štev. 24 — Letnik IV. PTUJ, 22. junija 1951 Cena din 5.~ Poštnina plačana v gotovlnt Urednlitvo in uprava Ptuj, MLO, II. nadstropje — Telefon itev. 156 — Čekovni račim pri Narodni baoki Ptuj štev. 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured- nik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Mesečna^ naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 din, celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki so plačali din 156.— za celo leto, doplafia^jo din 52.—. — Tiska Mariborska tiskarna. Člcifii Izvrseega odbom OF pjstzsmojo nove Odloge ¥ zvezi z novimi gospodarskimi uicrepi Zaradi rešitve številnih politično- gospodarskih vprašanj s področja ptuj- skega okraja so se dne 15. junija t. 1. dopoldne zbrali v Ptuju člani Izvrš- nega odbora OF ter so na večurni seji obravnavali poročila članov lOOF, or- ganizacijska vprašanja, vsebino reso- lucije Izvršnega odbora OF Slovenije ter razne koristne predloge za izbolj- šanje dela Osvobodilne fronte na tere- nu. V poročilih o političnem stanju In delu na terenu so člani Izvršnega od- bora OF podčrtali več dejstev, ki po- trjujejo, da ljudstvo na podeželju in v mestu sprejema nove gospodarske ukrepe kot dokaz zaupanja državnega in partijskega vodstva napram svojim državljanom, kot ukrepe za zmanjše- vanje birokratičnih ovir in za poveča- nje gospodarske inciative vseh gospo- darskih selctorjev, na drugi strani pa poskušajo poedinci z raznimi lažmi in parolami vplivati na spoznanje in pre- pričanje delavcev In kmetov. Ni slu- čajno, da se kmetje iz vseh predelov okraja sedaj bolj brigajo za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih še imajo do 1. julija glede mesa in pozneje glede masti, za plačilo davkov, za reorganiza- cijo trgovske mreže, za dvig živinoreje, vinogradništva, sadjarstva in poljedel- stva, za izvozne pogoje in možnosti, kakor tudi ni slučaj, da n. pr. v Halozah nepoučeni delovni ljudje nasedajo ma- Jodušju v zvezi s parolami ljudski ob- lasti nenaklonjenih poedincev, ki za- trjujejo, da so novi ukrepi znaki vra- čanja na staro, da ustvarjajo novi go- spodarski pogoji možnosti vrnitve za- plenjenega premoženja razlaščencem in beguncem iz Jugoslavije. Ni slučajno, da so v večini krajev v ptujskem okra- ju z razumevanjem sprejeli javno kri- tiko in obsodbo dr. Držečnikovega ro- varenja v času birmo vanj a, da cenijo naklonjenost oblasti napram ljudstvu in njegovi oblasti naklonjenih duhov- nikov, ki jo dokazuje med drugim za- kon o socialnem zavarovanju kakor izplačilo podpor za obnovo cerkev na J^iujfCki gori in prosti j ski cerkvi v Ptu- ju. Vse to, kar so prikazali člani izvrš- nega odbora OF v svojih poročilih, do- kazuje, da se o teh vprašanjih na te- renu razpravlja, da pa imajo v zvezi s tem raznravljanjem člani Izvršnega odbora OF svoje naloge in obveznosti, da bodo lahko ljudstvu pravilno tolma- čili cilje gospodarske preobrazbe z duhu poglabljanja demokratičnosti v naši domovini! Razpravljanje o vseh teh vprašanjih pa je ravno dalo najlepšo priliko za poudarek, da se bodo v bodoče ob po- gojih upravne in politične ter gospo- darske decentralizacije delovni ljudje vse bolj in bolj naslanjali na najbližje ugledne in gospodarsko ter politično ' razgledane funkcionarje Osvobodilne fronte. To navezovanje funkcionarjev j: ljudstvom pa obvezuje funkcionarje Osvobodilne fronte, da bodo morali mnogo več študirati, citati in tudi raz- pravljati z ljudstvom samim, da bi mu laže vsestransko pomagali in da bi mu bili ob vsakem času najboljša opo- ra. Na vsa • vprašanja, ki so jih stavili Slani Iz\'ršnega odbora OF na seji, so našli jasne odgovore v resoluciji Izvrš- nega odbora OF, na več vprašanj pa sta odgovorila predsednik Okrajnega odbora OF tov. Leskovec Franc in se- kretar tov. Vičar Stane. Na tej seji je bila posebno podčrtana važnost novega državnega praznika »22. julija« kot praznika vstaje sloven* ^^^ga ljudstva proti fašističnim okupa- torjem, proti monarhistični ureditvi Jugoslavije ter proti vsem oblikam iz- koriščanja človeka po človeku. Članom Izvršnega odbora OF so bile prikazane razne možnosti, kako bi na vaseh or- ganizirali proslave za ta praznik, ki bi naj res simbolično ponazoril moč enotnosti narodov Jugoslavije, odloč- nosti za zgraditev socializma in za ohranitev neodvisnosti. Koncem seje so bili iz vseh pred-' logov formulirani sklepi, ki so Jih Člani Izvršnega odbora OF prenesli na teren. Ta seja spada v vrsto dobro uspelih sej, ki so dale udeležencem kar potre^ bujejo iz centra in ki Je vzbudila pri njih občutek, da zahteva demokratična ureditev od demokratično izvoljenih funkcionarjev nesebično požrtvovalnost in stalno predanost ljudstvu. VJ. „22. julij" novi državni praznik! Ljudska skupščina LRS je na svo- jem zadnjem zasedanju sprejela zakon o razglasitvi 22. julija za državni praznik. Utemeljitev za to je na zad- njem zasedanju obširno podal pred- sednik vlade LRS tov. Miha Marinko, zato na tem mestu o tem ne mislimo govoriti. Ob tej priliki bi hoteli samo opozoriti naše delovne ljudi, delovne kolektive in množične organizacije na gotove momente, ki imajo ob takih prilikah — državnih praznikih — vid- nejši izgled. Državne praznike slavijo povsod, bo- disi da jih ti dnevi spominjajo na go- tovo zaključeno značilno obdobje na- roda, bodisi na pričetek novih zgodo- vinskih