i O. fitev. Maz>ibox>, dne 8. mapoa 1928- BO. letnik. mk četrtek In \rogH * poštnino vred ali v mrtbora s pošiljanjem m» A>m u celo lelo 12 din., — 7 din., četrt let» 4 dffl, J i v en Jugoslavije 25 dfn. Naročnina se pošlje aa upravntšlvo „Sloven-«kega Gospodarja" v Mari-boju, Koroška cesta št. 5. Lifci se dopošllja do odpovedi. Naročnina se plačuje v napsej. Telefon jnierurban št. 113. Uradnifrro; Koroška O«*!*1 št. 5, Rokopisi se ne vračajo. Upravnišlvo ftpiej»- ma naročnino, inserate ia reklamacije. Cene insera-tom po dogovoru. Za yc6-kratne oglase primere« popust. Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana št. 10.603. Telefon inlerurban št. 113. Posameana Kevitka dane 2 kroni ali SO para. PoStnlna v državi SHS pavlallrana. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Sorodstvo izdajalcev Slovenije. N« shodih, sestankih, v »Kmetijskem listu«, z eno besedo: povsod in vedno so tajili slabostojni politiki svoje duševno sorodstvo z demokrati. Svojim backoffii sč zagotavljali z vso vnemo, češ, glejte nas, mi, kar nas je »samostojnih kmetov«, se borimo proti liberalcem QDS) ravno tako srdito, kakor proti »klerikalnemu lintverju!« Najbolj čudno je bilo namreč to, da so se samostojni — s posebnim vzhičenjem — skoraj tb vsaki priliki branili očitkov, ki so namigovali na ozko sorodstvo i»ed njimi in stranko verižnikov in advokatov. Neovrgljivega dejstva, da so demokratski časopisi beležili vsako zma-«ico SKS arjev z nepopisnim in odkri-sim veseljem, pa gospoda okoli «Kmetijskega lista« kljub vsem neprijetnostim takega pisarenja ni mogla spraviti iz pošteno misleče javnosti. Mi smo zatrjevali že pred poldrugim letom, da je Samostojna kmetijska stranka nezakonski otrok dr. Žerjava in demokratske stranke, toda takrat nam v širših krogih ljudstva niso verjeli. To, kar smo zatrjevali z vso doslednostjo, potrjujejo sedaj demokrati sami. Pogodba, sklenjena med demokrati in samostojnimi, se je razbilas izdajalci slovenske avtonomije in gospodarske neodvisnosti so sami razgalili zastor hinavščine, ki je pokrivala zlobno in proti slovenskemu ljudstva naperjeno rovarenje. Kakor znano, je celjski advokat dr. Kukovec izrekel na središkem shodu uničujočo obsodbo samostojnih roditeljev. Ta goreči demokrat je obdolžil slabostojne prvake izdajstva nad skupnim nastopom naprednih jugoslovanskih elementov pri volitvah v konstitu-anto«. Javno in brez pridržka je dr. Kukovec priznal, da je bilo svoj čas (to je bilo nekako v zgodnji jeseni leta 1919; op uredn.) med demokrati in samostojnimi sklenjena pogodba, ki je obe skupini vezala v boju zoper »državi nevarne elemente«, zlasti proti toliko osovraženemu »klerikalizmu«. Glasilo SKS je samo priznalo, da se je vršil prvi sestanek med dr. Žerjavom in voditelji »kmetov« " Radečah na Kranjskem. Dr. Žerjav je ob tej priliki obljubil samostojnim denarno pomoč. Pozneje se je vršil takozvami bohinjski sestanek demokratov in samostojnežev v vili generalnega ravnatelja Gustava Pirca, sedanjega predsednika Kmetijske družbe, »jutro«, glasilo demokratskih mladinov, piše o tem sestanku sledeče: >Tam ie bilo sklenjeno, da dobi SKS posojilo 400 tisoč kron pod pogojem (!), da b® kandidirala kot kvalificirana po- slanca dr. Žerjava in drja Kukovca, ki pa morata zato izstopiti iz demokratske stranke. Dogovor velja le za primer, če ga odobri načelnik SKS. Na svoji prvi seji pa je načelstvo SKS ta dogovor zavrnilo. SKS pa je kljub temu prejela posojilo 400.000 K, pa ga je sedaj že polovico vrnila." Ta dejstva je posnelo „Jutro" iz „Kmetijskega lista." Naš poslanec Vladimir Pušenjak ima v svoji posesti pismo poslanca Ureka, v katerem je slednji izjavil, da izstopi takoj iz SKS, ako bi se ista vezala z — demokrati, To pismo je jako dragocen dokaz Urekove nedoslednosti in nemožatosti. On je bil prav dobro informil-an o vsaki kretnji svojega vodstva in načelstva in kljub temu še do danes ni izstopil iz Samostojne kmetske stranke! Duševni oče podeželskega liberalizma, ovitega v zeleno barvo kmetsko-razrednega praporja SKS, znani minister na razpoloženju dr. Gregor Žerjav, je poslal iz Dubrovnika uredništvu „SI. Naroda" pismo, v katerem pravi: „Priznati moram, da sem iznenaden, da je kopa laži in hudobnih zavijanj mogoča od strani službenega glasnika SKS. Povest je tudi naivna (otroško dobrohotna), v kolikor pripoveduje, da sem se šel kot zastopnik vlade (in ne kot demokrat, kakor je zagotavljal „Kmetijski list1-) v Radeče razgovarjat z Dro-fenikom in Mermoljo. Kaj je resnica, o tem imam hvala bogu (Žerjav piše to besedo z malo začetno črko; zapomnite si dobro, da so se pajdaših samostojni z največjim nasprotnikom katoliške vere!) pismene izkaze, pa tudi o gosp. Mer-molji sem prepričan, da mi bo v slučaju potrebe potrdil vse, ker ga poznam kot poštenjaka, ki gotovo ni v zvezi z hudobno notico. Vsako razsodišče mi bo potrdilo, da sem se napram vo iite-ljem SKS obnašal kavalirski; (to posebno v denarnem oziru, mu pač ver-jamo v polnem obsegu!) Zato pa imamo sedaj proste roke, ker me je „Kmet, list" s svojim napadom odvezal. To povdarjam izrecno, ker te razprave ni sem hotel, temveč sem mislil, da bomo s „Samostojno kmetijsko stranko" potom dogovora sami prej ko slej prišli do potrebne enotne fronte proti klerikalizmu". »Jutro« podaja k tej izjavi drja Žerjava še sledeče: »Pakt (pogodba) med demokrati in samostojnimi je obstojal. Seveda ne v smislu pogodbe med obema načelstvoma, temveč v obliki pismene pogodbe med dr. Žarjavom, ki je v tem oziru ravnal v popolnem soglasju z ostalimi vodilnimi politiki demokratske stranke, osobito tudi z dr. Tavčaijem, ter z vodilnimi možmi SKS, ki so z načelnikom stranke g. Kušar-jem pogodbo podpisali ter podvzeii obveznost, da ga uveljavijo .. . Izdajalci slovenske avtonomije so, kakor je iz navedenih dejstev razvidno, sami priznali svoje ozko sorodstvo. To, kar so samostojni tako trdovratno zanikali, je danes dokazano, kajti izdali so jih njih lastni bratci. Pijavke slov. ljudstva so pregrnjenimi zastori kockale za za ------J-* A * J - ■ i. t A A A "v - - w w usodo svojih lastnih rojakov. Kdor še danes ni uverjen, da so samostojni največji hinavci, kar jih je od nekdaj na slovenski politični pozornici, temu ni mogoče pomagati. Par zaslepljencev, ki pljujejo v lastno skledo, se bo med slovenskim ljudstvom še vedno našlo. Za bolnike ni denarja. Zdravstveni odsek za Slovenijo javlja, da se bodo zaprle 1. aprila bolnice v: Brežicah, Ptuju, Slovenjgradcu in Murski Soboti. V bolnice v Ljubljani, Mariboru in Celju pa se bodo sprejemali le res težko in nevarno oboleli bolniki. In zakaj ta zatvoritev bolnic in omejitev njihovega obrata? Denaija ni, pravijo, radi tega pa zopet lop po siromaku, ki bo sedaj predan na milost ter nemilost bolezni, ker zdravniške pomoči ne bo dobil. Pribiti moramo dejstvo, da se je zgodila zatvoritev nujno potrebnih slovenskih bolnic in omejil njihov obrat v času, ko so vladali Slovenijo in celo našo kraljevino samostojni v družbi demokratov in radikalov. Da se je kupilo samostojne poslance za glasovanje za centralistično | ustavo, so bili milijoni na razpolago. Da se pa pomaga v bolezni siromašnim slojem, nimamo