UDK 808.63-541.4 Jože Toporišič
Filozofska fakulteta, Ljubjana
POMENSKE SKUPINE SAMOSTALNIŠKIH ZLOŽENK
Samostalniki zloženke so dveh vrst: samomedponske (živinozdravnik < zdravnik za živino) in medponsko-priponske (stezosledec < kdor sledi stezi). Pomen prvih se ravna po zadnji sestavini (živinozdravnik je npr. vršilec dejanja, avtogaraža pa označuje prostorskost), pomen drugih pa se da reducirati na iste skupine kot pri izpeljankah: pri glagolski podstavi označujejo torej 1. vršilca (človek/žival), 2. vršilnik (orodje, naprava), 3. dejanje, 4. rezultat dejanja, 5. prostor/čas, tj. okoliščino in 6. snov. Analogno je pri pridevniških in samostalniških podstavah.
Noun compounds are of two types: those having only an interfix (živinozdravnik < zdravnik za živino) and those having both an interfix and a suffix (stezosledec < kdor sledi stezi). The meaning of the former follows their last component (živinozdravnik, e. g., is an agent noun, while avtogaraža denotes a locality), the meaning of the latter can be reduced to the same groups as in the case of noncompound words derived by suffixation: thus, if their base is a verb, such compounds denote (1) an animate agent (human/animal), (2) an inanimate agent (instrument, tool), (3) an action, (4) a result (of an action), (5) a locality or a period (= circumstance: space/time), and (6) a substance. There are analogous groups of compounds with adjectival and substantival bases.
0 V svoji Slovenski slovnici 1976 (dalje SS 1976) sem podal nekak slovnici prirejen prikaz celotne slovenske tvorbe besed, in sicer v štirih besedotvornih vrstah: izpeljavi, zlaganju, sestavi in sklapljanju. To sem storil načeloma na podlagi šestkoračnega algoritma,1 ki iz prvotne besedne zveze (t. i. govorne podstave) l. koraka na koncu v 6. koraku daje novo besedno sredstvo, t. i. tvorjenko. (Vodi pa nas tudi obratno od tvorjenke do njej ustrezajoče besedne zveze.) Tvorba posameznih besedotvornih vrst je v SS 1976 (in z nekaterimi popravki v SS 1984) obdelana v različni razsežnosti: najbolj skromno podani so sklopi, takoj za tem pa zloženke, medtem ko je prikaz sestavljenk sicer sorazmerno obširen, še zlasti v t. i. tradicionalnem pojmovanju, ki so mu pri glagolu sestavljenke tudi prav vsi glagoli s predponami, torej tako tip vstopiti, odnesti (po našem iz stopiti v, nesti od) kakor tudi tip pravih sestavljenk, namreč soustvarjati (po našem iz ust\'arjati hkrati).2
O vsem tem sem po letu 1976 in tedaj pisal tudi že podrobneje: v teh razpravah sem izgrajeval svojo besedotvorno teorijo in izčiščal (ter bogatil) zadevno gradivo določenih spodrsljajev ali manj primernih oz. odsotnih ponazoril (med drugim v 2. izdaji SS).3 Posebej bodi tu omenjeno še zavračanje po mojem zmotnih besedotvornih predstav v knjigi (in že prej v disertaciji) A. Vidovič Muhe.4
'O besedotvornem algoritmu pri m e n i prim: Besedotvorna teorija, SR 24 (1976), 163-179 (v bistvu je to tudi v SS 1976 oz. 1984); Teorija besedotvornega algoritma, SR 28 (1980), 141-151; Tretjič o besedotvorni teoriji, SR 38 (1990), 421-440; Besedotvorno šolanje, SR 39 (1991), 215-237.
20 tem prim, moje Sestavljenke in izpeljanke iz predložne/proklitične podstave, SR 21 ( 1973), 105-112. O tem je na ustreznih mestih govor tudi v delih, navedenih pod 1.
3Da bi kdo, ki to problematiko obravnava glede na m o j o slovnico, to opazil, doslej nisem mogel ugotoviti.
4 Prim. že mojo oceno njene desertacije: Ocena disertacijske naloga A. Vidovič Muhe, v: Znanstveno raziskovalno delo v okviru usmerjenih raziskovalnih programov na Filozofski fakulteti
Ker se dobro zavedam, da skoraj nič ni tako dobrega, da ne bi moglo postati še boljše, sem se v predavanjih na univerzi — nazadnje zelo očitno zlasti na univerzi v Celovcu 1. 1987 — pripravljal na generalno spopolnitev v besedotvornem delu moje slovnice obravnavnavane problematike, da bi njena tretja izdaja lahko izšla doganana in bolj uravnovešena, kakor je sedaj, ko je v njeni 2. izdaji — zaradi v bistvu nespremenljivega stavka — bilo mogoče spremeniti vendarle le to in ono v okviru ene same vrstice.5
V tem sestavku torej podajam potrditev svoje pomenske kategorizacije nemodifika-cijskih izpeljank na gradivu zloženk, kakor sem jo pretežno zasnoval v že omenjenih celovških predavanjih (zatem sicer še dvakrat ponovljenih na ljubljanski univerzi v štud. letih 1987/88 in 1988/89).6
Pri razvrščanju samostalniških izpeljank v posamezne pomenske skupine (z navedbo po možnosti vseh ustreznih pripon) se mi je izkazalo, da je takih pomenskih skupin vsega šest: to so imena (1) za vršilca dejanja, (2) za vršilnik dejanja, (3) za dejanje, (4) za konkretizirano dejanje, (5) za kraj ali mesto in (6) za snov. S primeri: (1) bralec, (2) grelec, (3) branje, (4) branje 'berilo', (5) sedišče, (6) strelivo.1
1 Že iz SS 1976 je razvidno, da mi je z 1 a g a n j e besedotvorna vrsta med izpeljavo in sestavljanjem,8 kamor ga zlasti očitno postavljajo priponska obrazila ene vrste zloženk, tj. tiste z medponsko-priponskim obrazilom (kos e c = stez o sled e c ),9 s tem tipom pa je povezana druga vrsta zloženk, tj. tista s samo medponskim obrazilom, prav na podlagi medpone (živin o zdravnik iz zdravnik za živino).10
1.1 Kdaj gre zamedponsko-priponske zloženke, je večinoma že na zunaj jasno razvidno v tistih primerih, ko drugi del zloženke kot samostojna beseda sploh ne obstaja (npr. obliko...slovje v primeri s *slovje)\ že bolj zapleteni pa so primeri kot pismo...noša v primeri z noša, kjer nam neistovetnost obeh »noš« pomaga razkriti njun različni pomen, saj noša pomeni nekaj čisto drugega, ne človeka, kakor ...noša vpismonoša, namreč tipično ljudsko oblačilo. Prim. npr. še zobozdravnik — zobozdravec, ob čemer bi
v Ljubljani v letu 1983, Ljubljana, 1984, 453-476; dalje prim, pod 1 navedena sestavka Tretjič o besedotvorni teoriji in Besedotvorno šolanje.
