Prošnja kranjskega učiteljstva za izboljšanje gmotnega stanja. Visoki deželni zbor! ,,Slovensko deželno u.iteljsko drustvo" je 1. 1899. vložilo na visoki deželni zbor peticijo, v kateri je prosilo za izboljšanje gmotnili razmer kranjskega u.iteljstva. K tej peticiji se je poslal 1. 1900. še dodatek. Visoki deželni zbor je blagovolil ustre.i le eni tocki, in sicer s tem, da je prenaredil u.iteljstvu v prid pokojninski zakon; vse druge to.ke pa so ostale nerešene. Vsled tega je ,,Slovensko deželno učiteljsko druStvo" iznova primorano stopiti pred visoki deželni zbor s prošnjo, da se skoraj da kranjskemu učiteljstvu to, kar mu gre po § 55. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869. leta, drž. zak. št. 62. V to svrlio se drzne s pričujočo prošnjo ponoviti vse one to.ke, katere so se podale 1. 1899., oziroma leta 1900. v nvaževanje in ngodno reSitev. Te to.ke se glase: I. Petletnice. Sedanje petletnice so delovanju uČiteljstva in njegovemu ngledu popolnoma neprimerne. Po sedaj veljavnih doloebah so odraerjene po 80 K (40 gld.), t. j. meseCno po 6 K 66 h (3 gld. 33Vs kr.). Po petletnem delovanju, ki mora biti v popolrio zadovoljstvo predstojpikov, se pripozna U-itelju, oziroma uciteljici 6 K 66 h (3 gld. 33Vs kr.) ve6 plafie kakor prej ! Znano je, da vsak uslužbenec kateregakoli stanu avanzuje v teku petih let gotovo za ve_ nego za 80 K. Celo vsakemu rokodelskemu pomoČniku se izboljša plača v teku petih let gotovo za večji znesek kakor kraujskemu u.iteljstvu. V nikakem razmerju pa niso naše petletnice z onimi državnih uradnikov XI., X. in IX. placilnega razreda. Visoki deželni zbor bi izvršil le svojo sveto dolžnost, ako pripozna kranjskemu u<5iteljstvu, katerega uspei.no delovanje priznavajo vselej in povsod, petletnice po dvesto kron, katere naj se pa vStevajo od izpita u_ne usposobljenosti. II. Aktivitetne doklade. Po regulaciji uradniških pla. je razlika med pla.arai uCiteljstva in med plaČami državnih uradnikov XI., X. in IX. pla.ilnega razreda že ve&ja nego je bila prej. Ob boljših uradniških plačah se je po nekaterih krajih dvignila tudi draginja, ki jo .uti zlasti u.iteljstvo jako bridko, in ki pritiska nanje z neprebitno silo. Ker stremi in z vsemi silami deluje vse avstrijsko ufiiteljstvo na to, da se njegove plače vsporedijo placam državnih uradnikov XI., X. in IX. placilnega razreda, in da se vsaj deloma paralelizujejo dohodki učiteljstva z onimi državnih uslužbencev zadnjih treh pla.ilnih razredov do Časa, ko bodo tudi place vsega avstrijskega uciteljstva urejene enako plačani državnih uradnikov že ve.krat imenovanih treh pla.ilnih razredov, naj dovoli visoki deželni zbor, kakor je že dovolil štajerskemu u.iteljstvu deželni zbor gtajerski, vsemu kranjskemu u.iteljstvu doklade po dvesto kron na leto. III. Pokojninski zakon. Tej toČki je visoki deželni zbor ustregel, zato odpade v tej prošnji. m IV. Službena doba. Stiridesetletno službeno dobo naj skrČi visoki deželni zbor na petintrideset let. U-iteljevanja ni nikakor prigjerjati s poslom drugih stanov, ki zavzemajo v socijalnera oziru isto ali enako stopnjo. U.itelj mora dan za dnevom pre- biti v zaduhli, z otroki natlaČeni sobi v pokvarjenem, nezdravem zraku. Da deluje uspešno, mora napenjati vse svoje duševne in telesne sile do skrajne meje ves Čas svojega^ službovanja. Prebiti mora mnogo žalenja in nasprotovanja od Soli neprijaznih staršev in strank, a prebiti mu je tudi mnogo jeze vsprico po.etja pokvarjenih otrok. V vedni skrbi je, da ustreza mnogobrojnim