List 36.
Politiški oddelek.
Poljaki.
„Przeglad", ki velja za glasilo poljskega kluba, je nedavno se izrekel tako rekoč proti gimnaziji v Celji. Ta list velja za strogo katolišk in je torej ta njegova pisava nam le potrdila, kar smo že večkrat trdili, da nikakor iz tega še ne sledi, če je kdo dober katoličan, da je tudi pravičen v narodnem oziru. Nikakor se ne smemo dati slepiti s tem, da če morda pridejo konservativnejši možje na krmilo, da so nam s tem narodne pravice že zagotovljene. Vsacega je treba dobro pogledati, predno mu kaj zaupamo, bodi konservativec ali liberalec.
Omenjeni poljski list je pa te dni prinesel še drug članek, v katerem v nebesa kuje Madjare in Nemce, s katerimi so Poljaki v zvezi. Ta list govori o Madjarih kot najstarejših in najboljih poljskih prijateljih, s katerimi jih vežejo politični zlasti vnanjepolitični oziri. Potem zagotavlja, da bodo Poljaki ostali zvesti zavezniki nemškim liberalcem in da so sploh jim Nemci v koaliciji veliko bližje, nego Slovani zunaj koalicije.
Iz tega lista posnemamo, da se Poljaki ne čutijo več Slovane, če so jim Nemci in Madjari bližje nego bratje po krvi. To priznanje je vsekako vredno, da si je zapomnimo. Priti še utegnejo časi, da ne bodo več tako naudušeni za Madjare in Nemce. V Levovu se jako motijo, če mislijo, da jih bedo Nemci in Madjari vedno podpirali. To se vrši pač le tako dolgo, dokler to gre v škodo slovanstvu sploh.
Mi ne dvomimo, da se večina poljskih poslancev vjema s tem listom. Nekateri bodo pač, ki še drugače mislijo, ali ti se v interesu discipline pokore večini.
Nikakor pa ne smemo misliti, da se večina naroda poljskega vjema s svojimi zastopniki. To je pred vsem le mnenje poljske žlahte, katera pač nima srca za slovanski narod, da niti za poljski narod ne, in jo vodijo le lastne koristi.   Narod poljski pa ima drugačno sodbo, a le do-
sedaj narodovo mnenje ni moglo prodreti. Bližajo se pa časi, ko bodo v Galiciji v javnem življenji govorili drugi faktorji. V mestih se že precej dolgo opaža neko demokratično gibanje, katero gibanje se bode pa s časom tudi preneslo na deželo. Da celo mej veleposestvom stara žlahta več samovoljno ne gospodari. Jedna dopolnilna volitev je že nam pokazala razmere v kaj čudni luči.
Letošnja razstava je politično življenje v Galiciji v marsičem pojasnila svetu. Bili so najraznovrstnejši shodi, pri katerih se je izrekla marsikatera pametna beseda. Pred vsem je omeniti shod poljskih pisateljev. Na tem shodu bilo je tudi nekaj Čehov, katere so Poljaki nenavadno odlikovali. Videlo se je, da najnadarjenejši poljski možje še vedno goje simpatije do Čehov in drugih Slovanov. Le obžalujemo, da se tudi kak Slovenec ali pa Hrvat tega shoda ni udeležil. Duševni delavci v Galiciji imajo še vedno smisel za slovansko vzajemnost, in to nekaj velja. Če bodo poljski učenjaki in pisatelji gojili simpatije do drugih Slovanov, ne bodo dolgo ljudje, ki se razen po svojem imenu ne odlikujejo po ničem, mogli tirati Slovanom sovražne politike. V Galiciji je jel narod stopati na površje, vidno se hoče otresti jerobstva žlahte in se je bode tudi prej ali slej otresel.
Te poljske teženje je posebno pokazal drugi shod, shod poljskih kmetov. Pri otvorjenji se je sicer naglašalo sodelovanje s plemstvom, kar pa ni velikega pomena, ali pozneje so se pa sklepale stvari, ki gotovo plemenitašem niso po volji. Mej drugim so se ti kmetje izrekli za direktno in občno volilno pravico. Tako so kmetje obsodili politiko poljskih poslancev, ki vsekako hočejo ohraniti indirektne volitve in se upirajo razširjenju volilne pravice. Po teh izjavah poljskih kmetov je nam tudi jasno, zakaj so poljski poslanci proti volilni reformi. Mnogi se boje, da se več ne povrnejo v zbornico, saj že tako vleče neka sapa, ki jih bode odnesla.
Nadalje je pa shod storil še drugi pomenljivejši sklep. Izrekli so jako zdravo misel, da naj kmet voli le kmeta v postavodajne zbore. Naglašalo se je, da se ni bati,  da bi se kmetje v državnem in deželnem zboru ne
350
znali pomagati. Iz razprav tega shoda smo se tudi prepričali, da imajo gališki kmetje može, ki bodo dostojno izpolnili poslanska mesta. Na tem shodu se je tudi hotel izvoliti neki odbor, ki naj bi vzel volilno agitacijo ob vsacih volitvah v roke. Vladni zastopnik je to volitev preprečil, najbrž ker je slutil, da stvar ni ugodna za sedanjo sistemo. S tem se pa stvar ni preprečila, temveč le nekoliko odložila. Storili so se že koraki, da se odbor osnuje, naj bode to vladi po volji, ali ne. Poljski osrednji volilni odbor je s tem dobil nevarnega nasprotnika. Nikakor ne bode mogel več vrivati povsod plemenitaških kandidatov.
Kmetsko gibanje je pa za plemstvo bolj nevarno, nego bi bilo v vsaki deželi. V Galiciji plemstvo nima zaradi tega tako silnega vpliva, ker voli v svoji skupini preveč poslancev; v Galiciji volijo kmetske občine namreč 27, dočim jih veliko veleposestvo samo 20. Vpliv plemstva v Galiciji temelji v tem, da so si znali pridobiti večino v kmetskih občinah po vladnem pritisku, premali zavednosti prebivalstva in pa z židovskim denarjem. Ko se pa narod bolj zave, pa vsa sredstva ne bodo žlahti več pomagala.
Tako pride v Galiciji do velicega političnega prevrata. Najbrž bodo že prihodnje volitve prinesle velicih prememb. Možje, ki pridejo na novo v državni zbor, bodo v vseh ozirih hodili svojo pot. Podpirali ne bodo več koalicije in ž njimi bode mogoče se zvezati, ker bodo pravi zastopniki naroda. Ker imajo Poljaki odločilno besedo v državnem zboru, bode prevrat v Galiciji premenil tudi vso avstrijsko politiko. Prevrat pri volitvah na Češkem je bil omajal Taaffejevo vladno sistemo in prevrat pri volitvah v Galiciji pa utegne zadeti smrtni udarec sedanji vladni sistemi in če se to zgodi, smemo upati, da pridejo boljši časi za Slovane.