I leto n. — štev. 5.	GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
J KRŠKO, 5. marca 1949
Nas
Okrepimo odbore O F
s predanimi borci za socializem in pokažimo, da v njih ni mesta za špekulante in prikrite sovražnike ljudstva
Pripravimo se na volitve delegatov OF
Tehnične priprave s strani Okrajnega odbora OF so bile izvršene že pred enim tednom. Za politično izvedbo sedaj odgovarja nad 250 aktivistov. Poleg tega pa je še 8 odgovornih tovarišev za sektorje. Dejavnost fronte se je v tem času razgibala po vsem okraju. Predvolivni sestanki se vršijo ob večerih z večio ali manjšo udeležbo, kajcršna je pač zavednost dotičnih članov OF. Tako se je predvolivnega sestanka v Dobovi zadnjo nedeljo udeležilo le 5 članov. Nezainteresirani e za izvršitev nalog, ki jih je pred nas postavil IOOF Slovenije, so pokaizali tudi aktivisti v Brežicah in se izgovarjali na odgovornost organizacije zabavnega večera. A kljub temu so se prvi sestanki vršili že povprečno s 35odstotno udeležbo. Aktivno so se pokazali iz sektorja Brežice aktivisti v Čatežu, Jesenicah in Dol. Pirošici. Tudi na Senovškem sektorju so za vso politično pripravo na volitve prevzeli odgovornost tamkajšnji aktivisti.
S predvolivnimi sestanki bomo članstvo seznanili o uspehih in pomanjkljivosti dela fronte v času od zadnjih volitev OF. Pregledali bomo članstvo in razkrinkali ljudi, ki ne spadajo v organizacijo, da jim bodo člani sami odvzeli legitimacije in jih tako izločili iz naših vrst. Da bomo fronto očistili ljudi, ki spadajo povsod drugam, samo v Fronto ne, nam bo pomagalo to, da bbmo pritegnili v organizacijo še vse tiste, ki sedaj stojijo ob stra-
ni. Pritegnili bomo tiste, katere so prav ti karakterji, ki v organizacijo ne spadajo, odbijali.
Tako bomo predvolivni čas izkoristili za to, da organizacijo razširimo ih utrdimo. S pravilnim prikazovanjem ciljev in končnih rezultatov bo pomnožilo delo Fronte in s tem pripomoglo k izbiri kandidatov za volitev delegatov 6. marca 1949, na katerih bodo izvolili najboljše, najbolj predane in delovne tovariše za okrajne delegate, ki bodo kasneje prešli v sestav IOOF in plenuma.
Na predvolivnih sestankih sprejemajo člani OF nove obveznosti in tekmovanja. V Krškem je rajon II napovedal tekmovanje rajonu I. Prav tako se na teh sestankih sestavljajo protestne resolucije in pošiljajo svetu zunanjih ministrov v London, da se v mirovni pogodbi z Avstrijo upoštevajo utemeljene zahteve lin želje Koroških Slovencev, kakor tudi pravične želje nas Slovencev.
Poleg vsega političnega dela je za uspešno izvedbo zelo važno delo priprava točno spisanih volivnih imenikov. Dobro vodena kartoteka služi za osnovo takemu imeniku.
Vse delo naj služi za to, da bodo volivni rezultati res manifestativen dokaz enotnosti naših delovnih ljudi, dokaz nezlomljive volje in da smo kljub težavam pripravljeni storiti vse, da si bomo čimprej zgradili socializem.
Iz predvojnih sestankov OF
Zadnjega v mesecu februarju se je v Dolu KLO Šutna zvečer vršil prvi predvolivni sestanek OF. Sestanka se je udeležilo 34 članov. Pod ta odbor spadata vasi Dol in Brlog. Oba kraja sta izrazito partizanska, a je vendar zanimivo, da se je tega sestanka iz Brloga udeležil le en član OF, dočim pa se v Dolu redno udeležujejo vseh sestankov vsi člani.
Sam sekretar OF je podal poročilo o delu od zadnjih volitev. Posebnosti se v tem času ni izvršilo, ker kolikor je pač ljudi v mali raztreseni vasi, so bili v glavnem zaposleni s poljedelstvom in vinogradništvom. Med gospodarskim razgovorom in o razvoju zadružništva se je za kolektivizacijo prvi prijavil Kuhar Jože st., mali kmet, za njim pa so pritrjevali še ostali.
Ker ni bilo udeležbe iz Brloga, so se ak-
tivisti obvezali, da bodo sami održali sestanek pri njih in tudi poskrbeli za udeležbo na dan volitev.
Napovedali so tekmovanje vsem vaškim odborom OF, ki spadajo pod KLO Šutna in se obvezali, da bodo volitve izvedli do 9. ure dopoldne in da se bodo volitev vsi udeležili.
V krajevnem odboru OF Kladje pri Blanci je bila na prvem sestanku 100% udeležba, kar kaže veliko zanimanje za frontni sestanek tamkajšnjih članov OF. I Veliko razgibanost so pokazali člani OF j na sestanku v Artičah in so napovedali tekmovanje vsem odborom OF v okraju in sicer:
Kje bo lepše okrašeno volišče?
Kje bodo najprej zaključili volitve?
Kje bo udeležba 100%?
Praznik žena
8« marec
Četrto redno zasedanje
Okrajnega LO v Krškem
Dne 28. februarja 1949 se je vršilo v kinodvorani v Krškem četrto zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Krško. Pri tem je podal predsednik OILO tov. Colarič Alojz izčrpen gospodarsko-političen referat.
Trgovinski odsek eno n
Nato se je dotaknil uspehov, ki so jih dosegla naša zvezna, republiška in okrajna podjetja v okraju in število udarnikov, novatorjev in racionalizatorjev ter je prešel na trgovinski odsek, ki je ena naših najvažnejših poverjeništev, saj ima poleg odkupov tudi nalogo pravilne distribucije industrijskega blaga. V letu 1948. je bilo razdeljeno po garantirani preskrbi 339.912 metrov raznega blaga, 15.165 kom. raznih gotovih tekstilnih izdelkov, 64.122 parov nogavic ter 8,505.570 m sukanca. Za izven tržne potrebe je izdano 1822 m raznega blaga, 25 kom. odej. Isto tako je bilo razdeljeno po garantirani preskrbi 15.120 parov čevljev.
V vezani trgovini je bilo v letu 1948. prodanega raznega industrijskega blaga za 33,011.957 din. V trgovini po prosti prodaji pa je bilo prodanega raznega industrijskega blaga za 77,057.000 din.
Ako pogledamo gornje številke v materialu in denarni vrednosti, vidimo, da so bile razdeljene odnosno razprodane ogrom-| ne količine industrijskega blaga med naše j prebivalstvo. Prav gotovo je, da niso v dovolj ni meri gornje količine krile vseh potreb našega prebivalstva. Da pa je naš trgovinski oddelek, kakor sama poslovna zveza to blago delila večkrat preveč v centrih, dočim so naši oddaljeni kraji tega blaga prejemali mnogo manj ali ga pa sploh niso dobili dalj časa, kakor je še danes primer, da "v KLO Prušnja vas, niso še sedaj dobili niti po garantirani, niti po vezani ceni nobenega blaga. Potemtakem ! ni čudno, da ljudje godrnjajo. Da se je blago delilo in se še vedno deli po raznih , skritih kanalih, po protekcijah, kar je j vzrok, da je v našem trgovinskem aparatu I še nekaj starih trgovcev, ki se nikakor ne | morejo sprijazniti z novo socialistično trgovino. Ne rečem pa, da ni pri tem tudi nekaj krivde v samem Izvršnem odboru,
Naše 1'nance
i Nato je tov. Colarič govoril o delu poverjeništva za finance v letu 1948. ter je ugotovil, da je bilo pozitivno. Proračun izdatkov za leto 1948. je bil izvršen 99.05%,
I dohodkov pa 135%, torej je bil slednji pre-I sežen za 35%. Potem je govoril o prora-„čunu za leto 1949., ki se je povečal zaradi prevzema gotovih republiških profačun-j skih postavk. Komunalno poverjeništvo je svoje delo usmerilo za dvig lokalne proizvodnje, ki je bila do sedaj pri nas zanemarjena. Gozdarstvo, ki je važna gospodarska panoga se je odcepilo od kmetijskega odseka in postalo samostojni odsek. V lanskem letu ni doseglo dobrega
V uvodnih besedah je naglasil, kakšno je bilo leto 1948., prikazal je tudi ovire, ki nam jih je postavil na pot informbiro s svojimi članicami, da bi nam zavrl pot k izgradnji socializma. Kljub temu smo izpolnili plan 100%.
jvažnejših poverjeništev
ki ni kot celota posvečal distribuciji blaga potrebne pozornosti. Ta stvar mislim, da je sedaj odpravljena, kajti nobeden razdelilnik se ne sme napraviti brez predhodnega pregleda samega tajništva OLO. Da je ležalo blago mnogokrat v naših skladiščih po več tednov, je še posebej pripomniti, razni izgovori, da blago ne more dati iz skladišč, češ, da še nimajo cen itd., ne bodo smeli več držati. Kajti te stvari je treba signalizirati tudi zgoraj in krivce predati Kontrolni komisiji, zaradi zavlačevanja izstavljanja računov. Pri odkupih smo brez dvoma dosegli lepe uspehe, saj smo dosegli pri krompirju po planu 1,300.000 kg, odkupljenega je bilo pa 1,477.985 kg, torej smo presegli plan za 13 %.
Plan odkupa koruze 'je bil 273.000 kg, odkupljeno pa je bilo 341.038 kg, torej smo presegli plan za 24 %.