zahtevam, ki jih stavijo nanj šolska oblastva in šolski predstojniki. Vrhutega se mora boriti za svoj in svojcev obstanek. Tako naporno delovanje provzroca nervoznost in iz nje izvirajoče bolezni. V razvedrilo nima ni sredstev ni časa, ker mora po pouku porabljati Čas bodisi za popravljanje nalog, bodisi za pisanje uradnih spisov, bodisi za druga opravila, ki mu donašajo kaj postranskcga zaslužka. Državna uprava je že davno pripoznala težavo ueiteljskega službovanja in je zato c. kr. profesorjem odmerila le 301etno službovanje. Ako je torej temu stanu dovoljen pokoj po 30 letih, ga zasluži izvestno tudi ljudskošolsko u.iteljstvo. Saj je proti vsej logiki, da delaj delavec ob slabi pla.i težje delo dalje kakor drugi ob boljši plači in lažjem poslu, in vsakdo mora razsoditi, da je ljudskošolski u.itelj potreben prej po.itka kakor drugi, saj ni stanu, ki bi moral pri izvrSevanju svojih dolžnosti prebiti toliko truda in toliko odgovornosti kakor ravno ljudskošolsko učiteljstvo. Pa _e vse to ni. ne velja — humaniteta se mora temu protiviti, da si raora osiveli, od službenega napora izmučeni u.itelj, ki je daroval vse svoje duševne in telesne sile povzdigi šolstva in s tera blaginji domovine, še v visoki starosti služiti -vsakdanji kruh s težkim delom, da ne sme biti deležen tolikanj potrebnega in zasluženega počitka. Visoki deželni zbor! Statistika nam kaže, da je umrljivost med u.iteljstvom izmed vseh stanov najveČja, in jako nizki so odstotki onih, ki so deležni po.itka na večer svojega življenja. Kranjsko u.iteljstvo službuje danes s prepričanjem, da malokdo doživi dobo, ko sme in more v pokoj, zakaj naporno in utrudljivo delo mu ne da u.akati one starosti, ki jo mora vsak doseČi, ako hoČe imeti ištirideset vštevnih let za seboj. Zavest pa, da se mora Človek enakomerno truditi do zadnjega izdihljeja, in da mu ni pri.akovati mirnih in saj deloma brezskrbnih dni, ne ve.a veselja do uČiteljskega stanu. V. Leta provizoriškega službovanja. Tudi to je* nedostatek v pravnih razmerah kranjskega u.iteljstva, da mu ne vštevajo let provizoriškega službovanja v službeni Čas. Ta doloČba je popolnoma neutemeljena in celo krivi.na. Zrelostno izpri.evalo prizna kandidatu in kandidatinji popolno usposobljenost, samostojno opravljati u.iteljevanje. Na podlagi tega izpričevala imenujejo c. kr. okrajni šolski sveti kandidatc in kandidatinjc u.iteljem in u.iteljicam — ne kakim u.iteljskim praktikantom in praktikantinjam. Oboji izvršujejo posel mnogokrat samostojno na enorazrednicah v polno zadovoljnost svojih nadzornikov. In to dobo provizoriškega službovanja morajo dodati učitelji in u.iteljice povrliu itak neizmerno dolgi Stiridesetletni službeni dobi, tako da služijo v najugodnejšem slu.aju dvainStirideset let, ako hocejo uživati celo pokojnino! Še bridkeje pa občutijo to naredbo oni, ki so delali drugo izkušnjo še pred uvedbo novega ljudskoSolskega zakona z dne 25. velikega travna 1868. 1., drž. zak. št. 48. Tem se ni takrat mudilo k usposobljenostnemu izpitu, ker niso imeli kot dcfinitivni u.itelji pravice do pokojnine. Poleg tega pa so tedanje izprašcvalne komisije pošiljale Čestokrat domov učitelje, ki so se oglasali k izkušnji, ne da bi jili bile izprašale. In sicer se je to zgodilo, kadar se ni oglasilo zadostno Stevilo kandidatov. To trditev bi lahko potrdili z imeni še sedaj službujo-ih u.iteljev. Ako je v tedanjih casili napravil učitelj iz oddaljenega kiaja pot v Ljubljano, ne da bi bil napravil izkušnjo, je moral zaradi znanih tedanjib gmotnih razmer