Xlii. letnik. V Gorici, dne 17. avgusta 1905. 33. številka. lov'enako-.ljudstvo na fr. Izdlflatelj in ci(lj>o\omi urednik: Inm Ha.jl v Goric1. Tiska ..Narodna Tifiknrnn1* (odgov. J. MurnšiČ) v Gorioi. Izhaja vsukčetrteU ob 11. m i dopoldne. Rokopisi au ne vračajo. Nelraukovana pisma sc no sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 8 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu [> K, za druge deiele izven Avstrije G K. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. Naročnino in na znanila s pr eje m a upravniAtvu, Uorica, .Seineniika ulica št Iti. Posamezne St« vilne se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjakom bregu (Riva Como) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in licer: če ne tiska enkrat 14 vin., dvakrat IB vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Delavska slavnost. „Delavsko izobraževalno in podporno društvo11 v Kostanjevici na Krasu je priredilo v torek kraBno slavnost, katere se je udeležilo delavstvo iz vseh krajev spodnjega Krasa. Iz Ljubljane so prišli zastopniki „Krščansko-socialne zveze": P. n. gg. dr. Evgen Lampe, Miha Moškerc in Ivan Jakopič z društveno zastalo ; iz Gorice je prihitel odbor „Slov. katol. del. društva11 z zastavo; iz M i r n a je prišel odbor ,.katoliškega de lavskega društva" tndi z zastavo in pevski zbor „Orel“ pod vodstvom vrlega pevovodjo g. Antona Vuka. Ob 10. uri je pričelo zborovanje na dvorišču g Urdiha št. 84. Za predsednika je bil izbrr i preč. g. dr. Lampe, za podpredsednika preč. g. dr. Pavlica, za tajnika in zapisnikarja g. dr. Oblak in g. Jožef Cotič, predsednik „Kat. del. društva11 v Mirnu. Dr. Lampe je govoril o slovenski delavski organizaciji, v kateri je velikanska moč. Rekel je, da moramo p dreti go-riški, koroški, štajerski in tržaški zid in dn moramo vsi složno delovsti za blagor slovenskega naroda, za gospodarsko moč njegovo in njegovo osvoboditev. Za njim je govoril g. Miha Moškerc. Pojasnil je vladni zakonski načrt glede delavskega zavarovanja in predlagal, da se shod izreče za resolucije, ki so bile sprejete na shodu pri Devici M. v Polju pri Ljubljani. Predlog je bil soglasno sprejet. Za njim govori dr. Andrej Pavlica. Pravi, da se tudi na Goriškem mnogo dela. O tem jričajo razni zavodi, ki so se v zadnjem času zasnovali. Strokovna organizacija na Goriškem pa je še-le v povojih. Toži, da je na Goriškem sedaj premalo mož, ki bi vtegnili delovati za našo organizacijo, ker je smrt pobrala v duhovniških vrstah mnogo nenadomestnih mož. Pove, da bo zboroval dne 28. t. m. v Gorici v prostorih „Goriške zveze" primorski pomožni odbor„Krščansko socialne zveze11. Priporoča lista „Gorico“ in .Primorski list", ki sta glasili katolišKo-narodne stranke na Goriškem. LISTEK. Angel varuh. Pripovedka. Ruski spisal V. M. Miliejev. Poslovenil Cvetko Moši'a n. III. Da-li je Jedot dolgo tako ležal, sam ni vedel. Zdelo se mu je, da včasih umira, in sam ni skoraj niti zapazil, da je v Irenotkib mrtvaškega otrpnenja mislil, spomine obujal, bledel in šepetal odlomke molitev. — Težko je povedati, kaj je mislil, ali to so bile nei2razljive misli preprostega človeka o življenju in smrti, katere so prehajale naposled v neko topo, gotovo obupno ponavljanje besedij: „No, da, tako umreti, da, tako ; samo, da me ne bi mučili. — Truden sem.u — Spomini so se v njem vzbujali živahnejše in ostreje nego misli. — Selo, družina, kmetski tovariši, vse to je stalo pred njim včasih kot živo; v prsih pa ga je krčevito vilo, hropenje je prodiralo »a dan, toda telesni slabosti — glad in žeja — sta se globoko vcepili z neizprosnimi zobmi v njegovo stisnjeno grlo, O strokovni organizaciji delavcev je predaval prav dobro g. Jožef Cotič, predsednik „Kal. del. društvn11 v Mirnu. ; H>kel jO| da imajo strokovna društva dva namena: 1, izvojevati izboljšanje delavskih razmer in 2. izobraževati in izpopolnovati društvenike v njihovi stroki. Sprejela so je resolucija, da naj se začne na~"Goriškem s krepko strokovno organizacijo. Iz poročila g. Štefana Tr&mpuša o »Delavskem izobraževalnem in podpornem društvu11 v Kostanjevici smo posneli, da se društvo prav dobro razvija, ker so vstopili vanjo skoraj vsi delavci in jo pomagalo društvo že v prvem letu svojega obstanka prav mnogim bolnim delavcem. Nastopil je tudi predsednik „SIov. kat. del. društva v Gorici" g. Pet. Krebelj, ki je priporočal delavcem, naj se vsestranski izobražujejo, zlasti r pisanju, računstvu in v svoji stroki. S tem je končalo zborovanje. Po-poludne je bilo ob 2‘/a nr* blagoslovljene in razvitje nove zastave „Delav. in podp. društva" r Kostanjevici. Govoril je preč. g. dr. Lampe : „Duh je, ki vse o-življa, dah pa je ljubezen. Bodi med nami gorka ljubezen, ki združuj vse dru-štvenike v mogočno organizacijo. Znamenje te ljubezni pa bodi zastava, ki se danes blagoslovi*. Po govoru je preč. g. dr. Andrej Pavlica blagoslovil zastavo in izrekel nad njo voščilo, da bodi vsak čas pripravljena za boj, ker služiti bode morala sveti stvari, ki se vedno napada, zoper katero je ta svet vedno v vojski, naj veselo vihra in navdušuje društvenike in naj ne pade nikdar v roke sovražnikom, ampak naj pripelje vse dru-š(venike do cilja, do časne in večne sreče. Kumovala sta velerodna gospa Karolina Drufovka, posestnica v Mirnu in gospod Martin Novak, tovarnar v Kostanjevici. Vse štiri zastave se zdaj prijazno objamejo. Po sv. blagoslovu se je razvila na dvorišču g. Fr. Urdiha krasna veselica. Preč. g. predsednik domačega društva in mesto stokanja šumelo je kot za smeh suho hrkanje v njegovih grlenih glasilkah liki šumenje usahle trstike ob pihanju slabotnega vetriča, ko so dotika druga druge v skoraj zamrzneni rečici. Odlomki molitve so mu prihajali na pamet kot motna mešanica, toda češče in vedno jasneje Be je spominjal molitve pred učenjem, katero je neredko kot deček molil v ljudski šoli na glas pred podukom, in katero je znal potemtakem trdneje