'Besedotvorni popravki glede teme našega sestavka so v SS 1984 (146) naslednji: Pod 1 so dodani primeri samohôd, samosévec; drobnoglèd. Pod 2 sta primera dobrodušnež in samovoljnost zamenjana z dobrodušje in samovolja. Enako še: črnokožec —>(rnolâska; babjevérec —>babjevérka ; svojeglâvec —>svojevólja.
6To je razvidno iz list vprašanj, ki jih študentje dobivajo za izpite (in so torej vprašanja dostopna pri njih), kakor tudi iz kseroksiranih zapisov študentov s teh mojih predavanj (natančneje o tem v Besedotvorno šolanje, str. 224, 225.).
7Za določen čas dokončno obliko je to dobilo v m o j i razpravi Izpeljava slovenskih samostalnikov, Linguistica (Ljubljana) 15 (1975), In memoriam Stanko Škerlj oblata, 241 do 256.
8Prim. kazalo v moji slovnici, str. 109-111, kjer si sledijo izpeljava, zlaganje, sestava, sklapljanje.
9Pri meni (SS 1976 oz. 1984, 146) je samo medponsko-priponski tip zloženk zajet v točki 1 in pretežno tudi v točki 2, kjer pa so na koncu podani tudi primeri s samo medpono; pod 3 so obdelane medponsko-priponske tvorbe, pod 4 pa pretežno le medponske. Poseben problem tu so tvorbe kot od nosoróg do državoznanstvo, ki so pač le na zunaj iz dveh samostalnikov v govorni podstavi.
10Npr. pri P e r u š k u, Zloženke v novej slovenščini, Posebej natisnjeno iz izvestja novomeške gimnazije za leto 1890, 42 str.
prav gotovo bila od vseh zlahka spoznana za medponsko-priponsko zloženko druga (čeprav verjetno še neizkazana), medtem ko je samomedponskost zloženke zobozdravnik dokazati nekoliko težje (namreč z dejstvom, da je njen zadnji del prav v tej obliki nastopal že v prvotni govorni podstavi, namreč zdravnik za zobe).u
1.2	Sicer je še znano, da je priponskih obrazil pri zloženkah znatno manj kakor pri izpeljankah12 (in manj jih imajo tudi izpeljanke iz t. i. predložne besedne zveze, pri meni v SS obravnavane v posebnem razdelku v okviru izpeljank). Zato bo posebna pozornost v nadaljnjem posvečena tudi razmerju med priponskimi obrazili zloženk in izpeljank.
1.3	V naslednjem glede na povedano najprej podajam pomenske skupine medponsko-priponskih samostalniških zloženk, in sicer: A — iz glagolskih zvez, tj. zveze glagola + katerega koli njegovega vezljivostnega ali primičnega določila; B — iz imenskih zvez tipa pridevniška beseda + samostalnik; C — iz imenskih zvez Samostalniška beseda + samostalniška beseda, pri čemer drugi samostalnik v odvisnem sklonu določuje prvega, prav tako v odvisnem odnosu do (zaimenske) besede govorne podstave, ki se poobrazi-lja priponsko, čeprav dostikrat to na prvi pogled ni razvidno. Tako torej ločim: A — kar vodi strelo —>strelovod, B — kar je trdega kljuna —>trdokljun, C — kar je dlake volka —>volkodlak. (Namesto je + rod. je seveda lahko tudi ima + tož.) — Zunaj našega zanimanja so samomedponske zloženke iz dveh samostalnikov v govorni podstavi, prva v imenovalniku pa nato nespremenjena zadnja v zloženki.13
Kakor se iz primerov vidi, v bistvu ločimo le glagolske in imenske podstave, a bomo tu pri imenskih vendarle obravnavali najprej tiste s pridevniško besedo v prvem delu, nato pa — ločeno — še one s samostalniško. Primeri v okviru 6 pomenskih skupin si sledijo (kot pri izpeljankah v SS 1976 oz. 1984) po priponskih obrazilih abecedno od zadaj, po spolih ločeno v zaporedju m, ž in s, pri čemer je ničto priponsko obrazilo pri moških sklanjatvah na prvem mestu, tj. pred glasovnimi, pri ženskih pa za a-jevskimi, moško a-jevsko pa za o-jevskimi.