izprememb, ki so s tem dnem nastale za dotični narod. Za nas iz- recno dan 22. julij pomeni datum za- četka oborožene vstaje, pomeni začetek borbe za pravico ljudstva, pomeni zrušitev starega in pričetek novega ustvarjalnega življenja. Ta dan naj nam obuja spomin na vse težke žrtve, ki so bile potrebne za dosego tega kar imamo, naj bo ta dan nadalje izraz veselosti nad novo prebujenimi silami in nje ustvarjanjem, naj bo nada-, Ije vera v srečnejšo in bližajočo nam; se lepšo bodočnost. Zaradi tega smatramo za potrebno,: da tudi z vidnimi izrazi podkrepimo te naše občutke. Naj ne bo kolektiva, vasi ali mesta, kjer se ne bi za ta praznik temeljito pripravili. Kaj sma- tramo pod temi pripravami? Predvsem je omembe vredno, . da so gotove organizacije kot n. pr. ZB že začele s predpripravami. Odbori ZB že pristopajo k izvajanju sklepov, da bodo na ta dan odkrili spominske plo- šče padlim borcem in talcem Itd. Po- trebno bo, da jim povsod priskočijo na pomoč Se ostale organizacije. Te- žišče priprav pa bo predvsem slonelo na organizacijah OF, ki naj za uspeš-^ nejšo izvedbo pritegnejo v pomoč ge| ostale. Na predvečer 22. julija, naj se zažgejo kresovi, na sam dan pa se naj izvedejo slavnostne akademije, prosla- ve, igre, govori o pomenu praznika,! komemoracije ob grobovih, odkritja spominskih plošč, pohodi v partizan- ske kraje, izleti kolektivov, tekmova- nja predvojaških centrov itd. Tudi naj okrasitev hiš, vasi in mest naj tokrat ne pozabimo. Napovedujmo si tekmo- vanja v počastitev med kolektivi, or- ganizacijami itd. Pripravljajmo se za naš praznik tako, da bo odjeknil v dušo slehernega zavednega Slovenca in Slovenke, v sle- hernega patriota naše skupnosti. OOOF Ptuj. 23. julija bomo obiskali Lackovo domačijo v Novi vasi pri Ptuju. Slovesen zaključek pouka v šoli na Breifii pri Ptuju Kolo časa se vrti neprestano. Zopet se nam zapirajo šolska vrata, učeča se mladina pa zapušča zatohle učilnice. Pred njo sta dobra dva meseca svo- bodnega življenja, ki ga bo preživela po večini v prosti prirodi, da si nabere novih sil za nadaljnje izpopolnjevanje. Mladini postavljamo danes mnogo na- log, ki jih bo morala izvršiti v procesu nadaljnje graditve socializma in tako pomagala graditi sebi in še poznejšim rodovom boljšo prihodnost. Učitelji pa še niso zapustili šolskih zgradb. Tehtajo, preračunavajo uspehe svojega vseletnega dela, ki so ga opra- vili pod več ali manj ugodnimi pogoji. Sola na Bregu pri Ptuju je delala pod razmeroma ugodnejšimi pogoji kakor druge šole. Tri komponente: učenec, učitelj in starši so sestavljale prilično dobro povezano celoto, ki je prvi pogoj za uspešno delo šole. S svojim pravilnim odnosom do mladine in staršev je učiteljski kolektiv breške šole dosegel ozko in trdno povezavo šole in doma s tem, da je priredil večje število roditeljskih sestankov po po- sameznih delih svojega šolskega oko- liša, na katerih Je razpravljal s starši otrok o vseh problemih, ki zadevajo šolo in dom, jih sproti reševal in tako lajšal delo sebi in učencem. Tudi in- dividualni stiki učiteljev s starši so rodili prenekateri plod, ki se je vidno odražal na uspehih učencev ob koncu šolskega leta. V nedeljo, 17. t. m. je bilo na dvo- rišču breške šole živahno vrvenje. Na- vsezgodaj so že prihajali večji pa tudi manjši učenci in pripravljali svojo zaključno slovesnost. Pionirska orga- nizacija je bila učiteljstvu glavni po- močnik. Bilo je mnogo tekanja, zna- šanja, razgibanega življenja, preden so dvorišče primerno uredili in okrasili, napravili oder in pripravili vse ostalo,' kar je potrebno za take prilike. j Ob 14. uri se je zbrala na dvorišču šolska mladina in starši ter zastopniki' MLO in OLO. Nič nas ni motilo pe-1 koče junijsko sonce, dasi so nam po- gledi uhajali tja proti Roku, kjer uči- telj stvo s ponjočjo pionirskega sveta pripravlja otroško igrišče in smo me- nili, da bi slovesnost lepše potekala v senci košatih divjih kostanjev. Ob iz- vajanju programa, ki so ga pripravili pionirji ob i>omoči učiteljstva, pa smo pozabili na vroče sonce, dasi smo bili pošteno prepoteni. Slovesnost Je začela šolska upravite- Ijica tov. Vičar Vida, V kratkih, a po- membnih besedah nam je prikazala vse težave, ki so jih morali premago- vati učenci in učitelji, da morejo da- nes beležiti dobre uspehe in šolo uvr- stiti med najboljše v okraju. Med dru- -gim nam je tudi povedala, da so učenci breške šole zelo redno hodili v šolo in da znaša povprečni letni obisk 95%. Naglaslla je, da bi bil obisk stopro- centen, če ga ne bi motile epidemije gripe, ošpic in še druge bolezni. Pri- znati moramo, da je le malo šol v ptujskem okraju, kjer bi bili starši tako uvidevni, da ne bi zadrževali otrok doma za delo, kar prinaša učen- cem in staršem relativno malo koristi, a mladini prav mnogo škoduje. Ta problem je na mnogih šolah vedno zelo pereč, breška šola pa je ena iz- med prvih, ki ga je s pomočjo uvi- devnih staršev rešila. Rešitev tega problema je sprožila rešitev nebroj manjših in večjih problemov, - a vse skupaj je imelo za posledico dokaj visok procent uspehov, ki so realni in trdni. MLO in OLO sta prispevala vsak svoj delež v denarju za nagraditev učencev, nagrajeni so bili učenci za odličen uspeh, za posečanje šole brez zamud in za najagilnejše zbiranje od- padkov, ki bodo služili naši industriji kot surovina. Zelo nam je bilo všeč, da niso bili nagrajeni samo odlični učenci', saj se mnogokrat zgodi, da učenci, ki so bolj nadarjeni, z lahkoto zmagujejo snov osnovnošolskega pouka in da ni njihova posebna zasluga, če so se od- lično »učilit. Dostikrat pa ?o učenci, ki so se mnogo trudili z učenjem in nudili v šolski skupnosti prav dobre {Se nadaljuje xxa 1 siraoi) Nekaj o poediiicih, ki prosijo za vrnitev premoženja v.