denarja, reveža se požene iz bolnice in ta se zaklene. Dejstvo z mešetarijo glede ustave je že precej zastarelo, a še v prav svežem spominu je našim čitateljem Puclje-va prodaja nemških volov. Ako bi se bilo 17.000 nemških volov prodalo državi v korist, bi lahko od tega izkupička izhajale vse slovenske bolnice leta in leta. 17.000 volov je pa prodal minister Pucelj brez licitacije na brzo roko Pašičevemu sinu Radetu nekemu Pre-doviču in Hafnerju po 4 dinarje 1 kg. Ti ravnokar omenjeni izvozničarji so prodali te nemške vole v Švico po 1-60 frankov 1 kg. Samo pri 1 kg je zaslužila ta izvozničarska družba 20 dinarjev, ker je švicarski frank napram našemu dinarju tako neizmerno visok. Torej pri 1 kg 20 dinarjev dobička, pri 17.000 volih pa 136 milijonov dinarjev. Ako bi bilo romalo teh 136 milijonov dinarjev v državno blagajno, bi se tudi nekaj poznalo, a izginili so ti milijoni v žepih izvozničarskih milijonarjev in samostojnih izdajic slovenskih pravic in koristi. Ako bi bil Pucelj in samostojni poslanci nedolžni pri mešetariji z nemško živino, se ne bi bali pregleda kup-cijske pogodbe z voli iz Nemčije. Ker so pa s pomočjo demokratov zabranili vpogled v to kupčijo nepristranski komisiji, je to znak, da imajo slabo vest in na državno škodo polne žepe. Slovensko ljudstvo — osobito kmet, zapomni si, da so ti zaprli pod pretvezo pomanjkanja denarja bolnice v času, ko je s pomočjo ministra Puclja in samostojnih Zaslužila samo ena izvozničarska družba na državno izgubo 136 milijonov dinarjev! „Naš dom", glasilo slovenske mladine, bomo razpošiljali poverjenikom in ipoverienicam skupno za celo župnijo ali občino ali vas. Zato prosimo naše mladeniče in dekleta, posebno Orle in Orlice, Mte-aeniške in Dekliške zveze, da si za svojo župnijo ali občino ali vas, kakor ;iin bolj sodi, določijo poverjenika ali poverjenieo, na katere bomo „Naš dom" skupno pošiljali, Poverjeniki in poverjenice nam naj naznanijo samo skupno število naročnikov in naročnie svojega okoliša, posameznih imen pa nam ni treba sporočati. Tudi naročnino nam pošljite od vseh svojih nano§-nikov skupno. Naročnino lahko pošljete takoj s priiavo število naročnikov , ali pa .potem, ko prejmete prvo štev. „Našega doma", kateri priložimo položnice.. Ker bi vara radi poslali prvo številko „Našega doma" za velikonočne praznike, moramo vedeti število naročnikov in naročnic „Našega doma" do ionca marca! Kdor bi se do konca marca ne prijavil kot naročnik, morebiti prve številke Našega doma pozneje ne dobi več. Naročnina Našega doma je za celo leto 24 K. Poverjeniki in poverjenice naj naznanijo skupno število naročnikov in pošljejo skup no naročnino na naslov:i Uprava i „Našega doma" v, Celju, hotel „Beli vot". Pa ne le naročnike in naročnino, ampak tudi spise nam pošljite! Pred-« \ sera potrebujemo za društveni glasnik poročil o delovanju naših izobraževalnih društev, Mladeniškifi in Dekliških zvez ter o izobraževalnem d8r lu naših Orlov iai Orlic. Poročajte od vseh strani! Toda prav na kratko in jedrnato ter premišljieno! Tudi lelpo j izdelan govorček ali kak drug spis ! bomo radi obiavilL Spise pošljite pravi kmalu, vsaj do 15. marca na naslovil Uredništvo „Nažtoga doma", v Celju* hotel ..Beli vol". M. Kraijnc, ured-< nik. Zaklad na otoku. Iz angleškega prevedel Paulus. XXIX. Dolgo so zborovali uporniki. Končno je prišel eden izmed njih' v kofio, pozdravil in prosil za tresko. Šilver je pokimal in mož je odnesel to luč k tovarišem. Stopil sem k najbPnji strelni luknji. Ogenj pred kočo je upadel in le ;9gra je še žarelo in se kadilo. Razumel s«Bi, zakaj so prišli po luč. Pol pota po griču navzdol profci plotu so stali v tesni gruči. Eden je držal tresko, drug je Čepel na kolenih sredi gruče in ncfe se mu je blestel v roki pri svitu goreče treske, kar jjh ,9 še bilo, pa so s stegnjenimi vratovi in upognjenimi hrbfi opazovali klečečega tovariša. Toliko sem videl, da ima v rokah knjigo in nož in še sem se čudil, kaj počenjajo, ko se dvigne klečeči mor -«ar in vsa gruča, stopi jiroti koči. ,,2e prihajajo!" sem dejal in se vrnil na svoje mesto. „Naj le pridejo, naj le pridejo!" je odgovoril Šilver dobre volje. „Se i-mam smodnika pripravljenega zanje." Vrata so se odprla in nezadovoljni uporniki so se pririli v kočo, Nerodno so tiščali enega izmed se na -prej. Smešno je bilo videti, kako počasi in boječe je postavljal noge in se obotavlial pri vsaki stopinji Roko je molel predse in nekaj je držal v stisnjeni pesti. „Le stopi bliže, lani, ne bodem te snedel! Daj sem, kar imaš v pesti!" Ojunačen po teh besedah se je u-pornik pomaknil bliže, stisnil Šiftarju nekaj v roko in s podvojeno naglico stopil nazaj k tovarišem. Kuhar je pogledal. „Črna pika! " je dejal. „Mislil sem si! — Kje neki ste dobili papir? — Kaj — ? Halo, kaj je to? — Jej, jej, iz tega ne bo sreče! — Iz svetega Pisma ste ga izrezali! — Kateri nesrečnež je to sto-:1s" „Tule i 1 rtil mornar Morgan. „Ah ! Nič dobre- ga ne bo prišlo iz tega, sem delal!" „Seda« je že, kar je! Viseli bodete vsi, mislim. Kdo 'pa ima sv. Pismo?" „Dick" je eden dejal. „Dick — ? Torej pa le naj kar — zmoli svoje molitvice! S srečo ie zanj pri kraju!" Tedaj pa s® je oglasil dolgin z ru- menimi očmi. „Pustife tisto besedičenje, Silver! Moštvo vam je prisodilo na svojem posvetovanju črno piko. Obrnite listič in poglejte! Potem pa govorite!" „Hvala ti, George!" mu je odvrnil kuhar. „Bistroumen si in razumeš se na posel! — Torej kaj je s tem? — „Odstavljen!" — Pnav lepo; Tvoja pisava! Najbrž bi bil ti rad moj nasled nik! — Ali bi mi pomolil tistole tresko? Pipa mi je ugasnila." „Nehajte! Tole moštvo se ne da 1-meti več za norca! — Stopite doli s tistega sodčeka in priijife, da volimo drugega kapitana!" „Mislil sem,-da poznate navade", je odvrnil Silver zamišljeno, „Ce jih pa vi ne, jih poznam tem bolje jaz — u ostanem kapitan, kokler vi ne poveste svojih pritožb in jaz nanje ne odgovorim. Do tedaj pa tale vaš p; ni vreden črvivega ^repefienca:" „No, temu ni težko odpomoči! — Vsi smo nezadovoljni z vami! Prvič zato, ker ste zavozili celo naše poto -vanje. Drugič, ker ste pustili uiti paše sovražnike, tretjič, ker nam niste dovolili, da bi šli za njimi in jih po -bili. — In četrti vzrok pa je tale — fant." „To je vse — ?" je mirno vprašal. Silver. „Več kot zadosti! Vsi bomo visei zaradi vaše nerodnosti!" „Dobro! Poslušajte! Odgovoril — vam bom na vaše točke. Da sem zavCH zil celo vaše potovanje, pravite. — Kako — ? Vsi veste, kaj sem hotel >az in da bi bil sedajle zaklad lepo varen na „Hispanioli" in mi z njim, ako bi me ue bili vi sami prisilili, da sem že pred časom udaril!" (Dalje prihodnjič.) Dobra, ftena la mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fedllera prijetno diščečega „fJIfealhida" pri niSi. Dobro služi za drgnenje brblja, rok, nog In celega telesa, kot kosmati k um za usta, kožo in glavo. Mnoga iročnejši izdatnejši in delujoči kakor francosko žganj». Tri dvojnate steklenice ali 1 speci jaino steklenico sknp z omoflom in poštnino za 48 K pošilja Bugeu V. FeUer, S tu biča dan-« Še nekaj za »Naš dom«! Poverjeniki in poverjenice, ki bodo prejemali »Naš dom« skupno za vso župnijo, naj