Pri odkupu živine je bil plan dosežen 100%, pri prašičih pa 77%. Čeravno smo dosegli v nekaterih primerih plan odkupa in ga tudi presegli, gre to na račun malih in srednjih kmetov, dočim večji kmetje svoji obveznosti niso zadostili. Pri tem je slab primer pri odkupu koruze KLO Se-nuše, ker so sicer pis-n koruze dosegli ic z malimi kmeti, dočim so večje kmete izpustili. Še slabši primer in najbolj karakterističen je KLO Sv. Peter, ki je pri odkupu prašičev izpustil velikega kmeta zaradi tega, ker je bil oddaljen in so na račun tega velikega kmeta obremenili manjše kmete, ki so bili v bližini Sv. Petra.
Taki in slični postopki naših KLO-jev jasno ne morejo pritegovati malih kmetov okoli sebe in na takšen način se ne more vršiti diferenciacija. Dokaj dober primer pri razrezu odkupov je KLO Dobova, kjer je pri oddaji koruze velikega kmeta obremenil 1000 kg, srednjega kmeta do 500 kg, malega kmeta do 150 kg.
so pozitivne
uspeha, saj je bil plan dosežen le 75%.
Meseca novembra 1948 se je pričelo z razrezan jem začasnega plana 1949 na gozdne posestnike, poleg tega pa so bile formirane komisije, ki so na terenu les odkazovale. Te komisije so delale po terenu tudi napake, da so odkapovale les brez posestnikov, brez novzočnosti lastnikov gozda, kar je vsekakor graje vredno. Tudi krajevni ljudski odbori so o tem vodili premalo brige, ker niso posestnike obveščali, ali sploh niso napravili razreza, kot je to primer Pišece, Ošterc in Prušnja vas. V tem je tudi krivda, da so komisije delale po svoje in ne po direktivah KLO.
Dne 23. februarja je poverjeništvo za prosveto sklicalo sejo članic AF2, ki so učiteljice, in ostalih,, na kateri smo se temeljito pogovorili o proslavi mednarodnega praznika demokratičnih žena 8. marca.
Da bi čim več žena zainteresirali za praznik žena, smo se pogovorile, da se bodo po vaseh vršila predavanja, v večjih krajih pa primerne prireditve (govor, deklamacije, kratki prizorčki, kjer bode nastopale žene s sodelovanjem pionirjev.
Za predavanja je prevzelo odgovornost učiteljstvo in so že razdelile odbore. V svojih referatih bodo ženam prikazale ves razvoj ženske organizacije v dobi kapitalizma in sedaj v borbi za izgradnjo socializma. Našim ženam bodo pojasnile, kako se razvija zadružništvo, kako smo pri nas pristopili k rešitvi tega vprašanja. S pravilnim prikazovanjem bodo žene razumele, kaj pomeni zadružništvo za nas in bodo gotovo one tiste, ki bodo vplivale na svoje sosede, da pristopijo v zadružništvo. Kako se bo zadružništvo razvijalo, zavisi mnogo od naših žen.
V	vseh odborih organizacije AF2 so žene postavile plane za čas pred 8. marcem, s katerim sedaj žene tekmujejo. V plane so v glavnem zasegle prostovoljno delo pri zadružnih domovih, razširitev in utrditev organizacije, razgibanost kulturno-prosvetnega dela, nove naročnice za
i Kmečko ženo, Našo ženo itd. Tako so žene v Kostanjevici izpolnile plan z 200 prostovoljnimi urami, pri zadružnem domu. Do 8. marca pa bodo napravile še 200' ur. 2ene 'iz Breganskega sela in Obrežja so v tem času obdarile starčke v Domu onemoglih, Mokrice s pecivom, sadjem in cigaretami.
V	večjih krajih in industrijskih centrih se bodo na dan 8. marca prodajale znamkice po 2 din, po ostalih krajih pa ves teden. Dolžnost odborov AF2 je, da bodo poskrbele, da se bodo znamkice prodajale v zadrugah, trafikah in drugih javnih lokalih ter med samimi članicami AF2 ter se po končani akciji denar poslal na okrajni odbor AF2 Krško.
Če pogledamo kako izgleda naša prosveta v okraju, vidimo naslednje: V našem okraju deluje 37 osnovnih šol, sedem sedemletk, tri nižje gimnazije in ena popolna gimnazija. V osnovnih šolah in v nižjih razredih sedemletk je všolanih 8088 učencev, v višjih razredih sedemletk je 377 učencev, na gimnazijah pa je 1202 dijakov.
Na osnovnih šolah poučuje 123 kvalificiranih učiteljev in 52 tečajnikov, torej nam manjka še 29 učiteljev. Ker šole niso dovoljno zasedene, se čuti precejšnja težava pri pouku, ker imamo primere, da
Potem je prešel na naše kmetijstvo, kjer je poudaril, da so zagotovljene potrebne investicije za zatiranje koloradskega hrošča in kaparja San Jose.
Ena izmed osnovnih težav naše socialistične graditve je nesorazmerje med tem-
nekateri učitelji poučujejo več razredov in to celodnevno. Na tem mestu moramo dati polno priznanje mlademu učitelju tečajniku tov. Petru Jankoviču, ki orje prosvetno ledino na novo ustanovljeni šoli pri Sv. Primožu, ki sam poučuje dnevno 85 učencev v vseh oddelkih, poleg tega sam vodi vaški izobraževalni tečaj, katerega poseča redno nad 40 mladincev in mladink. Sveti Primož je eno najtežjih učiteljskih mest v našem okraju. Nato je govoril o dijaških ustanovah, o domih igre in dela, o ljudsko-prosvetnem delu ter o naših knjižnicah.
pom razvoja industrije in kmečke proizvodnje. Ko že govorimo o pogojih, ki naj jih osigurava plan za leto 1949., moramo k temu dodati dejstvo, da se naši delavni kmetje vse bolj in bolj vključujejo v naše (Nadaljevanje na 2. strani)
Priznanje OLO mlademu učitelja — tečajnika
Obdelajmo vso zemljo skrbno in izpopolnjujmo noše obveznosti do delavskega razreda
Požrtvovalna borba rudarskega kolektiva Senovo za izpolnitev plana
Delovni kolektiv senovških rudarjev je dosegel letos v mesecu januarju pomembni uspeh na gospodarskem polju.. Mesečni plan proizvodnje je bil namreč dosežen in tudi presežen za 3,4%. V navedenih procentih ne smemo gledati samo suhoparnega števila, ampak si moramo predočiti mnoge težave in zapreke, katere je moral premostiti celotni delovni kolektiv, preden je izvojeval tako pomembni uspeh.
Mnogi, 'ki so v preteklem letu zasledovali razvoj premogovnika in zrli v izkazanih procentih nedoseganja plana samo gola števila in nič drugega, so zmajevali z glavami — češ, v tem obratu ni vse v redu. Kritični pogledi so padali na ves delovni kolektiv — delavstvo in vodstvo, ka-kakor tudi na sindikalno podružnico. Redki pa so bili oni, kateri so se temeljiteje poglobili v delovanje in ustvarjanje na senovškem rudniku ter zasledovali naporno borbo, ki jo je vodil kolektiv z divjimi elementi podzemlja.
V preteklem letu so se v jami še prav krepko občutile posledice roparskega načina odkopavanja premoga — »črnega diamanta« v času okupatorjeve nadoblasti ter rudarsko nestrokovnjaškega odkopavanja takoj po osvoboditvi. Skozi večji del preteklega leta so morali rudarji in tehnično vodstvo popravljati napake, ki so bile napravljene pri prej omenjenem načinu rudarjenja. Dnevno je bilo potrebno dan in noč zoperstavljati se in uničevati ogenj, kateri je s Svojo obsežnostjo grozil z zaprtjem in onemogočanjem celih jamskih oddelkov. In ljudje, kakršni so »jamski ljudje«, se niso umikali pekočemu dimu, dušečemu plinu in neznosni vročini, ampak so vztrajno napredovali proti svojemu na-
sprotniku in ga iz dneva v dan omejevali in uničevali.
In kakšen je bil rezultat te naporne in požrtvovalne borbe rudarjev in tehničnega vodstva?
Vsekakor uspeh ni izostal! Težko priborjeno zmago predstavlja ravno uspešna proizvodnja v januarju letos ter deloma tudi že v decembru preteklega leta.
Ko omenjamo uspelo proizvodnjo, bi bilo napačno, če ne bi posvetili posebne paž-nje brigadi, katera dela v jamskem oddelku Dol. Delovni polet, s katerim dela 42 članov brigade, t. j. brigadirjev, je vzor, in pobuda mnogim ostalim delovnim skupinam. Da bo mladina, katera je zaposlena pri jamskih delih, lahko pokazala svojo delavoljnost in zmožnost samostojnosti pri najtežjih delih, je bila formirana nova mladinska številka, ki je začela z delom 1. februarja in to na pripravi v premogu.
Za uspešnost proizvodnje stoji kolektiv pred problemom maloštevilnosti, t. j. pred problemom pomanjkanja delovne sile. Potrebno je namreč upoštevati, da v rudarstvu ne moremo in ne smemo misliti samo na danes, ampak, da moramo biti pripravljeni tudi na jutrišnji dan. Zaradi tega je polna obložitev na investicijskih, t. j. na pripravljalnih delih ravno tako j važna, kot na deloviščih na premogu. Tozadevno je postavljena pred upravo rud- j nika odgovorna in važna naloga: preskrbeti zadostno število delovne sile!
Če bode ves delovni kolektiv premogovnika nadaljeval delo z enakim elanom, kakršnega je izkazoval do sedaj, bodimo uverjeni, da se bo uspeh iz meseca januarja ponavljal tudi v ostalih mesecih in da bo v tretjem letu petletke izvojevana velika zmaga senovških rudarjev!	1
(Nadaljevanje s L strani) skupne napore z rekonstrukcijo kmetijstva in da se je ta delavni elan močno razširil v našem okraju. To nam je dober dokaz, da kmetje vedno bolj in bolj spoznavajo, da bo izgradnja socializma odpravila dosedanjo zaostalost v kmetijski proizvodnji in izboljšala pogoje velikega razmaha kmetijskega gospodarstva. Ravno v tem pa je tu spoznanje, da se je v letu 1948. in sedaj tudi v tem letu sprostila tako velika zadružna misel in dejavnost na vasi.