nego druge molitve. Vse to se je v njem vzbujalo sedaj z neko mučno ostrostjo, sedaj z neko mrtvaško nejasnostjo. Ali naenkrat ga je jeden spomin živo spekel v dušo, onemogel jo popolnoma, izmučile so ga divje bolečine do smrti — bolečine njegovih ran, njegove žeje, njegovega gladu — vse to se je tako živo, tako krepko vzbudilo v njegovem hirajočem bitju. — Malo pred odhodom njihove čete v nočni pohod k Japoncem povedal je vodja njihovega krdela prišedši od polkovnika, sledeče: .Fantje, danes so naznanili od kor-nega štaba po telefonu našemu polkovniku, da so dobili od Steselja, glavnega zapovednika Port-Arturja, brzojavko, v Primož Zakrajšek je pozdravil vse navzočo in se srčno zahvali bratskim društvom, ki so počastila to slavnost. Nato so se začele vrstiti razne točke veseličnega programa. Nastopal je domači moški in ženski zbor pod vodstvom g. pevovodje Benedikta Trampuša in vrli pevski zbor mirenskih orlov z društvenimi čepicami. Vmes se je krepko ogjjtšala mavhinjska godba. Društvenik Ant. Godnič je predaval ^Delavsko pesem*, dru-Štvonik Jožef Novak pesem : „Naš čolnič otmimoM in deček Franc Vuk iz Mirna pesem: „Rabeljsko jezero11. Šaljiva igra: .Kovačev študent11 je vzbudilo mnogo smeha. Govorila sta še g. 1*^ Jakopič in preč. g. dr. Lampe. Koncem veselice je bila prosta zabava in na zadnje še šaljiva loterija. Tako se je končala slavnost, ki bo vzbudila, kakor upamo trdno, mnogo življenja in svetega navdušenja za kr-ščansko-socialno organizacijo na Krasu. Preč. g. dr. Evgen L a m p e je jrijel večkrat za besedo in je podal jSBBn obris vsega krščansko - socialnega progama. Naj bi njegovo sveto prizadevanje obrodilo obilo sadu ! Vsa plavnostje bila veličastna. Možje, ki so jo priredili, zaslužijo vso čast in priznanje. Bog blagoslovi njih delo in obudi na Goriškem obilo posnemovalcev! Učni zavodi društva „ Šolski Dom“. (Konec.) Več let zaporedoma že niso bile vprejete na tuk. žensko izobraževal išče vse one mladenke, ki so se oglasile k vsprejemnem izpitu in so izpit tndi napravile s povoljnim vspehom. Temu krivo je pomanjkanje prostora. Skušnja pa uči, da se mnogo onih mladenk, ki so bile vsprejete na žensko izobraževa-lišče, je obiskovale skozi štiri leta in na pravile na njem tudi predpisani zrelostni izpit, kasneje ni posvetilo učiteljskemu stanu ter da se niso temu stanu name- kateri poročajo, da se oni še junaški branijo pred Japonci, prenašajo junaški že jednajsti mesec obleganja in napade ter upajo, da se vzdrži, samo, ako ne bi oni preveč 2akasneli. — Pomnite, da jim vsakdo izmed nas tu pri Mukdenn pripravlja s svojo hrabro in verno službo rešitve. — Pomagaj nam Bog, da premagamo tukaj Japonce, potem poj-demo k Port Arturju, osvodimo naše junake in takrat pokaže Kusija zmagovalka vso svojo moč svojim sovražnikom." In v dolgem, vojakom 'razumljivem in dostopnem govora je opisal vojaški poveljnik vse, kako živijo in kako se bore junaki port-artaski. Ko je fcončal svoj govor na vojake, zablestela se je na njegovih gostih, polusivih brkah debela solza. — Vojni poveljnik je bil prileten vojak. — Zbral je uže za kitajske vojne na Vzhoda kompanijo, potem služil neopaženo v notranji Siberiji, zvest svoji skromni vojaški dolžnosti. — Sam na s6 se je razsrdil radi te solze in jo jezno obrisal s svojo temno, žuljavo roko, na kateri se je zabliskal poročni prstan. — No, solza se ni mogla skriti živahnim pogledom vojakov in sedaj se je ora živo prikrala ravale posvetiti že takrat, ko bo bile vsprejete. Take mladenke vstopile ao namreč na ženBko izobraževališče le zaradi tega, kor so se hotele nekoliko bolj izobraziti in ker pomanjkuje v deželi drugih zavodov, namenjenih za višjo dekliško izobrazbo. Da bi ae pri nas kolikor mogoče bolj prišlo v okom takemu nedostatku, osnoval je odbor „Šolskega Doma14 v svojih prostorih dro-razredno dekliško nadaljevalno šolo. V to šolo vsprejemajo se deklice, ki so z dobrim vspehom dovršile ljudsko šolo. Na podlagi v ljudski šoli pridobljenih naukov, podučujejo se v ti šoli učenke v slovenščini, računstva, risanju, verstva, zemljepisja in zgodovini, v fiziki, petja in v nemščini. Poslednja je kot prosti predmet. Vseh učnih ur je v ti šoli 14 na teden. V zvezi s to folo ata dve strokovni šoli, namreč šola za umetno vezenje in belo šivanje in šola za krojenje in šivanje oblek. V teh strokovnih šolah podučujejo se deklice po 20 ur na teden. Učenke dekliške nadaljevalne šole vstopijo lahko v to ali drugo omenjenih strokovnih šol, Hli pa ae prej izučijo v belem šivanja potem pa v krojenju in šivanju oblek. Z obema strokovnima šolama sta združena posebna tečaja, v katerih se poučujejo po 4 are na teden odrasle v ročnih delih, sosebno v šivanju, izurjene deklice. V šolo za umetno vezenje in belo šivanje se je minalega šolskega leta sprejelo 17 deklic, v poseben tečaj za odrasle 9, skupaj 26 ačenk. V šolo za krojenje in šivanje oblek pa 24, v poseben tečaj 17, skupaj 41 učenk. Učenke so bile v obče prav pridne, in so si prisvojile mnogo za njih poklic potrebnih znanosti, pokrojile in izdelale mnogo različnega perila, otroških in ženskih oblek, kakor tndi krasnih umetniških izdelkov vezenih s svilo in zlatom. Iz navedenega sklepa lahko čislani čitatelj, da je ta šola za odgojo naše v spomin Jedotu Silantjevu v zvezi z besedami vojnega poveljnika. — Čutil je, kako se ma svobodno izvija iz prsij ihtenje in pošepetal je: .Umreti, da, tako nmreti; za nje ni strašno tudi amretiu. V glavi ma je zavrtelo, objel ga je nekak tolažilen oblak — in zgabil je zavest. — IV. Jedot Silantjev je odprl oči. čisli sivkasti pod nizkega vojnega šotora je blažilno vplival nanj. — Polovica nje-govoga obraza je bila trdno povezana z neko belo in mehko tvarimo, izpod katere se je z lahka razprostiral sedaj zanj prijetni nekaki koloraazni ali drugačni vonj. — Levo pokrito oko je pritiskala laskava roka, ki ni dopuščala, da bi se razkrilo. — In glej, bolečin ni