si svoje delo takoj organizirajo! V vsaki vasi ali okolišu si naj dobijo nabiralce in nabiralke, ki bodo vsak v svoji vasi nabirali naročnike in pobirali naročnino (24 K na leto). Seznam naročnikov in naročnino izročijo nabiralci poverjeniku in poverjenici, ki naznani upravi »Našega doma« v Celju samo število naročnikov. Vsak mesec, kadar dobi poverjenik (-ica) »Naš dom« za svoje naročnike, skliče nabiralce ( ke) in jim razdeli »Naš dom« za posamezne vasi ali okoliše. Poverjenik (-ice) naznanite do 31. marca število naročnikov upravi »Našega doma« v Celju, hotel Beli vol. Politični ogla KRALJEVINA SHS. Narodna skupščina si je 3. t. m. v posebni seji izbrala iz svoje sredine novo predsedstvo. Predsednikom je bil izvoljen dosedanji predsednik, demokrat dr Ivan Ribar, kije dobil 149 glasov, Slabostojni Mermolja je dobil 1 glas... Podpredsedniška mesta so si razdelili demokrati, radikali in muslimani. Jugoslovanski klub je odklonil mesto tunika in ni kot tretja parlamentarna skupina zastopan v predsedstvu. Moratorij, ali odgoditev trgovskih plačil v inozemstvu, najbrže ne bo prišel pred zbornico, ker so se radikali postavili na nasprotujoče stališče. Za moratorij so muslimani, ki stojijo popolnoma pod vplivom Sahib Karkuta in Karamehmedčviča. Potemtakem so muslimani bolj papežki nego papež, to se pravi, da so bolj vladni nego vlada sama.'H £§l|i§S&S V generalni razpravi o splošni u-pravi države sta povzela kot govornika Jugosl. kluba besedo tudi Dr. Hohnjec in prof. Sušni k. Oba govornika sta branila avtonomistično stališče. Dr. Hohnjec je naglašal, da zahtevajo resnično demokratična načela, da se da ljudstvu neposreden upliv na zakonodajo in upravo. Izjavil je, da predloženi zakonski načrt o splošni upravi ni postavljen na omenjeni temelj in da je narod izročen vse preveč uplivu in nadzorstvu velikih županov ter občinskih in srezkih načelnikov. Kritikoval in grajal je predlog vladnih strank z ostrimi besedami in nato glasoval proti. Posl. Šušnik je v svojem govoru opozarjal na angleško upravo, ki je brezhibna, vzorna in daje ljudstvu široke možnosti sodelovanja. ^ . - ■ t S j RUMUNIJA. - Beograjski list »Politika« poroča, da so izbruhnili v Besarabiji veliki nemiri. Rumunska vlada bo vsled tega vpoklicala dva letnika pod orožje. Vpoklicano vojaštvo bodo odposlali v Be- Na Reki so se fašisti pred par dnevi polastili vlade. Z oboroženo silo so pregnali reško, vlado, tako da je mesto še danes v stanju brezvladja. Naša in italijanska vlada posredujeta sedaj v svrho vpostavitve miru. POLJSKA. Poljska vlada je izročila demisijo v roke maršala Pilsudskega. Ta je o-stavko kabineta sprejel. Vsa znamenja kažejo, da Poljska ne bo vstopila v malo antanto, ker je itak že popolnoma odvisna od Francije. ANGLIJA. Angleški min. predsednik Lloyd George, ki se največ trudi za obnovo Evrope potom mirnega sporazuma in popustljivosti napram Nemčiji in Rusiji, je francoskim politikom, ki so za brezobzirno izkoriščanje tako imenc anih premaganih držav, trn v peti. Naperili so proti njemu že celo vrsto raznih nakan, da mu omajajo zaupanje in za-slombo doma in v tujini. PrL.adevajo si tudi na vse kriplje, da se genovska konferenca odlcži. Pri vseh teh zaprekah se ,e Lloyd George že parkrat izrazil, da odstopi, po sedanjih poročilih bo pa ostal vsaj še par mescev ter ne bo popustil od začrtane poti. RUSIJA-^ Komisar zunanjih zadev se je že večkrat ostro in odločno izrazil proti , vsak mu odlagänju genovske konference in časopisje kaže, da ruska jav- | nost prav dcbro pozna položaj in na- ziranje v Evropi. Nekateri državniki mislijo, da je vojna najboljše sredstvo | za izhod iz nereda in krize, Rusija pa ' pa pravi, naj le poskusijo. Ugleden j list v Moskvi daje dobro sliko vseh sil, ki se zbirajo proti Rusiji: Wran-glovci na Balkanu, Romunija ima pripravljene Petjurine bande, Poljska Sa-vvinkove, Finska tudi nekaj in Japonska je tudi vedno pripravljena na rop. Pri vsem tem pa v Rusiji prevladuje mnenje, da se bodo evropske države streznile ter vsaj v toliko spregledale, da bi bila oborožena in nasilna politika tudi za njih največja nesreča. Tri smrtne jobsodbe^ so padle ena za drugo, najprej v Zagrebu, potem v Tuzli in končno v Beo-gradru, V Zagrebu Aliagič, ki je ubil ministra Draškoviča, v Tuzli neki Kero* ševič, ker se je ~ udeležil boja med žandarji in nezakonito preganjanimi rudarji ter baje sam v tem spopadu ubil žandarja, v Beogradu pa Stejič, ki je poskusil atentat na regenta. Vse tri razprave, ki vodijo do vešal, so marsikaj razkrile, ter tudi proti raznim oblastnikom izrekle težke obtožbe. Zadeva prvega atentatorja Aliagiča vodi celo daleč navzgor v visoke politične kroge. Minister Pribičevič je javno obdolžen zveze z atentatorjem Hereigonjo, ki je Aliagiča nagovoril k uboju. Minister še ni stopil pred sodišče, da se ta stvar izčisti, Aliagičeva smrtna obsodba se je pa v sredo zjutraj — izvršila v Zagrebu, če ni mogoče v zadnjem hipu prišla kaka druga odredba od vladarja. Aliagičev zagovornik Dr. Politeo je zastavil vse sile, da izposluje pomiloščenje. Bil je prepričan, da je Aliagič čisto političen delikvent in da kot tak ne sme biti usmrčen, ministrski svet pa je porabil kraljevo odsotnost, da potrdi smrtno obsodbo in ko so šli nekateri narodni poslanci h kralju, da prosijo za Aliagiča, so zopet poskrbeli, da se je prošnja odbila. • Koj na to je prispel v zapore zagrebškega sodišča rabelj Seifert iz Sarajeva, rodom Dunajčan, ki je po preokratu že okrog 80 ljudi jbesil, da pripravi vislice. Zagovornik se je. še enkrat obrnil do vladarja brzojavno za pomilostitev ali vsaj zato, da se Aliagič, če že ni drugače, ustreli in ne obesi. Istočasno je zborovala akademična omla-dina vseh strank — brez demokratov in fašistov seveda, ki so hoteli zborovanje preprečiti, — ter istotako poslala brzojavno prošnjo vladarju za pomiloščenje. V torek ob 9. uri dopoldne so v zagrebški sodnijski dvorani Aliagiču prebrali smrtno obsodbo ter naznanili, da se drugi dan ob 6. uri zjutraj izvrši. Aliagič je to poročilo mirno in zbrano sprejel ter se trdnimi koraki zopet podal v svojo celico. Poklical je svojega zagovornika ter ga prosil, naj skrbi, da se po usmrtitvi obleka in vse kar ima proda ter izkupiček odda odboru za pomoč gladni ruski deci. Kak odgovor so dobili branitelji in dijaki na svoje brzojavne prošnje, nam ni znano in tako bodemo o končni usodi Aliagiča prihodnjič 'spregovorili. Omeniti moramo še to-le: Pravi izvor zarote proti Draškoviču še ni razjasnjen, Aliagič je bil samo izvršujoča roka in ko bo že davno trohnel v grobu, si bodo še ministri podtikali smrt svojega tovariša. Aliagič je videl v svoji žrtvi samo neko nevarnost za gotove narodne sloje, vodila ga je ideja in dokler se bo ene atentatorje iz političnega nagiba proslavljalo, se od drugih ne bi smela zahtevati glava. Ta misel je vodila branitelja, poslance in pa dijake, da so prosili za njegovo življenje. St. Jošt na Kozjaku. Naša prava ' igra, ki so jo naši Orli fantje in možje uprizerili, je vsestransko dobro uspela. Igrali so Dr Krekovo: »Pravica se je izkazala« v splošno zadovoljnost. Posebno so ugajali berač, krčmar in oba žida, pa tudi drugi so svoje vloge prav dobro rešili. Le žal, da so bi'i prostori cerkvene gostilne premajhni in jih je moralo mnogo oditi. Na splošno željo se bo igra velike ločni pondeljek ponovila. Selaj pa dekleta, hajd na noge in pogumno stopajte za fanti na poti umske in srčne izobrazbe. Ako se nam posreči, se oglasimo. Mlr.dina, veselja iščeš, poišči si ga plemenitem razvedrilo. Zato na plan, dokler je dan! EB9H«MiB3BaUHH .11 mji ■ i Mhir fftnirM«!