"Moje omahovanje v tej zadevi (pri pripravljanju načel za onaglašanje zloženk v Slovarju slovenskega knjižnega jezika) se kaže v I. knjigi tega slovarja, in sicer v pravilu o neobveznosti prvega izmed dveh naglasov pri določenih zloženkah: SSKJ I, 1970, str. XXV, §182: 1. dvôdélen, 2. črkoslikar, 3. biokemija, 4. antifašlst. Za moja stališča prim. Besede z dvema naglasoma, Jezikovni pogovori II, Ljubljana, 1967, 128-135.
|:V tem smislu se je A. VidovičMuha trudila (kakor pred njo že P e r u š e k) najti samozloženska priponska obrazila (SSBPZ, v nadaljnjem citirana ustrezna mesta). Nekaj kritičnega odziva na Peruška glede drugega dela zloženk v zvezi s tem prim, že v A. B aj c a Besedotvorju slovenskega jezika III, Zloženke, 1952, 126-127 (npr. malomeščan proti meščan proti malomestnež, kjer ne obstaja beseda *mestnež).
nTo sem formuliral za Slovenski pravopis I, Pravila, 1990, Naglas v besedotvorju, Zloženke, 127-128: »Po dva naglasa (ali več) imajo zloženke, katerih drugi (zadnji) del je nespremenjen prevzet iz podstavne besedne zveze: živinozdravnik *—zdravnik za živino.« To sem pravopisni revizijski komisiji predlagal vsaj že 1989.
2 Zloženke z glagolsko (povedkovniško) podstavo
(1) Vršilec dejanja
Moški spol
rodoljub, bogoljub, loncevéz, zvezdoglèd, pismouk; sladkosned; krivoglèd, kri-
zemglèd; daljnovîd; maloprîd; kleceplàz; samogôlt, samozîv
stezosledec, basnopisec, telovadec; svetoskrùnec, raznojédec, svetohlînec; sa-
mosévec, ničvedec; lokostrélec, hribolâzec; mimohódec, lepopîsec, ostrostrelec,
dobroživec
vojvoda, maloprîda
delovodja, vlakovôdja, strojevodja, knjigovodja pismonóśa
Primerov za druga priponska obrazila ni(mam) izpisanih, a bi sem šlo še -čič, kakor ga imamo v vetrogončič (iz prvotnega *vetrogonec).1* — Od prevzetega gredo sem vsi primeri za izvajalca določenih strok, npr. k -ф geograf, agronom, geolog, astronom, geometer, od domačih pa npr. jezikovéd, zvezdoglèd; k -ec npr. jezikoslovec, zemljepisec ipd.
Pri obrazilih imamo torej komaj štiri različna (da sem ne gre nemara kolovratež, je jasno, saj je izpeljan iz kolovrâtiti). Pri izpeljankah imamo tu vsaj še tista z značilnim soglasnikom č (bahač, kurjač, mlatič), pa s k (ti so pač vsi le za pridevniško podstavo). Človek pomisli še na priponsko obrazilo -ilatelj (bógoiskdtelj), a ima Rigler (kakor zapisano) tu (pravilno) zaznamovana dva naglasa. Težji primer pa je davkoplačevalec,15 pri Riglerju z enim samim naglasom, čeprav bi bila tukaj potrebna dva.16 V zloženkah se pri -ec vendarle pojavlja neko omahovanje, če je pred njim še glagolska pripona.
Druga priponska obrazila, izkazana pri izpeljankah, so (drugače je -aj) čustveno zaznamovana, npr. obrazila -avh, -avs, -avš, -avt, -avž, -in, -un; -ur (nemč-ur), ali pa so prevzeta (doktor-and, dispeč-er, kontrol-or, falzifik-ator, invest-itor, diplom-ant, štud-ent, kompon-ist)}1 — Tudi priponsko obrazilo -ar se za zloženke iz glagolske podstave ne uporablja,18 navadna tvorba črkolivec je torej nekaj drugega kakor črkolivar (jêklolivâr), ki sta samomedponski zloženki (kakor tudi lésostrugâr).19 Rigler z dvonaglasnostjo teh zloženk na -ar razodeva pravilno pojmovanje, tj. kot samomedponske zloženke.2"
14Obrazilo -ič v tem primeru podpira tip kuripečič (omenja že Breznik v razpravi o zloženkah; Bajec, Besedotvorje III, str. 96 — kuripečič oz. pečekureč).
,5Na ta primer opozarja A. VidovičMuha v SSBPZ 1988, 86, opomba 25.
l6Dva naglasa nakazujeta tvorbo zloženke s samo medpono. Poseben problem so tu tvorjenke z glavnim (ali nedoločnim) števnikom v 1. delu.
17Kako je s fantast (gr. phantasia), mi ni čisto jasno. Sicer pa prevzetih priponskih obrazil tu pri zloženkah ne upoštevam do vseh podrobnosti. — Nezaznamovano -in, narečno pozv-ačin, zov-in, proti pob-alin fanta-lin,frk-olin, smrk-olin; v tem smislu nezaznamovano petelin, vlastelin.
18A. VidovičMuha, SSBPZ, 95: Primeri kot knjigotisk, -ar predvidevajo tudi nemogoč naglas tipa knjigotiskar ; Rigler seveda bâkrotiskâr.
"Pri A. V i d o v i č M u h i str. 94: lesostrug-âr. Na tako opozarja že B a j e c (Besedotvorje III, 127): »mokojed ali mokojedec ali mokojednik prav lahko pomeni nomen agentis z glagolsko osnovo v drugem delu.«
20Nam. jêklolivâr ima Rigler jêklobârvar.
