Politični ogled Državni zbor stopi menda še le dne 9. t. ra. skupaj. Med tem bodo delegacije v Budapešti končale svoje delo. Deželni zbori. V vseh deželnih zborih, ki so sedaj med Božičem in Novim letom zborovali, so se tožili zaradi slabega denaniega stanja.' Največ stancjo šole, pri katerih ima dežela in občina le malo govoriti, nositi pa vse stroške. Nekateri poslanci so zahtevali, da prevzame večino stroškov za šolo država, Volilna dolžnost. Na Nižjem Avstrijskem je sklenil deželni zbor volilno dolžnost. otajerski deželni proračnn za 1. 1907 izkaznje skupne potrebe 27,528.585 K, pokritja pa 15.370.858 K. Primanjkljaj 12,157.728 K se bo pokril večinoma z deželnimi dokladami. Ta proračun je v primeri z onimi za tekoče leto za okroglo 1,150.000 K višji. Izmed posaineznih postavk omenimo: v šolske namene 11,750.063 K, v dobrodelne in zdravstvene namene 8.548.969 K, deželna kultara 2,486.122 K, deželna uprava 773.438 K, deželni gasilski zakladv 61.000 _K, za snovanje rajfajzenovk 12.980 K. Štajerski deželni zbor. V prvi seji dne 27. t. m. so slovenski poslanci stavili sledeče predloge ozir. vložili te-le interpelacije: Predlog poslancev Robiča, dr. Ploja, dr. Jurtele in tovarišev, da se še v tem zasedanju predloži deželnemu zborn načrt novega volilnega reda s splošno, enako in neposredno volilno pravico. Istotako se naj predloži nov deželnozborski red in pri razdelitvi volilnih okoliš se naj gleda na narodnostne meje. Poslanec Roškar zaradi ustanovitve slorenske kmetijske šole; dr. Hrašovec zaradi ustanovitve novih slovenskih podružnic nKmetijske družbe", ker so se doslej iz političnih razlogov opuščale; dr. Jankovič zaradi razdelitre podpor po mmah poškodovanih v političnem okraju Brežice, Roš, ker se je več nčiteljem odrekel dopust, ko so se hoteli vdeležiti čebelarskega poučnega tečaja v Ljubljani; Robič zaradi slabih zvez in prometnih razmer sploh na jnžni železnici. Nemški poslanci so stavili predlog, da se uvede volilna dolžnost. Vsak mora iti volit, sicer se kaznnje z denarno globo. V odseke so bili voljeni sledeči Slovenci: v finančni odsek: dr. Hrašovec in dr. Ploj; v občinski odsek: dr. Jnrtela. Slovenski škofje in Ijndstvo. Ko je bila v goaposki ?' jrnici sprememba volilne pravice na dnevnem redu, prihitela sta tndi slovenska škofa, mariborski dr. Napotoik in ljubJjauski dr. JegliS na Dnuaj, da sta glasovala za volilno pravico ter s tem pokazala svoje demokratično, Jjudstvu prijazno miš^enje. To si bo Ijudstro tudi zapomnilo, posebno ker vc, da je liberalna goppoda po niestih zahrbtno rovala proti temn, da se Ijndstvu da več pravice v politiki Prihodnje državnozborske volitve se bodo vršile v drugi polovici uieseca maja 1907. Koroški deželni zbor je povišal učiteljeni plače. To stori vsakokr&t pred državnozborskimi volitvami, da bt rajši agitirali za nem&ko-narodre kandidate. Slovenski ponianec Grafenauer jo to neroški vefini odkrito povedal. Deželni odbor in naši kmetje. Deželoi odbor štajerski priredi tudi letos vimčsrske tečaje, na katere vabi kmečke in viničarske fante s posebnim razglasom. Prošnje je vložiti do 1. januarja 1907. Mi smo dobili ta razglas 28. decembra 1906, izdan pa je 26. oktobra 1906. Mi \prašamo dežalni odbor, zakaj se nam ni prej doposlal ta razg!as? To Be pravi za norca imsti naše kinete, češ, izveš lahko, da je tečaj, foda prosiii ne moreš, ker je prepozno. Šesti avstrijski katoliški shod bo lctošnje leto. Pripravljalni odbor seje že sestavil. Hed katoliškimi strankami v Avstriji vlada razveseljivo gibanje. Rusija. Vlada je poostrila predpise glede^ na straženje mejo in na pregledovanje potnih listov. Židovjo in njihovi pristaši še vedno rnjejo po Rusiji ter povzročajo nemire. Francija. Dne 21. dec je predloMla viada zbornici zopet ntv zakon, ki določa, da izgube oni dabovniki pokojnino, ki brez dovoljenja vJade in brez vedenja občinskih predstojnikov izvršujejo bogoslužje. Župnišča in cerkve se vzamejo csrkvi ter izroče občiiiarn oziroma vladi. Več duhovnikov je že bilo kaznovanih, ker so brez dovoljenja Sapanov m»šavali. Boj prcti cerkvi vodita sedaj ministrrki predsednik Clemensean, ki je žid, in naučni minister Briand, ki je proteitant. Ni torej čnda, da stoje vsi židovski in liberalni listi ob strani teh dveh mož.