občatil več niti v očesu niti v čeljusti. Tadi v desni stegnjeni nogi ni bilo nobene bolečine, toda ko jo je hotel premakniti, porazila ga je njena nepremakljivost, okamnela ma je popolnoma. Silantjev je tudi takoj občatil, da ni na njem več težke vojaške obleke, toda vso njegovo slabotno, vsaki bolezni tuje telo, pokriva surova ali mehka in ženske mladine vrlo važna. V njej Bi "'•adenke razširijo znanosti čez mejo Jpkih šol, ki bo prepotrebne sleherni meščanski in bolj omikani Slovenki. Pridobijo si znanja in ročnosti r vsakovrstnih ročnih delih, sosebno v onih, neob-hodno potrebnih razamni gospodinji. Deklice manj premožnih roditeljev si lahko služijo vsakdanji krnh z ono ročnostjo, ki bo ai jo pridobile r tej šoli, bodisi kot šivilje ali bodisi umne vezeteljice. Da imajo učenke več priložnosti v različnih delih, sprejemati obe strokovni šoli naročila od privatnikov, katera izgo-tove učenke pod vodstvom strokovne učiteljice po želji in koli' or mogoče hitro proti zmerni odškodnini, ki pride v korist „Šolskemu Domu“. V ioli se izdeluje viakovrstno perilo — zaznamovano z monogrami, ali drugače, po želji; izdelujejo se tudi : zastave, preproge, blazinice, prti (antependiji), vsakovrstne cerkvene obleke, otroške in ženske obleke vseh krojev do najmodernejših itd. Preidimo k deški obrtno-nadalje-valni šoli. V to šolo se je vpisalo 168 učencev. Med temi je 62 rednih, to je onih, ki so hodili k vsem naukom (k slovenščini, računstvu in risanju) skupaj po 9 ur na teden; in 96 onih, kateri so hodili samo ob nedeljah po 3 are k risanju ter se učili skupno z rednimi učenci razvrščeni po zmožnosti v 3 razrede. Zaradi obilega števila učencev se je risanje poučevalo v 6 sobah ob nedeljah, drugače v 3. Med letom se jih je preselilo in izostalo 37 učencev. Koncem š. leta je bilo razredovanih 121. Ti so bili po njih bivališču: v Gorici 24, v Solkana 38, v Št. Andreža 24, v Vrtojbi 17, v Sovodnjah 8, v raznih drugih krajih 20. Njih starost je bila od 13 do 28 let; največ jih je bilo v 17. letu. Učenci so v obče redno hodili v šolo, ker od 121 razredo7anih ni zamudilo šole nobenkrat 11 učencev, do 6% 12, do 10% 18, do 20'/, 24, do 30% 21 in tez 30% 36. Med zamudami je bilo mnogo opravičenih. Od ustanovitve šole leta 1894/6 je bilo na en šolski dan povprek navzočih 1. š leto 14, 2. 16, 8. 32, 4. 30, 6. 36, 6. 34, 7. 34, 8. 36, 9. 34, 10. 42, in lt. š. leto (1904/6) 66. Tudi napredek je bil t zadnjem š. letu povoljen. Od klasifikovanih je napredovalo prav dobro 12, hvalno 44, po-voljno 36, zadostno 24, in le 6 nezadostno. Koncem š. leta je bilo 42 učencev obdarovanih s šestili ali b hranilno knjižico, v kaieri je bil vpisan darovani znesek na ime dotičnega obdarovano«. V teku leta je šolski svetnik g. Št. Križnič trikrat šolo nadzoroval in vladni svetnik vitez K. Hesky enkrat. Oba nadzornika sta se pohvalno izrekla o šoli ter bila jako zadovoljna z napredkom. Dže iz navedenega je razvidno, da se šola od leta do leta lepo razvija, kar potrjuje tudi vsakoletna razstava učeri-šk;h izdelkov ; a najjasnejše dokazujejo pu to mladeniči, ki so pohajali to šolo. Ti so mnogo umnejši in spretnejši v svojem rokodelstvu od drugih, ki se šole r gibljejo. Ločijo se od drugih v tem, da se vedejo uljudno, kar je dandanes vsakemu rokodelcu prepotrebna lastnost, pa da so tudi bolje plačani. Mojstri jih raje sprejemajo od drugih, ki niso hodili v obrtno šolo. Le čuditi se je, da so še rokodelski učenci sosebno v mestu, ki ne spoznajo koristi te šole, ki je usta- čista srajca, skozi katero čuti posebno prijetno toploto novega ovčjega kožuha, ki diši še po sveži koži. Na nogah mu laskavo leži nekaj toplega, kar jih skrbno ovija. — Zlasti vonj sveže kožuhovine bodreče vpliva na Jedota, — spominja ga rojstne vasi, njene zime, lahkih sanij in Gnjedka, ki je v mrazu posivel. — la Jedota se je naenkrat zahotelo dvignit; b celim svojim životom. — Ko je to poskušal, se mu je glava nevoljno mignila nazaj na mehko z neko suho ali prijetno hreščečo tvarino napolnjeno vzglavje. — Pri tem je zapazilo desno oko Je-dotovo nad seboj tihi ženski obraz z belo kučmo. — Dobre in otožne oči bo zrle veselo in bodreče na Jedota, in tihi morda od napora slabotni glas izpre-govori : „Si se li osvestil, golobček?" Jedot je srpo gledal v oči te prikazni, izpraševaje s pogledom o ti nepričakovani izpremembi, katera ga je nčividno presenetila v njegovi osodi. — Zenska s kučmo ga je razumela. — .Našli so te, dragi, in prinesli; lice in nogo obvezali, vlili so ti mleko skozi zobe; prinesli te so polamrtvega. — Tri novljena le za izomiko in strokovno izobrazbo rokodelcev. Tudi je še mnogo mojstrov in gospodarjev, ki premalo skrbe, da bi njih vajenci redno hodili v šolo ; da, mnogo je celo takih, ki odvračajo učence od šole, bodisi da ne oprosle svojih vajencev od dela po 3 ure na teden, bodisi da jih premalo nadzorujejo. Ker se v tej šoli poučuje med tednom le po trikrat in sicer od 6. do 7. ure zvečer, a delo preneha uže ob 6. uri zvečer, tako izgubi vajenec zavoljo šole le po 3 ure na teden pri delu. Od druge strani se pa vendar mora priznati, da je nekaj mojstrov, ki privoščijo svojim vajencem, da se udeležujejo redno pouka. V minolem š. letu zaprosili so taki skrbni mojstri, da se je pri njihovih vajencih upeljala posebna pregledna knjižica, v kateri so bile navedeno učno ure, h katerim so imeli prihajati va enci. V ti knjižici potrdil je dotični učitelj vs&ki učni dan, da se je učenec udeležil pouka. Učenec moral jo prinašati tako knjižico vedno v šolo ter jo pokazati mojstra) ako je to od njega zahteval, da se je potemtakem mojster vnikdar lahko prepričal, da-li hodi vajenec v šolo, ali pa tndi ne. Tako bi morali delati tudi vsi drugi ostali mojstri ter skrbeti za to, da se njih vajenci izobrazijo ter postanejo spretni, razumni, pošteni in omikani rokodelci. Politični pregled. Peti splošni katoliški avstrijski shod. — Meseca novembra