KRALJEVINA, SRBA HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 2 (2)
INDUSTRIJSKE SVOJINA
IZDAN 1. APRILA 1929.
v
PATENTNI SPIS ST. 5681

Karl Peruti, konstrukter, Wien.
Zboljšana nožnata glava v strojih za izdelovanje žemelj.
Prijava z dne 9. dezembra 1926.	Velja od ]. januarja 1928
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 9. decembra 1925. (Avstrija).
Iznajdba se nanaša na stroje za izdelovanje žemelj in prikazuje zboljšani način izdelovanja, s pomočjo znanega vijačnega vretenca z nožnato glavo s zvezdasto nameščenimi krili, ki se zasukava v testo. Dosedaj je bil glavni namen ta, da so se z noži izrezane krpe testa kolikor mogoče daleč presegale, vsled česar so bila krila osobito izražena kot vijačne ploskve, ki pa niso izvajala spremembe oblike testenih krp.
Iznajdba temelji na spoznanju, da se ročnemu izdelku podobna oblika peciva le tedaj lahko doseže, ako pri pritisku kril v testo nastale krpe testa dosežejo čisto gotova izpremembo oblike. V smislu iznajdbe zadobe krpe testa potom kril, ob vretencu nožnate glave posebno male in pri naraščajočem vzdaljevanju od istega hitro naraščojoče oblike. Da se to doseže se mora izpolniti dva pogoja. Prvič morajo delujoči ploskveni elementi kril pri zavijanju napraviti taka pota, katera v njih splošnosti ne predstavljajo nikakih vijačnih ploskev in drugič, da se v testo pritiskajoči spodnji robovi kril nastavijo približno tangencijalno na vretence nožnate glave. Vsled približno tangencijalnega postavljenja spodnjih robov kril na vretence nožnate glave je gori omenjeno oblikovanje krp testa ob vretencu praktično jednako ničli, ter narašča proti zunaj. Stopnja naraščanja je odvisna od oblike krilne ploskve, kakor tudi od njene lege napram vretencu, ki tvori tudi pogoj tangencijalnega
pastavlenja spodnjih krilnih robov. Smo-treno izvedena oblika nastane, ako nastanejo delujoče zakrivljene ploskve kril potom premikanja ploskvotvorne premice okoli, napram vrtilni osi glave zveženi osi in te, krilne ploskve vsebujoče, rotacijske ploskve dotikajo vretence s ploskvotvor-no premico.
V risbi je v smislu iznajdbe predočen primer izvedbe nožnate glave.
Fig. 1 kaže pogled, fig. 2 polovični ho-ricontalni prerez po zlomljeni črti A-B fig.
1.	Fig. 3 in 4 kažeta po stožčasti ploskvi zakrivljeno krilo v dveh pogledih. Fig. 5 in 6 kažeta dva, z ozirom na vrtilno os glave radijalno vodeča prereza skozi krilo v smeri C-D v fig. 2. Fig. 7 predstavlja krilo, razvito v ravnino. Fig. 8 testno skodelico v prerezu.
Pri narisanem izdevbenem primeru velja, da so posamezna krila zavita po stožčastih ploskvah, kar poenostavi njih tovarniško izdelovanje.
Pet kril 1 (fig. 1 in 2) je s pomočjo reber 2 pritrjeno- na spodnji strani plošče 3, ki ima glavino 4, v katere narez 5 se lahko privije vretence stroja. V prohodni narez 5 je od spodaj privit konični svornik 6, katerega spodnji konec malo presega spodnje robove kril kateri se polagoma dvigajo odvrtilne osi 7. V fig. 1 in 2 je stožčasta ploskev, po kateri je zavito krilo, označena s črto — točkasto črto. Pri izdelavi krila se n. pr. ravna pločevina v fig. 7 razvidni obliki, zaokrene navpično v črto toč-
Din 10.—
kastirn narisanem delo (poznejšega rebra 2) in se vpogne okoli stožčastega trna 8 (fig. 3 in 4). Izrez 9 odgvarja prohodu svornika 6 tako, da se rob 10 (fig. 7) pri montiranju krila sklada s svornikom 6. Kakor je razvidno iz fig. } in 2 je idealna os 11-11 stožčaste ploskve, na podlagi katere je oblikovana oblika krila, nagnjena napram vrtilni osi 7-7 nožnate glave in je krilo povito (po fig. 2) v smislu urnega kazalca. Stožčasta ploskev dotika vretence s svojo ploskvotvorno premico 17 (prim. tudi fig. 4) v točki 19 od katere izhaja spodnji rob krila (18). Pri tej izvedbeni obliki se nastavijo spodnji robovi 18 natančno tangencijalno na vretence.
