšno romanje v ob- ljubljeno deželo. Od velikih starih sejmov so se danes ohranili verjetno živinski sejmi, toda preteklost se nekako vrača v novi preobleki: tudi na živinskih sejmih je naprodaj vse več drobnega blaga, vendar so se stvari zasukale tako, da je poslikana lectova srca na veliko zamenjala čudna in prečudna plastika. Izredno dobro obiskan Do današnjih dni seje sejem obdržal tudi v Šentjerneju. Šentjernejčani ne skrivajo, da so sejma veseli. Jože Bregar, tajnik krajevne skupnosti Šentjernej, pravi tako: “Sejem je za nas in za širšo okolico zanimiva zadeva. Je izredno dobro obiskan, saj se na semanji dan zvrsti na sejmišču čez tisoč ljudi. Nekateri, ki pridejo prodajat v Šentjernej, pravijo, daje naš sejem največji te vrste v Sloveniji. Resje videti, da so se ljudje navadili in da zato prihajajo v naš kraj. Trgujejo domačini, a tudi obiskovalci od drugod. Sejem v Šentjerneju minulo soboto sicer ni bil tako živ, da bi tam kajšnj i vrvež potrdil sloves. Toda ta sobota je bila “slab dan”, kot so zatrdili mnogi obiskovalci, med njimi nekateri prodajalci, stalni redar na sejmišču in znani organizator konjeniških prireditev. “Trgatev je,” so rekli, “in ljudje niso prišli na sejem. Drugače pa je tu ljudi, da nimaš kam stopiti.” Omenjeni ljubitelj športnih konj je prepričan, da je sejem v Šentjerneju preveč utesnjen. “Prostor za sejem je treba razširiti. Ljudem je treba dati možnost, da ponudijo in da kupujejo. Naj bo konkurenca! Sejem je dvakrat na mesec. To je premalo. Vsak teden naj bo. Od začetka mogoče ne bo ljudi, potem bodo prišli. Kupiš lahko vse, prodaš lahko vse. No, vsega tega je večvSamoboru. Zakaj bi bilo tam, zakaj ne bi bilo v Šentjerneju? Jasno, ljudje ne bodo prišli, če nimajo kam stopiti,” je bil možakar glasen v podporo šen-tjernejskemu sejmu. Kar je povedal in kar najbrž pravi še marsikdo, ima verjetno v mislih tudi tajnik Bregar, saj pravi, da sejem mora ostati in da se v Šentjerneju trudijo, da bi ga še izboljšali. “Imamo načrt za ureditev sejmišča. Zaradi gneče, ki nastaja na cestah v Šentjerneju na se-manje dni, bomo poskrbeli tudi za večji prometni red,” obljublja Bregar. Za ceno se “gliha” Ker ima trgovanje svoja pravila, se je tudi v soboto nabralo v Šentjerneju vendarle kar nekaj sejmarjev, se pravi ljudi, ki so jim namenjene opisane želje in zamisli. Razpostavili so stojnice in te zložljive trgovinice so bile po stari na- ljudi, saj se vsi ljudje ne znajo znajti, poleg tega pri tem pogosto potegne najkrajši konec tisti, ki dejansko dela za preživetje, hkrati pa tvega, ker ni zavarovan in podobno. V pametni državi siva ekonomija ne more nadomestiti socialne države,” je dodala Mežanova. Če bo država uredila tudi ta področja, skratka, da bo zanala pobrati davke tudi tam, kjer jih je dosedaj obšla, bo tudi več možnosti, da bo njen odnos do družine boljši, hkrati pa tudi več možnosti, da si ljudje sami po svojih močeh prislužijo denarzapreživetje svojih najbližjih. Vse do takrat pa tudi najboljše resolucije o družinski politiki žal ne bodo uresničljive. Od tega, kaj bi, če bi, se žal še ne da živeti. JOŽICA DORNIŽ vadi dobro založene. Na drugi strani steze so bile še vedno dolge točilne in jedilne mize sejemskih bifejčkov. V dolinici je bilo že od daleč videti gnečo pri prikolici s konjem. Kot se je pokazalo, sta bila pravi vzrok za naval na prikolico Martin in neki gosposki konjski mešetar. Nikakor nista prišla skupaj s ceno. Šlo je za tisočaka, a se nista dala, kot se ne data dva sejmarja, ki dobro vesta, da bosta na koncu udarila v roke. In bolj ko sta “glihala” za ceno, bolj so se gnetli okrog njiju gledalci. Na lepem je šel Martin v eno in mešetar v drugo stran. Besed o konju in znesku, kije bil predmet njunega pogajanja, je bilo obilo. Opazovalci so videli in vedeli marsikaj in eden od njih je prepričano vzkliknil: “Grunt stavim, da jih nima toliko”. Potem seje vrnil mešetar, potegnil Martina vstran in konj je bil prodan. Semenj, kjer se kadi od vročih besed mešetarjev, Šentjernejčani enkrat letno združijo s praznovanjem svojega zaščitnika sv. Jerneja. Takrat je Jernejevo in Jernejev semenj. Letos so imeli praznik28. avgusta. Podopoldan-skem sejmu so pripravili še Jernejev večer. Kot je rekel tajnik Bregar, so se tu predstavili posamezniki in društva, pevci in godci in gasilci, skratka večina tako ali drugače znanih ljudi s tega območja. Na Jernejevo so prevzeli in blagoslovili tudi gasilsko cisterno. Po uradnem sporedu se je začelo rajanje, ki bi seglo najbrž do jutra, če bi bilo v boljšem vremenu. Tak dogodek bo menda poslej vsako leto, tako vsaj si želijo Šentjernejčani. Nekateri celo pravijo, daje škoda, daje na leto samo en Jernej, saj se v naročju tega patrona veliko boljše pije in veliko slajše je, kakor ob navadnih sobotnih šen-tjernejskih sejmih, čeprav so že ti prijetna reč MARTIN LUZAR priloga dolenjskega lista 1 1 naš pogovor: ale da p®G8 fe 6®p@Qmi sEMJ® V IVashingtonu je večja skupina ljudi iz vseh koncev sveta nekaj časa skupinsko meditirala in v mestu je tisti čas občutno upadlo število umorov, ropov, posilstev. Aleš Lavrič, študent Maharišijeve vedske univerze na Nizozemskem, bi rad nekaj podobnega izvedel tudi v Novem mestu. Pravzaprav ni nihče povsem zadovoljen s samim seboj in svetom. V trpinčenem okolju bivamo bolj ali manj s stresi obremenjeno življenje, na nas pritiskajo obveznosti v službi, skrb za družino, skrb za lastno podjetje, če ga imamo, prenekaterega krotoviči politika, če se je podal na njeno spolzko pot, malokdo ima odnose z drugimi gladke in brez občasnih kresanj, za nameček pa se dogajajo razne afere, kriminal, nesreče in - kaj bi naštevali! - sodobno življenje je pač daleč od notranjega miru. Prav zato vse več ljudi išče poti do osebne celovitosti in polnosti bivanja z okoljem; po starem bi rekli, da ljudje iščejo srečo, pravo srečo, ne tiste, ki se je v nekdanjem splošnem pomanjkanju lažno smehljala iz gmotnih dobrin. Eno od poti ponuja indijski modrec Mahariši Maheš Jogi s tehniko transcendentalne meditacije in sidhi programom. Transcendentalna meditacija oziroma TM, kot seje izraz s kratico uveljavil v svetu, je že precej časa znana in priljubljena na Zahodu, v zadnjih letih pa pospešeno prodira tudi k nam. V Sloveniji so ta čas samo trije pravi učitelji tehnike TM, med njimi je Aleš Lavrič iz Dolenjskih Toplic. Z njim je tekel pogovor o TM in o zanimivem projektu, ki ga pripravlja v Novem mestu. - Ste študent na Maharišijevi vedski univerzi na Nizozemskem. Tam ste se tudi kvalificirali za učitelja tehnike TM. Kako to, da se vam je življenje zasukalo na to, za slovenskega fanta nedvomno neobičajno pot? “Slo je za čisto naključje. Še sam ne vem, kako sem padel v to. Ko sem še obiskoval novomeško gimnazijo, sem želel izboljšati svoj učni uspeh, pa sem začel obiskovati tečaj tehnike TM v Ljubljani, ker sem slišal, da povečuje naše korenine tudi sposobnost učenja. Tako sem se seznanil s TM in začel meditiranje redno prakticirati. Po končani gimnaziji sem šel za dva meseca v Švico delat na ustanovo, kjer opravljajo raziskave TM, potem pa k vojakom - bil sem v zadnji generaciji slovenskih fantov v JLA in sem seveda v osamosvojitveni vojni pobegnil iz kasarne. V Švici sem spoznal nekaj ljudi z Maharišijeve vedske univerze in ti so me najbrž priporočili za študij. Čez čas sem namreč dobil povabilo za univerzo in se odločil za študij.” - Ste se srečali s slavnim Mahariši Maheš Jogijem? “Maharišijeva vedska univerza v Vlodropu na Nizozemskem je tudi center mednarodne zveze za tehniko TM. Že nekaj časa tam živi tudi Mahariši Maheš Jogi, po izborazbi dipl. fizik in filozof. Kot vsi študentje sem ga seveda videl in se pogovarjal z njim. Vse učitelje tehnike TM namreč Mahariši osebno pouči in vsakega osebno kvalificira za učitelja. V dosedanjih dveh letih študija sem imel precej stikov z njim. - Zdaj ste za nekaj časa prekinili študij na vedski univerzi. Kako to? “Končal sem drugi letnik in vpisal tretjega. Študij traja štiri leta, pred diplomo pa je treba opraviti še raziskovalno delo. Odločil sem se, da bom raziskavo opravil prej, da bom lahko takoj po četrtem letniku diplomiral. Zato sem zdaj doma v Sloveniji, kjer bo tekla moja raziskava. Slovenija potrebuje učitelje TM, ker nas je malo, vsega skupaj smo trije. Najprej bom poučeval tehniko TM, nato pa bom poskusil znanstveno objektivno spremljati razvoj in izboljšanje kvalitete življenja posameznikov in družbe s prakticiranjem tehnike TM.” - Kaj je pravzaprav transcendentalna meditacija? “Tehnika TM je znanstveno preizkušena tehnika globoke sprostitve. Z njo izboljšujemo svoje naravne mentalne in fizične sposobnosti in s tem kvaliteto posameznikovega življenja. To je zelo enostavna, nenaporna tehnika. Vsak človek, ki, recimo, lahko aktivno razmišlja, lahko tudi zmanjša svojo mentalno aktivnost in s tem doseže globok počitek telesa in minimalno mentalno aktivnost. To je popolnoma naravna sposobnost vsakega človeka. Ta globok počitek, ki je dvakrat globlji kot počitek v globokem spanju, normalizira delovanje živčnega sistema, sprošča strese, nakopičene v živčnem sistemu, in s tem omogoča lažje in bolj učinkovito mišljenje ter vsakdanje aktivnosti. V bistvu gre za globoko sprostitev.” • Slišati je preprosto in enostavno, skoraj preveč. Prvi vtis racionalno mislečega človeka je, da ima prste vmes kakšna sleparija. Je tehnika TM tudi znanstveno preverjena? “Več kot 600 znanstevnih raziskav so doslej opravili na neodvisnih inštitutih in univerzah (MIT, UCLA, Harvard, Oxford), razsikave pa potrjujejo pozitivne učinke tehnike TM na 8@©(Mj fflcMla 9m [HtaMiffla Mrak že lega nazemljo in se hitro zaleza skozi nizka okna prostrane izbe. Mirje tukaj na Malem Trnu, in ker ga ne zmotijo zvoki iz radija niti nemima svetloba in hrup s televiziskih aparatov, ima tišina globoko, arhaično vsebino. Domačno deluje lesena zgradba in prijetno sladki vonj po lesu, s katerim je prežeta, spominja človeka na neka že zdavnaj pozabljena bivališča.V polmračno tišino le kdaj pa kdaj zaplava kaka beseda ali stavek. Sestri Uršula in Ljudmila obu-jataspomine.SvojčasstabiliJudeževi.podomače Lekšetovi, z Nove Gore. A kje so že tisti časi, ko sta se v krilcih podili okoli domače hiše, zavračali živino iz kolerabe in si na skrivaj utrgali jagodo z bližnjega vinograda! Čas pa je bil takrat prav tako zrel, jesenski, črički so prav tako peli v prvi mrak in gospodatji so tudi že moževali o tem, kdaj bo treba v trgatev. Revni kraji so bili včasih okoli Nove Gore ter Velikega in Malega Trna in včasih bi bilo bolje, da bog še tistega ne bi dal, s čimer je občasno le obilno blagoslovil te hribovske kraje: vina namreč, ki je bil blagoslov le za tiste, ki so ga znali zmerno uživati, presežek pa prodati. A takih je bilo bolj malo, zato je bil blagoslov božji v marsikateri družini hkrati tudi šiba božja. No, tako revni kraji, da se jih ne bi polakom-nil okupator, to le niso bili. To so kmalu občutili Judeževi na Novi Gori, kjer je oče medtem že umrl, Uršuli pa je bilo ob začetku druge svetovne vojne že dvajset let. Ljudmila se je medtem poročila in je imela že štiri leta starega sinka Stanka. Z možem sta ravno pričenjala graditi hišo na Malem Trnu. “Že prej smo vedeli, da nas bodo odselili,” pripoveduje Uršula, “saj so povsod viseli plakati, vendar le nismo veijeli, da bo šlo tako hitro. V začetku novembra 1941 pa smo morali spa-kirati najnujnejše in oditi na pot. Vse drugo, živina, kokoši, ves pridelek v kašči in v kleti, vse je ostalo za nami. In nikoli več nismo ničesar dobili nazaj. Ko smo se vrnili domov, je bilo vse prazno in zapuščeno. Vse je bilo treba pričeti znova. Čas pa je potem tako ali tako vse po svoje obrnil in dandanes na Mali Gori ni več Judežev.” Leta pregnanstva so vse po svoje zaznamovala. Res, da ljudje niso tako trpeli kot v kon- centracijskih taboriščih, Uršula je naprimer večino časa delala na neki žagi, a tam je izgubila najlepša leta svoje mladosti. Ž njenim bratom je bilo še huje. Vzeli so ga v nemško vojsko in domov je prišel ranjen. Nikoli več se ni povsem pozdravil. Le Ljudmila je iz Nemčije prinesla nekaj več. Tam se ji je rodil sin Franci. In tudi ko je z družino prišla domov, jo je čakalo presenečenje. Na kraju, kjer sta z možem pripravila vse potrebno za gradnjo hiše, je stala velika lesena stavba. Kočevarjem, ki so poselili izpraznjene slovenske vasi, so se tukajšnja bivališča očitno zdela premajhna, pa so si v svojem slogu zgradili trpežno barako. Družina se je vselila in Ljudmila še danes živi v njej. Uršula ni zdržala dolgo v domačem kraju. Pot jo je zanesla v Ljubljano,kjer je srečala svojega Teodora, Primorca. Poročila sta sc in ker je imel Teodor brata v Avstraliji, sta poskušala priti k njemu. Medtem se jima je rodila hčerka I lelena, in ko ji je bilo tri leta in pol, so odšli na pot. Potem Uršula celih petnajst let ni videla domačih krajev. “Večkrat me je popadlo domotožje, da sem jokala,” pravi, “toda treba je bilo potrpeti. Sčasoma sem se navadila, dobila prijatelje. Večkrat smo si poiskali družbo in razvedrilo v slovenskem klubu. Slovenci smo zelo držali skupaj. Zbrali smo denar za cerkev in za društveni dom. Zdaj, ko sem sama, ne odhajam tja tako pogosto. Sem upokojena in imam dovolj posla s svojimi vnučki. Zelo pa sem se veselila osamosvojitve Slovenije.” Uršula stalno živi v Avstraliji. Tukaj na Malem Trnu je le na daljšem obisku. Z možem sta po prvem obisku leta 1972 še večkrat skupaj prišla v staro domovino. Leta 1983 pa je Teodor tukaj nenadoma umrl. “To si je vedno želel. Vedno je govoril, da bi rad umrl doma, a nisva mogla vedeti, da se bo to tako kmalu tudi zgodilo,” pravi Uršula. Zdaj njen mož počiva pri cerkvici sv. Duha v sosednjem Velikem Trnu. Uršula ga obišče skoraj vsako leto. “Pokojnina res ne omogoča kakega razkošja, a ker živim skupaj s hčerko in njeno družino, si kahko prihranim toliko, da kdaj pa kdaj pridem v domovino. Upam, da bo tudi še naprej tako,” pravi Uršula. Tudi Ljudmila ima svojega moža pri sv. Duhu. Noge sojo že precej izdale, zato se največ zadržuje kar znotraj teh lesenih, prijetno dišečih sten. Sestrini obiski ji zato pridejo še kako prav. Sedita v mraku in obujata spomine na nekdanje čase, na ljudi in na pota, ki sojih vodila dalečstran, včasih prostovoljno, včasih pod prisilo, nikoli pa jim ni bilo lahko oditi od tod. TONE JAKŠE Uršula in Ljudmila z Malega Trna i 1 s d na zdravstveno počutje posameznika in izboljšanje njegovih mentalnih sposobnosti, kot so: koncentracija, inteligenčni kvocient, ustvarjalnost, jasno razmišljanje in spomin. Z rednim prakticiranjem TM se okrepijo tudi moralne vrednote v posamezniku. Lahko bi rekli, da se odrazi v sposobnosti izražanja lastnosti srca: v človeku je več ljubezni, spoštovanja do starejših, obnaša se_ kulturneje in je ekološko bolj osveščen. Človek je moralno polnejši, notranje kvalitete srca se mu močno okrepijo. S prakticiranjem tehnike TM postane človek notranje izpolnjen in srečen, zunanje pa uspešnejši vslužbi in pri drugih družbenih obveznostih. Bistvo te tehnike je učinkovita in zadovoljiva aktivnost v vsakdanjem življenju. To ni tehnika za zapiranje vase, ampak za učinkovito odpiranje v svet.” - Pot k boljšemu je običajno tlakovana s prepovedmi in odrekanjem. Morajo ljudje, ki se začnejo ukvarjati s TM, opustiti kajenje, uživati vegeterijansko hrano in podobno? “Ne. S tehniko TM obogatimo vse vidike življenja, ne da bi zato žrtvovali katerega koli izmed njih. Ni nam treba spreminjati načina življenja, sprejemati novih prepričanj ali vere, ni nam treba nehati ne kaditi in ne piti, prav tako ni treba uživati samo vegetrijansko hrano. TM ne gradi na askezi, a ker s prakticiranjem TM zalivamo korenine drevesa življenja, obogatimo vse njegove vidike. Ker se izboljša vse, kar negativno vpiva na zdravje človeka, človek spontano opusti ali zmanjša kajenje, uživanje alkoholnih . pijač, drog ipd.” • Človek se torej izboljša telesno in duhovno. Več dobrih ljudi, boljša družba, bi dejali. Kako širjenje tehnike TM vpliva na družbo? “Znanstvene raziskave so pokazale, da razvijanje urejenega delovanja posameznika občutno vpliva tudi na njegovo okolico. Pokazale so denimo tole zanimivo stvar: če v nekem mestu ali državi število ljudi, ki prakticirajo TTM, naraste na en odstotek prebivalstva, se zmanjšajo negativni trendi v družbi, se zmanjša kriminaliteta, število prometnih nesreč, pogostost bolezni, število ločitev in ostaiih negativnih kazalcev življenja.” - Je bilo to že kje praktično uveljavljeno? “Doslej je potekalo že 50 takšnih projektov v svetu. Zadnji je bil v Washingtonu junija in julija letos. To mesto slovi kot mesto z najvišjo stopnjo kriminala v ZDA, letna rast znaša kar 11 odst. V času projekta, ko so potekale skupinske meditacije, je stopnja kriminala padla do 26 odst. v primerjavi s prejšnjim letom, od za letos predvidene stopnje pa celo za 37 odst. Bilo je manj umorov, ropov, posilstev. V Washingtonu seje zbralo precej ljudi, okrog 4000, ki so skupinsko prakticirali tehniko TM in sidhi program (napredna stopnja tehnike TM, ki ima še večji vpliv na okolje). - Upadanje kriminalitete bi se morda dalo razložiti tudi z večjo budnostjo policije ali s čim drugim. “Projekt je bil izveden tako, da je bila verjetnost zunanjega vpliva na padec kriminala nična. Tudi policija si ni znila razložiti, zakaj in kako. V delu policije je vse potekalo normalno. V drugih mestih v ZDA z enako demografsko sestavo se ni nič takega dogodilo. In še to, odkar je bilo 29. julija konec projekta in so se vsi praktikanti umaknili iz Washingtona, policija ponovno beleži porast kriminalnih dejanj. Učinek je bil le kratkotrajen. Za trajnejše učinke bi morala biti skupina večja in dlje prisotna. Podatki o upadu kriminalnih dejanj v času trajanja projekta niso izmišljeni, dali sojih analitiki vvashijigtonske policije.” - Človek se ob tem ne more znebiti misli, da bi sc morali praktikanti tehnike TM zbrati v Sarajevu. Je bil kakšen podoben projekt opravljen že tudi pri nas? “V Slovenije še ne, na Hrvaškem pa so imeli že nekaj zborovanj, ki jih je organizirala Stranka naravnega zakona Hrvaške. Teh zborovanj smo se udeležili tudi slovenski meditantje. Konec letošnjega leta ali prihodnje leto bom poskusil nekaj podobnega, kot je bil washingtonski projekt, izpeljati tudi v Novem mestu v okviru našega Društvaza naravni zakon, kjer poučujem tehniko TM. Ta projekt bom uporabil za diplomo na vedski univerzi. Vsebuje dva pristopa k izboljšanju kvalitete življenja v Novem mestu. Prvi je izboljšanje kvalitete življenja posameznika z rednim, udobnim in nenapornim prakticiranjem tehnike TM dvakrat dnevno po 15 do 20 minut, drugi pristop k cilju pa je organiziranje trajne skupine ljudi, ki bi skupinsko prakticirali tehniko TM in sidhi program na polagi znanstvenih raziskav širom sveta in znanstvene podpore Maharišijeve vedske univerze.” - Kako potekajo priprave na projekt? Je v Novem mestu oziroma na Dolenjskem dovolj takih, ki redno prakticirajo tehniko TM? “V Sloveniji so zaenkrat samo štiri društva za naravni zakon; v Ljubljani, Kranju, Mariboru in od lani naprej tudi v Novem mestu. Trenutno je v novomeškem društvu okrog 30 aktivnih članov, ki so vključeni v projekt, in kakih 200 neaktivnih članov. Zdaj v glavnem poteka organiziranje skupine, imamo pa tudi že vsak dan skupinske meditacije, na katerih se zbira od 10 do 30 ljudi. Pripravljam tudi brošuro, v kateri bo projekt podrobno predstavljen. Za izvedbo projekta je ljudi zaenkrat še premalo; za opa-zljiv učinek bi jih moralo biti okrog 220. Ko bom pripravil dobro osnovo, bom uradnim ustanovam predstavil projekt in jih zaprosil za podporo. V projekt bi rad vključil zdravstvene ustanove, šole, podjetja in vojsko.” - Je tehnika TM zanimiva (udi za podjetja? “Seveda je. Na Nizozemskem sem sodeloval pri vpeljavi tehnike TM v več podjetij, kjer se že kažejo prvi pozitivni rezultati. Pri Sonyju, Philip-su, Siemensu in v PTT-ju so vodilni kadri uvedeni v tehniko TM in prve raziskave kačejo, da se je povečala učinkovitost, produktivnost, izboljšali so se tudi odnosi med nadrejenimi in podrejenimi. Zgovorno je dejstvo, da največje zavarovalnice na Nizozemskem ponujajo svojim zavarovancem plačilo tečaja TM, vsi, ki redno prakticirajo tehniko TM, pa plačujejo do 40 odst. nižjo zavarovalnino.” - Mislite, da se bo prakticiranje tehnike TM tudi pri nas tako uveljavilo, kot seje ponekod v svetu? In za konec še nekaj besed o društvu. “Zanimanje je letos občutno poraslo. Prej so hodili v Novo mesto učitelji iz I Irvaške, in še to bolj poredkoma, zdaj pa so predavanja v slovenščini in potekajo redno vsak mesec ali po potrebi tudi večkrat. Sedež društva je v prostorih KS Majde Šilc, Ragovska 7a, kjer potekajo vsakodnevne skupinske meditacije ob 18.30. Kogar zanima, se lahko ob sredah in nedeljah oglasi na sedežu društva ali po telefonu 65416. Vabim vse, ki želijo izboljšati kvaliteto življenja doma, v podjetju, ustanovi ali šoli, da stopijo v stik z nami. Društvo je družbeno humanitarna organizacija s človekoljubnimi cilji in ni pridobitniška. Denarni prispevki za tečaje gredo za vzdrževanje mednarodne in državne organizacije ter za projekte, ki ta trenutek potekajo predvsem v manj razvitih državah sveta.” MILAN MARKELJ 12 priloga dolenjskega lista NAGRADA V NOVO MESTO IN TREBNJE Žreb je izmed reševalcev 37. nagradne križanke izbral SONJO DAMJANOVIČ iz Novega mesta in SILVO GODNJAVEC iz Trebnjega. Damjanovičevi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Godnjavčeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 11. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 39. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 37. NAGRADNI*: KRIŽANKE Pravilna rešitev 37. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OKSIMORON, POPOTNICA, ESEN, EZAV, KEK, SKIRO, ASTAT, KIJ, BARKAČA, ON, STEZNIK, RL, JT, TORTA, EO, OGER, ORLE, ALBIZANI, IBIKOS, RVANJE, KANIŽA, TANKER. prgišče misli Mnogi današnji gospodje so bili še včeraj tovariši. ŽARKO PETAN Literatura je potreba po čudežu in pričakovanju čudeža, ki se zgodi ob prvem branju ali pa se ne zgodi nikoli. MARJAN ROŽANC Ljudje so postali bolestno občutljivi in ujedljivi. ANTON TRSTENJAK Vsakdo je v očeh nekoga slab. AMOZ OZ Narod, ki nima lastne države, je dolgoročno obosojen na propad. VLADIMIR RABZEU NAGRADNA KRIŽANKA 3S AVTOR: MARKO BOKALIČ PRENAŠA- NJE BOLEZNI STIKALNA NAPRAVA ADAMOVA ZENA SKLEPNI ŠPORTNI BOJ EMIGRANTI S POLITIC- DRŽAJ PRI PLETENI KOŠARI ZAČRTANA SMER CESTE fegv 11.. iWfll8B Ifv kis. d« SWrT r UREDNIK NA TV LJUBU AN (MITO) w*Ti '# ii i«. Tniiigfej * . J, . VIŠJI KONTRO- LOR ...»tv DOLINA PONCAMI ENAKI ČRKI 'SALOMONOV' UGANKAR MAK KNJIZEV- ČAIsULE MESTO V J.FRANCIJI RAHLO UDARJA- NJE SKUPINA ČEBEL KRAJ NAD REKO USMER- JENA DAUICA UGO TOGNAZZI DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SLOJ SMUČKA KOLEŠČ- KIH MRČES V LASEH VODTTEU (KENAN) USNJE ZA ROKAVICE GLAZE SALAMO- NOV UGANKAR DUHOVI- TOST AM. KOMIK WOODY PREBRISA- NEC TANJA GODINA PRITOK DONAVE V NEMČIJI SEVERNI JELEN SREDO ZEM SKO DREVO VEČNOST TIROLSKA REKA LITU VOJAŠKA STOPNJA EVROPSKO GORSTVO VREMEN- ČETRTINA LETA ČAČAK t i i NEKDANJI ZADRSKI KOŠARKAŠ BRANKO DEL BATNEGA STROJA MESTO NA TAJVANU POVOJNI AVTRIJSKI PREDSEDNIK KARL f praktični K praktični K F3* i ~ŽHL praktični /\ v praktični 7 Za lep Če se še tako trudite, da boste modno in elegantno obute in oblečene, je ves trud brez večjega učinka, če ostane koža na obrazu kljub redni negi in kremam suha, raskava in prehitro zgubana. Šele nedavno so znanstveniki ugotovili, da imajo tirobne maščobne krogljice, imenovane lipidi, v povrhnjici zelo pomembno vlogo pri uravnavanju vlažnosti kože. V primerno vlažni koži so lipidi gibljivi, če pa je v povrhnjici premalo vlage, se sprimejo, koža posane raskava in Rakasta. Da ostane koža prožna in gladka, potrebuje veliko vlage, ki jo lahko dobi iz zunanje in notranje strani. Zato je priporočljivo, da čim več pijete, najmaj dva litra tekočine na dan. Najbolje je, da se odločite za mineralno vodo, zeliščni čaj ali nesladkani sadni sok. Seveda ob tem ne smete pozabiti tudi na primerno zunanjo nego kože. Madeži od trave Madežev od trave se je navadno zelo težko znebiti. Lahko si pomagate tako, da jih natrete z maslom in potem izpurete z milom in vrelo vodo. Suhe madeže lahko odstranite z alkoholom ali namočite v kislo mleko in operete z navadnim mlekom. Vendar travnatih madežev na finem blagu nikoli ne čistite z vročo vodo, ampak z blago raztopino vodikovega peroksida, čistega alkohola ali amoniaka. Splaknite z mlačno vodo, morda še enkrat zdrgnite z razredčeno citronsko ali vinsko kislino in znova splaknite. Blago mora biti seveda obstojnih barv. Madeže od trave na tlaneli očistite z mešanico glicerina in beljaka v razmciju 1:1, s platna pa se jih znebite tako, da jih zdrgnete z milnico ali čistim alkoholom in jih tako dolgo polivajte s tankim curkom vrele vode, da izginejo. Madeže zdrgnete s svile s čistim bencinom, z volnenega blaga pa z mlačno vodo. Slovenci po svetu Deset kilometrov iz Sydneya, v \Vollon-gongu, živi podjetna in delavna družina Rudolfovih: mati Marinka, doma iz Novega mesta, rojena Srebrnjak, oče Ivan, znani društveni delavec in nekdanji predsednik slovenskega društva, ter njuna otroka: 18-letna Rebeka in 14-letni Robert. Rebeka je letos že petič obiskala domovino svojih sta ršev. Tokrat seje lahko pohvalilaz nečim, s čimer se more le malokateri slovenski izseljenec druge generacije: naredila je slovensko maturo. Letosje bilo takih maturantov samo devet. Se vsa je žarela od pravkar opravljene mature, ki jo vodi g. Mariza Ličan, poučujejo paslovenske učiteljice, kojepovedala: “Štiri leta sem hodila v slovensko šolo v Banks-townu, v predmestju Sydneya. Pouk v njej poteka ob sobotah. Učili smo se slovnico, literaturo, zemljepis, zgodovino, gledali video filme in osvajali ostala znanja. Hotela sem izvedeti vse o moji drugi domovini Sloveniji, o mojem poreklu, o kulturi, šegah in navadah. Pridno si dopisujem z mojimi bratranci in sestričnami, ki jih je kar lepo število, babica Cilka Srebrnjak iz Malega Slatnika pa je moja pokroviteljica. V Slo- Maturantke slovenske gimnazije v Bankstownu: Rebeka Rudolf na sredini. Veniji se spoznavam zvrstniki na vesel, odprt način. Mladi v Avstraliji so bolj odljudni, 2apeti, odtujeni. Slovenski fantje so ljubeznivejši in prisrčnejši kot avralski. Med njimi je veliko gentlemanov, ki dekletom Pomagajo in so prav pozorni. V klepetu z Vrstniki in babico si izpopolnjujem znanje slovenskega jezika in prodiram v globlje odtenke materinščine, tako prenašam duha Evrope na naš kontinent pod južnimi zvezdami.” Zasmeje se s svežim, zvonkim smehom mladosti in pripoveduje naprej: “Pri nas mladina v diskotkah ne sme piti alkoholnih pijač do polnoletnosti. Privasni tako. Slišala sem tudi, da v Sloveniji mladi v osnovnih in srednjih šolah že kadijo mamila. Pri nas je v tem pogledu ponekod še huje, saj prihajajo mamila neposredno iz Azije z novimi priseljenci, z ljudmi z ladij, kot jim pravimo. Kitajci zasedajo cele četrti po večjih mestih.” Naša čedna Slovenka je osvojila Ljubljano na mah. Na veseli disko in plesni predstavi, kjer je igral Agropop, so propagirali kanadski viski in izbirali miss Canadi-an Whisky. Rebeka je dobila drugo nagrado, bon za 15.000 tolarjev. Seveda sta bili mladost in lepota mladenke polaskani, samozavest se ji je dvignila, za bone pa si je kupila vbutiku nekaj lepega v trajen spomin. In kakšni so njeni načrti za bodočnost? Na univerzi Wol!ongong želi študirati pravo, za specializacijo pa si bo izbrala študijsko smer okolje. Rebeka je namreč velika ljubiteljica narave in sovraži vse onesnaževalce sveta. “Rada bi se ukvarjala z zaščito živalskega sveta, vode in zraka, z vprašanji zakonodaje, ki je bila dozdaj za onesnaževalce zelo prizanesljiva. Vse, kar je lepega in čistega, moramo ohraniti pred industrijo, uničevanjem in, onesnaževanjem. Nad Avstralijo so denimo velike luknje v zaščitni ozonosferi. Januarja in februarja, ko je najhujša vročina, ne smemo na plaže in na sonce od 11. do 15. ure. Radio in televizija nenehno opozarjata na možnosti opeklin in kožnega raka,” pove. Rebeka ne ve, kaj jo najbolj privlači v naši deželi, kije zanjo enkratna po naravnih lepotah. Morda dejstvo, da je na peščici kilometrov mogoče najti vse hkrati: alpsko svežino, toplo morje, ravninsko melanholijo in milino gričevja na Dolenjskem, v I lalozah, Goriših Brdih, Slovenskih Goricah. “Toda svet meje razočaral,” se malce trpko nasmeje. “V meni nastaja roman, ki bo protest proti vsemu pritinaravnemu. Povsod so vojne, uničenje. Tudi v Sloveniji ste jo imeli, a ste hrabro kljubovali jugovo-jski; zdaj vsem z veseljem povem, kje leži Slovenija. Nekateri so mislili, da je celo v Rusiji! Daje Baltik Balkan, na Balkanu pa Slovenci.” In odvihra življenju naproti. In dan je malce svetlejši. Srečno, deklič. In ohrani nam kaj lepega na tem planetu! IVAN CIMERMAN zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda tol 7 Hm Različni raziskovalci trdijo, da-obstaja družinska pogostnost bolezni diska. Krivi so dedni faktorji, ki naj bi bili odgovorni za slabšo kakovost in nepravilnost kolagenskih vlaken v obroču. Zaradi stalnega pritiska teže telesa med pokončno držo postanejo medvretenčne ploščice čez dan nekoliko nižje. Tako se višina celega telesa zvečer zniža za okoli 3 cm, pri čemer imajo določeno vlogo tudi povešeni stopalni loki. Vstarosti je tomanj izraženo zaradi umika količine vode v disku. Zmanjšanje višine telesa med 40. in 90. letom gre v veliki meri tudi na račun medvretenčnih ploščic. Okvare diska ’ Kako velik vpliv imajo napori v različnih poklicih na medvretenčno ploščico, do sedaj ni točno pojasnjeno. Kmečko delo je zelo raznovrstno in se pri delu hrbtenica vsestransko razgiblje. To delo je najbolj podobno tistim pogojem, v katerih se je hrbtenica razvijala. Važen je položaj telesa pri delu, na primer: pogosto sklonjen položaj telesa ali delo, ki zahteva dvigovanje oziroma prenašanje bremen. Poklic je le del vsakodnevnih aktivnosti človeka. Malo je podatkov, kaj bolniki delajo zunaj delovnega časa. Možno je, da mnogi izmed njih opravljajo doma težje delo kot v službi: gradijo hiše, delajo na polju, se ukvarjajo s športom. Zgotovostjo lahko trdimo, da bolečine vkrižu nastanejo v vseh poklicih, ne glede na njihovo težo. Na rentgen- o:;:, ' skih slikah so ugotovili, daje pri posebno težkih poklicih, na primer transportnih delavcih ali športnikih, okvara večja kot sicer. Poleg tega je dokazano, da ima enostranska, dalj časa trajajoča prisiljena drža, ki je potrebna pri opravljanju poklica, za posledico večjo okvaro diska. V splošnem nastajajo pogoji za obrabo medvretenčne ploščice pri vsakem človeku pri vseh njegovih vsakdanjih opravilih, kot so hoja, stanje, sedenje, sklanjanje, nošenje bremen in podobno. Zato je tudi to obolenje tako pogosto in močno razširjeno. Pri vsakem človeku nastopi obraba diska, ni pa nujno, da nastopijo pri vseh ljudeh subjektivne težave, čeprav ima velika večina ljudi prej ali slej manjše ali večje tegobe. Po statističnih podatkih pri nas in v svetu oboli letno zaradi težav z medvretenčno ploščico štiri do pet odstotkov prebivalstva. Prednjačijo le prehladna obolenja. Ti podatki kažejo, da bolečine v križu spadajo med najpogostejša obolenja, zlasti v najbolj dela zmožnih letih. Seveda pa je pomembna tudi dovzetnost posameznika. Težave z diski opažamo pri ozkih, suhih ljudeh pa pri debelih in zavaljenih in tudi pri atletih. Slabost vezivnega tkiva namreč poveča okvaro medvretenčne ploščice. Tudi dimeljska kila, krčne žile, povešena stopala so prikazana kot slabost vezivnega tkiva. Mišično močnejši ljudje imajo več tovrstnih obolenj. Cim močnejše so mišice, tem večja je lahko obremenitev, ki jo ta premaguje. Opažamo tudi, da osebe s slabo držo hrbtenice (okrogli hrbet ali stranske krivine), pogosteje obolevajo. In ne smemo pozabiti, da velik ali viseč trebuh pri debelih ljudeh ne obremenjuje samo hrbtenice, temveč pripelje do povečane krivine navspred in s tem tudi do spremenjene statike hrbtenice. (Se nadaljuje) ^ Puranja krača z zeliščno skorjo Za 4 osebe potrebujemo: puranjo kračo (1 kg), sol, [»per, 2 žlici olja, 2 šopka peteršilja, šopek bazilike, 100 g mandljev, 3 do 4 žlice pikantne gorčice, 1 beljak, po 1/8 I belega vina in kokošje juhe iz kocke, 500 g paradižnikov iz konzerve, 1 strok česna, 200 g šampinjonov. Puranjo kračo operemo in osušimo s prtičem. Natremo jo s soljo in poprom. Položimo jo v naoljen pekač, koža naj gleda navzgor. Peteršilj in baziliko sesekljamo, dodamo zmlete mandeljne, gorčico in beljak. Zmešamo v premaz, solimo in popopramo. Z vilicami porazdelimo premaz na površino puranje krače. Kračo pečemo pri 200 stopinjah 70 minut. Med pečenjem od časa do časa zalijemo z vinom in juho. Po 40 minutah damo v pekač odcejene paradižnike. Po 60 minutah damo v pekač h krači tudi gobe in strti česen. Pečeno kračo vzamemo iz pekača. Kračo narežemo, obložimo jo s paradižnikom in gobicami. Priprava domačega jabolčnega kisa Zadnja leta sc pri nas uveljavlja doma pridelan oz. pripravljen kis, ki ima bolj blag okus kot industrijski. Zanj so uporabna predvsem jabolka domačih sort, ki uspevajo brez intenzivnega negovanja. Čim slajša so, več alkohola bodo dala pri alkoholnem vrenju, s tem pa tudi boljši kis. In kako pripravimo dober kis? Zrela, zdrava in cela jabolka najprej temeljito operemo, zrežemo ali zmeljemo ali stolčemo, potem pa damo v čisto leseno ali stekleno ali plastično posodo, kjer bo potekalo najprej alkoholno vrenje, potem pa še spreminjanje alkohola v ocetno kislino. Vrenje lahko pospešimo z dodajanjem sladkorja in mešanjem, lahko pa tudi z dodanimi vinskimi kvasovkami. Ko je vse v nekaj tednih končano, pride na vrsto precejanje, saj mora biti končni izdelek popolnoma bister. Kis shranimo v zaprtih steklenicah. Prepovedane kombinacije Če se odločimo, da bomo svoje motorno vozilo opremili z registrskimi tablicami pu naročilu in smo pripravljeni plačati skoraj devetkrat več, bomo seveda lahko izbirali svojo kombinacijo, pri tem pa se bomo morali vseeno držati določenih pravil. Na začetku tablice mora biti oznaka registracijskega območja (npr. NM) in grb, del ki ga izbiramo, pa ima lahko najmanj tri in največ šest znakov. Iz kombinacije izpadejo slovenske črke s strešicami (Č, Š, Ž) in črke iz tuje abecede (X, Y, W, Č, D), paziti pa moramo, da ne bomo uporabljali kombinacij, ki so lahko zamenljive in zato prepovedane. Tako se ne sme pojavljati črka B poleg številke 8, črka I poleg številke 1, črka G poleg številke 6 in črka O poleg številke 0, kombinacija številk in črk pa tudi ne sme biti takšna, kot je lahko na serijski tablici. Rezervirana kombinacija čaka naročnika pet let. ■MB) WBBk priloga dolenjskega lista 1 3 ["[fogettelMgpgft 53 gsapg^T] KRŠKO V VALVASORJEVIH ČASIH - Leta 1689 jc izšlo Valvasorjevo največje in najslavnejše delo Slava vojvodine Kranjske, delo, ki ima zelo velik pomen za spoznavanje naših krajev in našega naroda. V tej knjigi je tudi ohranjena risba Krškega. Iz risbe je razvidno, da sc je mesto razvilo pod gradom na skopo odmerjenem prostoru med reko Savo in gričem. Jmelo je pet cerkva, dobro ohranjen grad iz 11. stoletja in mestni zid, ki so ga začeli meščani zidati, potem ko je cesar Friderik III. leta 1477 povzdignil Krško v mesto. (Pripravila kustodinja Posavskega muzeja Vlasta Dejak) Hrovalje slove za bedake - K konjederki romajo po zdravila mnogi, zl. Hrovalje, ki slove sploh za velike bedake. Nekteri pri njej tudi pre-spavajo in to je zanje neki posebno dobro, kajti dobi s tem zdravnica priliko spoznati temeljito bolnikovo bol in - mošnjo. Z zdravili njenimi dela se velika kupčija...Kakor Hrovatje romajo k konjederki tudi Kočevarji. Nekdo teh je prišel po neko zdravilo, baba ne imajoč precej kaj druzega tacega, da mu kafetne gošče, da jo pije bolnik menda na vinu. Srečni romar da jej vesel zanjo cel goldinar. Drugim je dala že tudi dostikrat isti lek. Strašno so občutljive - Tudi proste ženske n.pr. dekle so tod strašno občutljive, če opazijo, da jih hišni ljudje zaničujejo ali se iz njih norca delajo. To je eden glavnih vzrokov, da puščajo dekle službo (razun lakote, ktero trpe radi neumne ošabnosti, ki jim brani za kruh ati drugo jed prositi ali si jo same vzeti in se ve da tudi razun nesvobode glede ljubčkov.) Celo šala jemlje se na Dolenskem rada za resnico, posebno ne trpe, da jih gospodar obrekuje. Vodo sovraži bolj kot Turka - Tod povedo ljudje radi in vselej vsakemu, ki hoče slišati, ako izvedo da med njimi kak krčmar ali kmet vino zaliva z vodo, kajti zdi se to vsem ostudno, grdo in na vso moč grešno pred ljudmi, ki bodo kupovali in pili vodo za vino, in pred Bogom, ki goljujijo sovraži in je ustvaril vino sebi na čast za daritev iv. maše in pa starim, trudnim, slabim in sploh potrebnim ljudem za okrepčilo. Ali je še en vzrok zato: Dolenec sovraži Turka še od starih časov, ali sovraži še veliko huje vodo vselej in povsod, naj bolj pa v vinu. Zdi se mu enako če se zalije vino z vodo ali strupom. § ** Ko je legal mrak na vas, oddaljeno od hrupa in varno obdano s hosto, so se prižgale lučke po hišah in hišicah. Skozi zagrnjena in odkrita okenca so svetili topli prameni luči v temino noči. Sredi vasi je bevskal razburjeni Medo, na košču gmajne, ki je bila še vedno nikogaršnja last, je pela motor-ka. Rezala je v gaber, ki je od majcenega plodu, grma in končno drevesa leta dolgo imel svoj prostor v bližnji hosti, zdaj pa končuje svoj obstoj za toplino nekega doma. Življenje je življenje. Življenje človeka, živali, drevesa, življenje, nebogljeno in veličastno, samotno in enkratno, neponovljivo, življenje za en sam vek in za večnost, za trenutek. Nenadoma je vse potihnilo, ugasnilo, /totem pa je skozi čipko brezlistnega gozda gori nad vasjo prikukal mesec, poln in svetal. Snežna odeja je zasijala v srebrnem lesketu, čez njive polito sijoče belo srebrn pa senčite turne griv med njivami, doli [xxi robom hostne čipke pa vaške luči koketirajo s to mogočno svetlobo z neba. Kristalna, svetla zimska noč. O da bi lahko ob njej pozabila na gorje ob sebi, na gorje tam, kjer