odložiti zopetno potovanje za ve. let, da si je med tem casom s stradanjem privar.eval potrebno potnino. Na ta naČin so izgubili 7—10 in ve. službenih lct, in sedaj morajo brez lastne krivde toliko dalje služiti, da so deležni cele pokojnine. Prav je sicer, da se zahteva od ucitelja (oziroma u.iteljice) izkušnja uČne usposobljenosti, to pa le zato, da ne pusti vnemar svojih nadaljnjih Studij, ampak da se izobrazuje in dosežc veSjo stopnjo omikc in si pridobi več znanja. Nikakor se pa ne srac misliti, da je učiteljevo delovanje zaradi druge izkušnje plodonosnejše kakor pred njo; razlo.ek je le ta, da si je pridobil v daljžem službovanju vefi prakse. Ker ne napravlja druga izkušnja ufiitelja sposobnejšega za učiteljevanje, je ta za šolstvo kot taka brez pomena in ne pride v poStev. Krivi.no je torej, da se leta pred usposobljenostnim izpitom ne štejejo v službeni .as. Ako je pa visoki deželni zbor mnenja, da je ravno ta dolofiba oni motor, ki sili učiteljstvo, da ne zanemarja svojega naobraževanja, naj jo vsaj toliko izpremeni, da so iz službenega 2asa izvzeta sarao ona leta po dveletnem službovanju, v katerih jc služil u^itelj brez drugega izpita, kakor je to na Koroškem v rabi. VI. Vojaška leta. Eazen tega je okrajšano u.iteljstvo v primeri z uradniškira stanom tudi v tem, da se mu ne vštevajo v službeni Čas aktivna vojaiška leta. Na Kranjskem je do 20 takih učiteljev, ki so služili tri leta pri vojakih, in nekaj med njimi se jih je vdeležilo tudi okupacijc Bosne. Kandidat, ki ga je iisoda iztrgala iz študij za tri leta ter ga uvrstila mcd vojake, je prišel na službovanje tri leta kasneje kakor njegovi bivši tovariši, ki so sedaj v vsaki zadevi tri leta pred njim. To jc posebno občutno sedaj, ko je uveden status. Oni, ki niso bili vojaki, prejemajo tri leta prej višjo plaČo kakor oni, ki so zakrivili samo to, da so imeli krepko telo in zdrave ude ter da so se morali mučiti za dom in za cesarja v vojaški suknji. Ako uživajo državni uradniki to dobroto, da jim vštevajo vojaška leta v službeni čas, grc to po vsi pravici tudi u-iteljstvu. Povsem neopravi.cn je argument, s katerim se je dosedaj odbijala ta zahteva u.iteljstva, ceS, da je dotičnik sam kriv, da ni izvrSil pred 20. letom svojih -tudij. Saj je znano, da nismo imeli in tudi sedaj iše niinamo tako razvitega šolstva, da bi imela vsaka vas svojo šolo, ter da so marsikaterega nadarjenega deČka poslali v šolo šele z 10—12. letom, ker so Sele takrat zapazili njegov talent. Da je torej pričel dotičnik svoje študije kasneje kakor drugi, ni njegova krivda, paČ pa so bile temu vzrok neugodne krajevne šolske razmere. VII. Uyrstitev v osebni status, razdelitev po plačilnih vrstah in stanarina. Leta 1900. se je poslal visokemu deželnemu zboru še dodatek k spredaj napisani prošnji. V tem dodatku se je prosilo: 1. ,,V osebnem statusu naj se uvrsti učiteljstvo po službenih letih od Časa prcbitega usposobljenostnega izpita; od istega Časa naj se raČunajo tudi petletne doldade. 2. Odstotki po plačilnih vrstah naj se razdele primerneje. 3. Po umrlem uoitelju zaostali naj imajo pravico do .etrtlctnc plače, katero je učitclj nazadnje prejemal. 4. Vsemu u.iteljstvu brcz izjeme naj se pripozna primcrna odškodnina za stanovanje." Razcn tretje tocke, kateri se je ugodilo z novhn pokojninskim zakonom, poudarja ,,Slovensko deželno u.iteljsko društvo" tudi sedaj ostale tri zahteve in podpira prvo prav tako, kakor jo je podpiralo leta 1900. in sicer: Ad 1. Deželni šolski zakon z dne 14. maja 1898. 