« HOfffl a Širite katoliške Eiste! Tedenske novice. S prošnjo za oprostitev stopa tudi ta številka Slovenskega Gospodarja pred svoje čitatelje in naročnike. Postavljanje novih strojev v našo tiskarno se je vsled nenadne smrti monterjevega očeta Du-najčana tako zakasnilo, da smo morali tudi še to številko postaviti na roko in smo komaj dogotovili bore štiri strani. Prihodnja številka pa bo gotovo stavljena na novi stroj in bo izšla na 8 straneh, v čisto novi obliki in novem tisku. Radi pomanjkanja prostora je izostalo tudi tokrat mnogo nam doposla* nega gradiva v dopisih in poročilih o nabiranju za KZ, Tiskovni dom, nove zvonove itd. Vsi doposlani dopisi pridejo prihodnjič na vrsto, ravno tako bo tudi izšel v prihodnji številki obširen nabiralnik. Se enkrat prosimo oprostitve vsled zakasnitve pri postavljanju novih strojev. Našim naročnikom in čitateljem! Ker moramo plačevati davke o raznovrstnih društvenih poročilih, ki jih priobčimo bodisi v uredniškem, bodisi v inseratnem delu lista, bomo v bodoče priobčevali v naših listih le tista društvena poročila o raznih prireditvah itd. katerim je bil priložen znesek po 2 Din v gotovini, znamkah ali kolkih. Dokler nam ni bilo treba plačevati tozadevnega visokega davka, smo radevolje brezplačno priobčevali taka društvena poročila a sedaj nam pa tega davek ne dopušča. Proti zatvoritvi bolnic v Slovenj-gradcu, Brežicah, Ptuju in Murski Soboti je odločno protestiral pri zdravstvenem ministru naš poslanec dr. Hohnjec. Samostojni poslanci se v očigled tej zatvoritvi bolnic niti ne zganejo, ampak bodo nastopili proti še le čez mesce, ko bo že mogoče prepozno. Kaj mar slabostojnim poslancem bolni slovenski kmet in delavec, saj oni so vsi zdravi, rdeči, dobre reje in imajo tudi dovolj denarja. Naši poslanci za slovenske fante — vojaške begunce. Več slovenskih fantov je pobegnilo ob priliki raznih vpoklicev k vojakom preko meje. Ti begunci bi se sedaj radi zopet povrnili v domovino, a se niso upali iz strahu pred kaznijo. Naš Jugoslovanski klub seje obrnil na vojnega ministra, mu razložil žalostno stanje teh fantov beguncev v tujini in ga prosil, naj izpre-gleda tem fantom kazen, ako se vrnejo. Vojni minister je odgovoril našemu klubu, da se ti fantje lahko vrnejo, ne bodo kaznovani, samo k vojakom bodo pač morali, da odslužijo predpisani rok. Prejšnjega vojnega ministra generala Žečeviča bodo zahtevali na odgovor pred vojno sodišče, Naš Jugoslovanski klub je predlagal vsem opozicijonalnim strankam, naj skupno zahtevajo, da se postavi na zatožno klop vojnega sodišča bivšega vojnega ministra generala Žečeviča. General Žečevič je vpoklical rekrute v prvi polovici novembra 1921 h kadru, toraj v času najhujše zime in je po dosedanjih podatkih obolelo vsled nezadostne oskrbe 6000 rekrutov, nad 300 pa umrlo.___ Poslanec Roškar je vložil na ministra financ in pravde interpelacije, v katerih zahteva, da se uredi čim prej za vse ob desnem bregu Mure ležeče občine, ki po sent žrmenski mirovni pogodbi pripadajo k Jugoslaviji, povsem zadovoljive oduošaje v sodni, davčni in politični upravi, da v doglednem času nastane za naše obmejne državljane isto pravno stanje, ki jim daje jamstvo za red, prostost, agoden gospodarski razvoj in zadostno državl-ansko zaščito. Polovičarski zakonski predlogi. Poslancem v Beogradu je lada sedaj predložila celo vrsto zakonskih predlogov, ki pa so vsi silno polovičarski, nepopolni, enostranski. Predlog po str. ve o novih oblastih, srezih (okrajnih za-stopih), o obč. upravi in enaki predlogi so tako polovičarski, da nas je poštenih državljanov sram o tem danes. po-drobneje pisati. Vidi se, da so zakono-tvorci v Beogradu nesposobni, popolnoma nesposobni, kovati za tako veliko državo kot je naša zakonske predloge. Če bo centralizem tako naprej »radii«, bo kmalu popolnoma skrahiral. Prihodnjič o vsem tem maio več. Nekaj posebnosti iz de^kroga naših oblastnikov: 1. Kakor je znano, je naša vlada naročila kovinasti drobiž v Švici in če bi takoj poravnala, kakor je bilo dogovorjeno, račun za materijal in delo, bi morala odšreti v našem denarju okrog 20 milijonov dinarjev. Pa se ji ni prav nič mudilo, enkrat iz na- vade, ko je vse povsod „ima vremena" i drugič pa vsled nade. da bi švicarsk, denar padel v kurzu in da bo pozneje, enkrat mogoče z najvišjim zneskom našega dinarja plačati švicarske račune. To upanje se je seveda čisto izjalovilo, naš denar neprestano pada in danes je treba za poravnavo tega računa že 75 milijonov dinarjev. — 2. V Beogradu so na delu razne komisije, ki naj bi najprej po ministrstvih znižale število uradništva. Te komisije hodijo od oddelka do oddelka in že vočkrat so morale ugotoviti, da so številke v proračunih popolnoma napačne, v resnici je uradnikov več ali pa manj kot v i?kazu, po katerem so se tudi plače nakazovale, kako so se izplačale, pa bogzna, — 3. Ministerstvo za agrarno reformo se je sedaj po dolgih letih zmislilo, da bi bilo dobro proučevati naseljevanje ali kolonizacijo po južnih slabo obljudenih krajih, ker dosedanji poskusi hiso kaj posebnega in je tudi bolje da se z njimi neha. Ves svet ve, vsi listi pišejo, samo ministru še ni znano, da je za naseljevanje potrebna javna varnost, naseljencem pa pcmoč in podpora v vsakem oziru. Eedaj misli sejati minister Pucelj češko jaro pšenico? Kakor smo že ponovno poročali, je sklenil naš poljedelski minister — mesar Pucelj, da naroči iz Češke jare pšenice za seme. Sedaj sestavlja g. minister v Beogradu posebno komisijo, ki bo odpotovala enkrat te dni na Češko, da prouči na licu mesta: kako pšenico, po ceni in kje jo bodo kupili. To pregledovanje in nakup jare pšenice bo trajal najmanj še 1 mesec. Če bo dobro, bo priromala v Slovenijo češka jara — a neznosno draga pšenica enkrat koncem maja. Vsak naš kmet, ki je poljedelec in ne mesar, ve, da je treba sejati jaro pšenico marca, a ne v začetku junija. Naš poljedelski minister Pucelj nima glede poljedelstva in sejanja žitnih 'vrst niti najpriprostejših pojmov. Mesar pač ostane mesar, četudi ga povišajo v ministra ! Ssmostojnežav nikjer ne marajo. V okrajni šolski svet v Zavrču je zmagala naša lista. Samostojni izključeni šolmaster Troha ni dobil niti enega j glasu, čeprav se je v potu svojega obraza trudil, da hoče postati načelnik. Kakor podrugod, tako so ljudje že tudi pri nas začeli kar trumoma obračati hrbet samostojnim zgagarjem. Poslanec g. Franjo Žebot bo zboroval politično na praznik sv. Jožefa v Zrečah po prvem sv. opravilu, istega popoldne bo še govoril na občnem zboru bralnega društva v Konjicah. Duhovniške vesti: Prestavljen je č. g. kaplan Anton Zupančič iz Griž pri Celju v Kozje. Gospod kaplan od Sv. Barbare v Halozah Josip Dušič je zopet nastavljen za