Doseženi uspehi v letu 1948. na gradnji zadružnih domov, katerih je gotovih sedem, v gradnji 16, so nam dokaz, da so v glavnem odstranjena strašila na vasi o skupnih kotlih, odvzemu zemlje in podobno povsod tam, kjer so znali pravilno pojasniti ljudem pomen zadružništva in zadružnih domov ter s prepričevanjem vključiti v delo. Da so naši kmetje pravilno razumeli potrebo zadružnega doma, nam govori o tem preko 2,647.500 din v vrednosti prostovoljnega dela, 83 odlikovancev z zlatimi, srebrnimi in bronastimi značkami ter skupna materialna vrednost ustvarjenega dela iz lokalnih virov, v znesku okrog 4 in pol milijona dinarjev. Rezultat razširjenja zadružne misli je, da
letos v večini KLO-jih zahtevajo gradnjo I zadružnega doma, čeprav tam v letošnjem ! letu niso bili predvideni. To so KLO-ji j Skopice, Poklek, Stara vas (Bizeljsko) itd.
I Od koder prihajajo 'kmetje sami na okraj s prošnjo, da bi se z gradnjo zadružnega doma pohitelo, sami pa že pripravljajo material. Naša naloga kot okrajnih odposlancev je, da pravilno usmerjamo to razpoloženje kmetov in jim pomagamo. V Sv. Petru so znali precej dobro izkoristiti zimo, ter so že januarja spravili zadružni dom pod streho. Tudi v Pečicah je sličen primer in so vsi izgledi, da bo gospodarski del zadružnega doma že kmalu sposoben za uporabo. Imamo pa še tudi druga gradili-šča, kakor Kostanjevica, Artiče itd., kjer gradnja lepo napreduje. Ta delavnost naših kmetov nam je dokaz, da se tudi naš kmet, čeprav bolj počasi spreminja v novega človeka — človeka naše nove socialistične izgradnje, ki vlaga vse svoje napore za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. To je tudi najboljši dokaz vsem našim klevetnikom. Nato je govoril o izkoriščevalcih j in špekulantih, katerih je bilo 11 kaznova- j nih. Nadaljeval je: Mislim, da bo prav, da j si nekako ogledamo kaj je do sedaj na- ; rejenega v pogledu kmetijstva in zadruž-' ništva.
Zadružništvo je najboljše sredstvo za izboljšanje življenja kmetov, za gospodarski, politični in kulturni d< ig naše vasi sploh
Zadružništvo se je na podeželju močno razmahnilo. Od prejšnjih štirih Naproz, smo v letu 1948. razširili zadružno mrežo na 50 kmetijskih zadrug z različnimi odseki in s 60 posvetovalnicami. Sedaj je organiziranih pri kmetijskih zadrugah 18 poljedelskih odsekov, 22 živinorejskih, 42 vinogradniških, sadjarskih, 32 gozdarskih, 24 kreditnih in 8 obrtniških odsekov ter 2 kovaški in 1 krojaška delavnica. V vseh teh zadrugah je včlanjenih 10.897 zadružnikov. Glavna slabost dosedanjega dela teh KZ je, da so nosile ime le na papirju, pečale pa so se v glavnem le s trgovino, ki pa je bila tudi v mnogih primerih slabo vodena, kakor nepravilna distribucija blaga, slab odnos do zadružnikov, počasnost v delu, ponekod celo malverzacije in tako dalje. Tudi odseki KZ v glavnem so le na papirju. Zato je ena izmed naših važnih nalog, da zaktiviziramo sleherni odsek.
Poleg teh slabosti pa moramo na drugi strani ugotoviti dejstvo, da se je že lansko leto pristopilo k ustanavljanju zadružnih ekonomij, katerih je do sedaj v našem dkraju 8 s skupno površino 139 ha. Na teh ekonomijah imamo 98 glav goveje živine, 8 konj in 23 prašičev. Te številke nam povedo, da je pri nas velika potreba po nabavi živine, posebno še vprežne, ako hočemo, da bo zemlja pravočasno in čim boljše obdelana. V te ekonomije so se Vključili tudi kmetje, kakor n. pr. v Sv.
Petru, v Stari vasi itd. Tudi nadalje bomo morali pokreniti vse, da se bo zadružna misel v naše kmetijstvo še bolj razgibala, da bomo iz dosedanje zaostalosti dvignili kmetijstvo na čim večjo višino, s čemer bomo dvignili produkcijo in s tem izboljšali življenjske pogoje vsega delovnega ljudstva.
Vemo da je med nami še nekaj ljudi, ki bi hoteli iz osebnega koristolovstva zavirati naš zadružni razvoj. Naša dolžnost pa je, da takšne tipe javno razkrinkamo in jih poženemo iz upravnih odborov KZ in ostalih ustanov in organizacij, kamor se jim je posrečilo vriniti in delati zmedo. Imamo tudi primere, ko je tem tipom uspelo preprečiti izvolitev v upravni odbor tovariša, ki se trenutno nahaja na zadružnem tečaju, samo zato, ker se bojijo njihove delavne razgibanosti. V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da je razpoloženje : za KOZ precejšnje in imamo precej kme-| tov v okraju, ki so pripravljeni stopiti v KOZ. To nam dokazujejo dosedanje diskusije in razgovori med kmeti. Posamezni kmeti sami prihajajo na okraj in prosijo ; i za navodila, kako bi ustanovili KOZ. Na-I ša velika napaka je v tem, da nismo znal:
| našim kmetom obrazložiti bistva KOZ od j najnižjega do na j višjega tipa, pomen teh j zadrug in kakšno korist bodo imeli naši i kmetje, ko se bodo vključili v KOZ. Na ! drugi strani pa je bila naša slabost, da nismo znali razkrinkati razne kapitalistične
Otvoritev frontnih kotičkov
v predvolivni kampanji
V predvolivni kampanji je bilo do sedaj ot-vorjenih pet frontnih kotičkov, kateri so prejeli potom okrajnega OF odbora radio aparate. Najlepše je urejen frontni kotiček v Sevnici, kjer je bila otvoritev dne 17. februarja. Kotiček se nahaja v hiši, ki je v sredini trga. Zanj so nabavili brošure in knjige gosnodarsko-političnega značaja, poleg tega je kotiček oskrbljen z dnevnim časopisjem in revijami. Naročili so radioaparat, katerega je preskrbel okrajni odbor OF.
Kotiček je dnevno odprt v večernih urah za člane OF in drugih množičnih organizacij. OF odbor nadzoruje delo v kotičku in je določil tovariše, ki bodo dnevno vršili dežurstvo.
Kotiček se bo izpopolnjeval v vsem po-
trebnem. Za ureditev kotička so prispevale skoraj vse sindikalne podružnice, kakor tudi uprave nekaterih podjetij, ki so imele razumevanje za to važno kulturnoprosvetno in politično gospodarstvo ustanove.
Tov predsednik KLO nam je pomagal z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Otvoritvi so prisostvovali člani OF odbora, zastopniki ljudske oblasti in drugih množičnih frontov-skih organizacij.
Medtem ko se v drugih krajih ot var j a jo frontni kotički, se v mestu Krško od ustanovitve OF pa do danes ni našel primeren prostor, kjer bi OF odbor vršil administrativne posle. Zaradi tega se zgodi, da novo-došli člani OF ostanejo dalj časa nevklju-čni v organizacijo.
Posvetimo vso skrb
vzgo.i strokovnih kadrov
Proračunska razprava ljudske skupščine FLRJ je nakazala, da bo potrebno v letu 1949 vključiti v produkcijo preko 25.000 mladih ljudi. Skrb naših uprav za delovno silo in.množičnih organizacij mora biti v letošnjem letu v prvi vrsti usmerjena, da ne bo nobenega mladinca starega izpod 25 let, da bi ne bil vključen v produkcijo kot
izvršili. Vse množične organizacije in vodstva osnovnih in ostalih šol so dolžna, da priskočijo na pomoč, ker učitelj kot vzgojitelj naše šolske mladine pozna v dušo vsakega mladinca in pozna tudi njegovo nagnjenje do gotovega poklica. Vsak ljudski vzgojitelj naše mladine si bo štel v 1 čast, da s pravilnim propagandnim delom
Volitve OF
naj bodo dokaz enotnosti delavskega razreda ter vseh delovnih množic v borbi za socializem
učenec v šoli ali gospodarstvu odn. kot delavec v produkciji. Pri tem bodo'morale uprave v tesnem sodelovanju mladinskih organizacij zrevolucionirati našo mladino, da bo mobilizacija zajela slehernega mladinca na vasi in mu prikazati o nujnosti sodelovanja pri izvajanju Sletnega plana.
K temu delu moramo pristopiti z vso resnostjo, da bomo svoje naloge res uspešno
špekulantske elemente, ki si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi zadušili zadružno misel med našimi kmeti. Sami se moramo temeljito poučiti o prednosti KOZ, potem bomo znali že v kali zatreti vsako podtalno rovarjenje proti ustanavljanju KOZ in pomagati delovnim kmetom pri spoznavanju pomena KOZ. Na noben način pa ne smemo ustanavljanje KOZ ša-blonizirati, ker bi s tem mnogo več škodili kakor pa koristili.
Na terenu postavljajo vprašanje, kakšne so KOZ nižjega tipa. V te zadruge ne da kmet zemlje kot delež, pač pa jo da v najem KZ, ob koncu pa se mu izplača po njegovemu delu v naravi, določi se denar j za popravilo gospodarskega orodja in za j razširitev zadružnega gospodarstva in nato se izplača kmetom 15 do 30% na njihovo j zemljo in inventar, ki ga je .prinesel s se- j boj v zadrugo. Takšna oblika KOZ je kmetu popolnoma dostopna in ne bi bilo j potrebno mnogo razpravljati o tem vpra- | šanju, ako bi znali kmetu to stvar pravilno pojasniti. Razumljivo je, da se ne bi moglo dovolj izboljšati stanje malih kmetov in kočarjev, ako bi se samo oni vključili v KOZ. Potrebno je, da se vključijo tudi srednji in veliki kmetje, ki pa bodo imeli tudi večje koristi, ker je s kolektivno obdelavo mnogo večji donos kot pa z individualnim gospodarstvom, čeprav ima vse stroje na razpolago, a mu primanjkuje delovne sile.