morijo vojna, mraz in lakota. Kako žalostna zimska pravljica. Niso vse pravljice lepe, so tudi žalostne, in čeprav vsem na tej zemlji sveti isti okroglolični mesec, ne more izbrisati nez- cš<š?.: nunskega gorja neštetih trepetajočih lučic, ki se borijo za svoja življenja, ki poskušajo živeti. Žalostna zimska pravljica, ki jo ustvarja krog norih bitij, ki jih ne obseva mesec, ampak ob toplih pečeh in ploskanju zanesenjakov nori idol mračnosti; ne vidijo ne življenja, ne meseca, ne svetlobe, ne prihodnosti... Isti mesec neprizadeto sveti po krajih nedaleč od nas, nemo opazuje, kako mraz z lakoto in bedo v roki jemlje življenja mladih in nebogljenih starčkov. Tam je njegova svetloba kn a-va, tu pa iskri po snežnih planjavah spokojnost in mir. Ta bela zimska pravljica, ledeno lepa. jpo/ap V naši vasi živi 20-leten umsko prizadet fant. Ime mu je Edo. Zelo slabo govori, njegove obrazne mišice povedo včasih veliko več kot glas. Rud se sprehaja po vasi z odprtim dežnikom, če dežuje ali ne. Otroci ga zelo radi zbadajo: “Edo, kje imaš punco?" On pa se jim samo smeje. Ima čudovit in nedolžen otroški nasmeh. Nekoč mi je prekipelo in zavpila sem na otroke: “Pustite ga vendar na mini!" Eden izmed njih pa mi je zabrusil nazaj: “Saj je samo tepec, ki ne razume čisto nič." Ko sem takrat zagledala Eda, sem spoznala, da je razumel. V njegovih velikih modrih, izbuljenih očeh se je zalesketala iskrica, nato se je obrnil in odšel. Počutila sem se umazano. Hotekla sem stopiti še korak naprej in mulariji povedati, da se zna tudi “tepček” jokati in smejati, čeprav dntgačnim stvarem kot mi, da ni kriv svoje nesreče, da bi se to lahko zgodilo vsakomur, vendar se njemu je in je žrtev bolezni. A sem samo stala kot lipov bog in gledala za njim. Besede so ostale v grlu, po licu pa mi je polzela solza. Srce mi ni dovolilo, da bi si jo obrisala, saj sem izgubila bitko s samo seboj._______________ =»] KNJIŽNA POLICA Skoraj tisoč noči Štiri desetletja je Nace Grom, dolgoletni novinar in urednik, molčal, ne javno ne zasebno ni govoril o svojem informbirojevskem peklu, zdaj pa je o tem napisal knjigo z naslovom SKORAJ TISOČ NOČI - ZADNJA REPORTAŽA, ki je izšla pri Ev-rospektru. “Zakaj sem to storil? Sem upokojen novinar in počasi prehajam v nevarna leta, za to se mi je zazdelo, daje skrajni čas napisati še nekaj o sebi in nekem čudnem času. Želim ohraniti zapisek o delčku obodobja moje rosne, neizkušene in naivne mladosti, o obdobju in sistemu, ki naj ne bi bil nikdar ponovljen,” pravi sam v uvodu h knjigi, v kateri je v mislih ponovno pretrpel šest postaj svojega križevega pota: Pančevo, Novi Sad, Grgur, Ugljan, Bilečo in Povšetovo v Ljubljani. V tistem povojnem, negotovem in nevarnem času je bila dovolj že kritična beseda, pa četudi podtaknjena in lažniva, da se je človek znašel v zaporu. Grom je bil takrat 22 let star sekretar Skoja, poln vere v pravičnejšo družbo, idealist, ki niti v sanjah ni pričakoval, kaj mu pripravlja človeška zloba, načrtno spodbujena s satanskimi metodami “prevzgoje človeka”. Nekaj dni pred iztekom vojaškega roka so ga aretirali, ne da bi on vedel, zakaj in ne da bi mogel zavreti uničevalni stroj, ki ga je potegnil vase. Že v preiskavi, ki ni priznavala nikakršnih človekovih pravic, še bolj pa v zaporu, v katerem se je znašel brez pravega sodnega postopka in možnosti pritožbe, je postal zgolj številka 3017, ki jo je treba do kraja razčlovečiti in ponižati, kot se spodobi za sovražnike ljudstva. Grom, ki je v svoji karieri napisal za nad 30 debelih knjig novinarskih prispevkov, je v svoji “poslednji reportaži” verodostojno in neposredno opisal bestialne metode uničevanja telesa in duše, v katerih so se najbolj izkazali že “prevzgojeni” zaporniki. Vzeti človeku dostojanstvo inzlomiti vsaktnlpor, tacilj stalinističnega zapora je Groma osebno najbolj prizadel. Ker je verjel v dobro, v pravico in resnico, je zdržal, se vrnil v normalno življenje in zdaj napisal še avtobiografsko reportažo, ki je dokument časa, kakršen se ne bi smel nikoli ponoviti. MARJAN LEGAN Harlekin Pravijo, da ni ženske in moške poezije in da je takšno razlikovanje povsem odveč, vendar se bralec prej ali slej sreča s pesniškimi knjižicami, kjer naleti na poezijo, ki ji ne more reči drugače, kot da gre za žensko pesnjenje. Predvsem k takemu sklepu navaja čustve- nost, predanost in trpnost ter ob tem hkrati občutek za realnost, ki brzda pesniški zanos. Nekaterim takšna poezija ne zveni dovolj polno, drugim pa govori ravno pravšnje besede. Pesniški prvenec novomeške pesnice Patricie Gerbec, ki je pod naslovom HARLEKIN izšel v zbirki Siga pri Dolenjski založbi, še najlažje opredelimo tako, da gapostavimovsklop ženskega pesnjenja. Avtorica objavlja v zbirki dva cikla pesmi: prvi nosi naslov Na temo ti, drugi pa Blodnjak. Motivno so si pesmi v obeh ciklih zelo blizu. Gre predvsem za ljubezen. To prastaro čustvo, ki je porodilo že na milijone in milijone verzov, a še vedno daje pesnikom drzno in slepo vero, da ga sami doživljajo tako, kot ga ni še nihče drug pred njimi in ne bo za njimi ter da ga morajo zato izpovedati v najžlahtnejši govorici, to je v pesmi. Žal se običajno izkaže, da govorica in čustvo hodita na različnih višinah in da se govorica, medtem ko čustvo ubira poti v višavah, plazi po vsakdanjih tleh. Avtorica se tega nekako zaveda, zato se sama brzda v zanosu ljubezenskega izpovedovanja. V intimni svet, ki ga preplavljata tako vznesenost ljubezni kot žalost in resignacija zaradi njene neizpolnjenosti ali izgubljenosti, posegajo vsakdanji svet jutranjih kav, mestnih ulic, bara ter banalna dejstva in spoznanja, kar pesnica v več pesmih izrazi tudi oblikovno s prepletanjem verzov: “Besede zelo na gosto.../Tvoja kravata/...žuborijo mimo mene,.../je danes/...enako kot pogledi,.../zavezana poševno./...ki se odbijajo od prisotnih.” V verzih ne manjka zvezd, solz, modrega neba, toplote in hladu, skratka, ljubezen poraja znani stari besednjak, ki ga Gerbčeva dopolnjuje s sodobnimi izrazi, ponovno v funkciji razlikovanja med grobim svetom in krhkostjo ljubezni. Na zavihku planic je Franci Šali zapisal, da Gerbčine pesmi teijajo od bralca bolj zbrano in zahtevno branje. Morda res, a dodal bi, da bi nekaj pesmi v Harlekinu morale biti tega deležne že pred natisom, saj bi zbirka tako le pridobila. MILAN MARKELJ - Akademska založba Katedra je izdala knjigo petih esejev Vilija Ravn-jaka SPOZNAVANJE VIŠJEGA JAZA. - Društvo 2000 je izdalo drugi del OSVOBODILNIH SPISOV Edvarda Kocbekain prvenecTalala HadijaTUJEC V RAJU. - Pri Obzorjih so ponatisnili roman GORIČANEC Stanka Kocipra. Krta PRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE Vdove, ne le pri Slovencih, ampak tudi pri vseh drugih plasteh ameriškega prebivalstva, so omembe vredna skupina, ki z daljšanjem človeške življenjske dobe tudi vse bolj narašča. Ameriška družba, ki je moškemu dala dominanten položaj v politiki in gospodarstvu ter nasploh v družbenem življenju in ga določila tudi za glavnega hranitelja družine z vsemi častmi, a tudi skrbmi in stresi, ki to vlogo spremljajo, ga je s tem obsodila tudi na precej krajše življenje kot pa ga uživa njegova boljša polovica. Za ta naraščajoči sloj družbe se vse bolj zanimajo sociologi, predvsem seveda trgovina, ki ni mogla prezreti tako pomembne in hvaležne ciljne skupine za svoje reklame. In ko se dopoldne sprehajate po ameriških trgovinah, boste med kupci, ki se z vozički sprehajajo med policami, videli seveda največ starejših žensk. Ko smo že pri tem, kaj vse vidiš, ko se dopoldne sprehajaš po ameriških trgovinah, povejmo, daje poleg starejših žensk in upokojencev nasploh v njih največ žensk z otroki. Presenetljivo pa je, da je med Američani, ki so po svetu poznani kot ljudje, ki veliko dajo na svojo zunajost in na telesno kondicijo, veliko zelo debelih, naravnost nevarno zavaljenih ljudi. Med temi je največ žensk, med njimi celo mladih deklet. Vidiš jih v trgovinah dopoldne, ko so normalni Američani v službah. In kaj se znajde v vozičkih takih ljudi, ki taki gotovo nikoli niso mogli niti ne bodo mogli preživljati sami sebe? Ogrome količine hrane za hitro pripravo pa rane sladkarije in čipse, seveda! Ameriške trgovine so poglavje zase, njihova založenost pa je nekaj, kar bi si pri nas lahko samo v sanjah želeli. Vendar se čar odkrivanja novosti po nekaj dneh tavanja po teh ogromnih prodajnih kompleksih vendarle poleže. Oko prepoznava stereotipe in ponavljanja. In razlikevcenah istemu blaguvrazličnih trgovinah. Ko enkrat prideš tako daleč, lahko začneš kupovati, če imaš denar. Američani ga imajo in ogromno kupujejo, zlasti obleko in obutev. A so previdni, skrbno izbirajo trgovino, kije primerna njihovemu družbenem sloju. So ljudje, ki se nočejo pokazati v oblačilu, ki je bilo kupljeno na razprodaji. Američan pride peš v trgovino le s parkirišča pred njo, kjer je pustil svoj avtomobil, pa naj stanuje blizu ali daleč. Američan hodi peš po strogem središču mesta, od doma do najbližje postaje avtobusa ali podzemne železnice ali pa iz jedilnice do garaže. Med svojim stanovanjem in trgovino pešpoti ne pozna, zlasti v predmestju ne. Kadar kupuje, je ogromni avtomobilski prtljažnik poln. To velja tudi za Američane slovenskega porekla. Drugače pa je seveda s Slovenci na obisku v Ameriki. Ker hočeva čimveč videti od blizu in na lastne oči, se večkrat peš odpraviva y enega od bližnjih, kake pol ure hoje oddaljenih centrov. Takoj opaziva, da počneva za ameriške razmere nekaj nenavadnega. V stranskih ulicah naju ljudje, ki imajo opravka na hišnem vrtu, prijazno pozdravljajo, misleč verjetno, da sva na novo priseljena soseda, na glavni ulici, ko hodiva po ozkem, ne kaj dosti uhojenem pločniku, pa se avtomobilisti začudeno ozirajo za nama. Nekateri celo zahupajo. Če bi bila oblečena v joginge in bi ob cesti tekla, bi se jim verjetno zdelo čisto normalno: dva pač, ki ob tej uri skrbita za svojo telesno kondicijo. “Ampak takole peš namenjena po opravkih, ta dva res nimata vseh čistih v glavi! ” verjetno razmišljajo mimoidoči avtomobilisti. Se huje je bilo, ko se vračava, obložena z vrečkami, iz trgovine. Prizor neko temnopolto voznico tako razburi, da skozi odprto avtomobilsko streho kriči na naju. Zaradi hrupa ne razumeva, kaj hoče, a po kretnjah sodeč, ni videti preveč prijazna. Po nekaj dneh bivanja v Chicagu sva po mnenju sorodnikov že godna, da se sama z avtobusom in podzemno železnico odpraviva v davvn tovvn, središče mesta. Se prej poslušava pri- digo o tem, kako nevarne so nekatere črnske četrti, katerih naj se za božjo voljo izogibava in se ne dava zapeljati najini novinarski žilici. Ta bi naju lahko drago stalo. Obljubiva, da se bova držala nasvetov, saj naju ne mika, da bi nesmiselno končala za nekaj piškavih dolarjev kot žrtvi mladoletnih oboroženih roparjev. Prizori iz poročil lokalne televizije so dovolj zgovorni in učinkoviti. Zanimivo se je peljati v mesto in opazovati predmestja, še bolj ljudi, ki se peljejo na delo. Njihova obleka jih izdaja, s čim se ukvarjajo. Veliko jih je opravljenih športno in sproščeno. Ti so zaposleni v delavnicah, raznih servisih in dostavnih službah, precej pa jih je klasično “opicanjenih”, s telovniki, belimi srajcami, kravatamialimetuljčki.Toso poslovneži,bančni inborzni uslužbenci, uradniki vseh vrst. Bližje centru smo, več je med vstopajočimi potniki temnopoltih oseb. To niso tisti, pred katerimi so nas svarili sorodniki. Med njimi je več takih s telovniki, belimi srajcami in kravatami. Tudi črnsko prebivalstvo je namreč močno razslojeno, Chicago pa je eno redkih ameriških mest, ki je imelo črnskega župana. Prvi je bil Harold Washing-ton (1922-1987), kije postal župan leta 1983 in je to ostal vse do svoje smrti. Nekako sredi poti do središča mesta železnica ponikne pod zemljo. Čikaška podzemna železnica ni pravzaprav nič posebnega. Tudi postajališča so predvsem funkcionalna in ne poskušajo, tako kot nekatera evropska, postati galerije za umetniške poizkuse raznih arhitektov in likovnih oblikovalcev. Čikaške podzemne postaje so arhitekturno torej prazne in dolgočasne, celo grozljive, če človek pomisli, da nad njim teče mogočna Chicago River, kije pred leti zaradi napake pri vrtan- ju opornikovv rečnodno rove podzemne železnice za nekaj časa celo poplavila. K sreči je bilo dovolj časa, da so iz njih umaknili ljudi in tehniko. Kar človek pogreša na postajah podzemne železnice, sreča zunaj na vsakem koraku: umetnost. Na sliki skulptura konja Pabla Picassa. 14 priloga dolenjskega lista PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV ODLOČITEV VLADE NAS ČUDI Slovenska kmečka zveza pri SLS je na podlagi sklepov IO SKZ pri SLS na novinarski konferenci 22. septembra seznanila slovensko javnost s perečo problematiko suše v kmetijstvu in gozdarstvu. Po zadnjih podatkih Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je ocenjena škoda samo v kmetijstvu 35 miljard SIT. Menimo, da predlagana sredstva s strani Vlade Republike Slovenije v višini 1,95 mi-Ijarde tolarjev in predlagani odpisi dajatev za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov 1,1 miljarde tolarjev niso dovolj visoki z ozirom na ocenjeno škodo. Čudi nas, daje Vlada pri renominaciji proračuna namenila samo 550 miljonov tolarjev za plačilo prevzete pšenice, ničesar pa za odpravo posledic suše. Z ozirom na lanskoletno sušo in letošnjo nadaljevanje bi morala po našem mnenju Vlada nameniti za sanacijo posledic suše vsaj 30% od ocenjene škode. Upravičeno pričakujemo, da bo Državni zbor Republike Slovenije na septembrskem zasedanju našel dovolj časa za obravnavo suše in da bodo vse parlamentarne stranke delovale v smislu čimprejšnjega in učinkovitejšega saniranja posledic suše v Sloveniji. Slovenska kmečka zveza pri SLS PISMO PREDSEDNIKU DR. DRNOVŠKU Zagotovo Vam je znana stiska delavk in delavcev Metalnine družbe TIO in Belta Črnomelj. V teh tovarnah se je znašlo 1500 zaposlenih, ne po svoji krivdi, v izjemno velikih socialnih stiskah. Prosimo Vas, da s svojim ugledom in v skladu s svojimi pristojnostmi storite kot vlada tista nujna dejanja, ki bodo nemudoma pripomogla k temu, da se v teh podjetjih ne bodo problemi reševali izključno na račun zaposlenih. Prepričani smo, da se v teh podjetjih prehitro uničujejo delovna mesta in da se problemi ne rešujejo v skladu z obstoječo zakonodajo. Le konkretna in učinkovita pomoč zaposlenim tudi s strani vlade bi prispevala k temu, da bi se stavki v obeh podjetjih prekinili in problemi rešili na miren način, za kar smo v Svobodnih sindikatih Slovenije nedvomno zainteresirani. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS PISMO MINISTRICI PUHARJEVI Zaradi nadaljnjega resnega zaostrovanja odnosov in razreševanja presežkov delavcev v kovinski in elektroindustriji v Sloveniji vas prosimo in zahtevamo posredovanje v tem trenutku v Mariboru v Metalni TIO in Beltu v Črnomlju. Takšen odnos reševanja v vodstvih podjetij in skladu za razvoj vodi samo k razreševanju problemov na ulici in ne, kot je sprejeta zakonodaja in tudi zapisano v deklaraciji o neodvisnosti Slovenije in v Ustavi Republike Slovenije. Opozarjamo pa vas tudi, da v SKEI ne bomo nosili nobene odgovornosti, če vlada, sklad in podjetja ne znajo oceniti resnosti položaja in stiske delavcev, katerih bodočnost je resnično nejasna. G. ministrica, v imenu kovinarjev Slovenije se obračamo na vas, da z vso resnostjo opozorite na problem Vlado in njenega predsednika kot tudi parlament in Gospodarsko zbornico Slovenije. ALBERT VODOVNIK predsednik SKEI Novica o kravji tekmi žal ni bila zgolj šala Predlagam kazenski postopek za krivce škandala Imeli smo kmečko stavko s pogini živine, imamo čez sto brezdomih psov in mačk na Visokem, smo brez azilov za zavržene živali, nimamo zakona proti mučenju živali in še in še... Sprva sem vzela novico o kravjih tekmah za šalo, ko pa sem začela zbirati podatke, je ta postajala vse bolj resničnost. Kulturno društvo “Kulturnica” v Gaberkah pri Šoštanju je organizacijo kravjih tekem zaupalo podjetnemu Petru Rezmanu iz Gaberk 51/a, občina Velenje. Daje imel Peter Rezman polne roke dela s to nekulturno prireditvijo, dokazuje dejstvo, daje kravje tekme propagiralo tudi velenjsko glasilo “Naš čas” pa da so razobesili velik transpar- • SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI - Na svetovnem kongresu za varstvo živali, kije bil od 7. do 9. maja 1931 v Firencah, je nemški delegat Zimmermann predlagal, naj kongres proglasi 4. oktober, smrtni dan sv. Frančiška Asiškega, za mednarodni dan varstva živali pred mučenjem. Vsa svetovna kulturna javnost naj hi ta dan praznovala kot sončni žarek za živali in na ta način pripomogla k tej plemeniti ideji do razmaha in uspeha. ent čez cesto proti Gaberkam ter ta škandal celo ovekovečili na TV kaseto, da si ga bodo okoličani lahko ogledali na lastni kabelski TV ter se norčevali na račun živali, ki nam dajejo tako dragocenost, kot je mleko. Ker je Peter Rezman član Zelenih, sem ga po telefonu skušala prepričati, da je njegova zamisel v nasprotju z varstvom narave, vendar se mu je moje dokazovanje zdelo smešno. Rekel je: “Še moja hčerka se vam smeje." Zaradi časovne stiske (bila je sobota, pozno zvečer) sem navsezadnje ob 23. uri poklicala predsednika Zelenih v Velenje, Vaneta Gošnika, naj s težo svoje besede doseže pri Petru Rezmanu, da svojo namero opusti, saj bi s tem sramotil tudi gibanje Zelenih. Ker je bil g. Gošnik tudi proti takšni vrsti prireditve, je Rezmana sredi noči telefonično spravil iz postelje, a je dobil odgovor: “Kaj pa v Somaliji, ko ljudi pobijajo?!” Kravje tekme so torej bile! Menda je bilo šest krav, ki so na svojih hrbtih hočeš nočeš morale nositi še težo po enega domačina. Za seboj so imele po enega priganjača, kajti živali, navajene mirovanja v hlevu, je bilo treba priganjati vse do cilja, kjer je Rezman na visokem odru podeljeval tekmovalna priznanja najbolj urnim kravam. Nazadnje je navzočim obljubil, da bodo to “kulturno” prireditev ponavljali naslednja leta in zanjo zainteresirali še več bližnjih krajevnih skupnosti. LEA EVA MULLER Ljubljana, Slovenska c. 51 Sindikat zavrača obtožbe Skupina “poštenih policistov” obtožila tudi sindikat Anonimna skupina poštenih policistov iz ljubljanskih policijskih postaj je v svojem pismu o nezakonitem delovanju policijskih šefov obtožila tudi Policijski sindikat Slovenije. Očitajo nam, da so nas opozarjali na nepravilnosti, vendar neuspešno zaradi naše vpletenosti v nezakonito početje. Obtožbe v celoti zavračamo. Ne vemo, če so anonimni avtorji pisma poskušali opozoriti sindikat na nepravilnosti, dejstvo pa je, da v organih PSS ali v njeni ljubljanski območni organizaciji nismo nikoli dobili nikakršnega tovrstnega opozorila. Trditev o vpletenosti vodilnih v sindikatu v nezakonito početje je kleveta. Omenjeno ni nobeno ime in nobeno dejanje. Zaradi lega niti ne vemo, komu in kaj očitajo. Še enkrat: zahtevam odgovore Novomeški vikar zahteva odgovore (DL 16. septembra) in nekaj jih zd^j tukaj ima Dušni pastir Poznič iz Novega mesta, kot vidimo, vero in verske obrede izrablja za politiko, politično propagando in potvarjanje zgodovine NOB, kar bomo v nadaljevanju tega spisa tudi dokazali. Vikar Poznič piše o dogodkih med drugo svetovno vojno, rojen pa je bil 20 let po njej. Piše, kaj seje dogajalo v tem času na tem prostoru, rojen pa je bil v Argentini. Njegovo pisanje je za nas žaljivo in zlagano in Poznič piše: Partizani so prinesli komunistično revolucijo in njeno vladavino, nasilje. Požigi, ropi, umori in to so neovrgljiva dejstva. Kako so neovrgljiva, kar poglejmo. Preden se je sploh začel organizirati NOB, so okupatorji že začeli etnično čistiti na Štajerskem in v Zasavju. Tako so v juliju 1941 najprvo izselili pretežno v Srbijo 5.000 intelekutalcev. Do 30. avgusta 1941 nadaljnjih 25.000 ljudi iz spodnje Štajerske, do 30. oktobra 1941 pa je bilo v Srbijo in Šlezijo odpeljanih še 65.000 ljudi iz Zasavja. 