kaplana v Marn-bergu. Cerkveno predstojništvo sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru naznanja vsem častilcem sv. Jožefa, ki priromajo na praznik sv. Jožefa semkaj v Studence, da se bo vsa svečanost na praznik sv. Jožefa vršila po sledečem redu: Zjutraj ob 5. uri bo tiha sv. maša, ob 6h bo pridiga in peta sv. maša, ob 8h in 9h bo tiha sv. maša, ob 10h pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne ob 3h bo pridiga in potem pete litanije sv. Jožefa. Pri vseh treh glavnih opravilih, to je ob 6h, ob 10h in popoldne ob 3h se bo vršilo darovanje okoli oltarja. Kmetski fantje od 16. leta naprej, ki imajo veselje do redovnega življenja, do rokodelskega in kmetijskega dela, se sprejmejo v samostanu cisterijansev v Stični. Naše državne ceste zanemarjene. Od mnogih sUani se nam poroča, kako silno so zanemarjene naše državne ceste. Povsod blata do gl ni gra- moza, ker pravijo da ni de a, cestarji so slabo plačani, ker pi^v-o, da ni denarja, a uboga živina in vozila pa pri tem trpd. Res te i rater Dc' ličar na Prager-skem glavni zaupnik Samostojne. Na shodu v Slov. Bistrici je gostilničar Dol-ničar najbolj vreščal in vpil nad našimi, hotelir Dolničar je predlagal znano samostojno resolucijo. In od takih ljudi se dajo voditi samostojni backi. Živijo „kmet" Dolničar! Ses anek radi dupleškega mosta. V nedeljo, dne 12. marca popoldan ob 2. uri se bo vršil v Dolgošah v gostilni Maher, sestanek občinskih odbornikov in posestnikov iz vseh občin, ki so za7 interesirane na zgradbi novega brodat oziroma mosta. Vabijo se vsi, ki se za nimajo za to velezažno napravo, brez katere prizadete občine ne morejo izhajati. Naš beograjski poročevalec nam poroča, da so kmetje, ki so kupili po preobratu od graščaka v Ebensfeldu pri Ptuju več gozdnih parcel, postali pravomočni lastniki kupljenih gozdov. Ptujskega trgovca Čučeka, ki je kupil graščino v Ebensfeldu, ne zade v celi zadevi prav nikaka krivda. V pojasnilo. Iz Rečice ob Savinji nam poročajo: Pri nas sta dva Štiglica: Prislan in Cujež. Prislan zvest pristaš KZ., pa tudi Cujež, dober, blag mož, ki nam je stal vedno ob strani. Njegova dvorana nam je bila vedno na razpolago. Pri njem so se vršili vsi naši 3hodi in naša zborovanja. Toliko v pojasnilo na Gospodarjevo notico, da se razumemo. * Smrt blagega moža. Od Velike nedelje nam poročajo: V sredo zvečer je tukaj preminul po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti naš nepozabni dedek Marko Zemljič, star 85 let. Pokojni je bil mirnega značaja in delaven mož do konca. Pogreb se je' vršil v soboto ob obilni udeležbi, Prisrčna hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti! Naj počiva v miru! Umrl je pri Sv. Antonu na Pohorju priljubljeni in zgledni posestnik ter skrben oče Matija Kanop, pdm. Lešnik. Pogreb se je vršil ob velikanski udeležbi Prav topla zahvala vsem sprem ljevalcim blagopokojnega. Posebna zahvala pa g. župniku zares ganljivi govor ob grobu. Smrt skrbne matere. V Orešju pri Olimju je umrla kmetica Ana Škorja-nec. Bda je vrla gospodinja in skrbna mati devetero vzornih otrok. Doživela je dan zlate poroke dne 29. januarja 1.1. Radi hude zime je čakala, da bi zamogia to redko slovesnost obhajati v cerkvi, pa je mesto te poprej zdrknila v hladni grob. Pokoj njeni blagi duši, njenega vrlega moža in družino pa naj Bog tolaži ob tej bridki izgubi! i ¡s, 5 Umrl i je v visoki starosti 84 let kmetica Marija Kamenšek iz Vinca, Sv. Križ pri Slatini. Rajna je bila blagega in usmiljenega srca in vsak, kdor jo je poznal, jo je spoštoval. Bila je globo-koverna žena, ki je vse svoje otroke vzgojila v verskem duhu. Bodi ji žemljica lahka! Pred mariborsko poroto se je dne 7. t m. zagovarjala neka Antonija Zor-jan, ki je obdolžena da je svojega moža s toporiščem s tako silo udarila po glavi, da je umrl. Obtoženka je pri razpr vi v lanskem letu obdolžila tega umora svojega očeta, vsled česar je bil njen oče 591etni Franc Hvalič svoj Čas v preiskovalnem zaporu, a pozneje zopet izpuščen. Obtoženka se je zagovarjala, češ, da jo je oče prisilil, da je vzela krivdo nase. Desetletna rojenka Marija Špilak je pri zaslišanju izpovedala;. da je Antonija Zorjan sama udarila svojega moža po glavi. V svrho zaslišanja še več drugih prič je bila razprava, ki že traja od 11. oktobra lanskega leta in je bila že enkrat preložena, zopet v drugič preložena. — Istega dne se je zagovarjal nek Alojzij Novak, ki je obdolžen, da je svojega očima Vilharja udaril po glavi s krampom, kar je povzročilo, da je Vilhar tri dni pozneje umrl. Porota mu je prisodila 8 mesenev težke ječe. Nato so se zaradi ropa zagovarjali posestniki Franc in Jožef Benkič in Mekiš, vsi trije iz Prekmurja. Obdolženi so bili, da so oropali Franca Huber in Berto Zkgler ter jima odvzeli 9200 K. Ki>r se jim krivda ni mogla dokazati, so bili vsi trije oproščeni. — Pied celjsko poroto se je zagovarjal J. Berkovič, obtožen uboja, ker je decembra lanskega leta v neki gostilni v Brežicah z žepnim nožem zabodel posestnika Rada-noviča, ki je kmalu nato umrl. Por .a je Berkoviču prisodila 5 let težke ječe" Neodkrit roparski napad. Brežiška okolica je že od nekdaj na nehvale-vrednem glasu, da se radi po njej klatijo razni nevarni uzmoviči, razbojniki ter roparji. Te dni se je viačal v noči iz neke gostilne v Dobovi v domačo vas Mihaiovec, posestnik Ivan Jurkas. Med potjo ga je napadel od zadej z nožem neznan ropar, in ga 8 cm na Slobokt nabodel v hrbet in v pljuč;-., bogi Jurkas se je vsled rane zgrudil v jarek, kjer so gu našli še le drugi dan, a mu je manjkalo 4000 K. Žrtev nočnega napada so prepeljali v brežiško bolnico, O roparju še ni sledu. Nača monopolska uprava ima ne srečno roko. Enkrat je že spošno znano, da smo država, v kateri raste najbeljši tobak in kadijo najslabše cigarete, ker se gleda na profit in ker se pripravljanju tobačnih izd^ikov, z izjemo ministrskih cigaret seveda, ne posveča nobena pozornost in da se v državnih tobačnih tovarnah kopiči nered in nesnaga, dočim poskočijo cene izdelkov vsakih par mescev. Drugič pa vidimo tudi to, da se v drugih vrstah monopola pripravlja zasebni monopol raznih špekulantov in verižnikov. S soljo se je to že začelo. Monopolska uprava jo ima vedno manj tudi ne ve, kje si jo naj nabavi, pri trgovcih, ki so finančnemu ministru več ali manj blizu, so pa velike zaloge. Monopolska uprava si soli ni pravočasno nabavila, imela je sicer sklenjene pogodbe z liferanti, a vse to se je izgubilo nekje v pisarnah, ali pri upravi sami, ali pa pri finančnemu ministru, kratko rečeno: liferanti odhajajo in pogodbe se razbijajo in posledica tega bo, da postane sol zele redka in draga, državna uprava je ne bo imela kje nabaviti in razpisala bo svobodno trgovino. Tedaj pa pridejo vse skrite zaloge raznih veletrgovcev na svetlo po visokih cenah, ki jih bodo sami določali. V tem se vidi, kako gre naša finančna in monopolska uprava tem verižnikom na roko. Pogodbe in akti po pisarnah se niso kar tako izgubili. Visoki uiadniki in visokih verižniki v Beogradu to je bratovščina, da ni take. Eden drugega podpira, vsi za profit. Kako bodo s soljo prav kmalu svobodno verižili, se v Srbiji že danes v di, v