četrtek, 14. junija t. 1. je zopet zasedal Izvršni odbor MLO v Ptuju i zaradi rešitve številnih gospodarskih vprašanj s področja MLO Ptuj. Več predlogov in prošenj je rešil in potr- !ik: bodo oUpntrm j«-c\jeiil •»r-a^r.Jmocv«,^ grške vojske. Sreda, 20. junija Obrambni minister ZDA George MarJ shall je zahteval od kongresa, na odobri za izvedbo vojaških in javnil del v ZDA in v prekomorskih državal 6.561,262.387 dolarjev. — United Pre« poroča, da je to največji kredit od leta 1943, določen za proračunsko leto, ki se začne 1. julija. — Lanski proračun za ta dela je znašal 2.254,249.234 dol. Četrtek, 21. junija Naš poslanik v Rimu dr. Ml. Ive- kovic je priredil v prostorih poslaništva sprejem za delegate in funkcionarje na XX. zasedanju Sveta mednarodne orga- nizacije za prehrano in kmetijstvo. Pri sprejemu so bili navzoči predsednik Bmce, generalni direktor Norris Dodd in njegov pomočnik Drodley, direktorji raznih oddelkov organizacije ter pred- stavniki delegacij, ki sodelujejo na zasedanju Sveta. Razen tega so bili pri sprejemu navzoči šefi tujih misij v Italiji in fimkcionarji jugoslovan- skega poslaništva. V Desteraiku obsojajo tatu, ki je izpraznil blagajno KLO Mnogo se govori med ljudstvom s področja KLO Destemik o škodi nad 37.000 din. ki je nastala KLO z izpraz- nitvijo blagajne v pisarni KLO, kjer sla bil zaposlena Marguč Martin iz Vitomarc št. 57, kot administator in Marguč Srečko, njegov sin kot kurir. Malo jo ljudi na tem področju, ki ne bi obsojali mladega tatu samega.j Marguča Srečka, z njim vred pa tudij starše in ljudi, ki jim ni bilo čudno- in sumljivo sprejemati od mlajšega de-; lomrzneža denar v shrambo aH kot plačilo zapitka in raznih nakupov, pre- nočnine itd. Da je mladi lahkoživec zapravil 37.000 din, si je moral najti dmžbo, z njo popivati v Ptuju, Mari- boru in Zagrebu, prenočevati v hotelih in drugih prenočevališčih. 2e način po- rabe denarja kaže, kaki odnos je bil med lahkoživim sinom in starši. Sled- njim se je lahko nemoteno oddaljeval in približeval lahkoživi družbi, ki mu je še dajala nasvete, česar se ni sam domislil. Marsikateri oče in mati sta «e vpra- šala: .iKaj sta rekla k sinovemu početju njegov oče in mati, ko ga nI bilo do- ma, ko se je potepal po mestih in za- pravljal ljudski denar in kaj sta na- pravila, da bi rešila sina iz take druž- be?« Tako se pač spra.šujejo starši iz Slovenskih goric, ki so že vzgojili gene- racije poštenih otrok zato, ker so bili sami pošteni in ker jim ni bilo vseeno, kje hodijo njihovi otroci, kdo jih hrani, s kom so v družbi in kdo jim daje denar. Varovali so jih pred slabo dmž- bo z delom doma na polju in na trav- nikih, v gozdu in goricah. So pa tudi ljudje, ki molčijo, ker vedo, da je slaba vzgoja zdoma dovajala otroke elabi družbi. Večina staršev s področja KLO De- stemik je prepričana, da bo v njihovi okolici tudi v bodoče malo staršev, ki bi dovolili svojim otrokom hoditi po poteh mladega Marguča. Zaradi gornje škode je uvedena pre- iskava. Organi ljudske oblasti bodo onemogočili sllčne primeire tudi dmgod, kjer se je podobno ravnalo z denarjem iz blagajn KLO. PZ Historično-geografsAi razvoj Ptuja Franjo BaS. Maribor (Po Časopisu za zgodovino in narodopisje) 7 Ptuj je bil do 1490 patrimonijalno mesto, ki je dobilo v svojem gravita- cijskem območju neznatnega tekmeca' v trgu Črni gori, medtem ko je Ormož na periferiji ptujskega gravitacijskega območja dobil 1331 pravice mesta Ptu- ja. Tako je v bistvu ostalo celo gravi- tacijsko območje Ptuja monopolizirano Ptuju. Po prebivalstvu je bilo precej enako Mariboru in Radgoni. Tozadev- no je interesantna za nas primera iz mobilizacije mest in trgov proti Ma- džarom 1445: Ptuj mora postaviti 32 oklepnikov, 8 pešcev in 2 voza. Rad- gona 24 oklopnikov, ,24 pešcev in 4 vozove; Maribor pa 28 oklopnikov, 24 pešcev in 4 vozove. Višina pešcev kaže več prebivalstva v Radgoni in v Ma- riboru kakor v Ptuju; po številu oklop- nikov pa vidimo, da je bila moč ptuj- skega kapitala večja kakor maribor- skega ali radgonskega. V splošnem pa moramo gledati v srednjeveških in novoveških mestih precej enaka selišča, kar se najbolje vidi iz davčnih pred- pisov. Njihovega prebivalstva ne sme- mo ceniti povprečno mnogo nad 1000 duš. saj je Ptuj, ki je doživel koncena srednjega veka pod salzburško egidoi višek svojega procvita. katerega ni po-j zneje dosegel pred začetkom XIX. sto-; let j a, štel 1783 le 1243 prebivalcev; id preko tega Števila tudi ni seglo prebi- valstvo Ptuja koncem srednjega veka. Razvoj Ptuja do XV. stoletja je bil merodajen za obseg in površino Ptuja do XIX. stoletja. Poleg monopolnega značaja ptujskega kapitalizma v ptujskem gravitacijskem območju je igral važno vlogo promet med Srednjim Podonavjem, med Ma- džarsko in Benetkami. Ptuj kot mosti- šče na enih vratih iz Alp v nižino si je znal še v srednjem veku osigurati posredovanje med Madžarsko in sever- no Italijo ter obratno. Ptujčani