600 materam so pobrali dojenčke (toliko je bilo znanih) in jih odpeljali v Nemčijo. Kaj je pod nemško oblastjo čakalo ljudi židovskega in slovanskega porekla, jasno piše v Hitlerjevi knjigi “Mein kampi” in kaj je lahko pričakovalo od okupatorja drugorazredno prebivalstvo - gastarbajtarstvo in plinske celice. Celo zahodni zgodovinarji so priznali, daje bila druga svetovna vojna v bistvu pokol Židov in Slovanov. Gledano s tega vidika, kdor negira odporniška gibanja, ne razume kompleksnosti takratne situacije, in kdor je takrat z njimi sodeloval, je za to samo en izraz. Če gledamo iz časovne distance, so bili okupatorjevi sodelavci neinformirani, nerazgledani in tudi ustrahovani, vendar so na splošno po nakajmesečni dresuri bili aktivni in vneti, da se “naj bi jih bog usmilil njih, še bolj pa drugih.” Na italijanskem okupacijskem območju je bilo samo v taborišče Rab odpeljanih 16.000 ljudi. Od teh jih je 4.600 umrlo. Toda Italijani so imeli selektiven pristop. Spiski sumljivih in nezaželjenih ljudi so delali domačini posamezniki, največkrat pa v farovžih. Od tu naprej se šele začenjajo obra- je bilo zgrajenega več kot prej v 500 letih. 90 odst. industrije, 300.000 novih hiš, infrastruktura itd. In še beseda o naslovu. Naslov se glasi: “Še enkrat zahtevam odgovore”. Ze po naslovu se vidi, da je pisec domišljav, ko pravi: “... Zahtevam...” Kot kaplan v provinci pač nima takih kompetenc, če pa zahteva v imenu boga, potem naj pokaže pooblastilo. V imenu raznih bogov je bilo na svetu storjenega največ gorja, k čemur pa noben bog ne bi dal soglasja. STANKO KUŠLJAN predsednik KO ZB NOV Šentjernej G. vikar, vprašam se, pa ne najdem pri sebi odgovora, kje imate krščansko dušo, da s tako grdimi besedami in lažmi želite pretvarjati zgodovinska dejstva in s tem blatiti slovenski narod, ki je žrtvoval na tisoče domoljubov za ohranitev slovenske zemlje. Moti vas predvsem, ali je šlo za revolucijo ali za NOB. Borci se nismo tedaj spraševali, ko smo se šli borit proti okupatorju, ali je to revolucija ali NOB, ker so bili naši cilji jasni. G. vikar, sam se vprašam, glede na božjo službo, ki jo opravljate: ali vas ni nič sram, da z vašimi nizkotnimi napadi duševno ubijate in žalite povprečno 72 let stare in bolne ljudi borce-upoko-jence že samo s tem, da jim očitate, da so se borili za privilegije in visoke pokojnine in da so namesto svobode prinesli najhujšo nesvobodo? Očitno je tudi, da mladega vikarja, ki ni občutil vse krutosti druge svetovne vojne in vseh naporov starejše generacije pri izgradnji in obnovi porušene domovine, strašno moti tudi to, če se na 50-letnici zberejo ljudje in obujajo tragične in zgodovinsko pomembne dogodke in se poklonijo spominu Zato se tudi vprašam, kako g. vikar pojmuje našo mlado demokratično državo, če se v njej ne bi smeli zbrati interniranci in njihovi svojci ter prijatelji na Rabu, kjer je umrlo od lakote in bolezni v enem letu 4641 ljudi, od tega okrog 4000 Slovencev, kdo je ljudi pošiljal tja, se dobro ve. Če g. vikar tega noče vedeti, naj se pozanima vsaj, kdo je Italijanom ovadil kapiteljskega organista, da sodeluje z NOB, in je bil zaradi tega odpeljan v taborišče Rab. Zaradi resnice bi bilo dobro; da bi g. vikar spoznal vsaj našega borca, znanega in uglednega Novomeščana in prejšnjega direktorja Tovarne zdravil Krka ali se spomnil na pokojnega akademskega slikarja Božidarja Jakca in ocenil njun prispevek v NOB in po vojni. G. vikar, če boste vsaj pri treh Novomeščanih spoznali vaše zmote do borcev NOB, želim, da vam sam bog oprosti vsaj delno vaše nečloveške napade na vse borce. No, še informacija o visokih in privilegiranih pokojninah borcev! Po stanju 31.12.1992 je bilo v Sloveniji 63.049 borcev, uživalcev pokojnin v delovnem razmerju ter 1740 uživalcev pokojnin kmetov borcev. Vsi ti imajo priznan čas v NOB, zaporu ali internaciji v dvojnem ali enojnem štetju. Takih borcev, ki so bili v NOV pred 9.9.1943 pa vse do konca vojne in prejemajo zajamčene borčevske pokojnine, je 12.234; višina izplačane pokojnine za avgust pa znaša 37.313 SIT, to je za pokojninsko dobo od 20 do 35 let. Za primerjavo zaradi očitkov velikih pokojnin ponazarjam povprečne starostne pokojnine za druge kategorije upokojencev, ki znašajo za isti mesec 34.040 SIT, to je za povprečno pokojninsko dobo 33 let. Drugim borcem upokojencem, ki so bili udeleženci NOB po 9.9.1943, pa je priznana višina pokojnine kot drugim zavarovancem od njihovih plač in znaša višina v glavnem 20.000 do 37.000, odvisno od skupne pokojninske dobe in pokojninske osnove. Manjšina upokojencev borcev pa so taki, ki so bili na zahtevnejših delovnih mestih in so zaradi tega imeli večji osebni dohodek kot ostali delavci, zato prejemajo višje pokojnine, kot so zajamčene za borce in je višina pač različna glede na pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo, kakor velja tudi za ostale zavarovance. Pokojnine kmetov borcev pred 9.9.1943 znašajo v avgustu nekaj manj kot 23.000 SIT. G. vikar, moje mnenje je enako kot prejšnjega zakonodajalci in tudi novega, da so pokojnine borcev priznane, kot je zgoraj navedeno glede na njihov prispevek in napore v NOB, zato ne gre za privilegije. Če bi veljala ugotovitev g. vikarja, potem bi vsi nagrajenci, ki so v preteklosti ali sedanjosti dobili nagrade za svoj družbeni prispevek, analogno bili privilegirani. No, prav je, da mladi g. vikar tudi zve, da je prejšnja socialistična oblast, ki jo imenuje komunistično vladavino, imela v evropskem merilu prednostno urejeno socialno zakonodajo, kar potrjuje le nekaj navedb: priznala je vsem delovno dobo, če niso bili socialno zavarovani za svoje delo (med temi je bilo tudi veliko hlapcev in dekel) pa tudi duhovnikom, članom CMD, vendar ni nihče očital, da gre za privilegije- RUDI HRVATIN Upokojevanje poslancev izjema nad izjemami Stališče Demokratske stranke upokojencev Pokojninske pravice, pridobljene pod posebnimi pogoji, so v zadnjem času predmet kritičnih razprav med upokojenci tudi v občini Črnomelj. Zato je predsedstvo Demokratske stranke upokojencev občine Črnomelj razpravljalo o tej problematiki in sprejelo v zvezi s tem naslednje stališče: - Vsako izjemno pravico mora državni organ, ki jo je določil, tudi sproti plačati. Izjemnega upokojevanja ni mogoče pokrivati iz prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. - Revizija posameznih izjemnih pokojnin je možna le ob spoštovanju zakonov in predpisov. - Slovenska ustava zagotavlja borcem in žrtvam vojnega nasilja posebne pravice in varstvo in prepoveduje veljavnost zakonov za nazaj. - Zakon, ki ureja upokojevanje poslancev, je ob številnih drugih izjemah izjema nad izjemami. Poslanci naj predhodno začno obravnavati revizijo lastnih pravic. - Terjamo vsestransko kritično presojo vseh predlogov za nadaljnje širjenje možnosti izjemnega upokojevanja. Sedanje reševanje teh vprašanj kaže, da bo vse več izjem, a pod splošnimi pogoji se bodo upokojevali le navadni ljudje. Predsedstvo DeSUS občine Črnomelj • Socializma ne gre zavreči samo zato, ker so ga v preteklosti zlorabljali. (Hans Vogel) DOBRNIČ PRIPRAVLJEN NA PROSLAVO DORBNIČ - Za proslavo v spomin na 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, ki bo v nedeljo, 17. oktobra, ob 1L uri v Dobrniču, je že vse nared. Prireditve se bodo udeležile delegatke kongresa pred 50. leti, medvojne in povojne aktivistke ter sedanje aktivne žene v družbenih gibanjih. Organizatoiji pričakujejo, da si bodo udeleženci proslave ogledali še krajevne in druge znamenitosti Dolenjske, predvsem Galerijo likovnih samorastnikov. Suhokrajinci bodo za goste lepo poskrbeli. V kulturnem sporedu proslave bodo sodelovali: igralki SNG Jerca Mrzel in Iva Zupančič, mladinski pevski zbor, pihalna godba in drugi. V prenovljeni spominski sobi bo razstava o udeležbi slovenskih žensk v NOB in o kongresu v Dobrniču. Samozvani policijski poštenjaki bi bili lahko vsaj toliko pošteni, da bi navedli kakšno konkretnost v obtožbi sindikata, če že niso toliko pošteni, da bi navedli kakšno konkretnost v obtožbi sindikata, če že niso toliko pošteni, da bi se postavili za svoje pismo. Obsojamo neargumentirano posploševanje o skorumpiranosti slovenske policije in njenih pripadnikov. Obsojamo javno obdolževanje vseh tistih delavcev policije, ki niso storili ničesar nedovoljenega. Prav tako ne vidimo razloga za ukrepanje zoper nedolžne. Pričakujemo, da bo Ministrstvo za notranje zadeve javno in v popolnosti zaščitilo vse tiste delavce, ki so bili v tej “aferi” po nedolžnem javno obdolženi. ZDRAVKO MELANŠEK predsednik RSS čuni. Nadalje Poznič piše o nekakšnih vaških stražah. Bela garda je bila oblečena v nemške uniforme, imela nemško orožje in prisegla Hitlerju, bila naseljena samo v večjih krajih skupaj z okupatorji, obdana z bodečo žico in bunkerji, od koder so njeni člani siti in dobro oboroženi hodili v hajke za partizani po vaseh in gozdovih. Smešna je tudi Pozničeva trditev, da so partizani streljali partizane, če ti niso bili komunisti. Naj dokaže! Samo prvi primer. Zločine okupatorjev in bele garde pa opravičuje, češ da so jih storili za povračilo. Samo v Šentjerneju so Nemci in preoblečeni belogardisti na enem pohodu pobili 27 Šentjernejčanov, civilistov, čeprav takrat ni bilo tu nobenega partizana. Sedem Šentjernejčanov. od tega tri učitelje, ki so jih takrat spregledali, je kasneje prišla iskat Pregljeva četa iz Lešnice in jih tam pobila brez razloga. Samo na šentjernejskem območju je bela garda z okupatorji-ubila 320 ljudi, od tega okrog 70 civilistov. Te podatke lahko dokumentiramo. G. Poznič je zamenjal vzrok in posledico in kdo naj dela pokoro. Poznič tudi predlaga, naj se komunisti za 50 let umaknejo... To bi bilo najbrž zadosti časa, da bi deželo spravili nazaj v srednji vek: Kdor je nekaj časa živel pod oblastjo klera, ta že ve, do kod vse sega krščanski fundamentalizem. Nadalje Poznič piše, da je bivši sistem duhovno in materialno uničeval slovensko družbo; kar se duhovnega zdajšnjega stanja tiče, je statistično in tudi na splošno znano, da še nikoli ni bilo toliko kriminala vsake vrste, celo legalnega. V materialnem pogledu pa je bilo po mednarodnih statistikah znano, da se je Jugosalavi-ja, predvsem pa Slovenija, razvijala med najhitrejšimi v Evropi. V 45 letih Mladina je bila res nosilka oboroženega boja s fašizmom 50-letnica I. kongresa Zveze slovenske mladine Med drugimi obletnicami je vredno omeniti tudi I. kongres Zveze slovenske mladine. Bilje od 10. do 12. oktobra 1943 v Kočevski Reki. Na njem se je zbralo okoli stopet-deset mladih fantov in deklet iz vseh predelov Slovenije. Tam, kjer je bilo slovensko ozemlje začasno osvobojeno, so bili delegati izvoljeni na posebnih mladinskih konferencah. Tako so bile volilne predkongresne konference med drugim v Šentjerneju, Novem mestu, Dol. Toplicah, Metliki, Kočevju in drugod. Na zasedenih predelih Slovenije ni bilo možno izvesti neposrednih volitev delegatov. Tam so mladinske organizacije zastopali posamezni mladinci. Vsi se niso mogli prebiti na začasno osvobojeno Kočevsko, med njimi so žal, bili tudi izvoljeni delegati iz Primorske. Vedeli smo, da je Kočevska le začasno osvobojena, zato smo s pripravami in izvedbo kongresa pohiteli. Kongres je trajal dva dneva in pol, bil je v osnovni šoli v Kočevski Reki. Plošča na šoli označuje ta dogodek. Hranili smo se in prenočevali v šoli. Domači mladinci so naredili varnostni obroč okoli Kočevske Reke, da nas ne bi okupatorji ali njihovi agenti presenetili in napadli. Kongres je potekal kar podnevi, ker je bila Kočevska Reka tako odmaknjen kraj, da je bila verjetnost bombardiranja zelo majhna. V bojazni, da okupator ne bi izvedel za kraj kongresa, niti delegati niso do zadnjega vedeli, kje bo kongres. Med delegati je bila kar dobra četrtina iz Dolenjske, Bele krajine in Kočevske, in sicer 35 deklet in 8 fantov. Prevladovala so dekleta, saj so ona nosila glavno breme delovanja med mladino in prebivalstvom v zaledju enot NOV. Nasploh pa je bilo med delegati nekaj več mladincev kot mladink, ker so bili na kongresu tudi predstavniki mladine iz vojaških enot. Večina delegatov je bila stara osemnajst do dvajset let. Po štirih referatih (Vilma Bebler, Slane Kavčič, Mitja Vošnjak in Ivan Gorjup) seje razvila izredno živahna razprava. Prevevala jo je prav neverjetna zrelost ter izkušenost teh mladih, v borbi prekaljenih ljudi, njihova silna navdušenost za borbo proti okupatorju in pripravljenost na vse žrtve. Mladina je dejansko bila glavni nosilec oborožene borbe. Na kongresu je poleg analiz dosedanjega dela in smernic za bodoče vladalo izredno razpoloženje. Šola je bila pretesna in polna navdušenih mladih ljudi žarečih obrazov, ki so z viharnim vzklikanjem in ploskanjem, obenem pa z resnimi razpravami jasno podprli usmeritev Zveze slovenske mladine z glavno nalogo: vse sile za boj proti okupatorju! Na kongresu je nastala nova, samostojna mladinska organizacija, ki je pospešeno vodila mlado slovensko generacijo v boj za osvoboditev. Delegati so se zavezali, da bodo krepili svojo mla- • SREČANJE NEKDANJIH MLADINCEV - Letos mineva 50 let od I. kongresa Zveze mladine Slovenije. V spomin na ta zgodovinski dogodek in na vsa povojna leta delovanja mladinske organizacije organiziramo srečanje vseh delegatov kongresa in povojnih mladinskih aktivistov. Na srečanje vabimo tudi delegacije brigadirjev mladinskih delovnih brigad. Srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10. uri v Ljubljani v hotelu Ilirija. I*o kratkem programu in kosilu bo za vse udeleženec srečanja, ki se bodo poprej prijavili, ob 13. uri organiziran avtobusni prevoz v Kočevsko Reko. Klub ljubljanskih brigadirjev MI)B bo organiziral isti dan ob 8. uri iz Ljubljane izlet prek Turjaka, Raščice, Kočevja in Gotenice v Kočevsko Reko, kjer bodo ob 15. uri pričakali udeležence srečanja iz Ljubfjane. Odbor za zaznamovanje 50-letnice ZMS dinsko organizacijo, predvsem pa povečali borbenost in požrtvovalnost slovenske antifašistične mla-dine. VILMA PIRKOVIČ Št. 39 (2302) 30. septembra 1993 DOLENJSKI UST dogodki v sliki in besedi ZANIMANJE ZA SPIRITUALNO GLASBO - Prejšnji petek je bit v avli novomeške gimnazije večer spiritualne indijske in rock glasbe, ki jo je izvajala skupina Transcendence iz Ljubljane. Skupina, ki se edina pri nas ukvarja s tovrstno glasbo, je predstavila tradicionalno bhajani glasbo in moderno rockovsko spiritualno glasbo, vmes pa je predstavnik ljubljanskega Hare Krišna centra govoril o modrosti iz starodavnih Ved. Koncert je bil prva večerna prireditev v tem šolskem letu, kot je povedala voditeljica prostočasovnih dejavnosti Janja Dronjak, gimnazijski Klub mladih, ki je začel delovati na tej šoli, pa ima v načrtu še več različnih večernih prireditev. Se nekaj več možnosti torej za razvedrilo mladih. Na sliki: Transcendence med nastopom. (Foto: MiM) MADRIGALISTI V BRESTANICI - Na dvorišču brestaniškega gradu je množica navdušenih ljubiteljev zborovskega petja pozdravila mešani komorni pevski zbor Ljubljanski madrigalisti. Pevci iz slovenske metropole so na slavnostnem koncertu v ambientu grajske stavbe in ob toplem sprejemu domačinov poleg težje glasbe zapeli tudi nekaj zanimivih priredb slovenskih zborovskih pesmi. Navdušeno ploskanje poslušalcev, ki je goste izzvalo, da so na koncu zapeli še enkrat, je pokazalo, da je v Posavju zborovsko petje zares doma. (Foto: B. D.-G.) EL CONDOR PASA NA TRGU- Vpetek so se mnogi Novomeščanizazrli v arkado Dolenjkine trgovine Tekstil, kjer so v živo igrali člani ansambla Surazo iz Bolivije. Njihovo gostovanje na trgu je bilo namenjeno prodaji najnovejših kaset in spominkov mimoidočim. (Foto: J. Pavlin) SUPERCA - Prejšnjo sredo je Novo mesto dobilo še en lokal, kakršnega do sedaj v dolenjski metropoli ni bilo. Vprenovljenih prostorih nekdanjega Krkinega gostišča Kegljišče so odprli pivnico, po največjem vrčku piva imenovano Superca. Novo gostišče je uredil in vzel v najem Ivan Brumat (levi), ki je na otvoritvi takole nazdravil z direktorjem Krkine firme Zdravilišča Vladom Petrovičem. (Foto: A. B.) DVAINTRIDESET KIL TEŽKA GOBA - Na vsakoletnih razstavah gob, ki jih prireja ribniška Gobarska dmžina v septembm, prikažejo običajno po 250 do 350 različnih vrst gob, zaradi dolgotrajne letošnje suše pa so tokrat pokazali le 130 vrst. Vmes so bili tudi jurčki, čeprav so nekateri gobarji trdili, da jih sploh ni. Na letošnji 19. razstavi po vrsti je deležen posebne pozornosti 32 kg težki luskasti luknjač, ki ga je našel Alojz Anzeljc. RasteI je na bukvi kar 3 m visoko in je bilo kar precej težav, da so ga dobili dol. Ta goba je mlada užitna. Zanimiva pa je tudi zalo, ker se v njej zaredijo posebni I cm dolgi črvički, ki občasno skačejo iz gobe kar okoli 10 cm visoko. Na razstavi je še 8 kg težki nemecov glivec, poseben kotiček pa je namenjen tudi prikazu, kako onesnažujemo naravo. Predsednik gobarske družine Viktor je povedat, da bo konec tega meseca v Ribnici mednarodno srečanje mikologov. (Foto: J. Primc) TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 30. IX. SLOVENIJA 1 10.15-0.25 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 ZGODBE IZ ŠK01JKE 11.30TRUTAMORA SLOVEN1CA 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 34/52 12.30DOMAČI ANSAMBLI: FANTJE Z VSEH VETROV 13.00 POROČILA 14.35 TEDENSKI IZBOR: 14.35 PROETCONTRA 15.20 OBISKI 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTEK NA LEDU: ČAROBNI PLANET 21.35 TEDNIK 22.10 DNEVN1K3,VREME,ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA 22.55 NOVOPEČENI PR1NCZ BEL-A1RA, 16. epizoda amer. naniz. 23.20 V SENCI VEŠAL angl. naniz., 7/8 SLOVENIJA 2 15.15 - 23.55 Teletekst 1530 Video strani -15.45 Tedenski izbor: Zbogom, tujka (nemški film); 17.25 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer. burleska); 17.50 V senci vešal (angl. naniz., 6/8) -18.45 Že veste? -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Kcnnedyji (amer. dok. serija, 3/4) -21.00 Poveiava: Beneški filmski festival; 22.10 Dvojno Veronikino življenje (poljsko-franc. film) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macncil in Lchrcr komentirata (oddaja v angleščini) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 3. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (14. del) -12.25 Video strani -16.00 CMT - 16.15 A shop -16.30 Spiegel (ponovitev dok. oddaje) -17.00 Med dvema ognjema (ponovitev) -18.00 Rock starine (ponovitev 34. oddaje) -18.30 Luč svetlobe (4. del) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Temna stolpnica (amer. kriminalka) - 22.00 Dance session - 22.30 Poročila - 2250 Pred poroto (ponovitev 14. dela) - 23.15 A shop - 2330 CMT PETEK, 1. X. SLOVENIJA I 9.45- 1.45 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.15 TEDENSKI IZBOR 10.15 PRIČA, norveška nadalj., 1/4 10.40 ORFEJ SE SPUŠČA, angl. film 12.30 ŽE VESTE? 13.00 POROČIIA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNABORZA n1SPOVFČAVA 14.25 DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE, poljsko-franc. film 16.10 OSMI DAN 17.00 DNEVNIKI 17.10 TOK TOK kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD, IV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 AMBASADOR, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA 22.35 V SENCI VEŠAL, angl. naniz., 8/8 23.30 CIKLUS FILMOV R. W. FASSBINDERJA: GRENKI/ SOLZE PETRE VON KANT, nemški film SLOVENIJA 2 15.45- 0.10 Teletekst 16.00 Video strani -16.20 Tedenski izbor: Četrtek na ledu; 17.20 Sova (ponovitev): Novopečeni princ z Bel-Aira (16. epizoda); 17.50 V senci vešal (angl. naniz.,7/8)-18.45 Znanje za znanje-19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije - 22.00 Večerni gost: Tatjana Globokar - 23.05 Kristjani: Misionarji (angl. dok. serija, 11/13) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirala (oddaja v angleščini) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 14. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (15. del) -12.25 Video strani -16.00 CMT - 16.15 CMT -16.30 Temna stolpnica (ponovitev filma) -18.00 Zakaj nisi z mano (4. del) -18.30 Luč svetlobe (5. del) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 -Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Nedolžna žrtev (amer. film) - 22.10 Ljudje odločajo (6. del dok. serije o politiki) - 22.25 Poročila - 22.45 Pred poroto (ponovitev 15. dela) - 23.10 A shop - 23.25 CMT SOBOTA, 2. X. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.40 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.10 TEDENSKI IZBOR: 8.10 RADOVEDNI TAČEK 8.25 TRGATEV 8.40 OTROCI ŠIRNEGA SVETA amer. dok. naniz., 14/26 9.00 MODRI BISER ROVINJA 93 10.10TOKTOK 11.00 50-LETN1CA KOČEVSKEGA ZBORA pre-nos 12.05 ZGODBE IZ ŠKOUKE, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI GOST: TATJANA GLOBOKAR 15.15 AMBASADOR, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIKI 17.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 4/6 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3 19.30 DNEVN1K2,VREME,ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 SONČNI CIRKUS-NOVA IZKUŠNJA 21.35 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 20. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA: OD BLIZU, amer. film SLOVENIJA 2 12.45 -.... Teletekst 13.00 Video strani -13.30 Tedenski izbor: Človek in glasba -14.20 Sova (ponovitev): V senci vešal (angl. naniz. 8/8); 15.30 Romance: Ljubezen s tujcem (angl. film) -17.10 Športna sobota -18.45 Divji svet živali (20/25) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Ljubezen boli (angl. nadalj., 7/10) - 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 1/10) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.30 Sobotna noč KANAL A 9.00Country MusicTelevision Europe (CMT) -9.45 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.30 Nedolžna žrtev (ponovitev filma) - 12.00 Teden na borzi (ponovitev) -12.10 A shop - 17.00 Kabelske televizije predstavljajo - 17.30 Košarkarski turnir Lcgrand ’93 -19.10 Devlinova zveza (ponovitev 3. dela) - 20.00 Avtotimes (oddaja o avtomobilizmu) - 20.30 Devlinova zveza (4. del) -21.20 Iskanje zgodovinskega Jezusa (amer. zgod. film) - 22.55 Poročila v angleščini - 23.20 Dekleta za zabavo (amer. komedija) - 00.40 Erotična uspavanka -1.00 Ogenj prihaja od spodaj (erotični film) NEDELJA, 3. X. SLOVENIJA 1 8.45-0.15 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.45 OTROŠKI PROGRAM 9.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.05 POZABUENA ZGODBA, amer. serija, 4/6 10.30 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 3/13 11.30 OBZORJADUHA 12.00 22 SREČANJE UUBUANSKIH ZBOROV 12.30 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev (20/25) 13.00 POROČILA 13.15 SEKS IN SAMSKO DEKLE. amer. film 15.10 KENNEDYJI, ponovitev amer. dok. serije, 2/4 16.05 EDVARD SEDMI, angl. nadalj, 1/13 17.00 DNEVNIKI 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.10 IjO'10 19.30 DNF.VN1K2,VREME,ŠPORT 20.10 ZRCALOTEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avslral. dok. serija, 11/15 22.05 DNEVN1K3,VREME 22.25 SOVA HUDIČ V MOSKVI, angl. dok. film VRTINCI, franc, nadalj, 1/10 SLOVENIJA 2 10.45 - 2335 Teletekst 11.00 Video strani -1 l.lOTcdenski izbor: Zadnji beg (angl. nadalj, 3/4); 12.05 Tuji sho»: Sončni cirkus; 13.00 Poglej in zadeni -14.00Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Alpc-Donava-Jadran - 20.40 Ptiči (amer. film) - 22.40 Športni pregled KANAL A 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 8.50 Zaklad kralja Salamona (2. del risanega filma) -9.15 Male živali - 9.35 Tropska vročica II (ponovitev 1. dela amer. nadalj.) -10.25 Iskanje zgodovinskega Jezusa (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena -13.05 Video strani -18.00 Košarkarski turnir Lcgrand '93 - 20.00 Maribora Musič Show - 20.30 Tropska vročica II (4. del amer. nadalj.) - 21.20 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) • 21.50 Obračun (amer. film) - 23.20 Rock starine (35. oddaja) - 23.50 Ljudje odločajo (7. del oddaje o politiki) - 00.20 Jazzbina (35. oddaja) - 00.50 CMT PONEDELJEK, 4. X. SLOVENIJA 1 10.45-0.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR 11.10 VRNITEV ANTILOPE, angl. nadalj, 1-43 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 12.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 4/6 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.20 VIDEOSTRANI 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIKI 17.10'OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA COLL1NSOVA IN COWARD, angl. naniz, 5/8 VRTINCI, franc, nadalj, 2/10 SLOVENIJA 2 13.15 - 23.00 Teletekst 13.30,Video strani -14.05 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60; 16.05 Obzorja duha; 16.35 Ljubezen da, ljubezen ne (20. epizoda) -17.00 Sova (ponovitev): Hudič v Moskvi (angl. dok. film); 17.50 Vrtinci (franc, nadalj, 1/10) -18.50 Univerzitetni razgledi -19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Titmussove skušnjave (angl. drama, 1/3) - 21.30 Usodna DNA (poljudnoznan. oddaja) - 22.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in lehrer komentirata (oddaja v angl.) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 5. dela) -11.25 A shop -11.40 Pred poroto (16. del) -12.051 lelena (ponovitev) -16.15 A shop -16.30 Upravljanje (ponovitev 26. dela) -17.00 Obračun (ponovitev filma) -18.30 Luč Svetlobe (6. del amer. nadalj.) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Na begu (amer. film) - 22.10 Košarkarski turnir Legrand ’93 - 23.40 Poročila -00.00 Pred poroto (ponovitev 16. dela) - 00.25 A shop -00.40 CMT TOREK, 5. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR 9.50 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 10.00 SEZAMOVA ULICA 3/13 11.00 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 11.30 USODNA DNA 12.00 TITMUSSOVE SKUŠNJAVE, angl. drama, 1/13 13.00 POROČILA 13.45 TEDENSKI IZBOR 13.45 SOBOTNA NOČ 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM POZABUENA ZGODBA, amer. igrana serija, 4/6 17.40 LONČEK, KUHAJ 17.50 RISANKA 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK2, VREME,ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 MAGIJA IN MODA 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME,ŠPORT POSLOVNABORZA 22.50 SOVA ČETI MISLIŠ, DA IMAŠ TEŽAVE., angl. naniz., 6/6 VRTINCI, franc, nadalj, 3/10 SLOVENIJA 2 16.15 - 23.45 Teletekst 16.31) Video strani -16.45 Tedenski izbor: Marie in Slovenia; 17.25 Sova (ponovitev): Collinsova in Co-vvard (angl. naniz, 5/8); 17.55 Vrtinci (franc, nadalj, 2/10) -18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Povojni (angl. nadalj, 3/10)- 21.05 Proet contra - 22.05 Videospoti - 23.00 Svet poroča KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lchrcr komentirata (oddaja v angl.) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 6. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (17.del) -16.05 A shop -16.20 Jazzbina (ponovitev 34. oddaje) -16.50 Na begu (ponovitev filma) -18.30 Luč svetlobe (7. del) -19.15 A shop -19.30 CMT -20.10 Poročila - 20.30 Poletni cikel slovenskega filma: Poletje v školjki II - 22.00 Košarkarski turnir Legrand '93 - 23.30 Poročila - 23.50 Pred poroto (ponovitev 17. dela) - (X). 15 Maribora Musič Show -00.45 A shop SREDA, 6. X. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.05 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 BISKVITKI, amer. risana serija 10.35 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIV1JENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL., dok. serija, 1/10 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 11/15 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.25 TEDENSKI IZBOR 15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 3/10 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIKI 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA ZAROTA PROTI HARRYJU, amer. film (ČB) 21.55 GLASBENI UTRINEK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA SLOVENIJA 2 14.15 - 22.30 Teletekst 14.30 Video strani - 15.00Tcdenski izbor: Magija in moda; 15.50 Omizje; 17.05 Braoklynskr most (amer. naniz, 12/12) -17.30 Sova (ponovitev): Če ti misliš, da imaš težave... (angl. naniz, 6/6); 18.00 Vrtinci (franc, nadalj, 3/10) -18.45 Analitična mehanika (35/52) - 19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 22.30 Oči kritike KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirala (oddaja v angl.) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 7. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poro-to (18. del) -16.40 Male živali -17.00 Poletje v školjki II (ponovitev filma) -18.30 Luč svetlobe (8. del) - 19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Dance session - 21.00 Med dvema ognjema - 22.00 Košarkarski turnir Lcgrand '93 - 23.30 Poročila -2350 Pred poroto (ponovitev 18. dela) - 00.15 Ashop -00.30 CMT MODA PO MODI OTOČEC - Po končanem sejmu “Moda 93" se tx)do v klubu Diskoteka, restavraciji Casino in Motelski restavraciji obiskovalcem že v tem tednu predstavila dolenjska podjetja in trgovine, ki so sodelovali na sejmu. Že včeraj zvečer je bila v Diskoteki modna revija, na kateri so se predstavili: Butik Nen1 plače in podjetje Reneju iz Novega mesta. Vftetek zvečer ob 20. uri Im v restavraciji Casino modna revija z izdelki Laboda, Lisce, Novoteksa in /xxl-jetja Dvojka iz Dolenjskih Toplic. V soboto bo pestro v Motelski restavraciji. Manekenke bodo predstavile kopalke in spodnje perilo ter oblačila tovarne Beti, konfekcijske izdelke Novoteksa, obleki' I zilmda, butika Bella in Nnvplače. Za zabavo boposkrM ansambel Obvezna smer, plesna skupina, revijo z manekenkami Reklam studia pa Im [x>vezovala Renata Mikec. ZAKAJ IZPADI DRUGEGA TV PROGRAMA? LOŠKI POTOK - V zadnjih treh mesecih zelo pogosto prihaja do izpada signala drugega programa TV I .ju-bljana. Običajno pride do napake ob sobotah in traja do ponedeljka, ko ekipa TV odpravi napako. Izpadi signala so vedno na glavnem, starem pretvorniku. Pri lem se poraja dvoje vprašanj. Ali bi ne bilo za televizijo ceneje, da za take primere pooblasti domačega električarja, če pa gre za tehnične napake, ki so tudi možne glede na starost naprav, pa bi se pristojni na 'IV lahko opravičili nezadovoljnim naročnikom, za kar imajo edinstveno možnost. Zadnji takšen izpad je nastal v nedeljo, 19. t.m., in je bil odpravljen šele 22. t.m, kar potiju-je pravilnost gornjega predloga. A. K. Brane Drvarič in “Oprosti mi grehe vse” Brane Drvarič je znano ime v slovenski zabavni glasbi. Že 15 let se pojavlja kot glasbenik, začel je s harmoniko, igral je kitaro v ro-cker skupini, nastopil je že na mariborski Veseli jeseni. V zadnjih štirih letih pa se Brane pojavlja kot solist s štirimi solističnimi kasetami. Vsako leto je izdal eno. Njegova začetna pot je bila prej položna kot strma, viden vzpon pa je doživel ob zadnjih treh solističnih kasetah, na katerih se pojavlja ne samo kot pevec, ampak tudi kot avtor glasbe in besedil. Naslov njegove zadnje kasete je “Oprosti mi grehe vse”, ki je izšla pri glasbeni založbi Amadcus v okviru firme Roma iz Ljubljane. Kaseta je nastala ob sodelovanju prijatelja Božidarja Wolfan-da-Wolfa, kije izdelal aranžmaje za vse pesmi in dodal še tri svoje pesmi z besedili Helene Banič. Avtor kar sedmih skladb pa je Brane Drvarič. Gradivo za kaseto je pripravljal dva meseca, sicer pa je imel precej skladb pripravljenih že veliko prej. D. P. DOLENJSKI UST t. 39 (2302) 30. septembra 1993 Moda pomlad - poletje 94 Sejem mode je gost na ljubljanskem sejmišču že 38 let, letošnja jesenska prireditev pa je že štirideseta po vrsti, saj se je zaradi potreb tako razstavljalcev kot organizatorjev sejem lani razdelil na dva dela - v februarskega za jesensko zimsko modo, in v jesenskega za prihodnjo pomladansko - poletno sezono. Na sejmu pomlad - poletje se je na 6000 kvadratnih metrih predstavilo 226 razstavljalcev, največ, kar 150, jih je bilo iz Slovenije, in ostali iz trinajstih drugih držav. Prisotni so bili vsi domači proizvajalci čevljev, domača konfekcija v celoti in tudi vsi pomembni proizvajalci pletenin. Več kot na prejšnjih sejmih je bilo tudi izdelovalcev oblačil za šport in prosti čas. Novost letošnjega sejma je bila prodaja kozmetike, nakita in modnih dodatkov v paviljonu Jurček in prikaz modernega ročnega tkanja in šivanja unikatnih izdelkov. • Čeprav je Društvo modnih delavcev Slovenije vsak dan po dvakrat pripravilo modno revijo “ Smernice in tendence za pomlad in poletje”in so bile vstopnice do zadnje razprodane, preglednih modnih tendenc tudi tokrat ni bilo. Za smernico, ki bi jo veljalo posnemati, je poskrbela Imelda 8000, ki je izkupiček Z modnih revij Slovenske modne kreacije 8000 namenila otroški bolnišnici Rakitna. • Na sejmu se je predstavilo tudi 6 srednjih tekstilnih šol, iz Dolenjske metliška in sevniška. ljubljanski sejem je na letošnji sejem mode povabil tudi učenke čipkarske šole iz Idrije, ki so s praktičnim prikazovanjem izdelave čipk navdušile številne obiskovalce. V tamkajšnjo čipkarsko šolo je letos vpisanih 550 učenk in učencev iz osnovnih in srednjih šol. Vsi njihovi izdelki so unikati, večina pa je razstavljena v idrijski galeriji. Šest modnih smernic, prostorskih slik ali stilov -kakor pač hočete - in kako jih bomo prepoznali Egipčanski stil kliče po svetlih, sivkastih, peščenih in nevtralnih tonih, pozabiti se ne sme na roza, modre in zelene odtenke. Linije so ravne in dolge, oblečete lahko tudi pižamo ali vsaj nekaj, kar ji je podobno. Tkanine so iz surovega ali beljenega lanu ali bombaža, viskoze in tanke volnene preje. Vzorce boste našli na egipčanskih freskah. Stil robovi mesta je za vse, ki radi govorijo z obleko. Prepoznali jih bomo, če bodo oblečeni v brezvzorčnilt, dolgih, zračno oblikovanih linijah, p temnih in svetlih nevtralnih tonih bele, bledo sive barve v kombinaciji s temno lila, rjavo in črno. Dntgi mestni stil je brez posebnih pravil, le obleke se nosijo čez hlače, najboljši pulovetji pa so tisti preveliki. Ban e namerno nesprejemljive montaže nevtralnih tonov z močnimi pasteli in temnimi barvami. Tkanine so ponošene, vzorci pa cvetlični, karo in zmešnjava črt. Stil nebotičnik bomo prepoznali po beli, rdeči, črni, srebrni in zlati barvi i’ klasično ženski obleki, dobro in natančno krojeni. Manjkati ne sme kovinskih detajlov in dodatkov. Vzorcev skoraj ni, tkanine pa iz obdelane volne, sinte-tika in plastika. Stil izgubljenega otoka ali kar ti morje naplavi na obalo, razberemo iz mornarsko modre, tropsko zelene, kokosove rjave, peščeno rumene in rožnate kot školjčna lupina, seveda šele takrat, ko se razcapano sreča s kolonialnim v ponošenih kratkih hlačah, jaknah in športnih oblačilih. Tkanine morajo biti obnošene, izprane bombažne in lanene. Vzorec boste našli na izpranem karirastem robčku. Jamajka stil v živahnih trobojnicah rumene, zelene in rdeče bo do izraza prišel v linijah prevelikega ali premajhnega. Modne bodo oprijete majice s hlačami hlamudračami, široke bermude ali oprijete kratke hlače, nedrčki in ohlapne vetrovke. Vzorce bomo lahko iskali v živobarvnih karirastih prtih. Torej vse, kar imamo v omarah, bo moderno tudi prihodnjo sezono, posebej pletenine. In veliko modre in črne v kombinaciji s sivo in rdečo. Pa dolge hlače, ženske in moške z bogatimi belimi bluzami za svečane prložnosti ali pa mavrične barve tako za otroke kot odrasle, in športni, vsakdanji stil. Zgrešiti ne morete. Kolekcije prihodnje pomladi in poletja, kreirane z okusom in znanjem najboljših poznavalcev mode, smo videli tudi na razstavnih prostorih naših dolenjskih proizvajalcev tkanin, konfekcije in obutve. Ni bilo "prostorskih slik” nebotičnikov, mest in jamajčkov, bilo pa je nekaj, kar bomo zahtevni, manj zahtevni in čisto povprečni kupci gotovo našli v Labodu, Novotekso-vi Tkanini, Beti in Bom. ZLATA JANA Revija Jana je že devetič podelila najboljšim slovenskim modnim kreatorjem nagrade zlate Jane. Devetčlanska komisija, ki ji je predsedovala glavna urednica Bernarda Jeklin, je izbrala tri najboljše. Tako so zlato Jano podelili kreatorkum: Vesni Gaberščik iz Almire, Barbari Rode iz Rašice in Nadi Vodušek za kolekcijo čevljev blagovne znamke Pro ars vivendi. MAJDA LUZAR Mi m e tlika Kopalke in perilo d. o. o. Oblačila d. o. o. Trikotažne tkanine'd.o.o. Preja d. o. o. DOLENJSKE TOPLICE Tovarna čevljev 68350 Dolenjske Toplice tel: (068) 65-270 fax: (068) 65-499 ■P^PJPPP mm HHBHi ; •** k' k *Vli » 4 % * • i > 4 W 'V1 v \ .X \ , \ * fc' j*:t {. ^ .K . 