Djevdjeliji in drugih južnih krajih se že sedaj plačuje kg po 15, drugod pa po 8 in več dinarjev. Generala Wrangel, vrhovnega ko mandanta vseh čet zadnje protisovjetske vojske, ki se e po svojem porazu razpršila po celi Evropi, zlasti pa po Jugoslaviji in Romuniji, so v Beogradu prav slovesno sprejeli. Prispel in nastopil je kot kak pravi poglavar prave in priznane državne sile, posvetoval.se je s Pašičem in z drugimi veljaki, sprejemal je beograjske novinarje ter jim dajal razne izjave. Njegov prihod v Beograd baš sedaj, ko se pripravlja genovska konferenca, je nov poskus in napor protiruske politike. Namen genovske konference je ureditev gospodarskih razmer Evrope in sporazum z Rusijo, ker danes že vsi razsodni politiki vedo, da brez Rusije ni pravega življenja in razvoja v Evropi. Pametni politiki hočejo pot mirnega sporazuma, so še pa tudi taki, ki bi še vedno hoteli ustoličiti carja na Ruskem. Ti zdraž-ljivci in špekulanti imajo največ za-slombe na Francoskem in general Wrangel je njihov a^ent, ki hoče naše politike utrditi v dosedanji, za nas tako usodepolni protiruski politiki. Pregovoriti jih hoče, da bi proti volji svojega naroda delali zapreke miru in sprave in ves sprejem, ki ga pripravljajo temu tujemu agentu, nam kaže, da mu gredo na lim in da nočejo poslušati svojega naroda.' ^ !-• v- 4 1500 porok v enem dnevu. Na pustno nedeljo dne 26. februarja je bilo v katoliških cerkvah na Dunaju 1500 porok. " i Izgubila se je deklica Marija OtO' repec, rojstni kraj Nezbiše, p. Pristava, stara enajst let. Dotični, pri kateremu se nahaja, naj jo proti povrnitvi stroškov sam javi na naslov: Flor. Verk, posestnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu. Koledarčki K. Z. so zopet dospeli in se dobivajo v tajništvu SLS v Celju hotel „Beli vol '. Cena 16 K, po pošti 18 K komad. Prosimo vse, ki še niso poravnali zneskov za poslane jim koledarčke in tiskovine za napoved dohodnine, da to storijo, da moremo potem zaključiti račune. £ *• Gospodarstvo. Davžne knjižice. Poslanec branje je dne 22. decembra 1921 interpeliral finančnega ministra, zakaj davčni uradi davkoplačevalcem ne dajejo davčnih knjižic. Te dni je dobil poslanec Kranjc od finančnega ministra pismen odgovor v katerem pravi minister, da po § 14 ustave velja iz 1. 1850 za davčne urade v Sloveniji, morajo davčni uradi potrjevati strar.kam plačila v davčnih knjižicah. Ta odredba ni bila nikoli ukinjena ali izmenjana in torej velja še danes za vse davčne urade v Sloveniji. Ako pa davkoplačevalec plača davek potom poštne položnice, mora davčni uradnik na podlagi poštno hranilničnega odrezka potrdid to plačilo v strankino davčno knjižico. Davkoplačevalce opozarjamo, naj se pri tem sklicujejo na naredbo iz 1. 1910 in na odgovor finančnega ministra poslancu Kranjcu broj 1219 z dne 24. februarja 1922. Kmetijski učni tečaji se na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ne morejo redno vršiti radi pomanjkanja sredstev. Da bi se pa vseeno k^r mogoče zadostilo najnujnejšim zadev-: nim potrebam naših kmetovalcev, zlasti vinogradarjev in sadjarjev, dovoljuje ravnateljstvo pravim zanimanjcem (kmetom, kmetskim sinovom, viničarjem itd.) obisk šole ob najvažnejših praktičnih delih v zavodovih nasadih (v vinogradu, trsnici, sadonosnikih: drevesnicah, na vrtu itd.), za kar zadostuje prijava z dopisnico, na kateri se naznani stroka, za koio se dotičnik zanima, in njega točni naslov. Nj pr. sedaj se vršijo ob ugodnem vremenu trtna rez, grobanje v starejih nasadih za izpolnitev praznih mest, snaženje in pomlajevanje sadnih dreves, oskrba drevesnice, naprava gno-jakov idr. K pozneje se vršečim delom se priglašenci pozovejo pismeno. S seboj morajo prinesti potrebno orodje (škarje, nož, po možnosti žagico). Stanovanje in hrano si mora vsakdo sam preskrbeti izven zavoda. V mnogih slučajih bo koristno že tudi samo enodnevno praktično sodelo pod strokovnim vodstvom, kejemu se mora glede reda in dela vsakdo podvreči brezpogojno. Vinske cene v južnih krajih naše države. V Dalmaciji plačujejo vino 1300—1400 K hI, v Vršcu 9% vino po 13 K liter, 10% 14-16 K liter. Vina se proda v Dalmaciji zelo malo. Boljše hercegovsko vino stane liter 17—25 K, boljše pa 26-28 K liter. Državna žrebčarna proda 2 toplokrvna žrebca stara 10 let, 2 toplokrvna žrebca staja 14 let, 1 mrzlokrvnega žrebca starega 5 let, 6 mrzlokrvnih žrebet dveletnih, 6 mrzlokrvnih žrebet enoletnih. Žrebce se lahko pogleda v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani, žrebeta pa v drž. žrebetišču na Brdu pri Kranju. Pismene ponudbe z označbo ponudene svote je vposlati poveljstvu državne žrebčarne do 16. marca. Ponudbam je priložiti kot vadij 10 odstotkov^ ponudene cene. Cent; za seno. Na sobotni mariborski trg so pripelja 19 vozov sena, 6 vozov otave in 28 vozov slame. Seno so kupovali po 680 —800 K, otavo po 800 K in slamo po 500—520 K me-ter?ki stot. Cene poljskim pridelkom. Iz vseh delov naše države prihajajo poročila o silnem naraščaju cen za poljske pridelke. V Somboru je bil dovoz slab, popraševanje pa zelo živahno, cene naraščajo. Pšenica že stane po 2000 do 2020 K meterski stot, koruza 1460 do 1480, oves 13(0 do 1320 K. Tudi v Novem Sadu naraščajo cene stalno. Pšenica stane 1950 do 1980, oves 1260 do 1280, koruza 1440 do 1460 K meterski stot, moka nularca 25 do 25 in pol, moka štev. 2 po 24 do 24 in pol, krušna moka 22 do 22 in pol kron kg, otrobi 1000 do 1020 kron q. Ako pomislimo, da je v mescu avgustu lanskega leta stal n. pr. v Novem Sadu meterski stot pšenice 900, a danes pa že stane 1980 kron, je potemtakem narasla cena pšenici za 120 odstotkov. Tržne cene v Mariboru. Na sobotni mariborski trg so pripeljali špeharji 14 vozov svinjskega mesa, cene za špeh so bile od 75 — 85 K za kilogram, cene za svinjetino pa 70—90 za kg. Krompirja je bilo 28 vozov, kilogram po 6 K, kilogram čebule po 28 — 30 K, nadalje 4 vreče pšenice liter po 17 K, 3 vreče rži liter po 11 K, 5 vreč ječmena, liter po 10 K, 12 vreč Uoruze, liter po 14 K, 15 vreč ovsa, lite po 8 K, 3 vreče ajda, liter po 10 — 12 K in 2 vreči presa liter po 12 K, 20 kokoši komad po 150 do 200 K, 8 gosi komad po 250 -350 K, 5 puranov, kemad po 300—350 K, 2? kuncev, komad po 30-50 K in nek; kozličkov komad po 240—2b0 K. Fižol je štel 12-14 K. češenj 28-30 K kg, kislo zelje 16—20 K, kisla repa 8 K, šopek peteržilja 2 — 3 K, kupček špi nače 2 K, kg jabolk 28 K, suhe slive 36 K, liter mleka 10—11 K, kg surovega masla 140—160 K, masti 95 do 100 K, jajce komad po 6-8 K. - Sajenje tobaka v Sloveniji leta 1922. Uprava Državnih Monopolov je za leto 1922 odobrila sajenje tobaka v Sloveniji v okrajnih glavaistvih: Celje. Ljutomer, Maribor, Ptuj, Dolnja Lendava in Murska Sobota. Odkupne cene na- sproti lanskim povišane za povprek 50 °/a in so v posameznostih razvidne iz oglasov, ki se te dni dopošljejo občinam, katerih se tiče. Županstva v gori navedenih bodo prejemala prijave za gojenje do 31. marca 1922. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žaten živahno popraševanje po hmelju. Hmelj boljše kakovosti so prodajali po 3000 do 3200 K za 50 kg, za hmelj prvovrstne kakovosti so plačevali po 3400 K za 50 kg. Zelo živahno je tudi popraševanje po tujem hmelju. Stanja papirnatega denarja je pri nas padlo. Narodna banka v Beogradu izkazuje 22. februarja t. 1., da je pri nas. v prometu za 4.418,507.667 Din. papirnatih bankovcev. Od zadnjega izkaza Narodne banke o prometu naših papirnatih bankovcev se je stanje novcev zmanjšalo za 11,229.005 Din. OopiiL Mozirje. Naš odbor KZ je v svoji seji dne 26. februarja soglasno sprejel sledeče resolucije: 1. Odločno protestiramo proti sklepu višjega šolskega sveta v Ljubljani, po katerem bi se odpravile vse šolarske svete maše razen ob državnih praznikih in otrokom ne bi bilo treba obiskovati kršč. pouka v šoli. 2. Zahtevamo tak lovski zakon, da se bo kmet lahko branil škodljivcev, kakor so zajec, lisica, jazbec itd. 3. Zahtevamo, da se vojaški novinci vežbajo bližje doma, da smejo brati naše časopise in da se jim ne vsiljuje cirilica. 4. Potrebščine, ki se doma ne pridelujejo, naj bodo carine proste, naloži pa naj se carina na uvoz lesa. 5, Razpišejo naj se čim prej nove volitve. Sv. Jurij ob Taboru. V zadnji mesečni seji naše Kmetske zveze smo razpravljali o preureditvi lovskega zakona. Odločno smo zahtevali, da sme zajca, največjega škodljivca popolnoma svobodno vsakdo in ob vsakem času ubitL Zajec ne škoduje samo sadnemu drevju in ne samo po zimi, ampak čisto ob-gloda sadno drevje tudi poleti, posebno v sadonosnikih v bližini gozdov. Tudi pri fižolu, zelju dela zajec mnogo škode. V korist splošnosii je treba tega škodljivca popolnoma uničiti. Opozarjamo naše poslance, da zastavijo vse moči, da dosežejo tozadevno postavo! Tudi o našem bralnem društvu smo govorili, katero je treba zopet poživiti. Naši mladinski društvi, Orla in Orlico moramo tudi odrasli podpirati in se njih prireditev udeleževati. Tako bomo delali mladini novega poguma za njihovo izobraževalno delo! Sv. Jošt na Kozjaku. „Na planin-cah je luštno biti", veli stara slovenska pesem. In kako je bilo veselo, ko so si v letošnjem pustu kar trije pari podali roke v znak zakonske ljubezni in zvestobe. Miha Ramšak, pd. Sedovnik, si je izbral Glažarjevo Cilko, vrlo cerkveno pevko, da mu z veselo pesmijo olajša truda in trpljenja težki jarem življenja. Jože Vratanar ie ponudil roko celo «.Cesarjevi» hčeri Mariji Hriberšek in jo pripeljal pred oltar. Tudi Kotni-kovemu Francu je bilo predolg čas v samskemu stanu in si je privzel Alojzijo Borovnik, p. d. Krempljevo kot zvesto družico za na pot življenja. Vsem novoporečencem kličemo: Na mnoga srečna desetletja. Bog daj obilo blagoslova! Poirovče. Daljnim in bližnjim romarjem dobro znana prelepa cerkev Matere božje v Petrovčah je oskrbljena tudi s prekrasnim zvonenjem. Ze v začetku 1. 1919 so žrtvovale dobrodelne spodnje vasi lepe žalske žup-n je znatne svote za nabavo dveh tež kili, krasnih zvonov (1200 kg in 541 kg), ki so jih v veliko radost vseh do brili domačinov izgotovile Strojne tovarne in livarne v, Ljubija Radosti je zaplakalo verno ljudstvo dšav-ši mite zvoke teh novih kliodiJcv k bogoslužnim opravilom. A nekaj pa je motilo njegovo razi j oženje. Stari zvon, ki mu je nemila »ojska še prizanesla, in ga pustila v stolpnih linah, se s svojim izpetim glasom ni mo gel družiti s svojima novima tovariš^ rna. Treba mul jo bilo- torej obnove, storiti ga težjega. Mislilo se jc prvoft no na ubrano trizvočno zvonenje, kakor je bilo pri večini cerkva pred vojno v navadi. 0'prijeli pa smo se končno mnenja pr.znanega glasbenika in strokovnjaka glede zvonov, g. kanonika dr, Franca Kimovca v Ljubljani» ki ga je zastopal v Cerkvenem Glasi-beniku. Odločno se namreč tamkaj bo ri proti dolgočasnemu in zastarelemu dur ali moli trizvoku in se poteguje za melodično harmonično zvonenje. — iTemu slednjemu primerno je bil naročen naš tretji zvon (800 kg) pri zvo nami inženerja I. H. Biihl v Mariboru. Delo je izvrsfjno uspelo in hvali mojstra in ga priporoča. Z blagodone T5o svežostjo in krasno resonanco se je novi zvon pridružil prejšnjima, kl'i-floč z njima vred v ubranem petju v nebesa za pomoč v vojni padlim in za blagoslov bogoljubnim darovalcem. — Častile Matere božje, prihitite ob prvi priliki v PetrovČe k M. B. in tudi vaša srca bo čarobno milo petje no vih petrovjških zvonov dvigalo proti nebesom. Razne novice. Morski roparji izropali parnik. — Pred ledni se je izvršil v vodovju Kitajskega morja nenavadno drzen slu-čai napada morskih roparjev na par nik. Med lukama Santung in Hon-kong je prevažal potnike in blago ki tajski parnik „Kvang Lee". Ko je ta •parnik odplul iz luke Sanghai je imel na krovu 230 zelo bogatih kitajskih potnikov ter blaga za več sto milijo- nov, vrhutega še ogromne množine zlata in srebra.. V začetku je bila vož nja nemotena. Nekaj dni pozneje, nekako proti poldnevu sta vdrla v kabino kapitana parnika Cravrsorda dva Kitajca, ki sta takoj oddala v steno vsak do dva strela iz samokresov. — Izvlekla sta na to kapitana iz kabine in sta mu rekla, da ga ustrelita takoj, ako se bo količkaj upiral ter da ga vržeta mrtvega v morje. Nato sta ga spravila v prostor, kjer se na pod lagi zemljevida meri, kako daleč je ta ali ona točka oddaljena od parnika. V tej kabini je bil zaprt še drugi katpitan — inženir. Pri vratih sta pa stražila oborožena s samokresi dva Kitajca. V kratkem so biii vklenjeni vsi poveljniki in inženirji parnika. — Nekako proti uri popoldne je poglavar morski'!) roparjev odvedel na poveljnikov most iS vse vklenjene par nikove poveljnike ter je od njih zahteval. da niu označijo na zemljevidu, kje da se nahaja parnik in koliko kilometrov da je oddaljen od otoka Ghah Ko je kapitan izjavil, da se nahaja parnik 18 milj južno od otoka, so bili morski roparji zelo prestrašeni. Sneli so iz žepov samokrese ter od kapitana ter od ostalih ladijskih poveljnikov zahtevali, da se jim takoj označi lega Honkonga. Prisilili so ga na to, da je morid kreniti s parnikom proti jugu v smeri «proti otoku Svatov tocia morski roparji so izjavili, da bodo vsi ladijski poveljniki umorjeni, a-ko bo parnik odlplul v tamošnje pristanišče. Roparji so pobrali vsem pot nikom dragocenosti in drugo blago, pobrali so na parniku zlata v vrednosti za 120x000 dolarjev, mnogo papirnatega denarja, nakita in drugega blaga v vrednosti 500 milijonov frankov, Nekega kitajskega potnika, ki se jo zoper slavij al izročiti roparjem svoje imetje, so roparji enostavno pred oč;ni vseh potnikov ustreli. Roparji so potnikom pobrali vse ter spravili', na krov parnika vse naropano blago, potnike so pa napodili v spodnje ladijske prostore. Na povelje poglavarja morskih roparjev je moral parnik obstati. Parniku so se približali veliki kitajski čolni in na te čolne so spravili naropano blago,, poveljnika parnika kapitana so pa spravili h krmilu, mu zagrozili, da parnik spuste takoj v zrak, ako bi se obotavljal odpluti naravnost proti Honkongu. Parnik je odplul, na čolnih so pa tudi od pluli morski roparji z ukradenim blagom. Kapitan parnika Crawsord je izjavil, da je bil poglavar pomorskih roparjev nek mlad mož, ki je bil zelo ljubeznjlv in vljuden- Pri kapitanu se je upraviCil zaradi zakasnitve parnika iii ga zaprosil, naj se ga spominja-Kot znak prijatteljstva je vzel iz svo jega žepa zlato uro in zlato verižico ter oboje podaril kapitanu, ker so kapitanu njegovi tovariši roparji odvzeli zlato uro in verižico.. Slično je tudi nagradil inženirja ter podaril vsakemu to ali ono darilo v zlatu ali srebru. Končno je še poglavar roparjev izročil kapitanu parnika 1000 zlaifiih dolarjev s prošnjo, da ta znesek razdeli med oropane potnike, kt bodo v Honkongu zapustili oropani parnik.