To so stvari, o katerih moramo dnevno govoriti našim kmetom na terenu, da bodo razumeli pravilnost poti, po kateri gremo ( v socialistično izgraditev naše dežele. ■—• ; Trdno združeni in enotni v naši OF, na . čelu s KP, bomo uresničili stoletne želje našega delovnega ljudstva.
iz zas»dania OLO ie 6»Ta odposlana svetu namestnikov zunanjih min strov v Londonu sledeča resolucija
SVETU NAMESTNIKOV ZUNANJIH j MINISTROV	i
V LONDONU j
Člani Okrajnega ljudskega odbora Kr- ; ško, zbrani na rednem zasedanju čutimo i za svojo dolžnost, posebej še za to. ker je .j večina od nas sodelovala v borbi proti Hit- . lerjevemu fašizmu, da ob priliki, ko se i odloča o vprašanju Slovenske Koroške v zvezi z mirovno pogodbo z Avstrijo, Vas opozarjamo kakor tudi vso demokratično . javnost, da je osvoboditev Slovenske Ko- i roške stvar izpolnitve tistih idej, za ka- ■ tere so jugoslovanski narodi doprinesli s tisočerimi žrtvami.
Odločno zahtevamo in poudarjamo, da je edina pravična rešitev priključitev Slo- j venske Koroške k Jugoslaviji, da se v mi- j rovni pogodbi z Avstrijo upoštevajo tite- ! melj ene zahteve in želje koroškega ljud- j stva kakor tudi delegacije Federativne j ljudske republike Jugoslavije.
pomaga graditi nove strokovne kadre, ljudi novega družbenega reda, ki gradijo s svojim trudom in znanjem svojo socialistično domovino.
Rudarstvo in težka industrija kliče vedno novih ljudi, herojev dela, borcev za plan in lepše življenje delovnih ljudi. Naši rudniki v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Velenju, Senovem potrebujejo večje število učencev in mladih delavcev, kateri se bodo specializirali za kvalificirane rudarske delavce in strokovnjake. Tudi gradnje bodo prispevale znaten delež pri ustvarjanju petletnega načrta. Gradnje novih delavskih stanovanj, kakor tudi gradnje naših tovarn in hidrocentral, da ne pozabimo še novega Beograda in Gorice, ter še, mnogo drugih, bo sama gradbena industrija potrebovala večje število gradbenih učencev n. pr: Gradis, Pionir, Beton, Ogradi in Megradi.
V prvi vrsti moramo vključiti v uk socialno ogroženo mladino, otroke padlih borcev, talcev in žrtve fašističnega terorja. Dogaja se, da ravno otroci padlih borcev morajo služiti pri raznih velikih kmetih, kateri jih izkoriščajo. Ako bomo dopuščali še nadalje, da bodo socialno ogroženi otroci žrtev izkoriščanja od strani kulaških kapitalističnih elementov, ali ne bo v zasmeh njim, ki so svoja življenja darovali za boljše življenje svojih otrok. Ravno ti mladinci bodo uresničili vse tisto, za kar se niso njihovi starši in bratje branili žrtvovati svoje naj dražje.
Na terenu se pojavlja vedno eno in isto vprašanje, da hočejo starši svoje hčere dati kot krojaške in trgovske učenke, katere pa imajo možnost, da se izučijo drugega bolj važnega poklica, ki bo izenačil ženske z moškimi in bodo s svojim poklicem mnogo več pomagale kot pa s poklicem, ki sedaj ne pride do izraza. Ako pogledamo samo po naši republiki, opažamo, da se nahajajo v raznih podjetjih učenci ženskega spola, kateri so že ali bodo postali novi socialistični strokovnjaki. Med našimi udarniki, racionalizatorji in novatorji opažamo velik odstotek žensk, ki nočejo pod nobenim pogojem zaostajati za moškimi. V prvi Titovi petletki, ko gradimo težko industrijo, rabimo v prvi vrsti novih strokovnih moči v tovarnah težke industrije in v rudnikih, kakor tudi gradnje so osnovni predpogoji izvršitve petletnega načrta.
Na vaških sestankih naj bi se vprašanje kadrovske politike temeljito razpravljalo, prav tako naj bi to vprašanje, reševal vsak vaški aktiv mladinskih organizacij. S pravilnim političnim gledanjem na vasi bomo uspeli, da bomo iztFgali iz rok protiljudske duhovščine in ostalih reakcionarnih elementov ngšo mladino. Da bomo kos delu, ki stoji pred nami, moramo imeti nenehno pred očmi besede, ki so jih zapisali naši veliki možje Marx, Engels, Lenin, Stalin in Tito in jih s svojo revolucionarno borbo tudi izvršili.
Naša mladina bo uresničila to, za kar se bori delavski razred vsega sveta, ona bo zgradila nov družbeni red — socializem. Pometla bo z izkoriščevalci in reakcionar-sko kliko za vedno, in odpravila razredno neenakost.
Naša dolžnost pa je, da jo zrevolucioni-ramo in jo po stopinjah naše Komunističr ne partije na čelu z maršalom Titom povedemo v srečno bodočnost jugoslovanskih narodov.
Sindikalna podružnica JUGOTANIN-Sevnica ie rs svoiun ©ber em aberu m povedala
tekmovanje vsem oodietjem stroiil v Sloveniji
Vloga odkupov v izgradnji socializma in njih pomanjkljivosti
Sindikalna podružnica tovarne Jugotanin v Sevnici je razmeroma še mlada po svojem obstoju, saj je bila tovarna obnovljena šele 1947. leta, a je pokazala v tem času že mnogo lepih uspehov tako pri delu v obratu, kakor tudi pri delu v organizaciji sami. Na zadnjem občnem zboru je odbor tovarniške sindikalne podružnice pregledal rezultate, uspehe in neuspehe svojega dela tfer kritično pretehtal nekatere probleme in potežkoče, ki so se pojavljale tekom leta in ki jih bo moral novo izvoljeni odbor čim-prej odpraviti.
Iz poročil, ki so jih podali -osamezni referenti, je razvidno, da je podjetje ob vsestranskem sodelovanju sindikalne podružnice izpolnilo ter preseglo plan za leto 1948 s 119 odstotki, znižanje polne lastne cene pa je bilo doseženo s 27 odstotki. Tudi v januarju tega leta je podjetje že preseglo svoj mesečni plan za 10.5 odstotkov in ga bo gotovo preseglo tudi v februarju V dovolj ni meri je bilo preskrbljeno kadra, delo se je normiralo po posameznih sektorjih obratovanja. Razen planu, delu in obratovanju na je sindikalna podružnica posvečala največ pažnje izboljšanju življenjskega standarda svojih članov. Poskrbljeno je bilo za stanovanje delavcev v lastnih tovarniških stanovanjskih prostorih, ki imajo tudi majhne vrtiče, preko organizacije je podružnica nabavljala svojim članom obleko, obutev, drva, petrolej, cigarete in nekatere življenjske potrebščine kakor mleko itd., ustanovila se je lastna čevljarska delavnica, podružnica je nadalje skrbela za reden oddih svojih činov ter nagrade najboljšim, poskrbela je skupno z upravo za higijensko-zdravstvene zaščite delavstva ter za požarno-varnostne naprave v podjetju, posvečala je mnogo pažnje strokovni in po-litično-ideološki vzgoji svojega članstva. Posebno lepe uspehe pa je sindikalna podružnica dosegla na kulturno-prosvetnem polju.
Ustanovljen je bil »Rdeči kotiček«, prirejena lastna knjižnica, populariziralo se je naše dnevno, politično in strokovno časopisje; igralska družina podružnica je priredila 16 celovečernih odrskih predstav v Sevnici, Krškem, Senovem, Brežicah. Zagorju in Laškem ter razen tega sodelovala pri vseh ostalih kulturno-prosvetnih prič red'tvah v Sevnici. Nadalje je sindikalna podružnica krepko pomagala pri gradnji zadružnega doma v Boštanju, v Sevnici kakor tudi pri vseh ostalih prostovoljnih delih, saj izkazuje okoli 1000 prostovoljnih delavnih ur
ter razen tega še preko 25.000 din s oriene vrednosti dela.
Za vse svoje uspehe, ki so predvsem zasluge najboljših in najagilnejših članov podružnice in vsestranskega sodelovanja ter popolnega soglasja in razumevanja potreb med upravo in sindikalno podružnico in vsestranskega sodelovanja ter popolnega soglasja in razumevanja potreb med upravo in sindikalno podružnico, je bilo podjetje ob zaključku planskega leta nagrajeno z 20.000 dinarjev.
Z razrešitvijo stare uprave sindikalne podružnice je bil na občnem zboru izvoljen nov upravni odbor, ki je obljubil še vest-neje nadaljevati z zaoočetim delom in ki je v zagotovitev še večjih uspehov sindikalne podružnice Jugotanin-a v Sevnici, napovedal v imenu vsega podjetja celoletno tekmovanje tovrstnim tovarnam v Sloveniji ter se obvezal, da bo ta način dela odslej stalna oblika pri proizvodnji podjetja.
Tekmovanje je napovedano po sledečih točkah:
1.	Katero podjetje bo prej izpolnilo svoj lastni proizvodni plan po naslednjih pokazateljih: asortiment, količina, vrednost.