so ma- džarsko živino in kože prevažali v Be- netke in benečansko blago na Madžar- sko. V razvoju te trgovine pa jim je škodoval njih patrimonijalni položaj. Do Rudolfa IV. so Habsburžani osre- dotočili italsko pokrajino svojih dežel na cesto Beljak—Mura—Murica in dalje na Dunaj. Deželnoknežji mesti Maribor in Gradec sta pač mogli trgovati z itali- janskim blagom nemoteno, medtem ko so salzburškl podaniki Ptujčani smeli po Rudolfu IV. trgovati v deželi z ita- lijanskim blagom samo na drobno. Vo- dilo salzburške gospodarske politike je bilo razviti Dunaj in po 1382 Trst S tem je morala stopiti ntuiska posredo- valna trgovina v ozadje, zlasti še, ker je z novo uvajano trgovsko potjo Trst- Ljubljana-Maribor-Gradec Ptuj ostal na strani od velike trgovske poli. Na isti način kakor v posredovalni trgovini madžarsko-italski so bili Ptuj- čani kot salzburški politični pripadniki odvisni od salzburško-habsburških poli- tičnih odnošajev v vinski trgovini. V splošnem je bilo ozemlje zahodno od Pesnice z njegovo produkcijo vina tr- govski monopK)! Maribora, na vzhod pa Radgone, ki je trgovala pogosto skupno z Ormožem, medtem ko je Ptuju ostal trgovski monopol za vino v salzburški ptujski okolici. Ptuj je bil, ker so bila mesta kakor Radgona oproščena v habs- burških krajih Koroške in Kranjske mitnine, navezan na \inski izvoz v salzburške kraje Koroške. Dmgod pa je ptujska vinska trgovina uspevala po stanju političnih odnošajev med Habs- buržani in nadškofi v Salzburgu. V splošnem so Habsburžani v korist Ma- ribora zelo omejili ptujsko vinsko tr- govino na Koroško, ptujsko vino na Gornjem Štajerskem pa se je moralo boriti 6 konkurenco Radgone in Mari- bora. In šele po pridobitvi Ptuia po Habsburžanih se polagoma prilike v vinski trgovini izpreminjajo v korist Ptuja. Poleg posredovalne trgovine med Ma- džarsko in Italijo ter vinske trgovine s Koroško in Gomio Staiprsko je kot daljna trgovina prišlo za Ptuj kot me-' ščanski rar^-oini činitelj v poštev sej- msrst\'o v Podrainni. Važnejši razvojni činlt^^li sredn1e-i veške^a Ptnj? pa je bila trpoviria^ v njegovem gravitacijtkem območ- ju, ki je bila mestu s privilegiji monopolizirana. Poleg gradu in mi- noritskega ter dominikanskega sa- mostanoma, katerima so bile podložne Haloze in kateri so trgovali z dajatva- mi svojih podložnikov, je za trgovino važno v prvi vrsti meščanstvo kot Iz- raziti nosilec srednjeveškega kapitali- zma. Na razvoj mesta kot središča obrti in trgovine je vplivalo velika in rodo- vitna ptujska okolica in poleg tega mestno pravo. Ptujsko mestno pravo iz 1376, na katerega je opozoril znanost naš rojak J. Babnilc in katerega je obdelal F. Bischof, nam kaže v členih 128—140 položaj tujih trgovcev v Ptuju, v členih 6—18 pa obrtne in trgovske] pravice meščanov. i Tuji trgovec je mogel prodajati na ptujskem sejmu samo na debelo, tako da je ostala Ptujčanom vsa drobna! trgovina. Trgovanje med tujci je bilo zabranjeno, tako da je bilo posredo- vanje med njimi mogoče samo doma- činom. Tujec pa je mogel prodajati svoje blago v Ptuju samo ob sejmikih dneh. Promet na Ogrsko in Hrvatsko skozi Ptuj je bil dovoljen, pač pa ni mogel tujec ob tej priliki postaviti svo- jega blaga na prodaj. Po sv. Martinu ni smel nikdo voziti vina ne v mesto in ne skozi mesto. S tem je bila vsa vinska trgovina iz Haloz in jugozahod- nih Slovenskih goric zasigurana Ptuju, posebno, ker je bilo treba od vina, uvo- ženega pred sv. Martinom, plačati da- vek in ker se uvoženo vino. ki ni bilo pridelano na pti»i«kih posestvih, ni smelo v Ptuju točiti. Kot tujca pa BO se smatrali vsi, ki stanujejo izven mestnega obzidja. V predmestjih niso smele biti ne trgo- vine, ne peki, ne čevljarji, ne usnjarji in ne mesarji. Ptujčan, ki je potoval v tujino, ali njegov pooblaščenec je bil prost mestne mitnine. Posebne pravice so imeli na ptujskih sejmih samo ogr- ski trgovci z ribami in Slov. Bistričanii zadnji so smeli v Ptuju svobodno tr- žiti s sirovim suknom, suknjiči In po- vršniki ter z usnjem, zato pa so mogli tudi Ptujčani na slov. bistriških sejmih svobodno prodajati vosek, kože, kožuhe in loj, poleg tega pa so mogli skozi Slov. Bistrico prevažati vino in drugo blago. V medsebojnih ugodnostih Ptuja in Slov. Bistrice vidimo izraženo na- čelo, da Imajo tujci v Ptuju iste pra- vice kakor jih imajo Ptujčani dmgod. Zidom je bilo prepovedano voditi tr- govino in točiti pijače. Radi ptujske trgovine je v XV. sto- letju segal do Salzburške. kamor so izvažali živino, do Seveme Italije, ka- mor je šla živina in od koder je poleg tekstilij in kolonijalij prihajala tudi sol, na vzhod pa do Segedina. Ce upoštevamo gospodarstvo sred- njeveškega Ptuja z gradom in obem^ samostanoma, kjer je moralo biti pe' stro gibanje kmetov, ki so pripeljali v jeseni — mitnine prosto — v PtuJ svoje dajatve, kjer so bili obrt,niki I^ posestniki tudi trgovci, n. pr. mesarji' trgovci z živino, vinogradniki z vinoi* itd. in če upoštevamo zemljepisni pO' ložaj in izobliko terena, lahko rekon- ftmiramo tudi srednjeveško zunanji Ptuj, 22. junija 1951 •PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 Velike priprave za II. okrajno gospodarsko razstavo v Ptuju Zgradba Mladike v Ptuju dobiva redno lepše obličje. Daleč naokrog proti jugu se svetlikajo na novo beljene »tene. Ko bo vsa zgradba prebeljena, bo odlično služila razstavnim potrebam II. okrajne gospodarske razstave, ki bo ponazorila vse velike uspeiie prizade- vani delovnega ljudstva s področja ptujskega okraja v kmetijskem gospo- darstvu, obrti, industriji in kulturi. Po obsegu priprav upravičeno pri- čakujemo, da bo letošnja okrajna go- spodarska razstava po vsebini in obliki daleč prekašala razstavo iz leta 1949. Okrajna industrijska in gospodarska' podjetja, kmečke delovne zadruge in obrtniki so že resno na delu, da bodo čim dostojnejše zastopani na razstavi Tudi pododbor za pogostitev so briga, da bo nudil čim boljšo postrežbo, Pre- skrbel je že 4 vagone izvrstnega vina. Razstavni odbor. Tovarna volnenih izdelkov bo na razstavi prikazala svoj razvoj od 1. 