tekočega leta se bo na Dunaju vršil splošni katoliški shod, za katerega se delajo že priprave. Dunajski ,Vaterlandu poroča, da so sklicatelji shoda poslali papežu adreso, v kateri so podali razloge, zakaj da skličejo katoliški shod ter so zaprosili apostolskega blagoslova. Odbor za katoliški shod pravi v tej adresi : Minulo je že mnogo let, odkar so bili avstrijski katoliki zadnjikrat zbrani na skupnem posvetovanju. Ravno v sedanjem času je potrebno, da se vsi verni sinovi cerkve združijo v skupno postopanje proti ne-prijatelju, ki napada cerkev, javno in tajno. Že dolgo vrsto let se izlasti (z krogov i iteligence raznaša tudi mej de- ' lavstvo in mej nižje sloje prebivalstva bojni klic „Proč od Rima“. Ponovno že. se je v javnih listih zasramoval najsve-tejši zakrament in javno se agitira proti nerazdruženju katoliškega zakona. Da bi se onemogočilo kristijansko vzgajanje otrok, se je letos ustanovilo društvo: „Svobodna šolau ; in konečno zlorabljajo večkrat ljudski zastopniki svojo imuniteto in svobodo govora, da nekaznjeno napadajo cerkev, njene nauke in njene služabnike. V očigled tem nevarnostim je odbor za katoliški shod, v soglasju b škofi, sklenil pozvati katolike Avstrije na peti splošni katoliški shod, ki se bo vršil meseca novembre na Dunaju. Sestanek našega cesarja z angleškim kraljem. — V torek pripeljal se je v Ul, kjer se nahaja sedaj naš cesar na letovišču, angleški kralj Edvard Vil. Naš cesar peljal se je angleškemu kralja nasproti do Gmundna, od koder sta se naš cesar in angleški kralj skupaj dni si revež ležal na griči. Sedaj se boš popravil; krogljo so ti vzeli ven, nogo vdelali v gips, na dveh mestih jo je konj prelomil s kopitom; no, zarasla se bede izvrstno in ozdraviš popolnoma. — Leži samo mirno, oddahni se. Hočeš mleka ?“ In ne pričakuje njegovega odgovora, mu je tiho, tiho privzdignila glavo od vzglavja z jedno roko, z drugo pa mu je pristavila k ustnicam porcelanast vrč z mlekom. — In Jedot je srknil nekoliko mleka in takoj zaplakal z nepričakovanimi, radostnimi solzami I — Zmočile so ma obvezo na njegovem licu in mu vzbudile čustvo neizmerno blaženo onemoglost. Ženska je to razumela, spustila mu je vnovič tiho glavo na vzglavje, pobožala ga z bledimi, tankimi prsti po lica, ne čuteč, kako se poluzavestno umiri pod njeno roko, je neslišno Sla od njegove postelje. — Jedota je res zopet objel mehki, nežni oblak, kateri ga je ponesel na svojih lahkih krilih v oblast sna, ki je bil prvi njegov v teku nekoliko dnov; toda ta sen ni bil oni žalostro — mrliški, ni bil oni bolniški ampak sladko — pomirjevalni sen. — pripeljala v Išl na posebnem vlaka an gleškega kralja. Mesto Išl bilo je okrašeno z zastavami. Prebivalstvo je vladarja, ko sta se pripeljala v hotel, v katerem je nastanjem naš ceBar, navdušeno pozdravljalo. Zvečer bil je pri našem cesarja obed. Po obedu sta se vladarja sama pogovarjala nad jedno uro. Mirovna pogajanja. — Listi prinašajo vse polno vesti o mirovnih pogajanjih. Koliko resnice da je na tem, kur poročajo listi o pogajanjih, je težko uganiti in najbrže je večji del vsega tega kar spravljajo listi na dan, izmišljeno, posebno ako se pomisli, da so pooblaščenci sklenili, da pogajanja ostanejo tajna. Seje se obdržavajo vsaki dan. Glede treh točk, poročajo listi, da je prišlo med ruskim in japonskem pooblaščencem do sporaznmljenja. Te točke govore namreč o Koreji, o Mandžuriji in o nekaterih kitajskih železnicah in so sploh manj važnega pomena. O glavnih točkah namreč o zahtevi Japoncev glede vojne odškodnine, glede odstopa otoka Sahalina, potem o zmanjšanju ruske mornarice v iztočnih azijskih vodah ter o prepustitvi interniranih ruskih vojnih ladij Japonski, kar vse zahtevajo Japonci od Rnsov, pa ne pride niti do razprave, ker so ruski pooblaščenci od svoje strani te zahteve sploh izključili iz pogajanj. Ako bi torej Japonci zahtevali, da se vrše tudi o omenjenih zahtevah pogajanje, potem bilo bi kmalu konec mirovnih pogajanj in pooblaščenci vrnili bi se vsak na svoj dom, ne da bi kaj opravili. Sicer se bo dalo že v nekaterih dneh z večjo gotovostjo soditi, ali pride do mira ali pa ne. Danes pa jih je malo, ki so mnenja, da bi prišlo do miru Na nekem razgovoru jeWilte omenil t r vzroke, ki pojasnujejo po njegovem mnenju simpatije Amerike za Japonsko: Prvič so Japonci dali razumeti Amo-riki, da se ravno tako bojujejo za Ameriko, kakor zase; drugi vzrok je, da ni Rusija svojih stvari predložila pred forum vsega sveta; tretji vzrok je konečno rusko židovsko vprašanje, katero so Židje v Ameriki porabili, da so vni-čili simpatije Amerikancev za Rusijo. Wttte je dostavil, da bodo ameriški ča sopisi v najkrajšem času priobčili vrsto člankov, ki bodo tekom malo dni poučili američansko javnost o vsem vprašanju. On se sestane z uglednimi zastopniki Židov, da se ž njimi pogovori o tem vprašanju. Na vprašanje, je-li možno, da pride med Rusijo in Anglijo do sporazuma, je Witte odgovoril z „da“. Medsebojno ne-sporazumljenje se da odstraniti, ako hočeta oba naroda sprevideti, da imata oba pravice, katere je treba spoštovati. Rusko-japonska vojska. General Linevič je dne 13. t. m. brzojavil: Japonci, ki so dne 1. avgusta pričeli ofonzivo proti soteski Jandulin, so bili zvečer odbiti, ne da bi bili prišli do soteske. Včeraj zjutraj smo zapazili, da so Japonci vnovič pričeli prodirati ob mandarinski cesti, ter vztočao od iste in tudi zapadno od železnice. Jiponci, ki so prodirali v prvih dveh smerih, so dospeli do soteske do južnega roba doline, bili so pa ob 11. uri predpoludne odbiti. Oni, ki so prodirali zapadno od železnice, so bili zapodeni v beg že okolo 10. ure predpoludne ter so se, zasledovani od kozakov, umaknili v svoje pozicije. Dopisi. Iz kanalske doline. — Goriška „lažitorba“ po domače „Soča“ je prinesla naslednjo dnevno novico: .Ni jim mar ne za dušo ne za telo. Martina Markiča iz Rodeža se je rodil šibek otrok, za kat rega se je