Ženski spol
Vršilko dejanja imam za inačenjsko izpeljavo iz moškospolskih poimenovanj, kolikor ta obstajajo: k našim primerom za m. spol torej rodoljubka, vôjvodinja, delovôdkinja, lokostrélkaJ.21 Tam, kjer moškega spolskega poimenovanja za kaj ni, nastopajo samostojna ženska obrazila:
smrdokâvra22 bogoródica
tresorépka, vrtorépka, sviloprêjkap bogomolka; vijeglâvka poslovôdkinja
Srednji spol
Primerov za ta spol ni(mam).
(2) Vršilnik dejanja
Moški spol
strelovod, bencinovôd, sluhovod, snegolôm, valobrân, žaromet, kislinomér; daljnogled, zrakoplov, brzojàv; samokres; samovar minolôvec, zobotrebec, torpedolôvec, dvolômec ledolomîlec
Priponski obrazili sfa samo -ф in -ec, prvo z močno prevlado. Niso izrabljena priponska obrazila -at, -aj, -ež, -elj, pa tudi ne -lec, -ik (nebotičnik je izpeljan iz nebotičn-). Seveda tudi tu ni stilno zaznamovanih priponskih obrazil (kar morda sploh zbuja posebno problematiko). — Od prevzetih priponskih obrazil pa bi lahko navedli primere za -ф kot telegraf, barogrâf, ènemométer, spektroskop, levkocit. Rigler vendar navaja ledolomîlec, minometâlec, pač naslonjeno na *ledolómec, minomèt.
Ženski spol
samohodka, samosévka, slamosečka, muholôvka, brzostrelka, mišelovka, ve-
trolôvka, dušegrejka, dušegubka
letalonosilka
Za pomen (2) priponsko obrazilo -ica pri glagolski podstavi ne nastopa; ni primerov za priponska obrazila -ača, -Ija, le redko je -V-lka. Prevzeto »deležniško« priponsko obrazilo -alenta je seveda izključeno.24
2'Obrazilo -inja v vojvodinja je nadomestno žensko obrazilo za moško -a v vojvoda: poslovod-kinja pa je prvotno tvorjena s -ka za moško obrazilo -ja, nakar je oblika na -ka okrepljena z -inja.
"Pričakovali bi *kavrosmrda; sicer pa so zloženke z glagolom v prvem delu poseben problem.
23Premena -pred- s -prej- ni čisto jasna, spominja na roj-stvo (kakor daje vmes obrazilo -j-, prim. roj iz *rod-j- ali mlaj iz mlad-j-), torej svilopreja. Taka vmesna obrazila imamo že v poslovod-i-inja. Enako si oblike blejski, Blejec lahko razlagamo le prek *bled-j-, kar da blej(i), in šele na to pride priponsko obrazilo -ec oz. -ski.
24Ker pri njih moramo upoštevati zložno glagolsko podstavo (in gre torej pri tem za izpeljanko).
Srednji spol
Ni(mam) primerov potrjenih. (3) Dejanje (potek, stanje)
Moški spol25
bratomor, verouk, krvotok, bakrorez; mnogoboj, šesterostop; lepopis, mimohod, samospev -éva in samospev; vnebohdd; samovtd, samomor76
Te tvorjenke tudi iz preproste glagolske podstave imajo nekaj več priponskih obrazil (prim, drht-aj, dotik-ljaj, dogod-ek, ves-t, odri-v, laj-ež). Primer sôloték kaže na podstavo ték na sólo (res ima Rigler sôloplés in sólo plés ali sólopredor in sôlospèv/solo spév).
Ženski spol
zloraba, ljudovlada; žganjekuha; samovlada, samohvala
zakonodaja, govedoreja, živinoreja
senoseča
rokobórba, telovadba, perorisba; samopostrežba senokošnja ; samogrâdnja
Torej ni slov. obrazila -oba. Primerov za 2. ž. sklanjatev nisem našel. Morda bi šla sem blagodat, v SSKJ 'blagoslov'.27 Od prevzetega tip âvtogenéza ne gre sem, ker je to samomedponska zloženka.
Srednji spol
slavohlépje, bogočastje, domotožje, resnicoljûbje, bratoljûbje, rodoljübje, ško-doželje, tankočiitje; samovlâdje, samoljubje, samosilje; zemljepisje, jezikoslovje tihožitje
krvoskrünstvo, svilogôjstvo, prestolonaslédstvo, jasnovidstvo, svetoskrunstvo, pikolovstvo, ljudožerstvo
knjigotrštvo, kamnoseštvo, knjigoveštvo; samodfštvo ; trinoštvo
pravdobranilstvo, živinozdravilstvo
krvodajalstvo
Primeri kot kamnoseštvo so možni tudi kot izpeljanke pomenske skupine (3) v pomenu
25Za to kategorijo so obrazila moškega spola neznačilna, zato pa toliko bolj ženskega in srednjega spola (prim, mojo razpravo Stilna vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnih variant slovenskega knjižnega jezika, SR 21 (1973), 217-263, konkretno str. 242-243.
2(,Marsikaj od tega se rabi tudi popredmeteno, npr. vnebohod (praznik). O popredmetenem (sicer pri glagolniku) pri A. B a j c u (Besedotvorje I, 1950, 14 si.): poleg »nosilca dejanja« bitje navaja še »kraj, kjer se dejanje godi« (domovanje), »posledico, učinek, proizvod, predmet glagolskega dejanja«, npr. »gostovanje 'svatba'«, »zborovanje 'zbor'« ipd. Na str. 16 govori še o »izbirnem pomenu« glagolnikov, npr. roždenije 'sorodstvo'.
27Seveda bi bilo blago- v tem primeru posamostaljeno.