1949 dalje Kmetijstvo In vrtnarstvo bosta dobro zastopana na novi razstavL Pfnjfka pletama slovi s svojimi izdelki tudi v ZDA. Na domači razstav! bo prikazala najnovejše izdelke. Novo zdravilo proti malariji Ameriški učenjaki so izpopolnili zdra- vilo proti malariji, za katerega mislijo, da je boljše od kinina ali aktebrina, zdravil, ki se danes v največji meri uporabljata v ta namen. To zdravilo ima izključno preventiven učinek, torej ga ne moremo rabiti za zdravljenje te bolezni, temveč le za njeno prepreče- vanje. Ce upoštevamo, da boluje na svetu pol milijarde ljudi zaradi malarije, vi- dimo, koliko bi lahko koristilo to zdra- vilo. Učenjaki računajo, da 28 gramov tega zdravila zadostuje za preprečitev malarije v času petih let in da upo- rabljanje zdravila v malih količinah ne bo povzročilo takšnih posledic, kot nastajajo včasih za aktebrinom ali ki- ninom. Zdravilo pridobivajo iz premoga. Organizacijska vprašanja OF Grupe ljudskih inšpektorjev marsikje lahko odpravijo škodo in zavarujejo red Grupe ljudskih inšpektorjev so mar- sikje popustile v pričakovanju, da Jim bo kdo dal direktive, kako naj prepre- čujejo poedine škodljive pojave in kako naj zavarujejo potrebni red v vseh oblikah našega gospodarstva. Največkrat se dogaja, da kontroli- rajo grupe ljudskih inšpektorjev poslo- vanje trgovskih obratov. Ce so že pri tem začele, bi morale to delo v redu opraviti. Pri tem pa morajo gledati, da ne bodo zašle v drobnarije, namesto da bi zasledovale predvsem večje možne škodljive pojave. Člani ^rup ljudske Inšpekcije bi mo- rali spremljati in preverjati delo trgov- skega osebja z namenom, da bi prepre- čevali škodo in špekulacije. Predvsem pa Je treba paziti na trgovino »izpod pulta«, oskrbovanje trgovskega osebja, dajanje poročil, na prodajo pod goto- vimi pogoji, na prodajo predmetov pro- stega trga in na menjavanje blaga med podjetji. 1. Prodajanje blaga »izpod pulta«. Ob vsakem pregledu trgovin je bilo treba prekontrollrati, če nI blaga izpodi pulta v trgovini ali v skladišču, ki bi] naj služilo prodaji znancem in prija-- teljem, ; Cesto se dogaja, da se prodaja blago] v nekaterih trgovinah »izpod pulta« prijateljem in znancem, predvsem kva- litetnejše blago, ki' ga primanjkuje. V številnih primerih gre za prodajo »izpod pulta« pri tekstilnem in mono- polnem blagu. Dogaja se, da se vrši prodaja »izpod pulta« v času, ko so trgovine zaprte za povprečne kupce, odprte pa le za prijatelje in znance. Grupe ljudske inšpekcije so dolžne preprečevati take primere, ker gre v teh primerih za široko mrežo špeku- lacij. Proti takim osebam je treba zahtevati primerne kazni. Take primere je mogoče odkriti s pregledom samim pa tudi potom ugotovitev prizadetih oseb. V prihodnji številki se bomo dotak- nili vprašanja preskrbe prodajalcev iz trgovin in njihovega dajanja poročil. He Em vzrola n mm\ mirni K pogostejšim diskusijam o dela Ljudske prosvete v okraju, bodisi ne-' pristranskim ali pristranskim, kon- struktivnim ali destruktivnim, naj pri- speva še dejstvo, da so Ijudskoprosvet- na društva bolj kot kedajkoli preje po- trebna močne opore in pomoči Okraj- nega odbora LPS, predvsem pa njego- vega izvršnega odbora, ki bi naj ne predstavljal nekega »direktivnega tele- < sa«. temveč elastičnega usmerjevalca Kdravih pobud in teženj Ijudskoprosvet- nlh društev in njihovih sekcij. Zadnja konferenca predsednikov in tajnikov društev, ki zaradi skromne udeležbe nI rodila predvidenega uspeha, je poka- rala, da je stvar nekoliko drugačna in da je računati z resnejšim problemom, ki tiči v samem Okr. izvršnem odboru LPS. Na dnevnem redu konference, ki bi naj predstavljala eno izmed stalnih in možnih oblik medsebojnih stikov Okraj- nega odbora z društvi ali med društvi samimi, sta bili poleg razprave o skle- pih Glavnega odbora LPS In okrajne skupščine ter tekočih nalogah dva naj- nujnejša problema: v kakšnih oblikah bi se naj kazaSa pomoč Okr. odbora LPS društvom in materialno poslova- nje Ljudske prosvete. Čeprav je bilo povabljenih 62 predstavnikov društev in šolskih centrov, je diskusija devetih prisotnih bila pester razgovor, pred- vsem pa iskrena kritika članom Okr. izvršnega odbora LPS, ki so vedeli za konferenco, a niso smatrali za potreb- no, da bi se je udeležili. Sklicanje te konference je bil eden izmed sprejetih sklepov na njegovi zadnji seji. Edini izmed članov je bil navzoč le tajnik, ki je obenem vodil konferenco. Prisotni so odkrito povedali, da močno pogrešajo pomoč Okr. izvršnega odbora In malo da nI to mnenje Izzvenelo v izraz neza- upanja celotnemu Okrajnemu odboru, ki je izvolil iz svoje