bilo bati, da umrje v par urah. Rodež spada pod Plavi. Ker so Plavi zelo oddaljene od Rodeža, so nesli otroka v Kanal, da bi ne amrl pred krstom. Dahovaik v Kanalu ga pa ni hotel kratiti na noben način in rekel, naj ga neso le v Plave, kamor spada. Ko so mu povedali, da je otrok silno slab, naj bi ga vseeno krstil, se je izjavil, da mu ni nič mar ne za dušo ne za telo otrokovo in zapodil botre. Taka so dandanes dejanja nekaterih oznanjevalcev Jezusovih ukov“. In kaj je resničnega na vsem? Martinu Markiču se je res rodil pa ne šibek marveč zdrav in krepak otrok, za katerega se prav nič ni bilo bati, da umrje v par urah, ker je bil rojen že 24. julija pa so čakali s krstom do 6. av- I gusla, ko je Mariin Markič bil pri ka-| nalskem g. kapetanu ter potem pripeljal otroka v Plave. Olrok tudi še danes živi. Rodež no spada pod Plavi, marveč pod Deskle, katere oskrbuje plavaki g. vikarij, kateri vsako nedeljo in praznik mašuje v Desklah. Martin Markič je torej otroka lahko prinesel v Deskle, o čemur je tudi 3. avg. govoril z g. plavskim vikarjem. Iz Rodeža v Kanal niti četrtinko ure ni bližje ko v Plave, kar prav dobro ve la-žitorbe lastnik Kramarjev Drejo, ki ae vsako leto vozi skozi Rodež v gore na letovišče. G kapelan kanalski je do cela pravilno očota zavrnil, naj otroka neae v Plave. Nikdar in nikoli pa ae ni izjavil, kakor se mu podtika, da mu ni nič mar ne za dušo ne za telo otrokovo, kakor tudi ni zapodil botrov, katerih še videl ni, ker je bil edini Martin Markič pri njem. S takimi lažmi liberalna korila pitajo „razBvitljene“ svoje bralce. Dobro jim toknilo. Vprašamo pa samo botra in bolrco, ali vas ni bilo prav nič sram, ko ste to brali? Mi pa smo se le pomilovalno smejali, ker s papirjem ae ubijajo muhe, ne pa možje. Novice. Njega Veličanstvo naš pre-svitll cesar Franc Jožef I. dopolni jutri dne 18. avgusta 75. leto svoje starosti. Ob tej priliki kličemo udani: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari s svete vere pomočjo ! Za to priliko bo jutri v stolni cerkvi slovesna sv. maša, katere se udeleže civilni in vojaški dostojanstveniki. V slučaju lepega vremena bo tudi na Rojcah vojaška maša ob 7. uri zjutraj, katere se udeleži vsa tukajšnja posadka. Imenovanje v šolski stroki. — Suplent na učiteljišču v Kopra, Matej Manzin, je imenovan glavnim učiteljem na tem zavodu. Smrtna kosa. — V Bovcu je ml-noll teden umrla g.čna. Terezina K a ua, gojenka IV. tečaja goriškega ženskega učiteljišča. V prezgodnji grob jo je položila neizprosna sušlca. Primorski pomožni odbof „kr-ščanako-socialne zveze" v Ljubljani bo imel posvetovalno sejo dne 28. t. m. ob 10‘/a uri predp. v prostorih .Goriške zvezeu v Gorici (ulica Vetturini 9.) Gospodje odborniki z Goriškega in Tržaškega so vabljeni, da se te beje prav gotovo udeleže. • Za „A.lojzijevišče“: preč. g. Andr. Uršič 6 K, sl. županstvo Šempas 10 K, „neimenovani" 10 K. Bog povrni 1 Izkaz darov namočenih za sreč-kanje na občnem zboru moškega delavskega društva dne 27. t. m. in ženBkega delavskega društva dne 3. sept. t. I. : P. n. gg. Anton Kuštrin 1 zaboj žigic; Anton Koren 2 piskra, 1 kip sv. Jožefa, 1 božje razpelo iz porcelana, 2 svečnika iz stekla; Jakob Šuligoj eno žepno uro z verižico : Peter Cotič 2 para čevljev za otroke; Ivan Bednarik 1 knjižico „Skalnicau v platno vezano z okraski; Martin Poveraj 6 ovratnic; Edvard Pavlin 12 žepnih rut; Josip Blokar 2 steklenici BViHlauerja“; Anton Šinigoj 37 pol uradnega papirja, 12 ovitkov za pisma, 6 zavojčkov papirja in ovitkov za pisma, 3 razglednice goriškega mesta, 10 ročnikov, 21 pereB, 4 svinčnike, 3 steklenice č.nila, 2 škatljici loščila za Čevlje, 1 vrček za kavo in 2 ščeti za zobe ; Svitoslav Dngar šopek umetnih cvetlio v steklu; tvrdka Hodžot in Koritnik l ženski jopič, 4 predpasnike in 6 rut; tvrdka Josip Medved 12 žepnih rut in 2 preprogi; mons. Štefan Kafol 6 knjig. (Dalje pride.) Za pogorelca Janeza Logar Iz Gor. Trebuše h. Št. 42 došli so sledeči darovi: Občinarji Gorenje Trebuše zložili kot prvo podporo 63 kron 20 vin.; veleč, g. Franc Marinič, župnik v Kojrkem daroval 2 K; veleč. g. Ivan Jarec, kurat v Ročinju 6 K; veleč. g. Valentin Knaus, vikarij v Logeh 3 K. Bog stotero vse povrni I Gor. Trebuša, dne 13. avg. 1906. Greg. Škvarča, Franjo Klanjšček, župan. kurat. Vojaško VCBtl. — Dne 21. t. m. dospeli v Gorico trelja in četrta baterija tukajšnjega topnitfarskega polka St. 8. Dne 26. t. m. prideta dva eskadrona konjenikov, ki se nastanita v Ločniku Jeden lovski bataljon nastanjen bode v Št. Andrežu, dve stotniji pešpolka št. 87 pa v St. Petru. Od dne 25. avgusta pa do 3. septembra vršile He bodo v zagrajski, do-berdobski, foljanski in v okoiici dragih tamošnjih občin vaje 56. brigade. Do-tična županstva obvestila so posestnike, da naznanijo vojaški oblasti takoj škodo, ki bi jim vsled omenjen h vaj na polja nastala. Za to bo postavljena posebna komisija, kateri bode načeloval jeden čajnik, katerega bo spremljal vojak z belo zHstavo. Ti komisiji naj se torej morebitne škode naznanijo, kajti na pozneje pritožbe se ne bode več jemalo ozira. Strašnn nesreča. — V torek podali so se štirje Solkanci na kolesih v Barbauo, kjer je bil cerkveni sliod. Od tam šli bo na Prevale k romarski cerkvi, ležeči med Mušo in Medano. Obiskali so tu cerkov ter se odpravil^ proti doma. Na potu pride jim nasproti dvokolesni voz. Ko se je namreč jeden izmed štirih Solkancev, Štroaar Vincencij, nahajal na Btrani blizu voza, udaril je voznik po konju, ki je z vso silo odskočil na ono stran, na kateri se je nahajal ŠlroHar. Pri ti priliki zadelo jo oje Štronarja s tako močjo v prša, da ga je vrglo s kolesa in da je že malo trenutkov potem v naročju tovariša, mizarja Komela Franceta, izdahnil svojo dušo. Štrosar je bil oženjen ter zapušča udovo in štiri nodorasle otroke. Pripomniti je, da trije gospodje, ki so sedeli na vozu, niso imeli srca skočiti na pomoč ponesrečencu, marveč dirjali