'to, da seje kamnosek'. Tu sta odsotni obrazili -(a/e)nje in -ilo, npr. samozaničevanje,28 (4) Konkretizirano dejanje ipd.
Moški spol
rokopis, bakrorez, prvotis, verouk, umotvor, strojepis, klinopis, zločin, tloris, šesterostop, samogôvor, samospev!-év, zemljevid, žogobrc, sluhovod, črkopis, rokopis, bakrotisk, vodopàd, brzojàv, pravopis samoprispevek, samorodek
Seveda tudi tukaj odpadejo priponska obrazila, kot jih še imamo pri izpeljankah: grižljaj,29 dob-iček.30 — Od prevzetega gre sem telegram.
Ženski spol
ljudovlada 'demokracija', dvôvpréga 'to, v kar sta vprežena dva' perorisba, paroplôvba, bikobórba zakonodaja (pravzaprav -(j)a: *zakonodad-ja)
Mogoče sem spada še samozavest, pa sâmoodpôved; tip senožič pa je konkretizirano v pojem prostora.
Srednji spol
besedoslôvje, bogoslužje, pravorečje, pravopisje, pravoslâvje, bogočastje,31 svetobôlje, naravoslovje
bogoskrunstvo, zobozdrâvsh'o, zakonodâjstvo (naravoznànstvo, prirodoznân-stvoj32
knjigotrštvo, kamnoseštvo, samodrštvo
Že v SS 1976 (129) sem za pomensko skupino (4) menil, da bi načeloma morala imeti toliko priponskih obrazil, kolikor jih je za 'dejanje', a »jih je za desetino manj«. Tam je bilo tudi zapisano, da si »/p/rimere kot žganje 'pijača' torej raje razlagamo iz žganje 'to, da se žge' po metonimični poti«.
28V SSKJ sicer sdmouničevdnje proti samouničevati se; prim, še sâmospoznânje. Zanimivo nasprotje je samosllje (z enim naglasom); prim, pri Riglerju še sâmooskrûmba proti samoskrunstvo.
24Primere na -nec in -tek (SS 1976, 128) raje prestavim kar med tvorjenke iz pridevniške podstave, čeprav gre očitno za deležnike na -nl-t (birmanec, deljenec, dodatek)-, deležnik na -t v teh primerih ni vedno izkazan (za sedanji jezik knjižni), npr. *dodat.
30Kako je to razumeti, je zelo težko: ali gre za vmesno priponsko obrazilo -č- (iz tj) + -ek'l Prim, rus. doby č a
3lPosebnost je bogokletje, ki ima -tje (s /-jem po deležniku na t (klet), prim, bitje).
12Zadnje dvoje je delano na podstavo z -n-. Za znanstvo menda Bajec misli, da je prevzeto od drugod. Sicer obstaja tudi naše domače znansh'o (Mostec; Plet. 'Bekanntschaft').
(5)	Prostor in čas, tj. okoliščina33
Takih izpeljank za mesto je v SS 1976 (1984) zelo malo, in prav tako priponskih obrazil. Tipično je zlasti -išče (s. spola), bodisi daje edino (igr-išče) ali pa ima pred seboj še -/-, npr. gleda-l-išče.iA Za zloženke ni niti priponskega obrazila -išče niti -lo (ki pa samo verjetno ni prvotno za mesto), torej je ta pomen (sta ta pomena) metonimično pridobljen(a).
Moški spol
Prostor
glinokôp, vinotoč, peskolôm, kamnolom, kolovoz, poskokop, križpot (če bi križ-bil glagolski koren), mostobrân, samostan
Čas
listognój, listopad, vinotok, delopûst, vnebohôd, mesopûst, senoseč Posebnega domačega obrazila za zloženke moškega spola torej sploh ni.35 Ženski spol
Prostor
senokoša (Plet) s enô že t -éti in senožet senoseč
Tudi tukaj brez ustreznega samostojnega priponskega obrazila. Srednji spol
Ni(mam) primerov.
(6)	Snov
Moški spol
kolomàz -âza in kolomâz
"V SS 1976 imam pri izpeljankah le pomen 'mesto, kjer se dejanje odvija', ni pa tam okoliščine časa, ker za ta pomen pri izpeljankah nisem našel nobenega priponskega obrazila, ki bi bilo specializirano za čas. — A. V i d o v i č Muha (SSBPZ, 56) navaja za 'čas' listopad in vinotoč. Za zadnje prim, pri Plet. vinotoč = vinotočnica, na ustreznem mestu pa 'Weinschenke, Weinschank', torej 'točilnica'; za vinotok poleg 'oktober' navaja tudi 'krčmar'. Tudi na str. 134 ima A. V i d o v i č Muha le primer trimesečje, kar pa menda ni čisto izraz za čas, pač pa za količino časa. Sicer je pa čas verjetno res le 'obseg minut, ur, dni ali let, potreben, da se kaj napravi' (angl. slovar), v SSKJ 'neomejeno trajanje'. Pravi izrazi za čas so prislovi tipa letos: napravljeno s kazalnim zaimkom in samostalnikom, in torej pač tudi le tožilniška zveza to tromesečje.
,4Ta -I- je po vsej priliki predpripona, ki sicer nastopa tudi sama, npr. v pojilo: prim SSKJ kot 2. pomen 'napajališče', živina se je vračala s pojila (prim, še vrelo, pri Plet. 'Sprudel, Quelle').
l,Pri prevzetem besedju je pri izpeljankah tak pač -atorij (purgatorij), verjetno purga- + t-orij.
Ženski spol
črvojedina, m i še j édina, muhojédina, prhojédina črvojed
Srednji spol
Ni(mam) primerov
Tu je torej komaj kateri primer.36 — Pri izpeljankah je za ta pomen glavno obrazilo -Vlo (gnojilo, hujšalo) oz. -Vvo (gradivo, predivo), pri čemer V ni nujen (jelo, milo; pivo), namreč pri brezpriponskih glagolih oz. osnovah. Zanimiva dvojnica je gnojilo/gnojivo.
3 Medponsko-priponske zloženke z imensko podstavo
1. Prvi del je pridevniška beseda
(1) Nosilec lastnosti Moški spol
trdokljün, črmnook (riba), trdoglâv, krivokljûn, samonóg, zlatoróg, Zlatoust, slepovož
črnošolec, dolgorilec, dolgokrilec, visokošolec, debelokožec, starovérec, tu-jevérec, tujeródec, dvôzénec, mnogoženec, petokolónec, srednješolec, mlâdo-slovénec, redecearmêjec, staroobrédec, maloščetinec črnoborzijanec
nôvokântovec (SSKJ <ôâ>, novovâlovec célozemljâk (SSKJ <éâ>)
malomeščan, Novomeščan, Škofjeločan, Jûznoafricàn
črnosuknjar, deseterolôvkar, mnogoceličar, novooblikar, novostrujar, suhoró-
bar, dvoškfgar, enoceličar, lahkokrûhar
dvometraš, petokolonaš, prvoligaš, srednjeprogaš
črnosiiknjež, redečesuknjež
dolgohlača
Tukaj so domača priponska obrazila zloženk v glavnem ista kot pri ustreznih izpeljankah, kolikor ta seveda niso stilno zaznamovana (npr. -avš, -avž, -uh, -un, -ko — vendar prim. -ež). Odsotna so priponska obrazila z značilnim soglasnikom č (-ai, -ič), k (-ak, -jak — vendar prim, célozemljâk, sedemtisočak, ki sta s tega stališča morda sumljiva, vendar gre tu za količinske izraze v prvem delu zloženke). — Od prevzetega priin. za
mladogramâtik monoteist
3<>Kar je ž. spola, je morda že izpeljano z -ina.
Ženski spol
Ženski ustrezniki moškim poimenovanjem so običajnega sprevrženega tipa (črnošolka, črnoglavka, starovérka), izvorna priponska obrazila za ž. spol so, kolikor so npr. imena za živali, npr.
zlatovranka Srednji spol
Ni(mam) primerov. (2) Nosilnik lastnosti
Moški spol
Triglav, četverokot, četrtton, mladolés, gololéd
dobrovoljče (Caf)
pétstotâk, sedemtisočak
novogoričan (npr. vlak v Novo gorico)
prvoligaš
Pri priponskem obrazilu -0 je mišljeno 'nekaj, kar je četverih kotov', 'nekaj, kar je četrt tona', pri Triglav prvotno pač 'nekdo s tremi glavami', pozneje pa pojmovano kot 'nekaj, kar je treh glav'. Tipično je, da ni primerov s priponskim obrazilom -ec, ki je pri izpeljavi kar navadno npr. šampanjec (torej je pri zloženkah le za nosilca lastnosti). Drugače je problematika glede priponskih obrazil kot pri nosilcih lastnosti. — Prevzetih priponskih obrazil tu nimam zapisanih.
Ženski spol
dvokôlica, stóenica 'številka sto ena', slepoočica
goloseménka, kritoseménka; enocévka, dvôcévka, dvôdejânka, sedemlétka, petletka, stôênka enajstmetrovka črnobil
Gololédica je pač prvenstveno primer za pomen (4). Ker gre tu za predmete, za nebitja, parnih poimenovanj za žensko ni. Zanimiv je primer za 2. ž. sklanjatev (črnobil). — A. Vidovič Muha (SSBPZ, 134) meni, daje »pripona /.../ -ka /.../ samozloženska«, češ daje »izpeljavni pomen priponskega obrazila /.../ modifikacijski — manjšalnost«,37 kar pa ne drži.
37Prim. prvič gorjanka, Gorenjka (kar ni manjšalno) in cvetka (kar ni modifikacijsko, čeprav v SSKJ »manjšalnica od cvetica ali cvetlica«). Za nemanjšalni pomen prim, še petka, dvojka, licejka, četrtinka, eelinka, potomka.
Srednji spol
polletje, četrtletje, dvopičje, trîlétje dvôkolô
Pri izpeljankah za ta spol nimam primerov v SS. Morebitno kolo je le pomenski ustreznik te kategorije, namreč kot 'nekaj (vozilo) z dvema kolesoma', v SSKJ kot 'vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon' v primeri s prvotnim pomenom 'ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila'; podstava »nekaj z dvema kolesoma« ima ustreznik v zloženki dvôkolô. (Prim, opis kolesa v angl. slovarju: 'krožna naprava, ki se obrača na osrednji osi in na katerih se premikajo kolesa, vozovi, vlaki, stroji itd'.)
(3) Lastnost
Moški spol
Tega že pri izpeljankah nimam potrjenega z nobenim primerom, in tudi nobenega primera za zloženke ni(mam). Poleg lastnosti bi zaznamoval lahko tudi stanje (celovška predavanja).
Ženski spol
gololédica, golomrâzica, suhomrâzica praznoglâvost, debeloritost
Ker je priponsko obrazilo -ost vezano izključno na pridevniške podstave, je treba take primere, ki bi se sicer dali razlagati kot zloženke iz podstave 'to, da se je prazne glave', imeti za izpeljanke iz zložene pridevniške podstave (praznoglav, debelorit). Od izpeljavnih priponskih obrazil torej niso izkoriščena -oba, -(ar)ina, -ina, -ota (in obravnavano -ost).