srede izvršni od- bor v takem sestavu in mu zaupal ope- rativno vodstvo ljudskoprosvetne de- javnosti v okraju. Vprašanje je, kako bo Okrajni izvršni odbor zagovarjal svoje delo na prvem letošnjem plenumu Okrajnega odbora LPS. Ali nam ni sedaj jasen vzrok neude- ležbe na konferenci? — Brez dvoma ne leži krivda pri društvih, temveč pri OIO LPS, ki z najminimalnejšimi re- zultati svojega dosedanjega dela ni do- segel pripravljenosti društev, da bi se okrog nje^a zbirala in mu sledila. Tako se ne pripravljajo gostovanja Ze velikokrat so se nam. v praksi maščevale trditve in mnenja, da je pri- reditve možno organizirati in pripraviti v zelo kratkem ali celo omejenem času. Zlasti velja to za prireditve širšega značaja, ki so prav tako kot vse ostale manjše prirejene z nekim določenim namenom in imajo zato svoj določen smisel in pomen. Cim močneje bi naj bila poudarjena smisel in pomen pri- reditve, tem večje in tem skrbnejše bi naj bile organizacijske in tehnične pri- prave, ki Jih brez dvoma zahteva tudi najrnanjša prireditev. Se posebej velja to za gostovanja, ki bi naj imela globlji manifestativni značaj in težila pred- vsem k tesnejšemu zbliževanju dveh sosednih ali oddaljenih krajev, k zbli- ževanju in medsebojnemu spoznavanju zdravih tradicionalnih pridobitev obeh krajev, k medsebojnemu sodelovanju in podobno. Približno isti cilj bi naj imelo nedavno gostovanje mariborske folklorne skupine »Slava Klavorac? v Ptuju. Ne gre tu toliko za prireditev samo in izvajanje programa, ki je poleg svoje pestrosti in dobrega izbora slo- venskih in hrvatskih narodnih plesov imel tudi gotove hibe, zlasti kvartet; gre predvsem za pravočasno pripravo in odnos do tega gostovanja. Čeprav je OO Ljudske prosvete po svoji prvotni obljubi in dogovoru s pri- rediteljem pravočasno odpovedal go- stovanje, Je folklorna skupina, računa- joč — kot to sami pravijo ~ »na svoj vnaprej zagotovljen moralni uspeh«, po vsaki ceni želela gostovati tega dne v Ptuju. Agitacija (plakatiranje, objave po zvočniku in preko sindikalnih orga- nizacij) bi se naj za večerno prireditev izvedla v dopoldneimem času!?! Ne vem, kako je po vsem tem mogla fol- klorna slcupina, ki ima za seboj že toliko gostovanj, tako slepo verjeti v možnost uspešnega obiska svoje pri- reditve, čeprav za to ni bilo niti naj- manjše garancije. Se bolj nepremišljeno so ravnali nekateri tovariši v Ptuju, ki 60 namesto odločne odpovedi zagovar- jali tako »na vrat in nos« pripravljeno prireditev. Da so eni in drugI delali- nepremišljeno, tega se verjetno nihče izmed slednjih ni zavedal, dokler se ni večerna predstava zaključila z glo- bokim razočaranjem prirediteljev nad skromnim številom obiskovalcev. Ne vem, kako bi naj imenovali sle- deči odnos do florklore — umetnine,, ki jo je ustvarilo ljudstvo tekom svojega razvoja: Ker je bila isti večer v gle- dališču predstava »Deseti brat« in ker se je nekdo čutil soodgovornega ali celo edino odgovornega za popoln uspeh te predstave, je po mojem mnenju brez dvoma bil prisiljen poseči po enem izmed sredstev, s čimer bi na eni strani poskrbel za čim večji obisk »Desetega brata«, na drugi strani pa škodoval obisku folklore. Zato je pri vhodu gle- dališča nalepljen plakat strgal. Kdo je to bil, je znano vodstvu gledališča. Ce namerava nekdo s takimi sredstvi za- gotavljati efekt gledaliških predstav in s tem »prispevati« k nadaljnjemu ob- stoju nič kaj zdravega profesionalizma v ptujskem gledališču — o čemer je bilo tudi že precej govora — potem tak človek nima ničesar skupnega z iskreno ljubeznijo do umetnosti in njenega razmaha med širokimi sloji našega ljudstva. Napačno je tudi mnenje, da je naloga Okrajnegia odbora Ljudske prosvete, pripraviti taka gostovanja v mestu Ptuju. Običajno in povsem pravilno je, da prvenstveno lokalne ljudskoprosvet- ne edinice skrbijo za to. V tem primeru bi bil to SKUD »J. Lacko«. Sobotno gostovanje nam je zopet ponovni oE>omin, da tudi priprave za gostovanja terjajo več skrbi in več premišljenosti. Rebernak F. Vesti iz Mestnega muzeja v Ptuju Dne 13. t. m. si Je ogledal Mestni muzej sloveč ameriški znanstvenik, genetik in pomolog dr. Freeman Smith Howlett, profesor in direktor kmetij- skega poskusnega zavoda v Ohio. — Znanstvenik se je zelo pohvalno izrazil o razstavah muzeja. * Arheološka sekcija Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti je odkrila rimski vodovod iz smeri Vurberga, ki se končuje nekje v sredini vzhodnega ali severnega pobočja Panorame. Vsa dela še sedaj niso povsem zaključena, čeprav znaša dolžina trase cca 5 km. Vodovod so zasledovali predvsem proti izvorom. Izpeljava vodovoda se od Panorame vseskozi prilaga južnim po- bočjem grajenske doline. Kanal ima 0,5 m debele stene in 0,5 m širok prostor za vodo. To je drugi rimski vodovod za Poetovijo. V tovarni volnenih izdelkov v Majšperku so bile prepredene tatvine o Tovarni volnenih izdelkov v Maj- šperku se je svoj čas nrmogo pisalo, predvsem glede doseženih delovnih uspehov, glede dela in življenja ko- lektivov pa tudi glede razdeljevanja blaga. Priznanja za delovne uspehe so bili vedno veseli delavci in nameščenci tovarne, ki so največ pripomogli do doseženih uspehov, ti pa so bili tudi vedno aktivni pri debati, ko je šlo za posamezne primere škode, zaradi kate- rih je trpel ugled celotnega kolektiva tovarne. Mnogo