so z lica mosta nesreče dalje. Prišel k vojaškim vajam h štirimi otroci. — Te dni bil je pozvan k vojaškim vajam v Gorico domobranski reservist Andrej Sever, doma iz Rihen-berga, a stanujoč v Prvačini. Sever je oženjen in ima štiri otroke, od katerih ima najslarejši kakih 7 let. Kor se nahaja žena baje v Aleksandriji, mora za otroke sam skrbeti ter jih nadzorovati. Zaradi tega je prosil, da bi ga oprostili od vojaSkih vaj, a prošnje mu niso uslišali. V nedeljo prišel je v Gorico, da se predstavi vojaški oblasti, a objednem pripeljal je s seboj tudi štiri otroke, katerih ni vedel doma komu izročiti in za katere naj bi torej za časa vaj skrbela vojaška oblast. Vojaški oblasti pa ni preostalo drugega nego da je oprostila Severja vojaških vaj ter ga poslala domov z otroci. Velika narodna veselica v So-vodnjah ki se bo vršila 20. t. m. na travniku gostilne g. Ignaca Hrovata tik Vipave. Vspored je naslednji: 1. Sousa: „Stars and S t r i p e s“, amerikanska koračnici.; 2. Jak. Aljaž: „0 b č n t k i", poje moški zbor; S. Ziehrer: „Žamet in žida“, valček iz operete »DerFrem-denfllhrer"; 4. A. Nedved: .Nazaj v planinski raj*, poje mešani zbor; 5. Offenbach : Barkarola in finale iz opere ..Hoffmanove pripoved-k e“ ; 6. »Dijakova zarobi tev", spevoigra s spremljevanjem na klavirju; 7. H Vogrič: »Bogomilovo slovo1*, odlomek iz operete »Jamska Ivanka", udarjajo tamburaši iz Dornberga; 8. Iv. pl. Zajc: »Crnogorac Črnogork i“, poje moški zbor; 9. Smetana : Sekstet in finale iz opere »Prodana nevesta"; 10. M. Hubad: Venček narodnih pesmi j", poje mešani zbor; 11. Hasmann : Fantazija o slovanskih napevih; 12. »V Ljubljano jo dajmo, veseloigra v treh dejanjih, spisal Jos. Ogrinec. — Začetek veselice točno ob 4. uri pop. Po veselici prosta zabava z vojaško godbo. Zvečer se bodo spuščali umetelni ognji. Vstopnina k veselici 40 v, sedeži I. vrste 1 K, vsi drugi 00 v. Čisti dobiček je namenjen polovico »Podpornemu društvu za slovenske visokošolceu na Dunaja, polovico »Šolskemu Doma* v Gorici. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na prvo prihodnjo nedoljo. — Naj bode še omenjeno, da veselice ne priredi novoustanovljeno društvo „Nada“, kakor nekateri menijo, ampak samostojni sovo-denjski in rabinski pevci. Uradne ure na tukajšnjih mestnih uradih. — Novi župan g. dr. Ma-rani je odredil, da bodo odslej uradne ure vseh mestnih uradov mesto od 9. predpoladne, kakor so bile do sedaj, od 8. zjutraj pa do 12. in pol in popoludne od 3. do 6. ure. Le ob sobotah popoladne nimajo mestni nradi uradnih ur in to zaradi čiščenja prostorov. Berite ! — »Kmetijsko društvo" v Št. Petru pri Gorici ima veliko zalogo vina na prodaj. To vino jo popolnoma naravno, garantirano pristno, svetlo iu čisto. Kdor hoče torej piti zanesljivo in zraven prijetno in okusno vino, naj Be obrne do tega društva. V prvi vrsti se priporoča gg. duhovnikom, kateri ne morejo cd drugod dobiti zanesljivega mašnega vina, da He vsaj glede tega izključno oglasijo pri „K. D.“ v Št. Petra. Glede mašnega vina mora biti gotovost. »Kmetijsko društvo'1 v Št. Petru garantira za tako gotovost. Nadalje vse boljše krčme, gostilne, restavracije, hoteli, ki hočejo svoje obiskovalce postreči z izvrstno kapljico, naj bo obrnejo do „K. D.“ v Št. Petra. Cona vinu jo pri sedanjih razmerah, ko je vino splošno drago, in pri taki izvrstni kakovosti prav nizka. Hektoliter stane 50 K. »Spominčice na inaj 1905“ je naslov mali brošurici, ki bo dobiva za 46 vin. pod naslovom Ivo Pregelj, stud. phil., Sv. Lacija ob Soči. Ker je dobiček namenjen pokritju stroškov pri popravi domačih orgelj, priporočamo knjižico vsem. — Preplačila se blagovoljno sprejemajo. - Deželni zavod gluhonemih. — Tudi letošnja javna preskušnja v zavodu gluhonemih so je sponesla prav dobro. Pela, ki so jih izvršili med letom učenci in učenke, njih govorjenje itd. so nam jasna priča, koliko so se trudili roditelj preč. g. Lenardič, g. učitelj Rudež in g.čno učiteljice. Učenci in ufenke bo b>li vprašani v vseh predmetih in bo odgovarjali prav dobro. Predsednik izpraševalnega odbora je na koncu izrekel zasluženo zahvalo učiteljskemu osobju. V minulem letu je bilo v zavodu 35 moških in 34 ženskih gluhonemih. Vojaški novinci v tostranski polovici bodo pozvani letos v aktivno službo na dan 16 oktobra. — Enoletni prostovoljci in novinci vojno mornarice pa na dan 2. oktobra. — Nadomestni rezervisti bodo pozvani k vojaški 8te-denski izobrar.bi najbrže šele pomladi leta 1906. Vabilo k skupni naročbl mazila proti malemu pedicu. — Letos ugonobila je ta mala gosenica nad a/4 sadnega pridelka. Osobito črešnje, hruške, marelice in breskve so mnogo trpele. Edino sredstvo proti temu mrčesu so papirnati kolobarji, ki se ovijejo okoli debla in namažejo 2 mazilom, katero ostane dolgo časa mehko. V tem mazila se vlovi mati malega zmrzlikarja, ko leze meseca oktobra in novembra na drevo, da bi tam odložila zalego. Najboljše mazilo, ki se danes pozna, je Pfropfova »Petrina1*. Udje »Goriškega kmetijskega društva1* vabijo se tem potom na skupno na-ročbo tega mazila. Cena je okoli 36 K za kvintal. Tudi papir za povitke se za-more skupno naročiti. Kdor ga hoče, navede naj množino v kilogramih. Prijave sprejemajo do 16. septembra t. I. Pred-sedništvo »Goriškega kmetijskega d uštva“ v Gorici (Stolni trg 2). »Narodni kolek" na pismih. — Opozarjamo občinstvo na naredbo poštnega ravnateljstva, po kateri je treba za vsako pismo, kolekovano na adresni strani z narodnim kolekom, plačati kazni 14 stot., zato koleknjte pisma na zadnji strani, da se ne bo polnila državna malha na ta način z našimi novci. Zaklal jo je, ker se mu je sme-jaln, ko je hotel Izvršiti samouinor. — V Zagrebu je bil obsojen Franc Premrl na pet let težke ječe, ker je s kuhinjskim nožem zaklal svojo ženo Ano, b katero je živel v vednem prapiru. Morilec se je zagovarjal, da je to storil v jezi, »ker se je žena smejala, ko je hotel izvršiti