Srednji spol
vseučilišče
velikodušje, enoglâsje, mnogoličje, malodušje, blagozv0čje, dvôrazmérje, dve5-glâsje, blagoglâsje, blagonrâvje (SP 1962 blagonraven) črnošolstvo, nôvokàntovstvo, dvôzakônsh'o, vseslovânst\'o, vseslovénstvo, mno-gozénstvo, šentflorjanstvo, visokosâstvo visoko šolstvo) mnogoboštvo, mnogomoštvo, enoboštvo, novomeštvo (če bi obstajalo)
Več priponskih obrazil38 tudi za navadne izpeljanke ni, odšteti moramo le posamosta-ljenjsko končniško obrazilo -ol-e (črno, rdeče, belokranjsko).
1sNe drži misel A. VidovičMuhe (SSBPZ, 133), da bi bilo priponsko obrazilo (po njenem »pripona«) -stvo »homonimno z izpeljavnim pomenom obrazila -stvo«. Pomen je isti v obeh primerih: pri A. V. M. je pač mišljeno, da so primeri kot dvoženstvo napravljeni zase, ne iz dve ženstvi ali kaj takega. — Da »pripona -je ne more biti izpeljavno obrazilo, npr. -glasje« (r. t.) se vidi lahko iz moje SS (1976 oz. 1984, 133), kjer takega obrazila res ni. (Morda bi vendarle šlo v primerih kot človečje 'to, da seje človek'. Mišljeni so posebni pomeni, npr. iz zvez kot »On je res človek«: In to njegovo človečje 'človeškost'; prim morda še prismodje (To njegovo prismodje vse presega). V SSKL prim. prismodija.
(4)	Popredmetena lastnost
Moški spol
četverored, štiristop, štirised, štirikot, peterobôj; golomràz Za izpeljanke ni primerov. Za primer po SSKJ: prvi štiristop je odkorakal. Ženski spol
gololédica (v primerih kot Padel je na gololedici)
desetlétka, petletka
enajstmetrovka
Od izpeljavnih priponskih obrazil za ta pomen niso izkazana: -a (štirivprega je kot zloženka iz glagolske zveze 'to, da vprežejo štiri'), -ina, -ota, -ost?9
Srednji spol
polnomočje, polnoglâsje, dvostišje, tromesečje, večglasje, četrtletje, polletje,40 dvopičje, enoglâsje, stoletje, dvojezičje, stotisočletje, peteroknjižje, hudoûrje, dvoûmje trômostôvje
dvôzénstvo, vseslovânstvo (npr. konkretne jezikovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika druge polovice 19. stol. te vrste),dvómó$tvo, srednjeveštvo dvôzénstvo, vseslovânstvo
Primeri kot fazanje pri izpeljankah bi bili sprevržni izpridevniški.41
(5)	Kraj, področje, mesto, kjer je kaj (čas)
Srednji spol
hudovirje, dv örečje; enakoočje trômostôvje
To je sem preneseno iz pomena (3), in sicer v pomenu 'področje okrog treh mostov'; enako v preostalih primerih. Primerov za čas pravzaprav ni, če so zloženke kot trimesečje, polletje po pomenu bolj 'količina časa', ne čas sam. Pravi izrazi te vrste bi bili tipa velikonočje ali velikomašje, v pomenu 'čas, ko so velike maše'.42
39Za zadnje bi morda lahko navedli tip samosvôjost, ki je posebnost v tem, da ima tudi v drugem delu podstave pridevniško besedo (sam svoj), a je pač iz samosvoj.
40Kolikor je pri pol mogoče govoriti vsaj o pridevniški rabi, če že ne o pridevniški besedi. (V SSKJ je pol le prislov.)
41To se opira na m o j e moščansko (poknjiženo) kokošinje; tak prid. ima Plet., sicer pa ima za snov samo kokošma.
42Temu blizu je pri Plet. velikomašnik 'avgust', seveda iz pridevnika velikomašen.
(6) Snov
Moški spol
dvók(s 'nekaj iz dveh enot kisika' Primer je zanimiv, ker se krni priponsko obrazilo za drugi del podstave tvorjenke (kis-ik). Ženski spol
Morda gre sem hudolesovina 'Vogelbeere' pri Plet.
Od prevzetega bi šla sem poimenovanja kot bi karbonat, bîkromât, bîsulfît, kolikor tu ni v podstavi že karbonat ipd., kar potem iz teh tvorb dela samomedponske.43
II. Prvi del je samostalniška beseda
V bistvu je to druga skupina zloženk iz imenske podstave. Ker je drugi samostalnik nasproti prvemu v odvisnem sklonu, torej v prilastkovni vlogi, je to isto, kakor da bi bil pridevnik, in je torej tudi problematika ista. Teh primerov je poleg tega zelo malo.
(1)	Nosilec lastnosti
Moški spol
nosorog, srakopêr (in -ér), volkodlak, kozorog, polotok; półbóg, polčlovek, pôlkmèt
glavonožec, sredozémec, mrežokrilec, kožokrllec, bogovérec
Podstava je tipa 'nekdo/nekaj z + beseda 2. sestavine zloženke + na + beseda 1. sestavine zloženke' (in podobno), npr. 'nekaj z rogom na nosu', 'nekdo, ki je pol boga'. Zaimenski del je tudi na zunaj razločno razviden v primerih s priponskim obrazilom -ec: 'nekaj z nogo na glavi', 'nekdo z zemlje na sredi'.
Ženski spol bokoplavutarica
Podstava: 'nekaj s plavutmi ob boku'. (Kolikor to ni izpeljanka iz pridevniške zložene podstave bokoplavut, torej 'bokoplavuta žival'.)