razpravljanja je bilo med drugim tudi o škodi v vrednosti nad 20.000 din, ki so Jo povzročali poedinci iz vrst delovnega kolektiva s tem, da so začeli z manjšimi tatvinami. Nikjer delovni ljudje niso marali poedincev, ki si želijo »pomagati« iz težav s tatvi- nami iz družbenega gospodarstva, zato tudi delovni kolektiv v Majšperku ni hladnokrvno sprejel ugotovitve, da se v tovarni krade. Tatvina klopk mikane in česane volnene preje, naglavnih rut, kratkih nogavic, krpanca, predivne vrvce, preje za kamgam in preje za volnene maje so bile k sreči kmalu odkrite. Osem članov in članic delov- nega kolektiva se je moralo zagovar- jati pred sodiščem v Ptuju zaradi oškodovanja družbene imovine in kori- stoljubja ter so bili obsojeni na skupno 29.000 din denarne kazni, plačljive v dveh mesecih po pravomočnosti sodbe. Člani delovnega kolektiva Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku bodo glede na ta primer morali resneje mi- sliti na dosledno kontrolo nad poedinci, ki laže zapadajo slabemu vplivu, da ne bo v tovarni več primerov tatvin, ki so v škodo družbenemu gospodarstvu pa tudi osebni in kolektivni časti. Končno bi se morali vprašati, ali je mogoče smatrati kot kazen, če Je treba škodljivcem plačati le za spoznanje večjo vsoto denarne kazni kot je zna- šala storjena škoda? sliko Ptuja — za rimski Ptuj nam Je to nemogoče —, ki je temelj tudi za današnji Ptuj. Slično kakor danes je na aluvijalnem terenu tvoril osrednjo točko južnega Ptuja minoritski samo- stan. Strme strehe, pokrite še s slamo ali škodljami, deloma tudi lesena go- spodarska poslopja, so se širila proti zahodu in severu, proti mestni župni cerkvi in proti dominikanskemu samo- stanu, ki ležita na obeh zaključkih diluvijalne terase približno 10 m nad minoritskim samostanom. Prešernova ulica združuje oba cerkvena stolpa, dvigajoč se izza južnega mesta proti gradu, ki leži 45 metrov nad Prešer- novo ulico in ki zakjučuje tako vso dvigajočo se kompozicijo od Drave preko južnega mesta in Prešernove ulice. Okoli vse te zaključeno dvigajo- če se skupine pa je potekalo obzidje ^ gradu pod mestno župno cerkvijo in na vzhodu od minoritskega samostana do še ohranjenega stolpa ob Dravi, na ^ugi strani pa k dominikanskemu sa- |nostanu. Iz cele naselbine, ki se je 5z vrha združevala — in ki se še zdru- žuje — v gradu, je obzidje ustvarilo organsko, srednjeveškim mestom od- govarjajočo enoto, ki je še danes za ^tuj tako značilna kakor za nobeno o- vedati še nekaj misli v odgovor na repliko, ki jo je izzvala moja kritika o kritiki, ki jo je pisec objavil. Tova- riš Sprager se je sedaj podpisal s pol- nim imenom, kar je prav. Kako je prišlo do tega, da je prva njegova kri- tika bila podpisana samo z značko -r, je postranskega pomena.. Da je bila moja zahteva, da se kritik podpiše, upravičena, kaže že samo dej?tvo. da se jo sedaj podpisal. In s tem je stvar v redu. Vztrajam pri tem, da je prva kritika destruktivna in zgolj tistih par blago- hofiiih priznanj na koncu prve kritike le-te še ne more preustvariti v kon- struktivno. Vse drugo, kar bi se uteg- nilo šteti za konstruktivno v tej kri- tiki, je pa tako .splošno in nedoločno, da razen poučnih predavanj in literar- nih večerov ne bi utegnilo rešiti na- kazanih problemov ptujskega gledali- šča. Ostanejo pa .^e vedno v zraku težki izpadi in očit3eto me- sto, takoj za Enotnostjo iz Ljubljane, Poletom iz Maribora, Triglavom iz Ljubljane in Krimom iz Ljubljane, a pred Celjem II. in Slovanom iz Ljub- ljane. V pomladanskem ali drugem delu tekmovanja ?o Ptujčani dosegli tri zmage (nad Poletom, Celjem in Slovanom), trikrat pa so bili poraženi. Z ozirom na to, da se je ta športna panoga pričela v Ptuju gojiti šele lan.«5ko jesen, medtem ko vsa ostala tekmujoča moštva imajo za seboj več ali manj daljšo tradicijo, predstavljajo rezultati RK Petovie v slovenski ligi le lop u.spch. — V prvih dneh julija sc bo RK Petovio pomeril s članom srbske republiške lige Spartakom iz Subotice. Ker je rokomet v Srbiji znatno bolj igrana ši>ortna igra, je verjetno, da je tudi srbska liga kvali- tetno močnejša od slovenske in zato upravičeno pričakujemo, da bodo Ptuj- čani proti predstavniku bi-atske re- publike Srbije dali vse od sebe za čim bolj.?i rezultat. mk SD POLET (Maribor) : RK Petovio 12:6 (5:3) Pred odhodom v Ljubljano je mo- štvo Petovie odigralo prijateljsko — trening-tekmo z rokometasi maribor- skega Poleta. Gostje so se tudi ob tej priliki želeli revanžirati za tesen po- raz, ki so ga doživeli v prvenstvenem tekmovanju na ptujskem igriščni. To jim je sicer uspelo, vendar ne tako gladko, kot so pričakovali. Pripetilo se je namreč to, kar smo na ptujskem igriSču že večkrat videli: če bi moštvi zamenjali samo vratarja, bi rezultat lahko bil obraten. Skratka: Ptujčani so bili pi-av tako nevaren nasprotnik kakor gostje, toda vratar Poleta Lah je bil eden najboljših na terenu, med- tem ko je bil ptujski golman med slabšimi Igralci, mk Tržne cene v Ptuju Zelenjava: Privatni sektor, zadružni selitor, mestna ekonomija, vrtnarstvo Hrlsto Min če. Salata na trgu 25—30, 15, 20, 20. din. Koleraba 30, 20, 20, 20 din, špinača 30—40 din, čebula 40—60, 40, 30, 40 din, grah 40, 35, 33 din, kumarice 80 din, iižol stari 70 din. Sadje: suho sadje 100 din, češnje 25—30 din, jagode 100 din, borovnice 60 din za kg. Perutnina: koko.?i 