2.	Doseči plan znižanja polne lastne cene.
3.	Izpolnitev investicijskega plana.
4.	Iz"olnitev plana kadrov.
5.	Katero podjetje bo izvedlo čimboljšo delovno disciplino in doseglo čim manj neupravičenih izostankov od dela.
6.	Katero podjetje bo imelo največji in najširši razmah v kulturno-prosvetnem delu, kakor tudi v politični-ideološki izgradnji ter v strokovnem usposabljanju kadrov.
7.	Katero podjetje bo uvedlo najboljše higiensko-varnostne naprave ter čimbolj še požarnovarnostne naprave.
8.	Katero podjetje bo imelo najmanj nez-" god in obolenj.
9.	Katero podjetje bo najboljše uvedlo tehnične norme in na kolikih mestih.
10.	Katero podjetje bo imelo procentualno največ članov fizkulture in članov ljudske tehnike, ki se bodo aktivno udeleževali v eni izmed teh panog ter koliko bodo imeli samostojnih klubov oz. odsekov.
11.	Kateri delovni kolektiv bo štel več udarniških Ur na osebo.
K sklepu občnega zbora pa je bila z navdušenjem sprejeta pozdravna resolucija maršalu Titu ter CK-ju naše Partije.
Brez dvoma najvažnejše je vprašanje odkupov, katerim moramo posvečati veliko pažnje, če hočemo, da bodo slednji služili svojemu namenu. Z njimi zagotovi država blagovni fond, iz katerega preskrbuje naše delovno ljudstvo, čuvarnico naše neodvisnosti JA, našo industrijo s potrebnimi surovinami, izvoz, ki ima tudi svojo vlogo pri izgradnji naše industrije. Glede na to, da v izgradnji socializma nastajajo dve tendenci, zadobi odkup še vidnejšo in važnejšo vlogo. Prva tendenca se izraža v tem, da je porast industrijske proizvodnje čim dalje večji in druga v tem, da stalno narašča število nekmečkega prebivalstva, ki bo narastlo v teku prve petletke za čez en milijon delovnih moči, katere bo pritegnilo iz vasi. Te dve tedndenci zahtevata, da odkupi zagotavljajo čez dalje večji fond, ki bo zmožen zadostiti potrebam naraščajočega nekmečkega prebivalstva in potrebam po surovinah. Te dve tendenci vplivata tudi na kmečko proizvodnjo, t. j. na dvig hektarskega donosa, produktivnost dela na podlagi mehanizacije kmetijstva in prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu delu.
Na vedno večjo važnost odkupov vpliva tudi to, da naš petletni plan zagotavlja prebivalstvu vedno večjo kupno moč, kar pomeni, da se dviguje življenjski standard delovnega ljudstva. Vsi našteti faktorji zahtevajo torej, da je sistem odkupov postavljen na tako odgovornost in disciplino in da se tega sistema vsi organi držijo. Slednji morajo z odkupi preprečevati špekulacijo s pridelki, ker špekulacija škoduje sistemu enotnih cen in povzroča nezaupanje proizvajalca malega in srednjega kmeta do države.
Na terenu se marsikdaj delajo napake, ko gledajo odgovorni uslužbenci samo na tehnično plat odkupa, imajo pred očmi le številke, katere se morajo izpolniti, ne pa družbeno ekonomsko plat. S tem gledanjem povzročajo svojevrstne napake, kakor so to obremenjevanje malih kmetov, ki sicer po uredbi ne pridejo v poštev pri obvezni oddaji, a na drugi strani ne obremenijo v zadostni meri velikega kmeta. Takšen primer je bil v KLO Gorjane, kjer so obremenili za vino malega kmeta, ki je .pridelal le 6 hi vina, a kmetje,_ ki so ga pridelali nad 40 hi vina niso bili obremenjeni v zadostni meri. Seveda je tukaj izgovor, da so morali obremeniti vsakega,
tudi tiste, ki ne pridejo v poštev pri obvezni oddaji, da so tako izpolnili plan in niso samo ene preveč obremenili. Jasno j e, da bi plan izpolnili tudi brez tega, a so se najbrže bali izvajati diferenciacijo na vasi. Zavedali so se, da bodo mali in srednji kmetje, ki so povsod prvi, zadostili količini, ki se jim predpiše. Takšnih in podobnih nepravilnosti je na terenu dovolj in slednje moramo dnevno odpravljati, če hočemo, da bodo odkupi pravilni, t. j. da bode pri njih izvajanju gledano na družbeno ekonomsko plat.
Ker so naši odkupi namenjeni za zagotovitev preskrbe prebivalstva v mestu in industrije, je to znak, da imajo odkupi svojo politično ozadje. Z odkupi se utrjuje zveza med mestom in deželo, se zagotavlja trajna izmenjava med mestom in deželo. Z odkupi bomo dosegli, da se bo rešilo protislovje med mestom in vasjo, da bomo odpravili pregrajo, katero je zidalo že nekaj družbenih redov. Pri odkupih je zato potrebno čuvanje fondov, t. j. odkupljenih pridelkov ali pa industrijskega blaga in preprečiti se mora razsipavanje teh fondov. Na podlagi odkupov se sestavi distribucijski plan in slednji mora biti 100% izpolnjen, zato je potrebno polagati važnost na čuvanje fondov in preprečevanje razsipavanja istih nenačrtno brez dispozicije.
Zelo velika napaka osnovnih trgovinskih podjetij se ogleda v pošiljanju poročil, t. j. v evidenci. Odgovorni poslovodje še sedaj niso prišli do tega, da bi razumeli pomen evidence, brez katere ni socializma, kakor je rekel Lenin. Tukaj bo potrebno energičnih ukrepov napram - tistim, ki zavirajo evidenco. Ne sme se več dogajati to, da bi bila evidenca kjer koli takšna, da se ne bi mogel absolutno zanesti nanjo. Takšna je sedaj evidenca marsikje v Kmetozi in delno na okrajni odkupni upravi, za katero pa upamo, da se bo sedaj izboljšala, ko se je povrnil tovariš, ki je obiskoval tečaj v Ljubljani. Ne sme se več ponoviti to, da bi bil plan izpolnjen in se slednje ugotovi na podlagi odpreme a ne na podlagi evidence, ki izkazuje še veliko pod 100%. Tukaj se bomo vprašali za način, kako bi se to izboljšalo. Nič drugače kakor to, da se zahteva od vsakega trg. podjetja, ki je dolžno pošiljati poročila, brezpogojno redno poši-(Nadaljevanje na 4. strani)
Srednješolska
mladina greš
V	soboto 12. februarja se je vršila šolska konferenca organizacije Ljudske mladine gimnazije v Brežicah. Konferenci so prisostvovali poleg zastopnika CK L MS tudi ravnate B ftrmnazije in nekateri tov. profesorii.
Sektretar šolskega komiteja tov. Filipič Franc je podal poročilo o dosedanjem delu ter obrazložil načrt dela za II. polletje. Mladinska organizacija brežiške gimnazije je dosegla v prvem polletju lepe uspehe. Predvsem je posvetila glavno pažnjo svoji glavni nalogi učenju in kvaliteti znania. Pravilna povezava med vodstvom mladinske organizacije na šoli ter med ravnateljstvom in profesorskim zborom je omogočilo naglo u-krepanje ob slabih pojavih pri študiju. Obveznosti slabih dijakov ob prvi redovalni konferenci, o izboljšanju uspeha in pomoč boljših dijakov slabšim so bile važen faktor za celotni šolski uspeh, ki je ob koncu prvega polletja pokazali 80% pozitivnih dijakov.
V	svojem novem načrtu, ki ga je sprejela konferenca, je glavna obveznost dvig uspeha in kvalitete znanja. Toda poleg svoje osnovne naloge mladina ni pozabila na ostalo iz-venšolsko organizacijsko delo. Saj so bili tudi na ostalih področjih mladinskega dela doseženi lepi uspehi. V okviru mladinske organizacije gimnazije je dramska skupina Domskega kolektiva LMS dijaškega doma naštudirala Molierove »Scapinove zvijače«.
S to igro je uspešno gostovala v Cerkljah, Kostanjevici, Senovem in Brežicah. Mladinska univerza je v I. polletju priredila 6 predavanj. Agilna pa je radioamaterska skupina. Zelo delovni so tudi fizkulturniki, ki se vsi udejstvujejo v okviru SD Razlaga. V okviru načrta za politično ideološko vzgojo so preštudirali 6 tem, poleg tega pa je bilo tudi več političnih pregledov.
Načrt za drugo polletje predvideva predavanja za tretje in osmošolce v zvezi z usmerjanjem v poklice. Mladinska univerza bo imela 4 predavanja, a v poletne zvezne delovne akcije bo organizacija poslala najmanj 80 mladincev. Za svoje uspešno delo je bil aktiv pohvaljen od CK LMS, na okrajni konferenci LMS v Krškem pa je prejel knjižnico. Ob zaključku konference je govoril tudi tovariš ravnatelj Demšar, ki je poudaril važnost učenja in usposabljanja novih kadrov. Poudaril je vso pripravljenost in pomoč profesorskega zbora pri delu z mladinsko organizacijo kot doslej in pozval mladino na tekmovanje. Član biroja CK LMS tov. Lipo-
pridno tekmuje za ko n-tm
žič je podelil v imenu Okrajnega komiteja LMS Krško trem najboljšim mladincem VI. razreda knjižne nagrade VI. razred je namreč najboljši razred na zavodu in je dosegel ob I. polletju 100% uspeh.
Nato so bile volitve novega Šolskega komiteja in delegatov za okrajno konferenco.
Za delegata je bil iz voljČn tudi tov. Medle, skretar OK LMS Krško.
Po konferenci je dramska skupina Domskega kolektiva dijaškega doma predvajala igro: »Scapinove zvijače«.
Mladina brežiške gimnazije se zaveda važnosti izgradnje socializma v naši deželi. Z delom mladinske organizacije, z vztrajnim in kvalitetnim učenjem se bo najbolje pripravila na velik praznik Ljudske mladine Slovenije — IV kongres.