— Angleški listi zatrjujejo, da v zgodovini pomorskih ropov rfi najti slienega tako rafinirano izvršenega ladijskega ropa. Zbirajte za KZi Vsak ima dobiček, kdor kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Glavnem trgu št. 16. Kdor se še ni prepričal, naj si ne pozabi ogledati najbogatejše zaloge vsakovrstnega sukna in platna in videl bo, d* kupi res najceneje in najboljše. Ma£li hnitafa za lastno uP°rabo in darila, llCKdll IIUUCIC predmete v zlatu, srebru, nakitu, are, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin kaj iiiate pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, žepne nože, doze za cigarete in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike i. t. d. vsebuje sijajni katalog s slikami od TVormiks tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 992. Lez ulico cene znatno nižje. Dražbeni oklic. Na drobno TRGOVINA Na debelo emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu ALBERT VICEL, Maribor, Glavni trg 5. PARONILiN v Kaniži pri Pesnici prevzame na mletje in izmenjavo vsakovrstnega zrnja. a5 Kupi se zrnje po dnevni ceni. b-3 Kmetovalci pozor! Vseh vrst umetna gnojila po najnižjih c" h 1 -1o 99 ima vedno v zalogi Tvrdka ANTON TONEJC in drUp, Haribor, Tel.68. VINSKI KAMEN kupuje po najvišji osni VID «URKO, trgosree, Meljaka eesta 24, Maribor 1—> 17 ea «prejme de-fcliea 14 do 16 let, poltenih starliev, k dtrokn. Ima tudi priliko, se uliti i!vati. Plača po dogovora. Volni» prosta. Ponudbo na našlo»: Ivan Slakaa, Ljubljana, Cesta na Rofcnik št. 1. 1-2 184 V službo V SI i ATI PA, moíine8®i poiteaih « «JOulfl gtariiev sprejme Vinko Bizjak, kovalki mojs.er na Tezna pri Mar,boru 80. 1—1181 Ljubimci pristnega domačega vina, katero je prispelo se toči samo v zajutrkovalnici Novosel in drug preie Luckner, Gosposka ulica 5, ozir. Rotovški trg 8. Kupim harmonij. Bit. mora dobro ohraojea. slasti meh bres vsake naptfce, Ima saj 4 do 5 oktav in 4 registre t pied-•«pieBsion. Toiadsvae ponudba z navedbo esne in opisom harmonija je poslati na J. M rs vi ak, Vuie-nfea. 1—3 127 PARflHf.VA ob8t°)e5e 8 i oralo»vinograda 7 oralov ieprga mešanega gojda, 10 oraiov njiv, travnikov in sado-nosnikor s lepo »idano hišo, v kateri je boljše stanovanje in stanovanje aa viničarja, lepa obokana klet, preia in pnbl. 52 hI sodov. Nadalje gospodarsko poslopje ia že draga hiši s hlerosn. Posestvo leži t občini Rsgosttiea okraj Maribor in je 1 četrt are od oktajne eeste Ptoj—Sv. Barbara in 1 četrt ure od okr. esste Ptuj—Sv. Ba- NA DEBELO I NA DROBNO! OBLEKO! Priprrstf in finejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJU ARBEITER Maribor, Dravska ulica St. 15. 1 -10 133 peri: t Slov. gor,—Sv. Lenart ol-1 apra*a lista daljeno ter se nahaja t lepi šolnini 1 gi. Posestvo s« da tadi v več skupin raikosati. exir. je tadi v skapinah aa prodaj. Cean po oogovora. Hatasiaeiia poročila vdaia Pavla Prekoriek, Sv. Barbara pri Maribora. 1—8 180 If«s£SÍ<3 M Proi» P» smerni mUttiJdi eeaL Kj», pova 141 Cepljeno trsje 2—2+8 82 Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Mariboru, z dne 24. februarja 1922 A VI 286/19-17 bo dne 20. marca 1922 prostovoljna sodna dražba v zapuščino Antonije Vidovič spadajočih posestev vi. št. 92 in 93 kat. obč. Ješenca. Dražba se vrši v pisarni sodnega poverjenika notarja Mihaela Korberja v Mariboru, Marijina ulica poleg sodnije ob pol 11. uri dopoldne. — Vzklicna cena znaša 100.000 K, pod to ceno se ne proda. Prodajalci si pridržijo pravico, tekom 8 dni po dražbi prodati zemljišči morebitnemu višjemu ponudniku, sicer postane prodaja zdražitelju pravomočna. Vsak ponudnik ima položiti pred začetkom dražbe v roke sodnega poverjenika vadij v znesku 10.000 K v gotovini ali hranilnih knjižicah kake domače hranilnice ali posojilnice. Dražbeni gogoji, zemljiškoknjižni izpisek in katastralni podatki so na vpogled ▼ pisarni sodnega poverjenika. Maribor, dne 6. marca 1922. Mihael Korber, notar kot sodni poverjenik. na yodaj vseh boljših vrst, oko-reainjeni divjaki in šnarnica, Aat» T arij, Modraie, pošt» Študente« pri Poîjéansb. 1—8 1C9 •§§MHm Sprejme se ^¿u priden In polten tant okoli 20 let star, sa msBeSno ;.-l»ëo is braae pri Aloje Zeleoko, trg. vrtnar, Oslje. 2—8 HI Gotove obieke, površnike, zimsko perilo, posteljno porjo, dežnike itd. se dobi 21 najceneje pri e—76 I. TRPIN Maribor, Savni trg 17. Iščem siužbo oskrbnice na vesje posestvo do 1. a?ril» t. L Bila sem Se kat taka sluibeoa in telim tadi sl»j trajao slnibo. Naslov v upravi. 1-3 128 Malo posestvo 3 ajlvi, vrt, nova poslopje, 10 minât od posisje Hoče se proda — se proda. ?praia se r postil»! pri kolodvoru Frane Pristanek. Cena po dogoforn. 187 Občni zbor tftt se vri i dne 13 t, m. ob pol 4. ari pep, pri Pangerieka. Vipared: Bila» ea za 1. 1911. Nasveti 165 Naeebtvs. Posojilnica v Voj- m i I? r. s. s n. s. vabi vse Slane IllMu. M „.j 2g relBl oM>1 «bor, kateri bo v četrtek, S S. mare* t. L eb 16. uri t pisarniških prostorih. Dnevni red: Poroiila s» ielitra ia asdsorst»a, sklepanje o uporabi tistega dobička, volitev učelitva in nadsorstva ter naa» et i. Ako bi občni «bor ob tej uri ne bil sklepčen, rrsli se eno aro po«-■eje drag obiai »bor, ki je bru pogojno sklepčen. 159 Va Kîl a » obinl sbor f litij 11-«I Kmetij ike «alrage r. s. s o. s. v Račjem, kateri s« i vrti, dne 9. apri a 1.1. ob 2. url ; popoldne v sainiiaik prostorih.; »Jne»ni red: 1. Odobritev račan- i skega «aključkega sa 11 1831. — I 2. Volitev a) oačolseva, b nad- i «orstra. 8 Rssnoterosti. — A'i«[ bi ta občni cber ne bil aklepčen | ob 2. nrl se vrli pol ar* posaeje drag obSnl eber, ki bo ukiep^ei, ne oslraje se na iterilo navsoiib ilaoov. 146 MANUFAKTURS Glavni trg št. 13. MANUFAKTURA Glavni trg št. 13. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel manufakturno trgovino K. Pichler ter bodem vsakemu postregel s trpežnim iD prvovrstnim blagom po naugodnejših cenah. Ker se mi je posrečilo dobiti zveze s prvovrstnimi tovarnami manu-fakturnega blaga, bodem skrbel, da bode vsak, ki kupi v moji trgovini zadovoljen tako z blagom, kakor s cenami. Priporoča se J. PREAC, manufakturna trgovina Maribor, Giavni trg štev. 13. V MARIBORU, dne 3. marca 1922. I Vnhiln ■» obln: ,bor Hr" V »OIMI Blloi e {„ pol 3ji I lniee na Vidma r. s. s i. s, ki se vrii d„.c 25. Biarea 19J3 ob S uri pop. t posojilniikih prostorih — Dnevni red : 1. Poučilo o isrrieni revi »i ji. a. Poročilo natelnUa -8. Pjročllo Dadsorst^a. 4. O i oi rižev računskega sakljnika ia 1.19^1 5. SlajajcOBt!. Ako bi se bilo ob 8. ari popoldne dovolj ČUaor, se vrii na istem mosta In po istem dnevnem reda dragi ob o i «bor, ki b« sklepal «alisvno ne g ede na itsvllo članov, ki so narsuči. 146 Načelst o. Ko pridete v CEUE oglasite se v Vašo kórist pri tvrdki FRČ