samoumor1*. »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani je praznovalo svojo petdesetletnico pretečeno nedeljo kolikormoč sijajno. Slovesnost so prišle poveličat deputacije z Dunaja, Gradca idr. Društvo jih je na predvečer lastnega doma primerno pozdravilo ter v ta namen priredilo zanimiv koncert. V nedeljo 6. avgusta je v okrašeni uršulinski cerkvi presvetli škof blagoslovil umetno izdelano dragoceno novo društveno zastavo. Pomen petdesetletuice je kaj lepo razložil v dovršenem cerkvenem govoru kanonik Kalan. Navzočih je bilo 17 društvenih zastav. S praznovanjem petde- setletnice je društvo združilo prav lično in zanimivo razstavo obrtnih izdelkov, ki se je isti dan otvorila v Mestnem domu. Na razstavi so bila zastopana dela nad 100 obrtnikov in rokodelkskih pomočnikov vseh strok. Da se je razstava, ki se o njej čajejo le laskave izjave, priredila, gre pač hvala društvenemu predsednika Alojziju Stroju. Po otvoritvi razstave je sledilo slavnostno zborovanje, banket, ljudska veselica, drugi dan pa izlet v Vintgar, ki se ga je udeležilo okrog 60 oseb. Poravnam družbe sv. (Urila in Metoda z gospodom Ivanom Jeba-čiuom. — Družba sv. Cirila in Metoda je že koncem minulega leta naznanila g. I. Jebečinu, tovarnarju in trgovcu v Ljubljani, da ga ne smatra več zalaga-teljem družbine kave, zaradi dogodkov, ki so slovenski javnosti znani. Ker bo v teku časa razmere med g. I. Jebačinom in družbinim vodstvom niso ublažile, pač pa izdatno poslabšale, izreklo je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda po večkratnem posvetovanju v svoji seji dne 25. svečana 1906, da obnovitev pogodbe med g. I. Jebačinom in druibiniin vodstvom ni več mogoča. Da bi mogla skleniti novo pogodbo s kakim drugim zalagateljem, zahtevaTa je družba sv. Cirila in Metoda sodnim potom od g. I. Jebačiua, naj isti prizna ž njim sklenjeno pogodbo o zalaganju in prodajanju kavinih surogatov in sladne kave v korist družbe sv. Cirila in Metoda za razveljavljeno in naj izbriše varstvene znamke z znaki naše družbe. Popisano energično postopanje druž-binoga vodstva je privedlo slednjič g. I. Jebačina do spoznanja. Med sodno obravnavo dne 22. rožnika 1906 je prosil toženec za preložitev obravnave v to svrho, da se morda vendar le poravna z družbo. Sodišče je v to privolilo in obravnava se je preložila na 10. dan malega srpana. V razgovoru z družbinim vodstvom je ta dan priznal g. I. Jebačin, da je postopal do družbe nepravilno, ko je začel prodajati na svojo roko poleg »Družbine kave" tudi »Zvezdno kavo" er tako delal škodljivo konkurenco »Družbini kavi". Od »Zvezdne kave" ni dajal namreč družbi nikakih prispevkov. Tadi je priznal ta dan, da je vsled tega njegova pogodba z dražbo sv. Cirila in Metoda res razveljavljena. Svoje postopanje napram dražbi je določno obžaloval ter zagotovil, da hoče povrniti vso škodo, ki jo je zaradi tega imela dražba sv. Cirila in Metoda. Tako je prejela družba av. Cirila in Metoda zadoščenje. Ker je g. I. Jebačin radoroljno priznal to, kar je družba sv. Cirila in Metoda sodnim potom zahtevala od njega, odpadlo je na 10. malega srpana napovedano nadaljevanje obravnave in sodnikom ni bilo treba izreči nad g. I. Jebačinom razsodbe. Podpisala se je ta dan vpričo delegiranega sodnika, gospoda dež. sod. svetnika Ivana Kavčnika, nova pogodba med družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in g. I. Jebačinom za dobo 5 let, tem načinom, da se po preteklih štirih letih obojestransko lahko odpove, dražba pa tadi pred, ko bi g. I. Jebačin ne izpol-noval pogodbe. V tej na sodišču izdelani in vpričo njega podpisani pogodbi se g. 1. Jebačin zavezuje dajati dražbi v pogojenih obrobkih natančno določenih prispevkov oa vseh kavinih izdelkov, naj jih prodaja pod kakoršno koli znamko ali pod kakoršnemkoli imenom, torej tudi od .Zvezdne kave* Izvzeta jo samo kava, ki jo prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, od katere g. I. Jebačin plačuje prispevke naši tamošnji drežbi — posestrimi. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi torej slavno slovensko občinstvo, da vse tozadevne neprijetnosti pozabi, kakor jih je ono pozabilo; drug drugemu odpustiti je itak velikrat potrebno v življenju. Zato naj vam bodo, Slovenci, izdelki »Prve jugoslovanske tovarne kavinih surogatov in sladne kave" b to naic izjavo priporočani. Dohodki od njih so nam vsled novega pogodbinega pisma izdatno izboljšani — kdor kupuje izdelke te tovarne, podpira istočasno dražbo sv. Cirila in Metoda. Vodstvo dražbe sv. C. in M. V Ljubljani, dne 10. avgusta 1905. Vojska na daljnem vzhodu, to zanimivo delo je dosedaj izšlo v 13 bogato ilustriranih snopičih. Celo delo bo obsegalo 24 zvezkov, cena je 4 K 80 v. Dosedaj bo še vsi zvezki na razpolago in se lahko vedno naroče pri založništvu »Dom in Svet a" v Ljubljat 0[ tar-jamo na to krasno delo t V Kallwangu na gorenjem .Štajerskem je ubil delavec Josip Polster gada. Ker se mu je zdel gad precej debel, ga je razparal in našel v njem 12 malih gadov po 16 do 18 cm dolgih. Vsi so bili živi. Aretirani kamniški vlak. — V vlaku, ki se je pripeljal dne 12. t. m. iz Kamnika, v Domžale je eden potnikov zaupil tu »Živio*. Na kolodvora službujoča orožnika Bta se takoj s postaje-načelnikom podala na vlak, da bi dotič-nega aretirala. Vse občinstvo je nato pričelo klicati »Živio". Ker nimamo v Domžalah dovolj prostorov, da bi spravili toliko aretirancev, bo končno pustili vlak naprej. PoBtajevodja je izjaviljal, da je v Domžalah »Živio" prepovedan I Tako postopanje z občinstvom je tembolj obsodbe vre Ino, ker se od strani oblastev nad hajlanjem v kolodvorski reztavraciji nihče ne spodtika. Živio na slovenskih tleh nam ne bodete prepovedovali ali pa morate zapreti vse Slovence kam- niškega okraja. Ne netite ognja I Poslanci v boj proti siBtema, ki povzroča take stvari I — Živio slovenske Domžale I Nevihta. — Po celi Avstriji je v nedeljo 6. t. m. razsajal