Pionirski odredi v časi fekmovan!a na čast IV. kongresu LMS
Na okrajni polletni pionirski konferenci smo pregledali uspehe dela pionirske organizacije. Konferenca je med drugimi sklepi sprejela tudii sklep, da se vsi odredi vključijo v tekmovanje na čast IV. kongresa LMS, ki bo 30. marca v LjubVani. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar okrajnega komiteta KPS Kovačič Slavko in sekretar Okrajnega komiteta LMS, oba sta obpubi-la, da bo Okrajni kemitet KPS in komitet mladine nagradil dva tiajboljša odreda, ki bosta pokazala največ uspehov v času tekmovanja. Poleg teh nagrad je pa tudi okrajni pionirski štab razpisal več nagrad. Ena prvih nagrad je radio-aparat.
Takoj po konferenci se je delo pionirskih odredov na terenu razživelo. Sedaj se je vključilo v tekmovanje 41 odredov, ki so tudi poslali svoje plane, ki jih hočejo ne samo doseči temveč tudi preseči.
V tekmovanju se je dosedaj najbolje izkazal pionirski odred Maršala Tita na Bučki, ki je tudi prvi napovedal tekmovanje vsem odredom v našem okraju. Do sedaj je dosegel odred 87 odstotkov učnih uspehov. Napravili so 320 preglednih grafikonov za učni uspeh. Učni obisk odreda so dvignili na 89 odstotkov in tako presegli plan za 6 odstotkov. Na novo so ustanovili dva štu-
dijska krožka zemljepisni, dva rec’tacijska, onirski konferenci prejel okrajno prehodno
šahovski in en računski krožek. Trikrat tedensko imajo pregled važnih dogodkov iz časopisja. Izvedli so zbor »Naša petletka«, kjer je sodelovalo 78 odstotkov pionirjev. Naučili so se pet novih pesmi, eno zborno recitacijo. Imeli so dve medčetni tekmo-
dajo, da so Titovi pionirji, hočejo dokazati, da so vredni, da nosi njihov odred ime maršala Tita. Oni brezmejno zaupajo našemu učitelju in voditelju maršalu Titu. kakor tudi naši slavni komunistični Partiji, ki skrbi res očetovsko za vzgojo in lepo življenje naših pionirjev.
Centralni komitet LMS je tudi pohvalil z odlokom št. 3. Titov odred na Bpčki. Tudi drugi odredi ne zaostajajo mnogo za odredom na Bučki. Tako je pionirski odred v Leskovcu izboljšal učni uspeh od 32 na 97 odstotkov. Učni obisk se je v sedemletki dvignil na 100 odstotkov.
V nižjih odredih je uspeh 95 odstotni. V učne krožke so vključeni vsi slabi učenci. Imajo več interesnih krožkov, ki zelo dobro delujejo. V modelarski krožek je vključenih 80 pionirjev. Ta krožek zelo požrtvovalno vodi tov. akademski slikar Stovi-ček. V risarskem krožku sodeluje 20 in šahovskem 80 pionirjev. Imajo baletno cku-pino, ki jo vodi tov. Pirc Leopold. Nabavili so si za svoj denar 15 lutk, še ta mesec bodo imeli izgotovljen lutkovni oder in bo-j do takoj nato pričeli s prireditvami. V knjižnici imajo 216 knjig. Vključili so se tudi v konkurz mladih naravoslovcev. Pionirski odred v Leskovcu je na zadnji okrajni pi-
vanjii: »Med dvema ognjema«. Redno čitajo . no pregledajo in pohvalijo najboljše pionir-
knjige »Povest o belem kruhu« in »Kaj sem videl«. Izvedli so proslavo »Franceta Prešerna« in se tudi vestno pripravljajo na akademijo za 8. marec — praznik žena. Izdali so 6 četnih in en odredni stenčas. Pri zadružnem domu so napravili 244 ur. Okrasili so pa tudi vsa šolska okna z lončnicami. Imajo 16 lončnic. Pionirji na Bučki se zave-
j zastavico, kot najboljši odred.
Pionirski odred »Gorazd« iz Stare vasi Bizeljsko je v tekmovanju izboljšal učni uspeh od 88 na 92 odstotkov. Napravili so grafikone o učnem uspehu, šolskem obisku itd. Redno izvajajo jutranji zbor, kjer dnev-
je, istočasno pa grajajo slabe. Napovedali so tekmovanje celotnemu Bizeljskemu sektorju. Pionirji vodijo vse delo samostojno in je njihov štab odreda eden najboljših štabov v okraju. Pripravili so si tudi zemljo, ki jo bodo prekopali in poskušali razne vrste krompirja, tako da bodo videli katere vrste krompirja čimbolj uspevajo na njihovi zemlji.
Zelo dobre uspehe so dosegli še odred »Slave Klavora« iz Sevnice, ki si je med drugim delom izredno lepo uredil pionirski kotiček, kjer imajo pionirji svoj drugi dom. Pionirji iz Pišec so izredno dobri šahisti, zato so tudi napovedali tekmovanje odredu v Globokem in Krškem. Pionirji krške gimnazije prav vestno izpolnjujejo vse naloge in se trudijo, da bodo presegli svoj plan, saj so napovedali tekmovanje vsem odredom na gimnaziji. Pionirji odreda »Črnih rudarjev« iz Senovega iz osnovne šole so dvignili učni uspeh za 15 odstotkov. Dnevno vodijo grafikon o učnem uspehu, kakor tudi o obisku. Vestno se pripravljajo za zbor »Simbol zveze pionirjev«. Pionirski odred »Borisa Kidriča« iz Velike Doline se je znatno zboljšal v disciplini, prečitali so 25 knjig. Pionirski odred »Antona Kambiča« iz Kostanjevice je dvignil učni uspeh za 6 odstotkov, šolski obisk pa so zvišali za 7 odstotkov. Prečitali so 103 knjige, pionirski dinar plačali do konca leta.
Okrajni pionirski štab izreka pohvalo na osnovi pregleda tekmovalnih poročil in rezultatov, ki so jih dosegli odredi v času tekmovanja naslednjim odredom:
1.	»Titov« odred na Bučki
2.	Odred »Martina Žuglja« v Leskovcu
3.	Odred »Gozdar« Stara vas Bizeljsko
4.	Odred »Antona Kambiča« Kostanjevica
5.	Odred »Staneta Rozmana« Krško — gimnazija.
Pionirski odredi iz Vel. Podloga, Zabukov-ja, Senovo-gimnazija, Pečic, Skopic in Sromelj.
Okrajni pionirski štab poziva vse odrede še k intenzivnejšemu delu in tekmovanju, tako da bomo IV, kongres pričakali res na ivečan način in bomo tako dokazali, da naš okraj ni med zadnjimi, temveč da pionirji krškega okraja sodelujejo pri izgradnji socializma v naši ljubljeni domovini.
POPRAVEK
V številki 4 z dne 16. februarja 1949 je bil objavljen članek pod naslovom: Ob popisu živine, perutnine, čebelnih panjev, sadnih dreves in vinske trte je bila čisto iz pomanjkljivih informativnih razlogov ožigosana tov. Berglezova, administratorka MLO Kostanjevica. Šele pozneje se je po točnih informacijah ugotovilo, da je bila tu edino zamenjava v osebi in je tov. Berglezova pri vsej zadevi neprizadeta, vse kar je v članku izneseno se nanaša na tov. Galovo, administratorko istotam.
Okrajna popisna komisija
FIZKULTURA fJV $ p o R T
KLADIVAR (Celje) : 5:2 (2:1,
V četrtek 17. februarja je gostovala hokejska ekipa Razlaga v Celju. Pred 300 gledalci na drsališču v mestnem parku je potekala zanimiva večerna tekma, vendar se je pri obeh moštvih še opažala utrujenost z republiškega prvenstva na Jesenicah, k čemur pa je prispeval veliki del tudi že omehčani led, ki ni dovoljeval, da se razvije res hitra igra. Kljub Razlagovemu vodilnemu golu (Vrstovšek)
1 : 0 preide Kladivar v vidno premoč, toda zaradi dobre obrambe, a zlasti vratarja Gregoriča uspeva postaviti rezultat prve tretjine le na 2:1 za svoje barve. V drugi tretjini Kladivar uspešno vztraja v svoji premoči ter postavlja rezultat 3:0
RAZLAG — v Celju 3:1, 0:0)
nakar uspe Lebiču v poslednji minuti znižati rezultat te tretjine na 1:3.
V tretji tretjini prevladuje Razlag toda brez dogodka. Kladivar prodre le enkrat: Uršič v soloakciji predre oba branilca Razlaga ter se pojavi v nasprotni bližini vrat, kjer Gregorič v bravurnem metu prepreči najzrelejšo opasnost za svoje barve. Rezultat zadnje tretjine je 0 : 0.
Najuspešnejši je bil Gregorič, ki je na-pram nastopanju v Jesenicah pokazal velik napredek v tej igri, razočaral pa je nadarjeni De Costa. Pohvalno dobro igro pa je podal tudi Lebič.
S tem nastopom je hockeyska sekcija ŠD Razlaga svoj plan nastopanja v sezoni 1948-49 dosegla.
ŠD RAZLAG NA HOKEJSKEM PRVENSTVU LRS NA JESENICAH na Gorenjskem dne 12., 13. in 14. febr.
Letošnja blaga zima je bila našim fiz-kulturnikom dokaj nenaklonjena. Smučarji so zaman čakali, da se poženo preko zasneženih bregov — zato pa so se drsalci zavzeli, da izkoristijo vsako priliko in krpo ledu za izpopolnitev tehnike drsanja v čemer se je zlasti zavzela hokejska sekcija ŠD Razlaga, ki si je že na svojem ustanovnem občnem zboru zadal cilj: u-stvaritev nove panoge zimskega športa ter postavil plan: postavitev drsališča na telovadišču v Brežicah, študija pravil ho- I kejske igre, sistematski tehnični in kon- j dicijski treningi, nabava potrebnih rekvi- j zitov in 4 nastopi. Ustvaritev drsališča je j zaradi vremenskih prilik odpadla — tembolj pa se je izvršilo proučevanje pravil in suhi treningi pod instrukcij ami tov. Vr-stovška, ki se je na pobudo FZS udeležil treninga v Planici in se usposobil za vodstvo Razlagove hokejske ekipe.
