UD K 91:371.3(-3) = 863 PRIMER TERENSKEGA DELA ZA PROUČEVA NJE DOMAČE POKRAJINE X Maja Umek Vsebinsko jedro Geografsko proučevanje domače pokrajine je bilo vključeno v pouk srednješolske geografije nekaterih VIP z namenom, da bi učenci čim bolj neposredno spoznali "geografsko celovitost, katere učinek so pokrajine" s težiščem na obravnavanju "za Slovenijo najbolj dpičnih povezav in dejavni- kov, ki odločilno vplivajo na oblikovanje naših pokrajin" (učni načrt) . S to vsebino je bila dana učiteljem možnost (vsebinska in časovna) ter zahte- va, da v pouk geografije vključijo geografski laboratorij - pokrajino. Drez terenskega dela pa izgubi ta učna vsebina skoraj vse svoje prednosti in v tem primeru jo je bolje zamenjati z drugimi vsebinami. Geografiji domače pokrajine je namenjeno v nekaterih VIP 18 šolskih ur, v drugih pa 35 ur. V prispevku bom prikazala primer terenskega dela, pripravljenega za 18 urno proučevanje domače pokrajine, vendar je primer uporaben tudi pri večjem obsegu ur. Izbor učne vsebine in me tod Pri izboru učnih vsebin in metod sem izhajala iz naslednjih skupin učnih smotrov: 1. učenci doživijo pokrajino v njeni kompleksnosti, 2. se usposabljajo za samoizobraževanje, 3. pridobijo predznanje za pouk geografije Slovenije. Osnovni namen geografskega proučevanja domače pokrajine je , da učenci čim bolj neposredno in celostno (razumsko, čustveno, v primerni socialni situaciji) dojamejo pokrajino kot rezultat součinkovanja pokrajinskih prvin, njene ekološke omejitve in pomen pretehtane izrabe pokrajine. Poudarek je na izkustvu učencev, da npr. zveze med reliefom in.podnebjem, rastjem, načinom življenja ne spoznajo samo razumsko in splošno na primeru odda- ljenih Andov, temveč se zavedo, da je tudi njihova domača pokrajina - vsak njen del - rezultat součinkovanja, prepletanja pokrajinskih elementov. Tudi večina novejših teorij učenja daje izkustvu velik poudarek. Usposabljanje za samoizobraževanje je ena osnovnih zahtev sodobne družbe. Učencem moramo dati pri pouku geografije "orodja" (in to najlažje naredi- dipl. geog. , asistentka, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 53 mo pri domači r eg i j i ) , s katerimi bo znal tudi samostojno bolje opazovati in razumeti katerokoli pokrajino. Pri tem ne mislim le na usposabljanje v anketiranju, kartiranju, meritvah, saj za vse to v 18 urah niti ni dovolj časa; učence moramo predvsem a) uvajati v geografsko opazovanje, ga usmerjati na tiste pojave, ki nam o pokrajini največ povedo, s pomočjo katerih lahko sklepamo na manj vidne pojave, procese ter b) jim dati teorijo, s katero bodo znali ugotovitve povezati, razložiti, saj se šele s tem posamezne izkušnje spremenijo v uporabno znanje. K usposabljanju za samoizobraževanje pa nujno sodi tudi razvijanje interesa za geografijo in pri tem nam terensko delo močno pomaga. Zadnja skupina smotrov usmerja proučevanje domače pokrajine tako, da učenci na "živih" primerih spoznajo nekatere, za Slovenijo tipične povezave in dejavnike v pokrajini. O njih dobijo poleg znanja tudi ustrezne predstave, kar daje osnovo za kvalitetnejši pouk geografije Slovenije. Tako zastavljeni učni smotri se dajo uresničiti le z izvajanjem dela pouka na terenu z metodami neposrednega opazovanja. lerensko delo je časovno zahtevno. Dva ali trije odhodi na teren pomenijo s pripravami in zaključnimi sintezami 10-12 šolskih ur ali 1/2 do 2/3 celotne- ga časa. Tako nam časovni okvir v veliki meri določa tudi: 1. velikost domače regije in 2. osnovni način pouka. Za proučevanje je smiselno izbrati tolikšno območje, ki ga lahko učenci ne- posredno opazujejo. V 18 urah je bolje spoznati manjšo pokrajino ter izku- stva čim bolj povezati in teoretično osmisliti kot površno obravnavati večje območje. 1o ne pomeni, da ne smemo ugotovitev primerjati z značilnostmi sosednjih pokrajin ali cele Slovenije, temveč da izberemo kot predmet spo- znavanja tisto učno vsebino, ki je dostopna neposrednemu opazovanju. Kot osnovni način pouka je pri velikem deležu terenskega dela mogoča le induktivna učna pot. Premalo je časa, da bi učenci tipične pojave in procese domače pokrajine najprej temeljito teoretično spoznali, kar bi pozitivno vpli- valo na kvaliteto terenskega dela. Vendar pa bi ob dejanskem majhnem šte- vilu ur zaradi cilja (čim bolj spoznati pokrajino v njeni celovitosti) teoretični del ostal zelo splošen in bi v glavnem ponavljali učno snov prvega letnika. Zato je smiselnejša induktivna pot, kjer učenci najprej ugotovijo čim več zna- čilnosti pokrajine iz geografskih kart, pisanih virov, kakor tudi na terenu, potem pa sledi urejanje, razlaganje in povezovanje ugotovitev v sistem znanja. Posebej je potrebno poudariti, da mora biti spoznavna pot vsaj do omenjene stopnje izpeljana v celoti. Izkustva je nujno potrebno teoretično osmisliti. Koristno bi bilo izpeljati tudi zadnjo stopnjo procesa, t . j . znanje uporabiti v drugi pokrajini. Ker je pri geografskem proučevanju domače pokrajine pre- malo časa, bi lahko to vključili v naravoslovne dneve tako v drugih delih do- mače regije kot ob ekskurzijah po Sloveniji. 