1. ima glede statusa v § 3. nastopno dolo.ilo: ,,Drže. se teh dolo.il, uvrsti deželno šolsko oblastvo pri prvi sestavi osebnega statusa učiteljsko osebje z ozirom na njegov službeni Čas v stalni lastnosti in na zadovoljivo službovanje. Poznejša pomaknitev iz ene plačllne vrste v naslednjo višjo vrsto se vrši pod istimi pogoji." Z dolo.ilom, da se status uredi z ozirom na ,,stalno nameš.enje", se mnogim u.iteljem dela nezaslužena krivica, zakaj prejšnja leta se definitivno nameščenje uSiteljev ni vršilo tako redno kakor sedaj. Zaraditega se je mnogokrat pripetilo, da je bil marljiv ucitelj, ki je že po dveh službenih letih napravil izpit sposobnosti, kasneje definitivno nameščen kakor drugi, ki je odlašal z izpitom 3, 4 ali še veČ lct. Isto velja o zara.unavanju časa za službene doklade. Tudi te se štejejo ge vedno po § 30. deželnega šolskega zakona z dne 29. aprila 1873. 1. (dež. zak. št. 22) od definitivnega nameščenja. Po teh zakonitih določbah ima kasneje definitivno nameščeni učitclj dvojno škodo. Po § 62. deželnega Solskega zakona z dne 29. aprila 1873 (dež. zak. št. 22) se pa štejejo službena leta za penzijo od dne, ko je u.itelj prebil izpit usposobljenosti. Pravi.no bi torej bilo, da bi se tudi pri statusu in pri službenih dokladah štela leta ravno tako. Ad 2. Ker so odstotki I. in II. pla.ilne vrste prenizki, pride le malo učiteljev iz sedanje IV. plačilne vrste v I. PovpreCno se pomaknejo na leto le 4 ucitelji(ce) II. plaČilne vrste v I. V drugi plačilni vrsti je sedaj 93 u.iteljskih oseb; pri normalnih razmerali bi morali tedaj zadnji štirje .akati celih 23 let, da pridejo v I. plačilno vrsto, in to je gotovo predolgo. Kedaj pa pridejo potem še ostali iz III. in IV. placllne vrste v I. ? ,,Slovensko deželno uciteljsko druStvo" prosi, da se status prenaredi po naslednjih doloSilih: I. pla.ilna vrsta 25% II. „ „ 30% III. „ „ 25% IV. „ „ 20% vsega u.iteljstva. Ad 3. Utemeljevanje 3. to<3ke odpade, ker se ji je že ustreglo. Ad 4. Glede stanarine pa si dovoljuje ,,Slovensko deželno učiteljsko druStvo" naslednje opomniti: Vsak uČitelj oziroma ufiiteljica, ki nima prostega stanovanja, naj dobiva stanarino, katera se dolo.a po krajevnih razmerah. V prvi vrsti se je ozirati na dragmjskc razmere, kakršne so n. pr. v Ljubljani, Postojni, Ko.evju, Kranju itd. Stanarina naj bode tolika, da si zamore uČiteljstvo najeti zanjo stanu primerno stanovanje, kar sedaj na primer v Ljubljani ni mogo.e, ker ni dobiti za 360 K uČiteljski družini primernega stanovanja. VIII. Opravilne doklade. Vsako delo zasluži svoje plaSilo, zato naj se opravilne doklade povišajo za enorazrednice na 150 K, za dvorazrednice na 200 K, za trirazrednice na 300 K, za ištirirazrednice na 400 K, za pet- in večrazrednice na 600 K. Poleg tega naj se dovoli za v s a k p a r a 1 e 1 n i razred še 5 0 K remuneracije, ki se pa ne všteva v pokojnino. IX. Plače učiteljic. Vrhutcga prosi ,,Slovensko deželno uciteljsko dru&tvo" tudi to, da naj imajo u.iteljice enako placo z u.itelji. X. Plače suplentov, Na ljudskih šolali v Ljubljani je zacasno nastavljenih vec suplentov, ki imajo samo 800 K letne pla.e, dasi so vsi izprašani u.itelji(ce) in nekateri tudi že usposobljeni za ljudske in celo za meš&inske šole. Vsem tem naj sc dovoli po 2 0 0 K s t a n a r i n e. Ljubljana, dne 20. maja 1902. ' Odbor ,,Slov. dež. učiteljskega drustva": Frančišek Gabršček, predsednik. Luka Jelenc, podprcdsednik. Jakob Furlan, tajnik. Frančišek Črnagoj, blagajnik. Jakob Dimnik, Lovro Letnar, Janko Likar, odborniki.