silovit vihar, ki je napravil mnogo škode na poljih in poslopjih. Strela je provzročila vsepovsod razne nesreče. V Ljubljani je pogostokrat strela udarjala n. pr. trikrat v cestno železnico, enkrat v policijsko stražnico, kjer je omamila dva stražnika. Na Kranjskem je bil vihar najbolj silov okrog Novega mesta; podiral je drevesa, prevrnil do 30 kozolcev in trgal strehe. — Enaka poročila bo došla iz Gradca in Inomosta, kjer se je temperatura znižala naenkrat za 20 stopinj. Mnogo hribolazcev je zalotil Bneg. Socijalne drobtinice. Vseuiiillifie. Spital dr. Andrej Pavlica. V. Pogovor. — A: Kako sodiš o svobodnem obrestovanjn in o svobodnem tekmovanju (koqkurenoi) ? — B: Hočeš reči: O svobodnem oderuštvu in o svobodnem sleparstvu ? — A: Prosim I Dokler se poslužujem svoje pravice, ne more nihče očitati mi oderaštva in sleparstva I — B: Prav lahko I če prestopiš pri izvrševanju svoje pravice pravico svojega bližnjega, storiš krivioo. — A: Če imam pravioo jas, je nima bližnji I — B: Naj pojasni izgled I Recimo, da pride k tebi kmet proseč te 100 K na posodo ponndivši ti vso varščino. Kdo te more siliti ? Ti zahtevaš po enem letu 200 K. Kmet ti v sili ponudi. — A: Denar je moj I Če hočem, posodim, če ne, pa nel —- B: To je dal Vprašam pa, ali ne čutiš, da grešiš proti ljubezni do bližnjega, če mu v sili brez vzroka odrečeš posojilo? In če mu daš posojilo in zahtevaš od njega sto od sto brez vsakega vzroka, ali ne čutiš, da grešiš proti pravici, ki jo ima bližnji, pravici namreč, da ga ne sme nihče oško-diti? Drug izgled. Bogat trgovec zniža na trgu ceno blagu na način, da vaiči vse male trgovce. Ko jih je vničil in pograbil vse njih blago, dvigne nenadoma visoke cene. On se sklicuje na svoje pravioe, da sme storiti se svojim blagom, kar hoče, vprašam pa, ali ne čutiš, da je storil s tem krivico na stotine drugim? — A: Pravica nastane tedaj lahko krivica? — B: Kako ne? Pri izvrševanja svoje pravice storiš krivico svojemu bližnjemu s tem, da prekoračiš mejo njegove pravice. Pravice, kijih ima bližnji, so naravna meja nišim pravicam. V tem oziru bi moralo tudi zakonodajstvo zabranjevati »svobodo1 v tekmovanja, obrestovanjn itd. — A: Na ta način mi vzame bližnji pravioo, ki mi je vrojena. — B: On je ne vzame, ie omeji jo I Reka ne neha teči, ko ji postavijo meje in branove. Loterijske številke. 12. avgusta Dunaj............... 44 21 62 31 6 Gradec............... 7 34 50 33 36 »Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! i Vi. >n_»iirW>^'V'iiTV'%X'l*W*~^~~‘r|lrVr^~-*»** i~^~n'V>»~*wf~>~1 Priporoča svojo bogato zalogo krojnopt blagu za zz?lU»*»te >, Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne. ** »0*h**t+ih*+w*»i x* ♦♦♦♦ ‘odpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseli vrst, različne moke iz Jochmanno-vega in Majdičevega mlina; dalje imam tudi razne tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnideršič Valenčič itd. .JOSIP K UTI V Semenlika ulici hli. štev. I. ♦m Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Olroncoll). lina v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri ccnikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesrčne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. And. Fajt, pekovski mojster,Gorica, tekalliče Fr. lotlpt it.2 (lastni hiša). In podruinloa it. 20. Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače na birmance in peroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Karol Draščik, |>e|t(>\icn cti Priporoča svojo zalogo r. fino vrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon zdoneflm glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po Jako nizkih cenah. Vsako popravo Izvrši hitro, dobro ln po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezpladno. Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvornlšklh cenah, a ne kakor posredovalci. Snton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča Častiti duhovščini in slavnemu občinatvu v mestu in na deleli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. OJje: Lucca, St. Angelo, Korfč istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2,8,*, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od '/i kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič 4 Valenčič v il. Bialrici. Zve-plenkedrulbe sv. Cirila in Metoda. Moka U Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. A. Krušič trgovec In kroja-Skl mojster (•orU-a, Corao (Hun. Verdi 33 Izdeluje vsakovrstne o-bleke /a vsaki stan in sicer za civ., voj. in drš. uradnike in duhovnike. Za vse obleke Je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško ln domače blago za Jesensko sezono. Ima zalogo gotovih oblek lu sukeuj za vsaki stan. v Gorici via Teatro 20 m Velika zaloga oljkinega olja _ j i • »i#®®«#®###®« iz najugodnejših krajev. » v Dorici Jedilno .... kr. 32 „ Sin«: . . „ 311 „ tlneje . „ 40 „ hol|<> . „ 44 dalmatinsko . , 48 UtrijaiiKko . . „ 50 <'url'il Hitri . Luci-a Nil/, a Niljlilieje via Teatro 20 Priporočam M. duhovščini In ccrkveiilin offkrbnlštvoni. kr. oll Dijaški dom,»dp,ilMu SSK v ulici proti Soškemu mostu štev. 6. Sprejmejo se učenci vsake starosti. Poduk doma. Tu so pripravni prostori, spalnice, dvorana za učenje, jedilnica, dvorišče itd. Stariši naj se oglasijo s pravem tasu. Jo£jip Toroš_ P k va ji a h t e v a t i listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljnvo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Ceno nizke, solidna postrežba! Kno krono nagrade izplačarH vsakemu, kdor dokaie s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kapi) pri naja za ICO kron blaga. ►t o M O ►1 e o p o s» p. o i p9" Prosiva lahtevati listke! stiskalnicevino in za MASLINE so slilskaluict* „ERCOLF/ naJnovejNega in izvratneKU netitavu tt prikrojeni za (IvoHtroki in trajni pritisrk; 7ajamčenu naj vrča izraba, vrča tul vneli jrusiii NtiNkaiuic; uaiM)e automatične Škropilnice *» trte i'*‘«"t- U\rl>ll