9 * lir * • *■ '•* Rudi Lopatec Tako, da je noga kraljica Čevelj na napotnico DOBRAVA - Vaša noga je samo vaša in včasih se zgodi, da vam po nekih izmišljenih merah narejana obutev utesni stopalo in tedaj lahko pozabite na dopadljiv korak. Pot do elegantnejše hoje mogoče vodi skozi delavnico kakega čevljarja, ki se bo posvetil izrecno vašemu podplatu. Taka delavnica, kjer naredijo čevelj natančno po meri, je tudi Čevljarstvo Rudi in Jožica Lopatec v Dobravi pri Škocjanu. Rudi Lopatec pravi tako: “Izdelamo čevlje, kakršne si kdo zaželi. Obutev prilagodimo nogi.” Čevljarstvo Lopatčevih je modno in ortopedsko. Lopatec glede tega pravi, da daleč naokoli ni čevljarja, ki bi naredil obutev po zdravnikovi napotnici. Naročil, ki so posledica ortopedovega napotila, in drugih želja po čevljih je skupaj toliko, da ima delavnica naročil za dva meseca v naprej, dnevno izdela 20 parov. V takih razmerah bo Čevljarstvo Lopatec kmalu preraslo v delavnico s skupno tremi zaposlenimi. V proizvodni program bi Lopatec uvrstil tudi t. i. bio-čevelj. “Znam ga narediti, vendar bi moral nabaviti čisto poseben material. Usnje za tako obutev mora biti strojeno z rastlinskimi snovmi in ga ni na pretek. Zato in zaradi drugih posebnosti, bi bil bio čevelj tako drag, da bi ga kupil malokdo. Zato pa zdaj delamo čevlje iz “navadnega” usnja. Poleg ortopedske obutve delamo tudi take posebne čevlje, kot so jahalni škornji in kali-fomijke. Moško modno obutev delamo za nekatere butike.” m SKB BANKAM, Kotiček za bralce Dolenjskega lista SKB banka na Dolenjskem Novi prostori V Metliki je 29- septembra letos SKB banka odprla nove poslovne prostore svoje agencije. Iz starih in neustreznih prostorov so se preselili v poslovni center v naselju Borisa Kidriča, kjer bo v novih prostorih poslovanje za vse boljše in prijetnejše. Novomeška poslovna enota SKB banke ima na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju tri ekspoziture in štiri agencije. Varčevalci banki zaupajo, saj znašajo sredstva občanov kar polovico vseh sredstev novomeške poslovne enote. Dobro poslovanje V SKB banki na Dolenjskem so v zadnjih dveh mesecih odobrili za več kot 450 milijonov tolarjev kreditov. Na področju gotovinskih potrošniških kreditov za 3 oz. 4 leta so trenutno veljavne obrestne mere za komitente R+19 odstotkov, za tiste, ki niso komitenti pa R+22 odstotkov, po pologu depozita. Novost Novost na Dolenjskem so tudi bančni avtomati. Pri poslovalnicah SKB banke v Novem mestu - na Novem in na Glavnem trgu - delujeta dva bančna avtomata, kmalu pa bodo bančni avtomati delovali tudi v Krškem, Trebnjem, Brežicah, Sevnici in Mediki. SKB banka ponuja tudi kreditno kartico EUROCARD, ki omogoča negotovinsko plačevanje računov doma in v tujini. Kartica EUROCARD omogoča plačevanje računov iz tujine kar v tolarjih. Poleg vsega naštetega, pa SKB banka tudi odkupuje lomljeno zlato ter prodaja svoje in državne vrednostne papirje. Želite izvedeti več o ponudbi SKB banke? Pošljite nam izpolnjen kuponček na naslov: | SKB banica d.d., 61000 Ljubljana, Ajdovščina 4, I Služba za stike z javnostjo | Prosim pošljite mi informativni material. I Ime in priimek: ------------------- Naslov:___________________________ Informativni material mi pošljite na: I | | računalniški disketi | j papirju VI NAM - Ml VAM novost iz tovarne zaves IS velana po tovarniških cenah odslej tudi na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju Pridemo na dom z vzorci, nasveti, metrom. Izberete zaveso, mi vam jo sešijemo in prinesemo domov. Spremenite svoj dom z zavesami velana. Pokličite nas! Tel.: (068) 50-153, 58-494 Krški upokojenci bili v Poreču Krst novih članov Zopet je tu september, ko krški upokojenci vsako leto zaključimo letovanje v Poreču. Za štiri dni smo pozabili na naš vsakdan. Bilo nas je za dva avtobusa. Na meji je bilo vse v redu, prav tako tudi v Poreču. Daje blizu vojna, se vidi po praznih hotelih. V Poreču, v krški počitniški skupnosti, so nas lepo sprejeli. Gospodu Novaku in njegovi ženi, kakor tudi osebju se v imenu upokojencev prisrčno zahvaljujemo. Vreme je bilo bolj kislo, vendar so se korajžni vseeno kopali v morju. V soboto smo z ladjo “Kompas Dalmacija” pluli po nekdaj našem lepem Jadranu. Posadka je bila do nas zelo pozorna. Pogostili so nas s pečenimi ribami in vinom. Popoldan so nas obiskali tudi senovški nogometaši. Tudi nje so pogostili. Opolnoči so nam poreški peki prinesli še vročega kruha. Ko smo se peljali v Poreč, sta v našem avtobusu Danilo in Jožica iz Leskovca pripravila pravo malo pojedino. Dnevi so hitro minili, bilo je prekratko. Letos smo imeli s sabo tudi nove člane iz Kostanjevice in Šentjerneja. Opravili so tudi krst. Sedaj pa se vsem, ki so bili z nami in nam omogočili kratko, vendar lepo počitnikovanje, zahvaljujem v imenu upokojencev krškega kluba. ERIČA GABRIELA COLNER Iz najskrivnejših gobišč Sobotna večerja. Žlice so grozeče udarjale po krožnikih. “Babi, jutri bo pa nedelja in mesek! Mljask!"je izdavil ob prvi in zadnji žlici enolončnice vnuk Buček in odcepetal v dnevno sobo. Zadnje praskanje po krožnikih je potihnilo, ko je Buček vzkliknil: “Brž brž, boste videli, koliko gob kažejo po televiziji! Pra vij o, da jih je povsod za vsakega cepca in tepko dovolj. ” Običajno besedičenje je tokrat odpadlo. Jutri zarana vsi po gobe! Ob petih zjutraj je tečno budilko nekdo utišal in sladek spanec smo potegnili do devete. Še zajtrk in ob desetih vsi v kareto pa juriš na gobe! Samo Jure, najin najstarejši, se je pretegnil, zazehal, bleknil nekaj o omletah in potegnil dreto še močneje. Mi pa hajd pot pod kolesa! Ja, ja, to so pa taki nedeljski fičfiriči, ki mislijo, da jim bodo gobe kar v košaro padale, ” se je muzal ata, dolgoletni hostar v zasluženi penziji. “Samo mene, starega mačka, poslušajte! Še iz mojih časov poznam najskrivnejša gobišča. Povem vam, da vam bo nabiranja kmalu čez glavo. ” Zavore so šklempnile in skobacali smo se v blatno travo. “Zdaj pa tako, ” je zrešetal ata povelja (ukazovalnost je bila njegova odlika). “Vsak s svojo vrečico na svoj konec! Da bi kdo ne lezel za menoj! Znajdi se, kakor veš in znaš. Kdor kaj prida nabere, naj zahopa in pride k avtu. ” Kot nujno opozori- lo našega morebitnega nepoznavanja orientacije, je še pribil: “Oglejte si zdaj: zgarana stoenka, triz.....e ka-tre in naš golf! Jasno? Gremo!” “hloop!" se je kmalu zaslišal Špel-cin glasek. No, je pač taka, da bi še iglo v senu našla. “Hoop!" Torej je imel tokrat tudi Buček srečo na svoji strani. Na Njegov hop sem se z nekaj pestmi ubogih štorovk skozi mokro vejevje prebila tudi jaz na zborno mesto. Ko jo je, samo z debelo krivačko. primahal še On, je sledil “raport”. Spelo je že en sam pogled na venec ciklam kar vrgel na zadnji sedež. Na vrsti je bil Buček. Razprl je vrečko, polno praznih konzerv, zmečkanih zavojčkov cigaret pa praznih pločevink raznih pijač... Za čmo piko na i so bile prav na vrhu prave pravcate ženske hlačke. “Vidiš, dedek, kaj vse skriva gozd! Ti pa si govoril le o jurjih in marelah. Pa saj tudi sam nisi šel po jurje!" si je drznil povedati svojo os-trovidnost, “prinesel si nekakšno fižolovko, izgubil pa desno steklo novih naočnikov. ” Temni oblaki so postajali že grozeči, da o dedkovih pogledih raje ne govorim. Nazaj-grede sem jaz sedla za volan, sicer bi zagotovo prišli k sv. Petru pod ključe. Tako se je naša gobarijo končala z enim jurjem v moji torbici, z dvema marelama v prtljažniku in z velikim krožnikom še toplih Juretovih omlet... JANJA KASTELIC rastoča 1’ionii'rkii liiit iTitilioiMl i i s a 5 HIŠ pSt RAZLOGOV ZA VAŠO ODLOČITEV hiša Stina V Pionirju smo s svojo Rastočo bio hišo združili tradicionalno kvaliteto svojih izdelkov z najsodobnejšimi dognanji številnih strokovnjakov. . '*, ', Rezultat tega je kvalitetno, harmonično in kulturno bivanje. Ce vse to -T' - - povežemo še s hitrostjo in ceno gradnje, je odločitev na dlani: M&tktl Pionirjeva rastoča bio hiša! Ce se še niste povsem odločili, nns pokličite na telefon: -------———— 0611 323-686 in poslali vam bomo brezplačni katalog! 68000 Novo mesto. Kettejev drevored 37 PLAOAS INFORMACIJE CITROEN 1IH K\\J I vJI VIVJDI L! AVTOSALON Novo mesto*S*068 322 066, AVTOSALON Krško “S* 0608 31 485. Zagotovili smo vam možnost nakupa omejene količine vozil iz programa CITROEN ( AX, ZX, XANTIA): • DOBAVA PO SISTEMU "PLAČAJ - ODPELJI" • 5 % POPUST Vsi kupci, ki bodo do 23. decembra kupili enega izmed avtomobilov iz prodajnega programa NOVOTEHNE AVTOMOBILI, bodo sodelovali v NAGRADNEM ŽREBANJU AVTOMOBILA CITROEN AX. Javno žrebanje, katerega bo prenašala TV Novo mesto - VAS KANAL, bo v četrtek, 23. decembra 1993. v ^ Srečni dobitnik bo objavljen v letošnji zadnji st. tednika Dolenjski list. TKANINA V+Vrtf Vmma 45 LET RAZVOJA MODERNEGA IN DOMAČEGA PEKARSTVA NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI PEKARIJE V NOVEM MESTU, TREBNJEM,ČRNOMLJU IN mini pekarna v potrošniškem centru DrskavNovem mestu, mini pekarna s prodajalno v Šentjerneju, mini pekarna v Črnomlju in valjčni mlin v Črnomlju DOMAČI BELOKRANJSKI KRUH, SORIŠKI KRUH, SREMIŠKI BELI, NOVOMEŠKI KRUH, PLANINSKI HLEBEC, TREBANJSKI BELI, PARIŠKI KRUH, FRANCOSKA ŠTRUČKA, DOMAČI AJDOV IN KORUZNI KRUH, ČEBULNI KRUH, GRAJSKI KRUH, BOMBETKA, ŽEMLJA, ROGLJIČ, PLETENO SRCE, KAJZERICA, PLETENA POGAČA DOLENJSKE OBČINATREBNJE Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti občine Trebnje na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS št. 48/90, 34/91,30/92 in 7/93) objavlja JAVNI RAZPIS za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v občini Trebnje 1. INVESTITOR: Občina Trebnje, 68210 Trebnje, Goliev trg 5 2. PREDMET RAZPISA Prevozi osnovnošolskih otrok v občini Trebnje za osnovne šole: OŠ Trebnje, OŠ Veliki Gaber, OŠ Mirna, OŠ Šentrupert in OŠ Mokronog 3. INFORMACIJE lahko ponudniki dobijo na Sekretariatu za občo upravo in družbene dejavnosti občine Trebnje. 4. MERILA za izbor najugodnejšega ponudnika: - cena za razpisane prevoze - reference pri izvajanju prevozov - druge ugodnosti ponudnika. 5. PREDVIDEN ROK IZVAJANJA DEL Dela.se bodo izvajala v letu 1994. 6. Interesenti morajo oddati ponudbe do 15.10.1993, in sicer do 10. ure, na naslov: Občina Trebnje, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, 68210 Trebnje, Goliev trg 5, kjer bo ob 12. uri v sejni sobi javno odpiranje ponudb. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: “Ne odpiraj, ponudba za javni razpis za prevoze osnovnošolskih otrok!’’ 7. Ponudniki bodo o izidi) razpisa obveščeni v roku 8 dni po dnevu odpiranja ponudb. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINATREBNJE Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti RAZPISUJE NAGRADE V LETU 1993 in sicer: 1. za raziskovalne dosežke in inovativno dejavnost, 2. za raziskovalno delo mladih (dijaki, študentje, pripravniki...). Podjetja, zavodi ter druge pravne in fizične osebe iz občine Trebnje naj do 30. oktobra 1993 pošljejo dokumentirane predloge na naslov: Občina Trebnje, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, Goliev trg 5, 68210 Trebnje. ' N Industrija otroške konfekcije JUTRANJKA, Sevnica in STILLES, Sevnica kot solastnika razpisujeta za dne 6.10.1993 ob 9. uri JAVNO DRAŽBO za prodajo praznega dvosobnega stanovanja v Sevnici, NASELJE HEROJA MAROKA 27/22 Izklicna cena za stanovanje je 47.102,19 SIT/m2. Kupec bo poleg izklicne kupnine moral plačati še davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na njegovo ime. Draži lahko vsak, kdor bo do začetka dražbe vplačal varščino v višini 5% od izklicne cene. Stanovanje si morebitni kupci lahko ogledajo do dneva javne dražbe v spremstvu delavca IOK JUTRANJKA, Sevnica, uro pred njenim začetkom. Dražba bo v navedenem stanovanju v Sevnici, Naselje heroja Maroka 27/22. V________________________________________________________ »Ljubi Dolenjci!« Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik. Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov. KANAL A — Televizijska postaja kanal ______I 20 trgovsko podjetje_____________________ NOVO MESTO d.o.o -Ljubljanska 27- 68000Novo mesto trgovina ©IVOCl • električni kabli • efektroinstalacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati, akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike • svetila in lestenci NOVO SLAŠČIČARNA EM0NKA Se priporočamo! UGODNE CENE-PESTRA IZBIRA tel./fax. (068) 26-071 Vhodna številka Izhodna številka imnii za klic za klic iz tujine v tujino y(!y§®8 Dodatne informacije po telefonu: 988 PTT informacije ali 9861 avtomatski odzivnik IZREDNO UGODNO MUND Al SONATA VSE, KAR SI ŽELITE OD AVTOMOBILA VISOKEGA RAZREDA Klima naprava Električni pomik stekel in ogledal Centralno zaklepanje ABS Moč motorja 131 KM Po višini nastavljiv servo volan Kolesni obroči iz lahke litine Avtoradio - kasetofon Zunanje mere 468 x 175 x 140 cm Velikost prtljažnika 4731 Vsa oprema je vgrajena brez doplačila Cena do registracije 34.990 DEM HYunnni AVTOSALON HYUNDAI, PARTIZANSKA 21, NOVO MESTO Na zalogi CASTROL OLJE in gume GOOD YEAR. Predstavitev vozil H YUNDAI bo v petek, 1. oktobra, na Glavnem trgu. Testne vožnje bodo v ponedeljek, 4. oktobra, in torek, 5. oktobra, od 10. do 17. ure, pred salonom HYUNDAI na Partizanski 21. Ekskluzivni uvoznik HVUNDAI Pooblaščeni prodajalec EMINENT d.o.o. Dolenje Kamence 25 a, Novo mesto tel./fax 068/28-950,23-902 10TERUA, PRI Kami NE POTREBUJETE SREtE, SREiKO! Srečneže čakajo izjemno bogate nagrade, pa tudi ostali udeležena ne boste ostali praznih roki V nagradnem skladu Bohinjske loterije vas laka: - 20 milijonov tolarjev - garsonjera v Ljubljani - 3x Renault Safrane 22 Si - 5x Renault 19 RT Ifii - 35x Renault Clio RT / .4 - tisoč tedenskih počitnic in mnogo drugih nagrad. Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo. Vsaka srečka namreč prinaša popust v ohranili bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kobli, hoteli Kompas, Bellevue, Jezero in Zlatorog). Pa še to: dobitke bomo žrebali le med prodanimi srečkami, ker pomeni, da nobena nagrada ne bo ostala nečžrebana. S kuponom, ki ga objavlja samo NED El JS KI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih To/raka, Dnevnika, Dela in pri uličnih prodajalcih, kupite komplete petih srečk za 1500 S tl'. Šesto srečko pa vam podari NEDELJSKI DNEVNIK. I Bohinjska bteiija Žrebanje: 4. decembra 1993 v Bohinju -A* ^ W RENAULT DOLENJSKI UST St. 39 (2302) 30. septembra 1993 PO UGODNIH CENAH ODKUPUJEMO HLODOVINO (BUKVE, SMREKE/JELKE) UGODNI PLAČILNI POGOJI, MOŽNOST TAKOJŠNJEGA PLAČILA. .-iviC-k* ■ novotosd.d. Na žago 6, 68351 Straža ----------------------------------------------------- JP KOMUNALA NOVO MESTO, p.o. Cesta komandanta Staneta 2 68000 NOVO MESTO vabi k sodelovanju več sodelavcev za delo v operativi na področju vzdrževanja vodovodnih sistemov Če imate zaključeno najmanj poklicno šolo (IV. stopnja) vodnoinštalaterske, ključavničarske ali druge ustrezne smeri in ste pripravljeni strokovno, kreativno, samostojno in odgovorno delati, vas čaka zanimivo, dinamično in inovativno delo ter strokovno izpopolnjevanje. Delo poteka na terenu na območju občine Novo mesto. Z izbranimi kandidati bomo po 3-mesečnem poskusnem delu sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in dosedanjih izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi podjetja, Cesta komandanta Staneta 2. V- j KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve ter žagan les obeh drevesnih vrst Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Logatec Telex: 31 -656, telefax: 061/741 -279 ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA BLAŽIČ iz Družinske vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. 1 Iva-la tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ‘O fči 68000 NOVO MESTO, KASTELČEVA 1 o TEL. 068'22-895 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše najdražje soproge in mame EMILIJE BRUMAT iz Novega mesta izrekamo globoko hvaležnost sorodnikom, sostanovalcem, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost in sočustvovali v trenutkih slovesa. Iskrena hvala vsem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje in sveče, kakor tudi pevcem ter številnemu spremstvu na njeni zadnji poti. Globoko žalujoči: vsi njeni Novo mesto, Ljubljana, Maribor, Lizbona, Miinchen, 27. septembra 1993 ZAHVALA Umreti ni težko, zapustiti drage je hudo. m c V 87. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila draga mama MARIJA MARKELJC iz Zagrada 35 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem trem družinam Kralj in družini Markelc iz Zaloga ter sorodnikom in prijateljem iz Zagorja za vsestransko pomoč in tolažbo. Hvala vsem, ki ste našo mamo spremili na poslednji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje, dr. Kresetovi za požrtvovalnost v času bolezni, g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem ter Franciju za besede slovesa. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustila draga mama, žena, babica in sestra ANA STARC iz Starega trga ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala kolektivu Komet Metlika z obratom Stari trg ob Kolpi, Ivanki Kapš za pomoč v težkih trenutkih, g. župniku za opravljen obred in pevcem iz Starega trga za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča: hčerka Mihelca z. družino Žalujoči: vsi njeni " \ Geodetska uprava občine Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto višjega referenta - agronoma s pogoji: - visoka izobrazba kmetijske smeri - po možnosti usmeritev pedologija - najmanj 4 leta delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit - znanje uporabe računalnika - vozniški izpit B kategorije Poleg tega morajo biti kandidati državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list Republike Slovenije št. 15/90 in 5/91). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratko predstavitvijo delovnih izkušenj in potrdilom o slovenskem državljanstvu naj kandidati pošljejo Kadrovski službi upravnih organov občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, do 14.10.1993. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Obvestilo o izbiri bomo posredovali vsem prijavljenim kandidatom najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo, v._____________________________ ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta ANGELCA JAKLJIČ iz Metlike Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje in pokojni podarili cvetje. Posebna zahvala osebju Kliničnega centra iz Ljubljane, Zdravstvenemu domu Metlika, osebju Internega oddelka ter Ginekološkega oddelka bolnice Novo mesto in dr. Kapšu. Hvala tudi g. župniku Albinu Žnidariču za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: nečak Jože z družino in vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni tragični izgubi moža, očeta, sina, brata in strica TONETA PEKOLJA ekonomista in trg. poslovodje v KZ Krka se iskreno in od srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem, sodelavcem in ostalim za podarjene vence, cvetje in sveče ter za ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala OŠ Bršljin, kolektivu Dolenjke iz Straže, Pioniiju Standardu, ZS Triglav, kolektivom prodajalne Glavni trg, tržnice in predelave. Posebna zahvala KZ Krka, Zavarovalnici Tilia, sosedom za vence, denarno in drugo pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala sosedu g. Kapetanu in direktoiju g. Stariču za poslovilna govora, pevcem iz Šmihela in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem za vse! Žalujoči: žena Majda s Katjo in Tomažem v imenu vseh sorodnikov ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Ob nanadomestljivi izgubi naše drage JOŽEFE BUKOVEC iz Kettejevega drevoreda 45, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za podaijeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Majdi-čevi za dolgoletno zdravljenje, njeni prijateljici Idi Blažič in Romani Miklič, ki sta ji v zadnjih trenutkih skupaj z nami stali ob strani. Lepa hvala tudi Anici Zupančič in Tatjani Durmič za vso pomoč, podjetjema Labod in Novi ambient, g. Lapu za lepo opravljen obred, g. Somraku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. Adiju Zupančiču za odigrano Tišino. Zahvala tudi vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Cvetje radi ste imeli, zdaj na grobu vam leži, cvetje kmalu oveni, a vas ni moč pozabiti V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča, teta in botra NEŽKA PETERLE s Cikave 3 pri Trebelnem Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše, kakršnokoli drugo pomoč in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Ijubljanske Bolnišnice Petra Držaja, Interni bolnici Novo mesto, dr. Hribarjevi, mokronoški zdravnici in podjetjem Italian shoes studiu, CP Trebnje, SGP Grosuplje za podarjeno cvetje in Induplatiju. g. župniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebno sc zahvaljujemo patronažni sestri Zdenki, kiji je nudila pomoč na domu. Hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poli nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta - zakaj? V 53. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedek, tast, brat, stric in svak JOŽE ŠVALJ iz Dol. Brezovice 5 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče. Hvala osebju Intenzivnega kirurškega oddelka za požrtvovalno skrb in nego, kolektivu ginekološko - porodniškega oddelka, kolektivu Revoza, g. župniku Terpinu za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Tatjana, sin Jože z družino, hčerka Darinka, mama in ostalo sorodstvo lf TEM Tcnilll MAC TALUMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLU2B0 iSCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V TEM TEDNU VAS ZANIMA prodam-kupim-posest-ženitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale Četrtek, 30. septembra - Jernej Petek, 1. oktobra - Rezka Sobota, 2. oktobra - Anžej Nedelja, 3. oktobra - Eva Ponedeljek, 4. oktobra - Franc Torek, 5. oktobra - Marcel Sreda, 6. oktobra - Vera LUNINE MENE 30. septembra ob 19.54 - ščip kino BREŽICE: Od 30.9. do 3.10. (ob 20. uri) ameriška erotična drama Nespodobno povabilo. 2. in 3.10. (ob 18. uri) ter 6.10. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Napihnjenci. ČRNOMELJ: Od 30.9. do 3.10. (ob 20. uri) ameriški srhljivi film Rt strahu. 3.10. (ob 18. uri) ameriški risani film Knjiga o džungli. KRŠKO: 1.10 (ob 20. uri) in 3.10. (ob 18. uri) ameriška črna komedija Krvava Meri. 5. in 6.10. (ob 20. uri) ameriška komedija Nune pojejo. METLIKA: 1.10. (ob 18. uri) ameriška risanka Knjiga o džungli. 1.10. (ob 20. uri) in 3.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška družinska komedija To je Amerika. NOVO MESTO: Od 30.9. do 4.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška drama Zadnji dobri možje. 2. in 3.10. (ob 16. uri) matineja Kapitan Kljuka. kmetijski stroji TRAKTORSKI VOZ, nov in rabljen, in osi za prikolice prodam. ® 44-051. 3741 KMETOVALCI POZOR! Najnižje cene traktorjev ZETOR 52-11,52-13, 69-11, 77-11 in 77-45, traktorji BILARUS (12.000 DEM) ter ruski traktorji (od 7.000 DEM dalje). Trgohit, d.o.o., Horjul tel. (0609) 611-123. IMT 560, gozdarsko opremljen, prodam. ® 57-127. 3748 BCS 127, bencin - petrolej, prodam. Janez Borštnar, Skrovnik 11,68295 T riiš-če. 3773 r NAJCENEJE V SLOVENIJI! ' Kultivatorji 2 m širine, SISTEM RAU, z dvema ježema, že za 43.000,00 SIT! Brezplačna dostava po vsej Sloveniji. Plačilo na dva čeka. Kovaštvo Mušič, Mengeš tel. (061) 738-619. UNO 45 S, letnik 87, prodam ali zamenjam za R 4 1. 89—90. ® (068) 23-585. JUGO 45, letnik 1985, in pralni stroj prodam. ® (068)26-633. 3722 UNO 60 S, letnik 1986, prodam. ® (068)85-024. 3726 LADO SAMARO 1300,5 vrat, letnik 1990, bele barve, registrirano do 7/94, prodam. ® (068)24-291. 3728 JUGO 45, starejši letnik, in drva, bukovo hlodovino, prodam. ® 27-841, zvečer. 3732 JUGO 55, letnik 1988, prodam. Cr-mošnjice pri Stopičah št.8. fsTOPl \Ey ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Škocjan Šentjernej Škocjan 59, 68275 Škocjan, tel. (068) 76-222 Organizira tečaj CPP v Šentjerneju nad kmetijsko zadrugo, v soboto, 2. 10. 1993, ob 16. uri. Prijave po tel. (068) 76-222 ali na samem tečaju. NAKLADALKO ZA SENO, 22 m3, ugodno prodam. ® 85-668. 3792 motorna vozila VW CADDY, 9/89, prodam za 12.900 DEM. ® 23-107. 3714 BMW 316 in Z 750, oba letnik 1978, prodam. Macedoni, Otočec. 3718 JUGO 45, letnik 1990, prodam. ® 45-421. 3720 GOLF JXD, letnik 1989, in 126 P, letnik 1988, prodam. Groblje 8, Novo mesto. 3733 JUGO 45, 8/89, rdeč, 42.000 km, prodam za 4.000 DEM. ® 73-215. 3737 KARAMBOLIRAN JUGO 45, letnik 1987, prodam. Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče. 3738 VW 1200, letnik 73, reg. 12/93, lepo ohranjen, ter TOMOS 15 SLC, zelo lepo ohranjen prodam. ® 068/20-344. ŠKODO 120 LS, registrirano do 7/94, prodam. ® 27-668. 3744 GOLF D, letnik 1987, prodam. An-tončič, Gradiška 17, Straža. 3745 ZX AURA 1,6 i, 6/92, registrirano do 6/94, ugodno prodam. ® (068)27-769. 3746 GHiOtšMora AVTOHISA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT prodaja celotnega programa vozil RENAULT ugodni kreditni pogoji, leasing R5, CLIO, dobava takoj odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO krediti za nakup vozil na 4 leta Tel. (068) 324-533 IMT 533 in IMT 539, letnik 76 in 84, Štore 404, Štajer 28 in Tomo Vinkovič 420 ugodno prodam ali menjam. Tel. (061) 738-679. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barte/j, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domlž, Breda Dušlč-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.100 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.100 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-6JO; mah oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotogralij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. JUGO 45, registriran za celo leto, ugodno prodam. ® 85-183. 3778 Z 101, letnik 1987, prodam. ® 26-669. JUGO 45, letnik 4/87, registriran do 4/94, prodam. ® (068)44-342. 3781 FIAT 126 P, letnik 12/85, prodam. ® 51-749. 3783 Z 101, letnik 1984, registrirano do 5/94, prodam. ® 21-602. 3785 GOLF D, letnik 5/87,3V, bel, prodam za 9.700 DEM. ® (068)42-318. 3790 R 5 EXPRES D, letnik 1986, odlično ohranjen, prodam. Jerman, Šolska c. 21, Otočec. 3793 obvestila ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662. 3442 126 P, letnik oktober 1989, prodam. ® 21-792. 3751 R 4 TL, letnik 1983, registriran do 5/94, ugodno prodam. ® 25-105. 3757 VW PASSAT, starejši letnik, obnovljen, v odličnem stanju, registriran do 8/94, prodam za 2.200 DEM. ® 65-036. 3758 126 P, letnik 1983, registriran do 7/94, lepo ohranjen, prodam. (0608)32-837. GOLF, letnik 1985, prodam. ® 73-595. 3772 FIAT 126 P, letnik 1987Registriran do 5/94, prodam. Jože Golob, Zdinja vas 23. 3774 OPEL KADETT 1.4 S, sive barve, letnik 1991, 27.000 km, prodam. ® (068)22-634. 3776 V.G 22 PURANI, beli, težke pasme, stari 5 tednov, za nadaljnjo rejo. Veterinarsko nadzorovana vzreja. DOBAVA: 10. oktobra 1993. Naročila telefonsko: (068) 45-622, (068) 57-105. a VABIMO VAS NA JESENSKO RAZPRODAJO cenejših kož v našo prodajalno KOŽE, Grčar, na Cankarjevem nabrežju 13, v Ljubljani, od 3.10. do 12.10 1993. Izberete lahko goveje, konjske, telečje in ovčje kože in pri nakupu nad 6000 SIT plačate na dva čeka. Odprto bo od 9.30 do 12.00 in od 17.00 do 10.00, v soboto od 9.30 do 12.00 ure. 3723 «&loT Župančičevo sprehajališče 2 Novo mesto teUfax: (068) 321-685 ot zeleni Kriti je lolta spel Loha odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z • malicami • jedmi po naročila • poslovnimi in nedeljskimi kosili po vaši želji llOKfl pripravi • coctail partyje • sprejeme • piknike • poroke od 30.9. do 6.10. LOKO in teden italijanske kuhinje! Frizerski salon BRANKA Dilančeva 7, Novo mesto obvešča cenjene stranke, da bo salon odprt vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 13. ure. Uporabljamo kvalitetne materiale SCHVVARZKOPF. Tel. 26-042, int. 17. V Bučno vos 35. Novo mesto, tel 068/25-113 nudi širok izbor raznovrstnih pijač, Goesser svetlo in temno jiivo, tople, hladne sendviče ter hamburgerje. Se priporočamo! Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure petek, sobota od 7. do 24. ure nedelja od 10. do 22. ure. SVECARSTVO Popovič, Hrast V oktobru prodajamo na novomeški tržnici vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto. Ugodne cene in priznana kvaliteta! S tem oglasom 10% popusta! MODNO ŠIVILJSTVO 1 Slavica Cindrič Kajuhova 4 68340 Črnomelj tel. 068/51-933 Danes naročeno jutri narejeno! Mizarsko podjetje HRAST Šentlovrenc 68212 Velika Loka tel. (068) 48-334 prodaja dvolistno formatno žago NA-STRO, tip DP 25, letnik 1973 in tračni brusilni stroj za les BRATSTVO, tip UTB-P, letnik 1983. PURANE, težke cca 10 kg, za zakol prodam po 420 SIT ali zaklane po 470 SIT/kg. ® (067)55-544. 3759 PIŠČANCE, bele, težke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Kuhelj, Šmaijc 9, Šentjernej, ® 42-524. 3760 BIFE LUNCA v Gabrju vas vabi v soboto, 2. oktobra, na ples z ansamblom Vrtnica. Ples bo vsako soboto! ^ BOUTIQUE Boutique »BELLA« v Br-šljinu vas vabi k nakupu uvoženih moških, ženskih in otroških jesensko-zim-skih čevljev po ugodnih cenah. Odprto vsak dan od 9. — 12. in od 15. — 17. ure. FRANCOZ NAD FRANCOZI § PEUGEOT SPCTERZIN SERVISNO PRODAJNI CENTER tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje PIKADA SCORPION (5300 DEM) s profesionalno tarčo in igrami shanghai, solo cha-lenger, cricket, 301, 501, high score. Na zalogi plastična in profesionalna pikada, konice. VELIKI IN MALI POKER AVTOMATI: jolly card, 5x5, as, cherry master, magic card. Garancija in servis! LAM BO ELEKTRONIKA Turnerjeva 22 62000 MARI BOR Tel./fax. (062) 211-504 Del. čas: pon.-pet. od 8. do 16. ure. NOVO GLOBAL d.o.o. Po ugodni ceni izdelujemo betonske bloke dimenzije 20, 25 in vam jih dostavimo na gradbišče z avtodvigalom. Križe 2 68000 Novo mesto tel./fax. (068) 26-898 RADIATORJI! Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po ugodnih cenah. Tel. (068) 65-407 YURENA šola tujih jezikov Ul. Marjana Kozine 49A Novo mesto tel./fax: 23-434 Vpis v tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika za otroke, mladino in odrasle. TEČAJI TUJIH JEZIKOV T0NS0N IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest — za začetne tečaje nemškega jezika za odrasle in otroke od 2. — 4. in od 5. — 8. razreda, pričetek 1. oktobra — za začetni tečaj ital. jezika za odrasle, pričetek 6. oktobra — na tečajih ang. jezika, ki se bodo začeli 4. oktobra Vsi tečaji bodo na OŠ Grm v Novem mestu. Informacije in vpis po tel./fax: (068) 85-882. taBakrjm VELIKA CIKAVA 25 NOVO MESTO tel.: 068/322-625, 23-826 fax: 068/322-625 UGODNA PRODAJA: — avtopjašči in zračnice za osebni, tovorni in traktorski program — sredstva proti zamrzovanju, olja in maziva, avtokozmetika — vinske cisterne, PVC kadi, grozdni mlini — traktorske prikolice, nakladalke, škropilnice, program BCS — traktorji: Tomo Vinkovič, Carraro, Zetor AKCIJA TEDNA: — eksklluzivna prodaja traktorjev SAME DELFINO 35.4 RM, t ugoden 5% popust, na zalogi — LEASING prodaja traktorjev UNIVERSALE za dobo 3 let ZA NAKUP KMETIJSKE MEHANIZACIJE NUDIMO KREDIT NA 6 LET GENERALNO ZASTOPSTVO »VESNA« AKUMULATORJEV — na zalogi vsi tipi akumulatorjev po konkurenčnih cenah — maloprodaja in veleprodaja — odkup starih akumulatorjev BREZPLAČEN PREGLED, MONTAŽA in DEMONTAZA Pokličite, ali še bolje, OBIŠČITE NAS Veseli bomo vašega obiska GO C * -^cev a ^ Naročila na telefon (068) 25-986 O j? ZAHVALA Ob tihem odhodu v novo življenje moje drage mame, sestre, tete in nečakinje ANE SCHWEIGER iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom, posebno g. Adlešičevi in g. Jermanovi za nesebično pomoč. Posebna zahvala dr. Majdičevi iz Onkološkega inštituta za vso prizadevnost v boju za njeno zdravje in vsem ostalim zdravnikom, ki so ip s skrbjo spremljali v težki bolezni. Zahvaljujemo se g. dekanu Vinku Podbevšku in diakonu g. Francetu Speliču za molitve, besede upanja in tolažbe, cerkvenemu pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi ter govornikom. Hvala vsem, ki ste pokojni izkazali spoštovanje, ji poklonili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Alenka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Pomlad v tvoj vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti. Usedla se na rožna tla in zajokala, ker re ni V 79. letu starosti je tiho odšel od nas dragi mož in skrbni oče, stari oče, brat, svak in ujec MARTIN PLUT iz Drašičev 48 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala osebju ZD Metlika, še posebej dr. Mlačku in dr. Videtiču, osebju Internega in Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Novvem mestu. Najlepša hvala dr. Janezu in dr. Marinki Kramar za nesebično pomoč in skrb, gospodu proštu Žnidariču, gospodu župniku Milčinoviču in gospodu župniku Mikliču za lepo opravljen obred, pevcem moškega cerkvenega zbora iz Metlike in domačim pevkam iz Drašičev za zapete žalostinke. Najlepša hvala govornikom za poslovilne besede, gospodom Antonu Simoniču, Jožetu Mavretiču in Pavlu Starcu, gasilcem GD Drašiči in lovcem LD Metlika. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi DOLENJSKI UST Št. 39 (2302) 30. septembra 1993 JABOLKA — Idared — Jonagold — Zlati delišes — Lonjon Cena: I. klasa (nad 7 cm) 50 SIT/kg II. klasa (do 7 cm) 44 SIT/kg Dostava na dom. Naročila na tel. 068/28-915. posest HIŠO- VIKEND, 90 m2, na 240 m2 veliki parceli, v Gorenji Stari vasi, 3 km iz Šentjerneja, prodam za 30.000 DEM ali podogovoru. o (061)213-379. 3730 V VINOGRADNIŠKIH KRAJIH, 15 km od Brežic, prodam vinograd na terasah in starejšo hišo. V hiši je voda, elektrika in telefon. % (068)85-181. 3731 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO Prodamo: — hiše v Novem mestu, Podturnu, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem, Vinici, Mirni in Čateških Toplicah (Dvori) — stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Šmarjeških Toplicah in Soteski — trgovino in picerijo v Novem mestu, poslovne prostore na Glavnem trgu — gradbene parcele v Novem mestu, Smolenji vasi in Semiču vikende v okolici Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Metlike, Šentruperta, Stične in Semiča — kmetije v Stopičah, Mirni, Brestanici (Raztez), kmetijska zemljišča in gozdove v okolici Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Gabrja, Rake, Bučke in Mokronoga — zidanice z vinogradi v Beli krajini, v okolici Novega mesta in Trebnjega. V ZAGRADCU pri Studencu, občina Sevnica, prodamo njivo, 23 a, travnik, 13 a ■n gozd, 76 a, primerno za vikend ali nasad. Cena 12.000 DEM. * (061)854-337. 3753 VINOGRAD, 15 a, kvalitetna trta, na Malkovcu prodam. Voda, elektrika in stara zidanica na parceli. vc (068)49-239. 3762 GOZDNO PARCELO, 6900 m2, masa bukovina, stara 50 let, pri kapelici Mirčev križ na Goijancih, prodam. Cena po dogovoru. ® (064)82-924, po 20. uri. 3763 prodam VINSKE SODE, 100,180,260 in 500 I. ter oder za fasado hiše in ostrešje za hišo ali vikend prodam. ® 42-925. 3715 DVA HRASTOVA SODA, 100 in 145 1, prodam. ® 47-067, po 18. uri. 3719 PRALNI STROJ Candy, prodam, o 26-604. 3724 LESENE KADI, 1200 in 700 1, prodam. Opravljam tudi različna dela na domu,)« (068)25-803. 3725 BIO JABOLKA prodam. Majda Jurc, Trebča vas 27, Dvor, ® 87-379. 3735 HRASTOVA metrska drva prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 3736 GROZDJE in mošt (modro frankinjo), prodam, o. (0608)34-775. 3739 PRODAM regal za dnevno sobo, sedežno garnituro ter štedilnik (možnost obročnega odplačevanja), c 20-524. ROČNI MLIN za jabolka, vrtno kovnico, termoakumulacijsko peč, pečnice ** Peč, sesalec za prah in salonitne plošče Prodam. ® (068)21-145. 3740 KOZO, dobro mlekarico, prodam. Alojz Novak, Ratcž 3, Brusnice. 3743 GROZDJE, žametno črnino in modro frankinjo, ugodno prodam. :«f (068)76-262. 3749 . USNJEN PLAŠČ, semiš usnje, podlo-ri:n z. ovčko, št. 40, poceni prodam, o 25-486. 3750 AGREGAT, 1.5 KW, malo rabljen. Prodam. « (068)49-239. 3761 NOV GRUŠT z letvami večje dimenzija. in dva nova soda, še nerabljena, 440 -1 'n 112-1, prodam. Novak, Bršljin 58, viC 23-339. 3765 KROMPIR za seme sante, jerla, lanski uvoz, prodam, v: (061)785-073. 3767 KROMPIR petland dil (belo mesnat), jerla, sante in dezire, lanski uvoz, debeline 35 - 50, primeren za nadaljno reprodukcijo, prodam. Anton Kraševec, Šentvid pri Stični 64, : (061)785-097. 3768 RAČUNALNIK PC XT z monitorjem, tipkovnico in diskom poceni prodam. (068)21-145. 3769 PRODAM vikend z. manjšim vinogradom v Straški gori. vi 86-253 ali 84- 895. DVA DVOSEDA in omarico za čevlje prodam. *v 21-832. 3770 KORUZO v strokih in zrnju prodam. Mišjak, Boričevo, Novo mesto. 3771 ČRNO GROZDJE sorte barbera, merlot in bel mošt, prodam, 'st (065)62-735. 3775 PRODAM rdeče grozdje (ž. črnino, frankinjo) iz Trške gore, po 40 SIT kg in beli in rdeči mošt. ve 27-102. MIZARSKO TRAČNO ŽAGO Mio hoby, kombinirano, prodam. % (068)73-631. 3784 600 -L sode za vino iz nerjaveče pločevine prodam za 600 DEM. & (064)801-567. 3788 KRAVO brejo 4 mesece, prodam. W 85- 313. razno V VARSTVO vzamem otroke, a 23-067. 3727 ODPRT je žitni mlin v Mirni Peči. Delovni čas vsak dan razen ponedeljka od 7. do 18. ure. 3752 PROSTOR, primeren za gostinski lokal, v Novem mestu ali bližnji okolici iščemo. a (068)24-780,24-781, dopoldan. 3755 PROSTOR, primeren za trgovino, v strogem centru Novega mesta najamemo, o v (068)24-780,24-781, od 8. do 15. ure. 3756 NAJAMEMO ALI ZAKUPIMO lokal (25 - 30 m2) v Novem mestu. Scorpio, d.o.o., vi. (064)43-234. 3789 OGREVANO SOBO z možnostjo kuhanja za dijaka Srednje kmetijske šole Novo mesto iščem. Ponudbe na g. Krašna, = (067)72-726 ali do 16. ure *(067)31 -841. 3791 službo dobi DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu redno zaposlimo. Vi" (0608)79-683. 3717 MEŠANO PODJETJE išče zastopnike za prodajo atraktivnega artikla brez konkurence. Ce ste komunikativni in imate voljo do dela, pošljite svojo ponudbo pod šifro: »DOBRO DELO JE DOBER ZASLUŽEK«! 3742 PRIV AT D.O.O. in obrtnik išče knji-govodkinjo in tajnico, dobro vpeljano v poslu z računalnikom. Ponudbe pod Šifra: »ZASLUŽEK« 3747 POTNIKE za prodajo na terenu iščemo. Potreben osebni avto. Nagrajevanje stimulativno. VoV (068)85-325. 3754 GOSTIŠČE LOKA zaposli kuharje in natakarje..® 321-685. 3779 ZANESLJIVO OSEBO, po možnosti vzgojitelja (- ico), iščem za popoldansko varstvo vsak drugi teden. Šoferski izpit -avto zaželjen. Tl 26-439, od 19.30 do 20. ure. 3777 ZASTOPNIKE za prodajo ameriških artiklov Anwey (ni akviziterstvo). Provizije so visoke. Zaželjeni tudi starejši ljudje, po možnosti ženskega spola. Dodatne informacije na ar (068)20-557. 3780 DEKLETI za delo v strežbi in v kuhinji, lahko pripravnici, zaposlimo. S' 85-150, interna 23. , 3782 ŠAMOSTOJNEGA, kreativnega, natančnega, mladega delavca s srednjo šolo, s smislom za oblikovanje, iščem. Ponudbe na P.P. 74, Novo mesto. 3786 POZOR! Uveljavljeno podjetje z najbolj organizirano prodajo na terenu išče potnike za prodajo izdelkov iz lastne proizvodnje in iz uvoza. ® 23-640. 