Srednji spol
Ni(mam) primerov.
(2)	Nosilnik lastnosti
4,A. VidovičMuha (SSBPZ) pomenske skupine 'snov' nima; dvokis sicer navaja (132), vendar ga v obravnavi nikamor ne uvršča.
Moški spol
polkrog, polmrak, polotok -óka inpolotdk -óka, polčas in polčas, pôlgrm, poldan Ženski spol
pôlkrogla, polobla, kačemalha (zadnji primer iz SSBPZ, 156) polnoč
Srednji spol
poldne (opoldne, dopoldne, popoldne) četrtletje, polletje;*4 glavoprsje, sredoprsje
Za moški in ženski spol sta obrazili končniški, za srednjega pa je tudi priponsko. Ob primerih kot polkrog 'nekaj (kar je) pol kroga' se postavlja vprašanje razmerja do tipa pôlotrôk, ki bi ga razlagali iz »na pol otrok«, torej kot samomedponsko zloženko. Naglas kot polotok -óka, tudi -a oz. polotôk -óka proti polčas in polčas zbuja misel, da je pri polotok drugi del glagolski. Namesto polčas se zdi možno tudi polčasje (kakor imamo npr. kratkočdsje).
(3)	Lastnost
Moški in ženski spol ni potrjen.
Srednji spol
prostoročasje
Beseda je moja v pomenu 'čas v prostoru oz. čas s prostorom'; z obrnjenima sestavinama časoprostor (ki se pa ne rabi).
(4)	Opredmetena lastnost
prostoročasje
S pomenom 'konkretno naše prostoročasje' kot možno nasprotje drugim.
(5)	Prostor (oz. čas)
Moški spol poldan
sredozlmec 'nekaj (= dan) sredi zime' sredozlmci 'čas nekaj dni decembra'
Ženski spol
Ni primerov.
44S prenosom dobimo izraz s področja časovnosti.
Srednji spol
Vrhpolje 'nekaj polja na vrhu' Sredozemlje 'nekaj zemlje v sredi'
(6) Snov
Moški spol
Ni(mam) potrditev, bilo bi pa tipa polševro.
Ženski spol slonokoščevina
Srednji spol
pôlûsnje
pôlsrebrô
Razlage za ženski in srednji spol kot pri primerih moškega spola.
4	S tem je ta problematika medponsko-priponskih zloženk obdelana. Zanimivo bi bilo natančno podati razmerje zloženskih priponskih obrazil z izpeljavnimi iz predložne podstave.45
5	Pomen samomedponskih zloženk je tak kakor pri netvorjenih oz. tvorjenih samostalnikih, ki so v zadnjem delu zloženke in se pojavljajo že v govorni podstavi. To smo ugotovili že uvodoma.
45Primeri se najdejo v m o j i SS 1976 (oz. 1984) na koncu poglavja o izpeljavi.
Summary
Compounds with a v e r b a 1 base display a particularly great number of animate agents; their suffixal formants are -ф, -ec, -a, -ja for the masculine gender and -a, -ica, -ka, -kinja for the feminine gender. (Many suffixal formants that are common with noncompound derivatives do not generally occur with compounds.) Inanimate agents are rarer, having suffixal formants -ф and -ec for the masculine, -ka and -ilka for the feminine. Examples of "action" are, again, plentiful, their suffixal formants being -ф for the masculine gender, -a, -ja, -ba, -nja for the feminine gender, and -je, -tje, -stvo, -ilstvo, -alstvo for the neuter gender. There are also sufficient examples of "concretized action": -Ф and -ek for the masculine, -a, -ba, -ja, -ф for the feminine, -je -stvo for the neuter. Space, time and substance nouns are really derived metonymically from action nouns; their suffixal formants are -ф, -ja, -Ф+ and -ina.
In the group of compounds with anadjectival base, the meaning "the possessor of a quality" is abundantly confirmed; the suffixal formants are -ф, -ec, -ijanec, -ovec, -ak, -an, -aš, -ei, -a for the masculine gender. Fewer confirmations can be found for the semantically corresponding inanimate nouns, with the suffixal formants -ф, -če, -ak, -an, -aš for the masculine gender, -ica, -ka, -ovka, -Ф for the feminine gender, and -je -o for the neuter gender. There are, again, sufficient examples of compounds denoting qualities, though none are of the masculine gender; the suffixal formants for the feminine are -ica and -ost, for the neuter -je and -stvo. Compounds denoting a "concretized quality", which are far from frequent, have -Ф (masculine), -ica, -ka, -ovka (feminine), or -je, -ovje, -st\'o (neuter). The semantic group "circumstance" consists exclusively of rather infrequent neuter nouns with the -je or -ovje suffixal formants. Equally small is the group of "substance" compounds, with -ф (masculine) or -ovina (feminine).
Compounds with a substantival base (i. e., with both their first and second part being a noun) are by and large poorly documented. Those denoting the possessor of a quality have as their suffixal formant either -ф or -ec (the masculine gender), or -anca (the feminine gender). Their inanimate counterparts are formed by desinential formants for all three genders, as well as by the suffixal formant -je for the neuter gender. The -je formant is typical also of compounds belonging to the next two semantic groups, "quality" and "concretized quality". The suffixal formants for "space/time" compounds are -ф, -ec and -ci for the masculine gender and -e or -je for the neuter gender, while the "substance" group is documented by compounds of the feminine gender (suffixal formant -evina) and of the neuter gender (desinential formants -e and o).
These facts are compared with what has been found about the semantic groups and their suffixal formants by previous linguistic research in Slovenia, and particularly with those findings that are not congruent with the results of the present investigation.