54 Konkreten izbor učne snovi je pri geografiji domače pokrajine odvisen od lo- kalnih geografskih značilnosd in od učnega načrta. Slednji ima precej po- manjkljivosti; predvsem je prenatrpan in vsebine so med seboj premalo po- vezane. To lahko vodi v tradicionalen pouk v razredu, saj za terensko delo spet zmanjka časa. Zato se pri izboru učne snovi nisem strogo držala učnega načrta, čeprav sem poskušala vključiti čim več njegovih sestavin, vendar ne na račun povezanosti snovi. Vodila me je predvsem žel ja, da bi učenci v 18 urah neposredno spoznali čimveč zvez med pokrajinskimi prvina- mi ter bi z njihovo sintezo čim bolj kompleksno dojeli pokrajino, saj lahko le tako postane tudi njihovo vrednotenje ustreznejše. Primer terenskega dela: opazovanje geografskih značilnosti obrežne ravnice in še dveh ali treh pokrajinskih enot. Širša priprava (3-4 šol. ure) Na terensko delo se učenci temeljito pripravijo v razredu. Najprej spoznava- jo opazovano pokrajino s kart (topografske, geološke, pedološke, vegetacij- ske . . . ) . Z njih razberejo vrsto in značilnosti vsakega pokrajinskega elemen- ta ter s primerjanjem ugotove zveze med njimi. Zlasti so pozorni na nasled- nje zveze: - geološka osnova - rel ief , - geološka osnova, relief - vodovje, prst - prst, relief - rastje, izraba. Vsako pokrajinsko prvino razlagajo z učinkovanjem ostalih pokrajinskih prvin ter ugotavljajo njen vpliv na pokrajino. Ožja priprava (1 šol. ura) A . Učence seznanimo z vsebino opazovanja, s smotri, načinom dela in s časovnim potekom terenskega dela. Pokrajino razdelimo na več homogenih, vendar različnih enot. Vsako območje opazuje skupina učencev tako, da vsak učenece (ali po dva učenca skupaj) opa- zuje eno pokrajinsko prvino ( re l ie f , kameninsko zgradbo, prst, rastje, vo- dovje) ali posledice spreminjanja pokrajine (degradacija, izraba zeml j e ) . Po opravljenem samostojnem opazovanju učenci v skupini izmenjajo ugotovit- ve ter kompleksno razložijo opazovano pokrajino. Prvi dan terenskega dela zaključimo s kratko predstavitvijo ugotovitev skupin. Izdelke učencev pobe- remo, ocenimo in čim hitreje vrnemo, da se učenci pripravijo na drugi del terenskega dela. V drugem delu pokaže vsaka skupina vsem učencem najznačilnejše pojave "svoje" pokrajine, jih primerja z značilnostmi drugih enot ter razlike, pa tudi podobnosti razloži . Ugotovitve učenci zapisujejo (sintezo lahko celo bolj sistematično opravimo tudi v razredu, vendar s tem izgubimo dragocene pred- stave različnih pokrajinskih enot in sprememb pokrajinskih prvin ) . Smotri terenskega dela: 55 1. Učenec samostojno opazuje pokrajinsko prvino, jo opiše in razloži . 2. V skupini izmei ja ugotovitve in razloži pokrajino kot rezultat součinkova- nja vseh pokrajinskih prvin. Pokrajino ' ra dno ti z vidika gospodarske izrabe, ekološke vrednosti, estetskf ;ir. vidika. 3. Ugotovitve svoje skupine primerja z ugotovitvami drugih skupin. Razloži „>remembe posamezne prvine v pokrajini, razloži razlike med posameznimi deli pokrajine. Časovni potek dela Potrebno ga je prilagodid oddaljenosti terena, velikosti posameznih opazoval- nih območij, sposobnostim učencev, zato je predlagani lahko samo okviren. Prvi dan: odhod na teren 30 min. skupna navodila 5-10 min. (3 šol .ure) samostojno delo - opazovanje 30 min. - sinteza 10 min. skupinsko delo 30 min. skupen zaključek 20-30 min. Drugi dan: odhod na teren 30 min. , „ „ , vsako območje 15-20 min. 60 min. (2 sol. uri) 13. Učence razdelimo na skupine in jim damo programe dela. Začno se pri- pravljati: naloge preberejo, pregledajo svoje območje na kartah, poizku- sijo nekatere tehnike dela na vzorcih v razredu (merjenje kislosti prsti, teksture s svalkanjem, prisotnost karbonatov v prsti, v kamenini, mer je- nje naklonov), vnaprej predvidijo nekatere odgovore. Programi terenskega dela I . Opazovanje obrežne ravnice - 1. skupina, 7-12 učencev 1. Opazovanje oblik površja (1 ali 2 učenca) Materialni pogoji: - topografska karta z vrisanim območjem opazovanja, mestom skupinskega dela in zbornim mestom celega oddelka, - rdeči barvnik, pisalo, - zvezek ali mapa s trdimi platnicami. Potek dela: a) Opazovalne naloge, čas 30 minut - Ugotovi obrežno ravnico v pokrajini. Kaj jo omejuje? - A l i je njena meja vidna na topografski karti? Če je vidna, jo z barvnikom poudari, sicer približno vr iš i . Pazi na merilo karte! - Pozoren bodi na drobne reliefne oblike - na vse vzpetinice, jarke, jame . . . Nariši skico obrežne ravnice in vanjo vriši drobne reliefne oblike. 5