500 din za kom., pižčanci 300—500 din za par. Mlečni iadelki: mleko 20, 18 din, smetana 10(^—120 din, sir 100 din, su- rovo maslo 500—600 din Mesni izdelki: prekajeno meso 350— 380 din. zaseka 400 din, mast 450—500 din. Mlcvski izdelki: bela moka 180—200 din, krušna moka 140 din, koruzna 70 din, ržena 120 din, ajdova 120 din, ko- ruza 60—70 din, ajdova kaša 120 din, prosena kaša 100 din, ječmena kaša 100 din v mestni ekonomiji. Razno: jajca 8—10 din za kom., 7, 7, jedilno olje 700 din 1., med 400 din, orehi 140 din, krompir stari 25—30 din, krompir novi 40 din, korenje 60, 30, din, petržil 60 din, gobe 80 din, sladkor 300 din, kis domači 20—25 din, milo 190 din. Cene vina v Ptuju Gostilna v Ljud.skem vrtu 200 din liter, gostilna Korošec 180 din, gostilna Brenčič 186 din, gostilna pri »Emi« 175—190 din, gostilna »Stajerc/ 160— 180 din, okrepčevalnica pri Ribiču 175 din, kavarna Moskva 175 din, gostilna pri Roziki 172 din, gostilna pri pošti 170 din. Dravska klet 170 din, gostil- ni.ški obrat >Bračičeva« liter 170 din. Cene živine na ptujskem sejmišču Svinje: odojki 1200 do 3000 din. stare od 3—8 mesecev 4400 do 14.000 din, mršave 7—14.000 dm, mesnate kg 200 din, kom. 15—18.000 din. Govedo: voli od 16.000 din naprej, krave od 18.000 do 40.000 din, teiice od 7000 do 16.000 din, teleta 6 do 8000 din. Konli: 12 do 62,000 din. ALUMINIJ (Stmliče) : BRANIK ji 5:2 (3:1) V predtekmi nogometne tekme slovensko prvenstvo med Nafto in Ze« lezničarjem iz Maribora se je v Mari. boru pomerila nogometna enajstorica SD Aluminij iz Stmišča z drugim mo, štvom mariborskega Branika v tekmi za oblastno nogometno prvenstvo. Alu, mini j je pokazal prav dobro igro in j« premagal Branika z visokim rezulta. tom 5:2 (3:1). SD Aluminij je v letos, njem tekmovanju za oblastno prven- stvo dosegel prav lepe uspehe in tudi prvo mesto na prvenstveni lestvici. Športna stava v 31. kolu zvezne športne stave so bili dos^ ženi naslednji rezultati: 1. Dunaj : Zagreb 5:5 — označba X. 2. Partizan : Crvena Zvezda 6:1 — oznaiba l. .3. Spartak : Hajduk 0:1 — oznaiba 2. 4. Sarajevo : Vojvodina 2:1 — 1. .S. Tekstllac : Metalac 1:4 — 2. 6. Odred : Proleter O 0:2 — 2. 7. Vardar : ZelezniJar 2:0 — 1, 8. Vele/. : Kvarner 2:5 — 2. rt. Budu:nost : Rabotnitki 4:3 — 1. 10. Rndar : Zagrieb 0:1 — 2. 11. Radnički : Dinamo P 2:0 — 1. 12. Bokelj : Proleter Z 2:4 — 2. Tekma Mačva : Lokomotiva ni bila odicrana Za nagrado pridejo v poštev vsi, ki so zadel 11 in 12 pravilnih izidov. Rezultati naslednjih ko bodo ob ponedeljkih objavljeni v izložbi poslo^ valnice ..Triglav" v Ptuju. mk. VPIS V PTUJSKO GIMNAZIJO bo za 1. razred v sredo 27, junija od 8. do 12, ure, za vse ostale razrede v četrtek 28, junija od 8. do 12, ure. Ravnateljstvo. Popravek. V št. 23, je v poja*^ glede doplačila pomotoma navede;v; 23.— namesto 52.— din. I ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta, sta rega očeta in strica HELER IVANA posestnika iz Zg. Brega-Ptuj «e vsem sorodnikom, znancem in pri- jateljem iskreno zahvaljujemo, da so ga spremili na zadnji poti in ga obložili s cvetjem in venci. Posebno se zahvaljujemo zdravnilcu dr. Piskemiku in osebju ptujske bol- nišnice za nesebično pomoč in požrtvo- valnost v času njegovega zdravljenja v bolnišnici. Zahvaljujemo se godbi SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja, ki je na zadnji poti zaigrala žalostinke kakor tudi duhov- nilcu, ki je opravil verski obred. v PtW3u, 18- iiuaiAa 1051 2^ujoča družina Majer in ostalo sorodstvo. VABILO Mladi oder IZUD Ruda Sever, Gorišnica priredi v soboto SO. junija ob 20. uri in nedeljo 1. Julija ob 15. uri T prosvetni dvorani v GoriSnici Goldonijevo igro »KRCMARICA MIRANDOLINA« Vabimo k številni udeležbi! MALI OGLASI PRODAM dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v upravi lista. PRODAM jedilni servis za 6 oseb iz finega češkega porcelana, — Naslov v upravi lista. PRODAM Prodam kotel za žganjekuho. Naslov v upravi lista. OBVESTILO. Sporočam, da sem odprl brivnico pri dravskem mostu ter se vljudno priporočam za obisk. — Vogrinčič Janez, brivec, Hrvatski trg 1, Ptuj. NAJDENO Najdena je regrutna isprava na ime Roje Ivan, roj. 27. 11. 1930, iz Za- gorja-Toplice 122, denarnica in več listin. Vprašati v upravi lista. Najdena je osebna Izkaznica na ime Gašperič Gera, roj. 9. 3. 1901, iz Kicarja št. 134, ter druge listine, — Vprašati v upravi lista. Najdena jeMzkaznica o kolesu na ime Letenja Jožef, delavec na Sp. Hajdini 23. Vprašati v upravi lista. Najdena je osebna izkaznica na ime krivec Jakob, roj. 14. 7. 1924, iz Gru- škovja, in drugi dokumenti. Vprašati v upravi lista. Najdena je denarnica z osebno izkaz- nico na ime Bezjak Marija, roj. 4. Ifi. 1899, Iz Nove vasi pri Marku 45. — Vprašati v upravi lista. Najdena je osebna izkaznica na ime Herga Janez, roj. 26. 6. 1884, iz Ga- bemika 2. Naslov v upravi lista. Najdena je osebna izkaznica na ime Fajt Rozalija iz Paradiža 76. rojena 22. 6. 1905. Vprašati v upravi lista. Najdenih je več listin na ime VaskoviČ Stanislava, roj. 28. 8. 1922, Zemun, Železniška kolonija 6. — Vprašati v upravi lista. j Najdena je legitimacija za 75-od?totn^ popust na železnici na ime SvenšeK Tomaž, Sedlašek 104. — Vprašati V? upravi lista. Najdena je legitimacija OF na \m4 Bez,iak Marija, delavka iz Nove vasi^ Ptuj. Vprašati v upravi lista. \