Dne 6. februarja 1949 se je za Brežiško opekarno ponudil prvi ugodni led za nastop v tej novi panogi športa. Prva hokejska tekma v zgodovini Brežic sploh. Enakovredna igra obeh moštev, rdečih in modrih je bila odraz sposobnosti sodelovanja ' tudi v težjih srečanjih, kar je bilo poguma za prijavo nastopanja za prvenstvo LRS v hokeju na Jesenicah na Gorenjskem v dneh 12., 13. in 14. februarja. Po sprejemu na Jesenicah je zastopnik FZS, tov. Novak dirigiral moštvo na Bled j kjer je isto v hotelu Jelovica stanovalo ves j čas tekmovanja. Naslednjega dne, 12. fe- ! bruarja je ob 9. bilo prvo srečanje Razlag : : Udarnik (Kranj) 4:7 (1:1, 1:3, 2:3). j
Pred cca 180 gledalci na stadionu v Jesenicah se je predstavil Razlag v postavi: Gregorič, Poljanšek, Korent, Vrstovšek, Vizjak, Vidmar, Slatner, Lebič, Grobelšek, Lebar in De Costa, ki so takoj v pričetku prevzeli napad ter s hitrimi potezami v 4. min. po Vrstovšku prešli v vodstvo 1 : 0. Tekma je potekala zelo živo ter je bila zamena Grobeljšek, Lebar in De Costa enakovredna I. napadu. Po težki situaciji pred Razlagovim golom so po des- . nem krilu nasprotniki izenačili.
V drugi tretjini preide Udarnik v vidno premoč ter v kratkem realizira svoje prodore v vodstvo 3 :0, kar je v glavnem
razlog nesporazuma vratarja in blesure branilca Slatner j a, katerega je moraj takoj zopet zamenjati kondicionirani Koreni.
V	17. minuti po lepi kombinaciji Lebar-Vidmar slednji zniža rezultat na 1:3.
V	poslednji tretjini tempo igre posebno naraste. Zlasti De Costa štirikrat nevarno prodre pred nasprotnikova vrata, vendar tehnika drsanja Udarnikovega moštva prevladuje Razlagove ekipe. V 8. min. preide Udarnik v vodstvo, nakar Vrstovšek po soloakciji izenači. Udarnik vrsti napade ter uspeva po srednjem napadalcu zvišati rezultat na 2:1 in takoj nato na 3 :1. V predzadnji min. zniža Vizjak po predložku Vidmarja rezultat na 2:3. Publika je z ovacijami pozdravila nizki rezultat napram vigranemu moštvu Udarnika.
V	popoldanskih urah je bil izveden kondicijski trening na zamrznjenem Blejskem jezeru, kar pa je utrujenost še povečalo. Isto se je v drugi tekmi dne 13. februarja proti Kladivar ju (Celje) močno opažalo.
Razlag zabeleži po Vizjaku v 7 min. vodstvo 1 : 0 nakar potrese Kladivar do konca prve tretjine petkrat Razlagovo mrežo.
V	drugi tretjini se Razlagov napad ostro poveže z obrambo, ki uspešno čisti neštete težke situacije pred svojimi vrati. V 11. min. odvzame Poljanšek Uršiču (Kladivar) p uk, daje dolg predložek Vrstovšku, ki prenaša na gol, toda vratar odbija, na mestu je mali De Costa, ki vrača Vrstovšku na čisto. Slednji postavi z visokim strelom rezultat druge tretjine 1 : 0 v korist svojih barv.
V zadnji tretjini založi Kladivar vse svoje moči v napade ter uspeva mimo utrujene in neizmenjane obrambe utrditi končno zmago 7:2 (5:1, 0:1, 2:0). Publika je tudi to presenečenje z navdušenjem pozdravila ter zlasti živo spremljala akcije De Coste, ki se je izkazal kot zelo nadarjen hokejist.
V	splošnem manjka Razlagovi ekipi dovolj na tehnika drsanja ter ožja povezava napada z obrambo v primeru z ostalimi nasprotniki, katerim vsem zimske prilike donuščajo nešteto nrak+ične treninge. Kot poedinci so se zlasti izkazali Vizjak, Vid-
mar, Vrstovšek in De Costa. Vratarju Gregoriču se opaža novinstvo, vendar se je v drugi tekmi proti Kladivarju vidno popravil. Poljanšku je mesto v napadu. Korent poseduje dobro kondicijo in refleks, toda manjka mu okretnost, Lebar in Grobeljšek imata smisel za kombinacijo ali jima manjka brzina. Slatner zaradi blesure na nogi ni mogel pokazati svojega znanja. Lebič je premalo oster.
Istega dne je moštvo prisostvovalo napeti večerni tekmi med rivaloma Ljubljana : Gregorčič (Jesenice) 4:3 (1:0, 1:0, 2:3) in pridobilo nova znanja v poteku in pravilih hokejske igre, saj je to primer, da je novo ustanovljena ekipa Razlaga nastopila na tekmovanju za prvenstvo LRS ne da bi 8 članov iste predčasno sploh videlo kako hokejsko tekmo, zaradi česar pogum in ambicioznost društva pohvalna ter niso nizki rezultati, postavljeni proti rutiniranim nasprotnikom, porazni, marveč velik uspeh in vir še močnejše volje in težnje za razvojem te panoge športa, v
katero bo nujno pritegniti še večje število drsalcev, jih osposobiti za nastopanje, da bo izbira moštva čimvečja in obenem, da bo ta šport masovno zastopan.
Po končanih tekmovanjih so tov. Srpan Edi, načelnik Športne Zveze Slovenije ter tov. Vodišejc, iniciator prvega hokejskega moštva Slovenije, objavili rezultate in končno lestvico: 1. Ljubljana, 2. Gregorčič (Jesenice), 3. Udarnik (Kranj) 4. Kladivar (Celje), 5. Razlag in 6. Železničar (Maribor).
Tov. Srpan je poudaril nujnost razvoja hokeja v naši zemlji nakar je tov. dr. Betetto razdelil darila in izrazil presenečenje nad udeležbo Razlaga, ki je podal vseskozi fair igro, pokazal zdrav duh tekmovalnosti in primer požrtvovalnosti, kar je jamstvo za uspešen razvoj in napredek hokeja v našem kraju.
Prejeto darilo 1 vratarjeva in 1 napadalna palica ter pulover za vratarja bo poleg neštetih slik z gostovanja razstavljeno v društveni propagandni izložbi v Brežicah.
SEZNAM OSEB
ki so se poročile v času od 15. II. do 1. III. v območju okraja Krško
(Nadaljevanje s 3. strani)
ljanje. Tukaj imamo uredbo o kaznovanju uslužbencev zaradi njihove malomarnosti in neodgovornosti do dela, ki ni nikakšen brutalen ukrep, ampak ukrep, ki naj prepreči vsako malomarno poslovanje, ki škoduje skupnosti. Poročila sama se ne more spreminjati, kajti ona so pravilna, navodila so izčrpna, potrebno je le še redno pošiljanje in evidenca bo na tekočem. S tem bomo olajšali delo planske komisije in vseh organov, katerim poročila služijo za izdelavo pravilnih planov. Če bo to, potem bo redna tudi preskrba, katere distribucija je trdno vezana na evidenco odkupov in ne bo več treba čakati na moko mesec dni.
Tudi pri izdelavi planov odkupa za posamezne KLO-je s strani OLO-ja moramo v bodoče polagati veliko več važnosti. Ministrstvo za trgovino in preskrbo gleda pri izdelavi planov za posamezne okraje na slednjih strukturah. Na isti način kakor oni, moramo tudi mi gledati pri razbitju planov, ki jih dobimo od Ministrstva za trgovino in preskrbo, na strukturo posameznega KLO-ja. Pri razbitju plana ne smemo samo upoštevati površino KLO-ja, ampak tudi število velikih kmetov na področju posameznega KLO-ja. Tako imata lahko dva KLO-ja isto površino v ha. a v enem je več velikih kmetov. Razumljivo, da mora dobiti zadnji KLO večji plan odkupa. To se je delno izvajalo, a potrebno je, da se polaga na to sicer navidezno malenkost veliko važnost, kajti ta malenkost povzroča lahko grobe napake.
Na	otvsk=»
naših filmov Mudstvu iz ©ddalienih vasi
Prejeli smo naslednje pismo, ki ga v celoti orinaš=mo: »Te dni so predvajali v mestnem kinu Krško prvi slovenski film »Na svoji remiji«.
To vest smo braU v »Našem delu« tudi pri nas v območju KLO-ja Sv. Duh, Navdušeno nad uspehom naše mlade filmske umetnosti se je naše ljudstvo odločilo, da si ogleda naš film. Pripomnimo, da nekateri :zmed nas še niso nikoli obiskal; kinematografov, pa so se vendar odločili, da si pojdejo sedaj ogledat naš prvi film.
V soboto 19. februarja 1949 se je zbrala naša družba in se podala na 12 in še več kilometrov dolgo pot, hoteč si ob 7. uri ogledati ta naš film. Pred blagajno kina smo prispeli ob 6. uri ter se postavili pred njo, čakajoč na prodajo vstopnic. Čeprav sem bil tretji na vrsti, mi je tovarišica blagajničarka povedala, da so vstopnice že razprodane. Začuden nad tem, sem pogledal na olakat. na katerem je bilo napisano, da se vstopnice prodajajo eno uro pred pričetkom predstave. Toda jaz sem bil tu ob 6. uri, pred mamo sta bili samo dve osebi, a vstopnice pa so bile razprodane?