Posebna oblika in lega krila zagotavljata, da isti ne da prereže testo, s spodnjim robom od vrtilne osi polagoma prodira v testo in premakne nastale krpe testa z odznotraj na zunaj naraščajočo mesitvijo, kar je razvidno iz poteka robov v fig. 1, 5 in 6. Primer prereznih ploskev 12, 13 krila v fig. 5 in 6 jasno kaže, kako nastane izpodriv testa pri zasukanju nožnate glave s pomočjo vijačnega vretenca.
Ker se krilo z svojim spodnjem robom tangencijalno nastavi na vretencu, je tam izpodriv posebno majhen, je pa temvečji, čim dalje je dotični del testa oddaljen od vretenca, vendar se je izakazlo za potrebno, da se oblikovanje zopet prekine proti zunanjemu robu krila.
Dviganje spodnjih krilnih robov, katere se je poprej uporabljalo pri krilih z vijačnimi ploskvami v dosego potezne zareze, ima v predležečem slučaju namen, da po krilu povzročena zareza proti zunaj postane plitvejša in omogoči, kakor je iz fig. 2 razvidno, močneje upognenje kril, kar ima za posledico, da pozneje v testo potisnjeni deli spodnjih robov kril, predno pridejo do mesitve ne prebite pregloboko in oblike razreze preveč ne raztegnjejo. Za-krivljenje se lahko prilagodi tako, da zareze konečno popolnoma odgovarjajo onim z roko napravljenih žemelj.
Namesto po stožčasti ploskvi, se krilo lahko upogne tudi pO‘ valjčacti ploskvi, katera povzroči močnejši izpodriv testa. Jasno je, da se namesto omenjenih upognjenih ploskev katere so na vsak način za izdelovanje najbolj prikladne, lahko uporabi podobne krive ploskve, v kolikor je njih oblika primerno konveksna in zagotavlja pri zasukanju od znotraj na zunaj hitro naraščajoče premikanje krp testa. Vsled tega je narisani izvedbeni primer smatrati kot- eno od številno mogočih rešitev. Krila, ki so v predležečem slučaju
enakomerno razvrščena, se lahko tudi razvrsti neenakomerno, da se ne čisto enakomerno ročno delo še doslednje posnema. S po vijačnih ploskvah upognjenimi krili ki se zasučejo z gonilnim vretencem majhnega vspona in pri tem iz svoje ploskve istopijo, se namenjeni uspeh ne more d )-seči, ker je oblikovanje, neodvisno od raz-stoja od vretenca, povsod jednako. Razun tega je v tem slučaju približno tangencijalni nastavek spodnjih krilnih robov na vretenec nemogoč, ker bi se moral za tako konstrukcijo rob strmo dvigati.
V fig. 8 narisana testna skodelica obstoji iz podstavka 14, ki tvori enoten kos, ki se med delom z nožnato glavo v predležečem slučaju oprime z dvema polovicama obroča 15, 15’. Polovici obroča ste na notranji strani nad podstavkom izobličeni v stožčasto na vzgor se zožujočo izrezo 16, ki ovira vzdig testa pri izvitju nožnate glave, ker se testo takorekoč v izrezi zasidra. Samodelno odpiranje in zapiranje obroča se priredi na prikladen način s pomočjo peres (ni narisano). Zapiranje se mora izvršiti pred pritiskom nožnate glave, odpiranje pa še le po popolnem odstranjenju iste.
Patentne zahteve:
1.	Nožnata glava v strojih za izdelovanje žemelj z zvezdasto nameščenimi krili, katera se spomočjo vijačnega vretenca zasuče v testo, označena s tem, da delujoči ploskveni elementi kril pn zasukanju napravijo- pota, katera ne sestavljajo nikakih vijačnih ploskev in da so v testo pritiskajoči spodnji robovi kril približno tangencijalno postavljeni na vretence nožnate glave, tako da zadobijo testene krpe, nastale pri zasukanju glave v testo-, na vretencu posebno malo, z naraščajočo daljavo od istega pa hitro naraščajoče oblikovanje.
2.	Nožnata glava po zahtevi 1., označena s tem da se delujoče zakrivljene ploskve kril, tvorijo opisano stožčevi ploskvi, koje cs je nagnjena napram vrtilni osi glave.
3.	Nožnata glava po zahtevi 2., označena s tem, da krilnim ploskvam vpisane rotacijske ploskve dotikajo vretence (6) nožnate glave s plcskvo tvorno premico (17).
4.	Testna skodelica za nožnato glavo po zahtevi 1. z dvo- ali več delnim obročem, ki moli črez podstavek testne skodelice, označena s tem, da ima obroč v notranji strani nad podstavkom stožčasto navzgor se zožujočo izrezo.
Adpatent broj5681.




■-
- ■ ; r
r'
&
Af .
.
'



'■iv