3787 službo išče KAKRŠNOKOLI DELO, lahko tudi na domu, iščem. Dobro poznam ličarsko delo, imam prostor 28 m2. "sl 27-841, zvečer. 3734 stanovanja DVOSOBNO pritlično stanovanje v Novem mestu prodam, o (068)26-939. 3713 DVOSOBNO konfortno opremljeno stanovanjc na Drski oddam. Ponudbe pošljite pod Šifra: »NAVEDITE CENO«! 3716 I I POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov tudi iž tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov tudi na domu • urejanje dokumentov v /vezi v pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra. če kupite tudi matenal • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • I0'/< popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja •> V trenuttut), feo £fc srečujete j izgubo sbojif) najtilojil), bam bomo stali ob žtrani nit. Pogrebne storitve Sonja Novak, Stritarjeva 2, Novo mesto tel. (058) 21-134 UGODNO PRODAM dvosobno stanovanje v Novem mestu. :i‘ 23 -532, od 14. — 18. ure. OPREMLJENO SOBO s kopalnico, možnost tudi kuhanja, oddam. Naslov v oglasnem oddelku. 3721 NA MIRNI ODDAM ali prodam večje dvosobno stanovanje, lahko za daljše obdobje, t (061)371-534. 3729 GARSONJERO v centru Novega mesta oddam v najem od 1. oktobra dalje. : (061)786-088. 3766 V času od 10. do 19. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Janja Palčar iz Šmihela - Klaro, Darja Gunde iz Malih Vodenic - Janeza, Jožica Hutevec iz Gor. Karteljevega - Mateja, Bernarda Brajer iz Ornuš-ke vasi - Sandija, Silva Gazvoda iz Kočevskih Poljan - Sabino, Mihaela Sintič iz Ostroga - Mojco, Anica Kastelec iz Drašičev - Edija, Jožica Košir iz Straže - Beti, Mirjana Magdič iz Kanižarice - Roberta, Miroslava Brine iz Metlike - Barbaro, Anica Metelko iz Hudega Brezja - Melito, Ana Marija Brodnik s Senuš - Natalijo, Karolina Ban iz Vel. Brusnic -Domna, Helena Kastelic iz Stopič -Ivo, Marija Derganc iz Semiča -Luka, Mare Bratinič iz Metlike -Dejana, Slavka Smolič iz Artmanje vasi - Gregorja, Jožica Matkovič s Tanče Gore - Uroša, Albina Zidar s Senovega - Mojco, Julijana Vegel iz Kočarije - Martina, Jožica Kos iz Straže - Atena, Lidija Gligič s Tanče Gore - Tomaža, Marjetka Lekše iz Šentjerneja - Vesno, Anica Jakša iz Črešnjevca - Jano, Stanislava Zupančič iz Podturna - Luka, Lidija Skube s Košenic 155 - Jana in Tilena, Milena Pavlin iz Gotne vasi - Diano, Julijana Andrejčič iz Ulice Majde Šilc 9 - Polonco, Danijela Malič iz Ul. Slavka Gruma 56 - Anamarijo, Vesna Bratkovič iz Ulice Milke Sobar 15 - Anamarijo, Marija Povše iz Lamutove ulice 14 - Urško, Milojka Osterman iz Šmihela 50 - Nino, Marija Rajar iz Šegove ulice 3 - dečka. Čestitamo! Z VLAKOM V ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA - Slovenske železnice ponujajo vse sobote v oktobru privlačno in zanimivo novost: izlet z vlakom v Ljubljano na ogled živalskega vrta. Vozovnice bodo v ta namen cenejše, odrasli bodo imeli 50. odst. popust, otroci pa 75. odst. V Ljubljani bodo na železniški postaji čakali posebni avtobusi, ki bodo potnike odpeljali do živalskega vrta in potem nazaj (doplačilo 100 tolarjev za obe strani). Posebna ponudba velja predvsem za vrtce in osnovne šole iz vse Slovenije. O vseh podrobnostih lahko zveste na vaši železniški postaji. • Moder človek se izogiba obžalovanju. Svoje početje premisli že prej. (Epiharm) V SPOMIN JOŽETU PREŠERNU 1 28. 9. 1990 — 28. 9 1993 Prijatelji ZAHVALA V 44. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, svak, stric in boter MARTIN ŠAŠEK iz Gabrja 21 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Felicijanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: njegovi V SPOMIN 2. oktobra bo minilo 10 let, odkar je ugasnilo plemenito srce drage žene in mame JOŽICE GOSENCE z Radoviče 84 pri Metliki Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ste jo ohranili v lepem spominu. Vsi njeni V SPOMIN 30. septembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC KOSTELEC iz Rosalnic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, praded in stric KAROL KOCJAN iz Gor. Mokronoga Iskreno se zahvaljujemo za pomoč sosedom Pavlinovim in Bevčevim, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega očeta, starega očeta in pradeda ŽARKA MEŽNARŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in za spremstvo na zadnji poti, g. Gojku Jugu za ganljive besede slovesa in g. župniku za slovesen pogrebni obred. Hvala za vso toplino in skrb osebju ZD Metlika in Doma počitka iz Metlike. Hvala vsem, ki ste našega očeta spoštovali. Naj nam ostane v lepem spominu. Vsi njegovi 29.septembra bo minilo žalostno leto, od kar sem ostal brez tebe, draga Toni. Ne solze, ne bolečine v srcu te ne obudijo. Najlepše se zahvaljujem vsem, ki obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: mož Jože iz Vavte vasi 18 pri Novem mestu ANTONIJI AJDIČ moji dragi, zlati ženi V SPOMIN HBbIIHHI iz Drame 5 pri Šentjerneju Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče. Prisrčna hvala osebju Pljučnega oddelka Bolnice Novo mesto, g. kaplanu za molitev in opravljen obred ter predstavniku Društva upoko- V 82. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric Vsi njegovi ANTON JAKOBE ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojno mamo pospremili na zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Hvala vsem za podarjene vence, sveče in sv. maše.vPosebno se zahvaljujemo zdravnici Slavici in patronažni sestri Jožici iz Šentjerneja za nego in pomoč, ki sta jo nudili naši mami v času bolezni, g. kaplanu za obiske na domu in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica MARIJA MRAMOR roj. Ravšelj iz Ostroga 22 ZAHVALA DOLENJSKI UST portret te (/n tedna Vida Fritz So lake in drugačne uradnice. Vida Fritz je ena izmed drugačnih. Je referentka za kulturo in šport v krški občini, po čemer bi sicer lahko sklepati, da prelaga in ureja papirne zadeve. Živi v Krškem in ljubi kulturo, zato ji marsikatera papirna stvar zleze pod kožo in zanjo dela vse drugače kot kakšen uradniški birokrat. Na kulturnem področju se vedno kaj dogaja. Obiskovalci vidijo samo končni rezultat pripravljenega kulturnega dogodka, tisto, kur se plete prej, ostaja ponavadi prikrito. Vida Fritz zelo dobro ve, koliko je ob vsaki prireditvi dela z organizacijo, povezovanjem in pripravami, dela, ki se nikjer ne vidi, dokler človek na kaj ne pozabi, ali ne naredi večje napake. Valvasorjev september v Krškem je s svojimi številnimi kulturnimi prireditvami privabil mnogo obiskovalcev. To je svojevrstna potrditev prepričanja, da mora biti uradnik marsikdaj tudi več kot birokrat. "Čuti se, da ljudje potrebujejo kulturo in to dokazuje, da program ni bil le sam sebi namen. Naš cilj, da razgibamo kulturno življenje v našem mestu-je tako dosežen," upa Fritzova. Sama loči med prireditvami, na katerih sodeluje uradno in med tistimi, na katerih lahko sede med gledalce, postane samo ena izmed njih. Zanimajo jo vsa področja umetnosti od slikarstva, književnosti do glasbe, kjer pa je, kot sama pravi, popoln analfabet in ji je zato še danes žal. Študirala je angleščino in primerjalno književnost ter kar 9 let delala kot upravnica krške knjižnice. Eno samo leto je zares delala kot knjižničarka in zdi se ji, da je bil to najbolj prešeren in človeški posel v njenem življenju. V mladih letih je tudi sama poskusila pisati, a je pozneje ugotovila, da je toliko lepega že napisano. Neka notranja potreba jo je gnala in jo še vedno priganja, da veliko bere in razmišlja o prebranem. “Zanimivo je, kako malo berejo ljudje, ki jih srečuješ in poznaš. To je velika škoda, saj morajo v svojem razmišljanju zaradi tega po nepotrebnem segati nazaj do praskupnosti in premlevati vse tisto, kar so drugi že pred njimi premleli! " pravi. Krška kultura je dolga leta živela s pomočjo sponzorjev, zato jo je začetek gospodarske krize še toliko bolj udaril. Vida Fritz je kljub vsemu prepričana, da bomo še naprej doživljali le običajne padce in vzpone posameznih dejavnosti, medtem ko kultura kljub slabim ■ časom ne bo propadla. V svoje dolgoletnem delu na področju kulture je spoznala, da je pri teh stavreh vendarle največ odvisno od volje ljudi. Zaveda pa se, da , brez denarja tudi tu ne gre in da je . po svoje celo prav, če ima kultura svojo ceno. Sama se zavzema, da bi v vsaki občini imeli določene nosilce kulture, ki bi delovali kot organizatorji in bi povezovali posameznike. Fritzova jez veseljem ugotovila, tudi ob letošnjih prireditvah v 'spomin na 300. obletnico Valvasorjeve smrti, da se Slovenci spet vračamo h kulturi, da smo spet pripravljeni delati in sodelovati, da povprašujemo po prireditvah in se le/x) odzivamo na njih. Morda je to znak, da so najhujši časi za našo kulturo mimo. In če so, jih je Vida Fritz s svojim prepričanjem, da mora narediti kaj več kot samo uradovati, gotovo pomagala prebroditi. B. DUŠIČ-GORNIK Ameriški astronavt dc Roland V Sega izvira iz Loškega potoka V pismih njegov oče zagotavlja, da bo kmalu prišel v rojstni kraj, še prej pa bo odletel v vesolje Vest, ki sojo pred nedavnim objavili ameriški časopisi, da je član vesoljske ekipe tudi potomec Slovencev - nekaj malega je pricurljalo tudi v naš tisk - je pri Potočanih zbudila izjemno zanimanje pa tudi ugibanja, kdo so njegovi predniki, kajti priimek Šega je zelo razširjen v Loškem potoku. Po teh sledeh smo našli bratranca astronavtovega očeta Rudija Rusa, ki živi v Loškem potoku, in nam je natančno opisal sorodstvene vezi. Ded astronavta Karol Šega, po domače Zevnikarjev iz Šegove vasi, sedaj št. 2, seje sredi prvega desetletja tega stoletja vrnil iz Amerike in se zagledal v tedaj komaj 16 let staro Marijo Rus, po domače Miklavavo iz Travnika 56. Vzela sta se nekako 1907. leta in prvi otrok se jima je rodil v l.oškem potoku. Kmalu po rojstvu otroka pa sta oba odšla v Ameriko, kjer so se jima rodili še trije sinovi in hči, med njimi John, oče astronavta. Z leti so bile sorodstvene vezi vse bolj medle, kljub temu daje iz družine Rusovih odšlo v Ameriko kar pet ot- rok. Letošnjo pomlad pa so se oglasili potomci Rusovih, ki so nekje našli naslov, in njihovo pismo je prišlo v roke sestri astronavtove babice Pavle, najmlajše v družini iz tiste generacije, ki danes živi v Ljubljani. Vezi z družino Šega so prav tako navezali letos spomladi po smrti brata astronavtove babice, Rudolfa Rusa iz Travnika 63. Prvi seje oglasil John Šega, oče astronavta, ki pravi v svojih pismih, da nihče iz rodbine Šega ne zna slovensko, le to je vedel, da njegov rod izhaja iz Jugoslavije. Šele zadnje leto je ugotovil, da je celo iz samostojne Slovenije in iz Loškega potoka. Dr. Ronald Šega je star 41 let in je visok oficir ameriškega letalstva, je magister fizike, doktor elektrotehnike, znanstvenik, kije v strokovni ameriški literaturi objavil že prek 50 del. Tudi njegova žena Bonni ima doktorski naslov. Oktobra letos, torej kmalu, bo s Space shuttle poletel v vesolje. ALBIN KOŠMERL OTVORITEV SALONA VOZIL ŠKODA V Novotehninem prodajno servisnem centru v Trebnjem bo v četrtek, 30. 9.1993,ob 12. uri otvoritev salona vozil ŠKODA. V novourejenih prostorih si boste lahko ogledali in izbrali različne modele vozil, med drugimi: - FAVORIT LX 908.383,00 SIT - FAVORIT GLX 955.878,00 SIT - FORMAN LX 1.028.019,00 SIT - PICK — UP 1.069.354,00 SIT (Navedene cene vozil vključujejo PD). Kvalitetna ponudba z različnimi možnimi načini plačila in dobavo po sistemu »PLAČAJ — ODPELJI«, široka servisna mreža in stalna oskrba z originalnimi rezervnimi deli vam zagotavlja varčen nakup in trajno uporabo kupljenega vozila. Vsi kupci, ki bodo do 23. decembra kupili enega od avtomobilov iz prodajnega programa NOVOTEHNE AVTOMOBILI, pa bodo sodelovali tudi v nagradnem žrebanju avtomobila CITROEN AX. Vabljeni! INFORMACIJE: - PRODAJNO SERVISNI CENTER Trebnje, tel.: 068/44-025, - AVTOSALON Novo mesto, tel.: 068/322-066. ZVEZDA JE ROJENA - Dolgo vroče poletje z vrsto predtekmovanj za najlepšo Slovenko v letu 1993 je dobilo svoj epilog v soboto zvečer v portoroškem hotelu Metropol. Dvanajst finalistk je debelo uro navduševalo nabito dvorano občudovalcev in milijonski slovenski TV avditorij. Da brez Dolenjcev ni Slovencev, so dokazali tudi tokrat: edina dolenjska predstavnica, postavna in prikupna Katja Tomič iz Kočevja, Matjaž Tomlje iz firme Walter Wolf ki je zmagovalki poklonil športni avtomobil Alja spider, Lojze Kopina iz Laboda, ki je oblekel mišice za 2. izhod, in seveda poleg vašega poročevalca še nekaj dolenjskih poslovnežev, ki se v bodoče iz tega naslova nadejajo sodelovanja. In če smo nekoliko neskromni, lahko tudi zmagovalko majceno štejemo za “našo", saj se je 18-letna Postojnčanka Metka Albreht v finale uvrstila prav pri nas, v diskoteki Pacifik v Leskovcu pri Krškem. Na koncu so bili skoraj vsi zadovoljni, najbolj seveda zmagovalka, pa tudi Mariborčanka Tanja Krstič, prva spremljevalka in hkrati miss Casino Portorož in po izboru fotoreporterjev najbolj fotogenična kandidatka, pa tudi druga spremljevalka, prav tako Mariborčanka, Sergeja Heric. Vsa tri dekleta so bila bogato obdarjena z nagradami, vrednimi okoli 100 tisoč mark. (Besedilo in slika: MARKO KLINC) mammmmmmm studio sivita narodnozabavne glasbe tudia D in Dolenjskega lista M Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ELIZABETI PONIKVAR iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Vinska pesem - FANTJE IZPOD ROGLE 2(1) Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE 3 (8) Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA 4 (3) Ne hiti na Tahiti - ANS. HENČEK 5 (4) Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 6 (9) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 7 (5) Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA 8 (6) Glejte, že sonce zahaja - TINE LESJAK IN BORUT KLOBUČAR 9 (-) Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET 10 (7) Vse najboljše draga mati - ANS. VESNA 'ju Kje so bili generali, ko je bil Janša na Roški? - Direktorju davčne delajo šušmarji Če si odrežeš prst, začni iskati zdravstveno knjižico! Eden izmed Revozovih delavcev trdi, da šefi niso povedali resnice o telefonskih govorilnicah v tem podjetju. “Govorilnici sta dve, ena ne dela že vsaj dve leti, druga pa je bila uporabna, dokler si niso šefi sposodili linije in jo napeljali v pisarne. Takrat so rekli, dajo bodo vrnili, pa ni nič od tega.” Pisma naših bralcev večkrat razburijo to ali ono stran javnosti. R. G. iz Rcgrče vasi so pošteno ujezile besede generalov, ki so kritizirali ministra Janšo, čeprav ga po njenem mnenju vsi skupaj ne odtehtajo. “Naj se ne vmešavajo in ne smešijo, ker zgodovina ve, kako so se borili. Če bi se prav, se Slovenija leta 1945 ne bi priključila Jugoslaviji,” je razmišljala in še vprašala, kje so bili takrat, ko je bil Janša na Roški. I. J. iz Črnomlja se nič več ne čudi, da v naši državi ni nobenega reda. Nič posebnega ni, če hiša šefa davčne uprave dobiva prizidek, vendar je zanimivo, da tudi pri tako odgovorni osebi delajo “šušmarji”. Naš bralec trdi, da nekatere osebno pozna in zato dobro ve, da delo opravljajo na črno. Zaradi tega se sprašuje, kakšno obrtniško in davčno politiko vodi naša država in njeni pooblaščeni uslužbenci. Hab, tukaj DOLENJSKI UST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Miro iz Novega mesta priporoča nekaterim svojim someščanom, naj odpotujejo v Ljubljano in si tam ogledajo, kaj je to modra cona, kakšen nadzor mora biti nad prometom in kakšni naj bodo parkirni lističi. Spomnil je, da so predstavniki občine centru mesta hkrati z garažno hišo obljubljali tudi boljšo ureditev prometa. Garaže so nared, reda pa nikjer. Na dežurnem telefonu se zdaj že tretji teden odvija dvoboj med gospo z Dvora in delavcem v sprejemni službi bolnišnice v Novem mestu. Zadnjič je ta gospod zaključil razpravo z izjavo o sitem volku in celi kozi. Naša gospa z Dvora, kije v bolnišnico pripeljala fanta z odžaganim prstom, se s tem ne strinja. “Ne rečem, da moraš knjižico imeti, če si naročen za sprejem v bolnišnico, toda ob nezgodi bi morali pokazati malo človeškosti. Zanima me, ali drugi ob nesreči najprej pomislijo na knjižico, • Pripombe na rovaš Zavarovalnice Triglav, ki jih je prejšnjič povedal T. K. iz Novega mesta, so se ob natančnejšem preverjanju izkazale kot precej za lase privlečena zgodba. Zato bodo v Triglavu veseli, če se bo T. K. oglasil pri njih in jim povedal, kaj ga teži glede tiste “odškodnine za vozilo” in glede zavarovalništva v Novem mestu na splošno. Triglav bo v slogu zanesljive zavarovalniške hiše ustregel tudi njegovim pričakovanjem, seveda če bo za to stvarna podlaga. jaz namreč tega nisem sposobna!” je dejala. Silva Olujič iz Vinice pri Šmurjeti je preko naše rubrike želela pohvaliti novomeškega župana Francija Koncilijo, ker je zelo pozoren do malih ljudi. Te dni je osebno obiskal njeno 90-letno mamo, ji čestital in prinesel rože. Posnemanja vredna gesta! In za konec še tajno sporočilo bralki, ki prebira vremensko napoved v našem časopisu in se o njej prereka s svojo prijateljico. Sporočamo ji, da napoved velja za bližnji konec tedna, se pravi, od četrtka do do nedelje. Pa veliko lepih napovedi! B. D.-G. KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala psihologinja. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Št. telefona je 44-293. Predlog za prihodnji teden: Lepote Slovenije • KVINTET KUPON ŠT. 38- 11MEIJARSKI INSTR. '»S Glasujem za:.. Moj naslov:.... Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Velika nagradna igra za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Avto ŠKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad! Ce še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dolenjske družine, s plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stari naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra. Glavna nagrada: avto ŠKODA FAVORIT GLX S kasko zavarovanjem (Novotehna, zavarovalnica Triglav in Dolenjski list) Druge nagrade: * vrednostni bon V višini 100.000 tolarjev (trgovina talnih oblog PCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto) * predsoba Alples * vikend paket za dve osebi (turistična agencija Mana iz Novega mesta) Zu naštete lepe nagrade se hudo potegovali vsi naročniki, samo med novimi pa bo izžreban dobitnik * pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (Pionir Keramika Novo mesto) Spisek nagrad ni dokončen, do žrebanja je še daleč! Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad! -------------------------------------------N' Kiji Vvuijhi mmiMiir vakuusi "oJEž? **/niG* NAROČILNICA Naročam Dolenjski list na naslov: Priimek in ime:____________________________ Ulica in hišna številka: ._ _______________ Poštna številka in kraj:______________ Št. osebne izkaznice: ........... Naročilnico pošljite na naslov. DOLENJSKI UST, 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 24 -------------------------------------------------------------------------------- NOVOTEHNA IrSOlsjlršvOnij^] // keramika novo mesto d.d. trgovina talnih oblog turistična tjencija PCP PUREBER d.o.o.’ Novo mesto • FAX 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča! Tel.: 068/322-337 int. 220