Globoko razočarana nad vsem tem se je naša družba razburjena, ne da bi si ogledala film, podala nazaj 12 km daleč domov. Jaz pa nisem mogel molčati in sem o tem obvestil vaš list. Pripomnim naj, da to tudi ovira naše ljudstvo pri izgradnji socializma.«
Hočevar Franc, rudar, Ponikve št. 4 Bizjak Ljudmila, gospodinja, Blanca 14 j Pavlič Alojz, kmečki sin, Stolovnik 34 : Jug Marija, kmečka hči, Stolovnik 31 Gmajnič Karl, rudar, Rožno 24 Podhrački Veronika, gosp. pom., Rožno 29 Klakočar Franc, rudar. Koprivnica 39 Kvendec Jožefa, gosp. pom., Koprivnica 26 Resnik Henrik, kmečki sin, Armeško 17 Hrušovar Valburga, gosp. pom., Stolovnik 46 Baznik Ignac, kmečki sin, Hrastje 5 Pirc Božica, kmečka hči, Gor. Leskovec 4 Zorko Franc, delavec, Ravne 15 Budna Julijana, km, hči, Krajna brda 3 Seničar Dominik, mesar, Senovo 19 Pinoza Štefanija, hči opek., Sevnica 183 Sanda Alojz, rudar, Senovo 66 Maček Hedvika, šivilja, Mali Kamen 29 Zibert Franc, delavec, Kladje 20 Božič Marija, km. hči, Poklek 11 Jesenšek Avguštin, skladiščnik, Senovo 62 Flis Irena, km. hči, Rajhenburg 12 Gub er Stanislav, ključavničar, Rajhenburg Kovačič Elizabeta, trg. pom., Rajhenburg Mustar Anton, drž. nam. Vel. vas Kranjčevič Alojzija, drž. nameščenka Leskovec
Mežič Jožef, poljedelec, Hrastje Pacek Marija, po s. hči, Jelše Vodopivec Anton, posestnik, Krško Novak Rozalija, gospodinja, Krško Gorenc Ciril, skladiščnik, Maribor Prah Ana, pisarniška moč, Jelše Vizlar Alojz, p os. sin, Gorica Žarn Roza, pos. hči, Vel. Mraševo Klepač Stevo, delavec, Vrtača Dolmovič Jožefa, pos. hči, Vrtača Žulič Janez, delavec, Osterc Pirc Ana, delavka, Čemeča vas Pretnar Jože, posestnik, Bled Miklavčič Antonija, gosp. pom., Bled Juriča Martin, posestnik, Stari grad Jalovec Amalija, pos. hči. Malo Mraševo Pešič Anton, posestnik, Dolšce Kučič Marija, pos. hči, Črešnjevec Kuhar Janez, pos. sin, Mladje Juršič Karlina, pos. hči, Čemeča vas Korelič Jakob, delavec, Tisovec Tum Marija, posestnica, Planina"
Kuntarič Vinko, delavec, Pristava Komljanec Ivanka, delavka, Pristava Trefalt Rudolf, pos. sin, Zabukovje 32 Jurkovič Alojzija, pos, hči, Trnovec 3 ^ Štraus Janez, del., Lopote 18, okr. Poljčane Jazbec Ljudmila, gosp. pom., Boštanj 23 Kodeh Franc, srednji kmet, Vrh 43 Vračun Jožefa, gosp. pom., Meten vrh 28 Kopar Jožef, tov. delavec, Trbovlie 89 Kukec Antonija, gosp. pom., Gradišče 16 Popelar Rudolf, kmet, Meten vrh 4 Perc Jožefa, pos. hči, Zabukovje 57 Žveglič Janez, posestnik, Čanje 10 Jazbec Karolina, pos. hči, Podvrh 22 Avsec Ivan, krojač, Log 39 Zavrl Marija, kroj. pom., Dol. Boštanj 3 Krajnc Anton, mali pos., Mrzla planina 22 Bauman Jožefa, mala pos., Zabukovje 5 Revinšek Ivan, srednji kmet, Šmarčna 8 Pajk Štefanija, pos, hči, Mrzla planina 13 Jekoš Franc, tov. delavec, Podzavrh 64 Sitar Jožefa, gosp. pom., Podzavrh 64 Murene Franc, poljedelec, Laze 8 Tarade Bariča, pos. hči, Prosenik 41 Mavri Jožef tov. delavec, Jesenice 10 Jeraj Jožefa, pos. hči, Kompolje 22 Horjak Janez, železničar, Sevnica 17 Krajnc Marija, pos. hči, Ledina 39 Kenk Ivan, pos. sm, Ravne 27 Ban Jožefa, delavka, Ravne 21 Kežman Jožef, čevljar. Slogonsko 3 Kržan Neža ,pos. hči, Globoko 56 Radanovič Janez, pos. sin, Slogonsko 30 Kržan Ana, pos. hči, Globoko 56 Dernikovič Ivan, delavec, Vitna vas Volčanšek Kristina, pos. hči, Volčje 9 Kostevc Martin, pos. sin, Piršenbreg 48 Kržan Marija, pos. hči, Bojsno 10 Borovinšek Jožef, delavec, Kostanjek 24
Černelič Marija, gospodinja, Ravne 39 Nemčič Jože, pos. sin, Vučilčevo Radanovič Olga, delavka, Slogonsko Medvedec Janez, ključavničar, Zagreb Florjan Olga, šivilja, Kapele Gerjevič Jože, miz. pom., Št. Lenart Krnic Marija, pos. hči, Trnje Ferjane Janez, posestnik Črne Jurkas Ivana, pos. hči, Črne Verbančič Janez, tes. pom., Jereslavec Stanič Ana, pos. hči, Jereslavec Radanovič Franc, posestnik, Jereslavec Požar Marija, pos. hči, Jereslavec Blažiinč Franc, pos. sin, Rigonce Škvarč Jožefa, pos. hči, Vel. Podlog Kovačič Alojzij, pos. sin, Rigonce Škvarč Rozalija, pos. hči, Vel. Podlog Marolt Ivan, delavec. Brežice Špacol Marija, delavka, Brežice Pavlič Franc, nameščenec, Vel. Obrež Slabe Erna, nameščenka, Gaberje Rebernik Stanislav, trg. pom., Brežice Bizjak Marija, uslužbenka. Brežice Kostevc Jožef, posestnik, Blatno Dimbek Veronika, bol. strežnica, Brežice Istenič Mihael, delavec, Tržič Fužinska 1 Gajski Terezija, delavka, Ponikve 19 Božič Franc, pos. sin, Ivandol 7 Oštir Marija, pos. hči, Račja vas 18 Muren Vincenc, kovač, Mrtvice 5 Račečič Jožefa ,delavka, Dolsko 20 Rok Martin, tesar, Dvor 20 Baškovič Slavka, delavka, Vinja vas 17 Lapuh Jožef, kmet, Črne 43 Dragonja Antonija, gospod., Dol. Skopice 18 Kodrič Jožef, pos. siin, Račja vas 17 Lorbar Veronika, pos. hči, Račja vas 16 Račečič Anton, posestnik, Dol. Skop:ce 16 Renko Ivana, delavka Gor. Skopice 38 Srbčič Franc, miz. pom. Gor. Skopice 3 Renko Elizabeta, delavka, Skopice 38 Arnšek Martin, pos. sin, Vel. Malence 39 Horže-n Jožefa, pos. hči, Vel. Malence Pečar Martin, delavec, Vinji vrh 9 Kolar Rozalija, gospod., Obrežje 39 Belvič Franc, kolar, Podgorje Jertel Jožefa, posest., Ples Blažinčič Rajko, ekonom, Zg. Sušica Gregl Hedvika, pos. hči, Orešje Lupšina Ivan, delavec, Bračna vas Šekoranja Jožefa, delavka, Branje Počivalšek Franc, posestnik, Dekmarca Omerzel Jožefa, pos. hči, Osredek
Vsem novoporočencem obilo sreče!
SEZNAM UMRLIH
v času od 15. februarja do 1. marca v območju okraja Krško
Krulc Ana, 89 let, Dom onemoglih, Mokrice. Grojzdek Terezija, 73 let, Černeča vas 18. Drobnič Marija, 83 let, Zupeča vas 11. Požar Anton, 71 let, Slogonsko Zorko Alojz, 28 let, Gaberje 33. Lisec Jožef, 36 let, Boštanj 47. Grobelšek Ana, 52 let, Za-kot 39. Francekovič Anton, 72 let, Krška vas 49. Gorkič Anton, 21 let, Dom onemoglih, Mokrice. Kunej Ana, 71 let, Piršenbreg. Verstovšek Ivan, 5 let, Blatno 21. Brenko Anton, 60 let, Dednja vas 28. Ger-movšek Jože, 10 let, Podgorje 30. Podgoršek Marija, 1 mesec, Pišece 77. Pinterič Terezija, 68 let, Brezje 5. Glažar Neža, 73 let, Lukovec 21. Hribar Julijana, 7 dni, Vrh 69. Voh Marija, 63 let, Sevnica 52. Krevelj Alojzij, 1 leto, Stržišče 11. Jazbec Marija, 72 let, Žurkov dol 14. Stopar Antonija, 69 let, Ledina 24. Uranič Vincenc, 14 let, Kovačev hrib 67. Klemenčič Edvard, 55 let, Drožanje 15. Bučič Janez, 79 let, Sutna. Kos Terezija, 73 let, Prista^ va 7. Kerin Terezija, 79 let, Leskovec. Babič Franc, 74 let, Velika vas. Spiler Marko, 76 let, Bučerca. Pfeifer Marija, 88 let, Krško. Ojstršek Marija, 65 let, Dunaj. Zupančič Antonija, 71 let, Vel. Kamen. Bohinc Marija, 57 let, Senovo. Kralj Alojzij, 64 let. Jerman vrh.
Izhaja 14 dnevno. — Mesečna naročnina 5 din. — Poedina številka 2.50 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Veble Jožica.
Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju.