n ~ ä ^ ~ ~ ~ --------- ^ ELEKTRO MOZIRJE 831-047 ŽELEZNINA LUČE 844-024 % BLAGOVNICA ..LJUBNO 841-020 i Zadruga mozirje železnina corn ji GRAD 843-016 AKCIJSKA PRODAJA N * SUŠILEC PERILA - GORENJE 39^90Q) U N * PRALNI STROJ WA 904 X J \ 49.990 D J * SESALNIK 2000 A / 14.490 D N * REZALNI STROJ SR 501 - MGA 15.599 j * DVOJNI STEREO RADIOKASETOFON S CD 21.490) 1 * WALKMAN TENSAI CRE 141 3.379 U * RADIOURA LENCO RC 1016 C2.389) U * FRITEZA TAURUS STAR 3 13.190 NOVO! fl Pri nakupu nad 100.000 SIT bele tehnike, pohištva ali ogrevalne tehnike, U H vam nudimo kredit na 18 obrokov s 16% fiksnimi obrestmi. | /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih, obveščamo, da sta se skupini 8-ih bankomatov Splošne banke Velenje na RUDARSKI, GORICI, V ŠALEKU, NAMI, STANDARDU, VIS&VIS, ŠOŠTANJU in GORNJEM GRADU pridružila dva nova bančna avtomata v MOZIRJU, Na trgu 9, Mozirje in ŠMARTNEM OB PAKI, Šmartno ob Paki 84. Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun, vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BANKOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC \ I AVTO > Ntouu Hmozirje Tečaj za voznike motornih vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 27.10. in 30.10.1995 ob 16. uri v gasilskem domu Mozirje. * Vsako leto usposobimo preko 200 voznikov! 3K Poučujejo izkušeni inštruktorji • na sodobnih in raznolikih vozilih m Vsak mesec nov tečaj cestno prometnih predpisov. • informacije pri inštruktorjih KANDIDATE ZA VOZNIKE USPOSABLJAJO: TONE ROSENSTEIN Brezje 9, Mozirje -tel: 831-108 TOMAŽ ES Praprotnikova 16, Mozirje - tel: 832-337 ANTON BENDA Radmirje 59 - tel: 841-083 FRANC in KATARINA DEBELJAK Zg. Pobrežje 30 Nazarje - tel: 831-475 NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA ------ I 1 2 ]>J®£lo Virila Motiv z lučkih gora Foto: Ante Blaževič U\ Posodobljena poslovna enota LB Splošne banke Velenje v Mozirju "Ležeče policaje" na Ljubnem so sicer popravili, vendar...? (o) O Kakšna bo športna dvorana v Mozirju Anketa: Kaj menite o Savinjskih novicah? Gostja meseca: radijska in televizijska napovedovalka Mojca Blažej-Cirej Tekma v streljanju z lovskim samostrelom v Matkovem kotu LJrednikov bL, Ud... Sedaj je pa res že čisto prava jesen. Ampak je lepa. Kolikor nas je v septebrskih dneh prezeblo, toliko bolj nas sedaj greje oktobrsko sonce. Jesen je seveda tudi bogata, postreže nam s številnimi plodovi in tega so se najbolj razveselili otroci, ki so si na račun "tetke Jesenir" pripravili pravo pravcato praznovanje. Le kdo jim ga ne bi privoščil? Ko sem pred štirinajstimi razmišljal o prvi obletnici našega izdajateljstva, se mi je zdelo prav, da o mnenju glede Savinjskih novic povprašamo tudi bralce. To smo storili, odgovore pa lahko preberete v tokratni številki. Ni kaj, pohvale nam godijo, v čimvečji meri pa bomo skušali upoštevati tudi vse dobronamerne pripombe in predloge. Nič kaj dobre volje, kot smo bili mi, pa niso bili v minulih dneh na Ljubnem in v Nazarjah. Medtem ko so se Ljubenci jezili nad novimi in nepričakovanimi cestnimi ovirami, ki so jih dobili skozi trg, so se nazorski svetniki razburjali zaradi subvencij v otroških vrtcih. Zgodba je pravzaprav stara in samo ugotovimo lahko, da se praksa iz preteklosti še kar nadaljuje. V tem smislu namreč, da družba ni v stanju sama sebi priskrbeti realne podatke o dejanskih dohodkih državljanov. Kratkoročno tudi ne kaže bistveno drugače. Tokratna številka, ki ste jo vzeli v roke, je obogatena, to ste gotovo takoj opazili, z literarno prilogo, ki smo jo poimenovali Savinjske rojenice. Gre za literarna dela naših domačih avtorjev, tokrat izključno v obliki poezije, ki verjetno brez omenjene izdaje ne bi dočakala javne predstavitve. Že zaradi tega lahko Savinjske rojenice ne samo pohvalimo, ampak se vzporedno s tem tudi zahvalimo zgornjesavinjskim občinam, ki so izid omogočile. Upamo, da to vsekakor ni zadnja izdaja in da bodo "rojenice" vsako leto znova prinesle v ta prostor nova in nova literarna dela. Pred vrati so tudi prazniki. Najprej Dan reformacije in takoj za njim še Dan spomina na mrtve. Časovno oba dneva "padeta" v sredino tedna, ki ga bo verjetno marsikdo od vas izkoristil za krajši oddih, srečanje s sorodniki in znanci, obisk na grobovih svojcev. Znova se bomo spomnili kratkosti našega življenja, a hip za tem bodo naša razmišljanja znova usmerjena v reševanje vsakodnevnih problemov. Danes zvečer odhajam na slavnostno akademijo ob 115-letnici kulturno prosvetnega delovanja v Gornjem Gradu. Dolgoletna in bogata tradicija, ki jo negujejo v tem kraju tudi danes, bo dobila s publikacijo, ki je izšla ob tej priložnosti, še dodatno vrednost. In ne gre dvomiti, da bodo gornjegrajski kulturniki znali častitljivo obletnico tudi primerno proslaviti. O tem, kako, pa boste lahko brali čez štirinajst dni! Lepo pozdravljeni! IMPRE SUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. LB Splošna banka Velenje Posodobljena poslovna enota v Mozirju V Mozirju je od 26. junija do konca septembra potekala prenova tamkajšnje poslovne enote Ljubljanske banke Splošne banke Velenje. Otvoritev prenovljenih prostorov je bila v petek, 6. oktobra. Direktor LB SB Velenje, Rafko Berločnik (foto: C. Sem) 18 milijard tolarjev bilančne vsote. To banki omogoča, da je pravno formalno samostojna in da posluje kot celovit sistem, kljub temu pa bo banka, kot je omenil Rafko Berločnik, tesno sodelovala z eno izmed večjih slovenskih bank. Sicer pa sta med 89 rednimi delničarji banke med največjimi tudi podjetje Elkroj Konfekcija p.o. Mozirje in Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.. Poslovna enota LB Splošne banke Velenje v Mozirju je v prenovljenih Po pozdravnem govoru župana občine Mozirje Jakoba Presečnika, ki je med drugim izrazil upanje, da bo prenova omenjenega objekta dobra vzpodbuda za začetek obnove mozirskega trga, je zbranim spregovoril direktor LB Splošne banke Velenje Rafko Berločnik. Kot je dejal, je Zgornja Savinjska dolina že po tradiciji usmerjena v hranilništvo, zato je tudi banka izbrala za otvoritev prenovljenih poslovnih prostorov prav oktober, ko mineva 121 let od ustanovitve prve hranilnice v dolini. Prav ta tradicija zavezuje banko, da posluje v skladu z dobrimi poslovnimi običaji iz preteklosti. Velenjska splošna banka je sicer na 15. mestu od 31 bank v Sloveniji in ima prostorih začela poslovati v ponedeljek, Ijenih poslovnih prostorov, ki omo- 9. oktobra. Enota ima sedaj na voljo gočajo kvaliteten bančni servis. 450 kvadratnih metrov sodobno oprem- Franci Kotnik Notranjost posodobljene enote v Mozirju (foto: C. Sem) POSLOVNE INFORMACIJE 1. Vabimo vse podjetnike, da se udeležijo izobraževalnih delavnic na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA, ki bodo potekale predvidoma 4. decembra 1995. Prijavite se lahko na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO i PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece s pričetkom 7. novembra 1995. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancirata Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Prijavite se lahko na tel: 063/856-920, fax: 063/855-645. 3. V Lizboni bo 24. in 25. novembra 1995 prireditev Europartenariat, ki je namenjena srečanjem poslovnežev malih in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, Sredozemlja, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. Podrobnejše informacije so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 4. Od 6. do 9. novembra 1995 bo na Dunaju potekala predstavitev slovenskega gospodarstva, ki jo pripravljajo in sofinancirajo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Gospodarska zbornica Slovenije in Urad Vlade za informiranje. 5. Vsa podjetja vabimo na predstavitev informacijskega sistema Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo 26. oktobra 1995 ob 20. uri v skupščinski dvorani Velenje. Prijavite se lahko na Območni gospodarski zbornici Velenje, najkasneje do 24.10.1995, na tel. 063/856-920 ali po faxu 063/855-645. 6. Od 25. do 31. 10. 1995 bo v Ljubljani na obisku kitajska delegacija. Na OZ Velenje je na razpolago spisek članov delegacije. 7. Opozarjamo vas na razpis za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske in podjetniške dosežke. Rok za oddajo prijav je 25. oktober 1995. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2 (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. Banka Celje Brez provizij na pošti Banka Celje in Pošta Slovenije sta v začetku oktobra podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju, po kateri lahko varčevalci Banke Celje poslujejo s čeki ter hranilnimi knjižicami brez provizije na vseh poštnih enotah v Sloveniji. Najvišji znesek dviga s čekom ali s hranilne knjižice je 15.000 tolarjev. PODJETNIKI IN OBRTNIKU VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA V VELENJU - 90 ur aktivnega podjetniškega usposabljanja za podjetnike in managerje - Pet zaključenih vsebinskih modulov usposabljanja: * Podjetnik in vodenje podjetja * Marketing * Podjetniški management in organizacija * Ekonomika in finance * Kadrovski management - Možnost poznejše nadgraditve znanj po posameznih modulih (n.pr. ekonomika in finance, marketing...) - 30 tematik v štirih mesecih šole - Eminentni predavatelji in svetovalci - Srečanja dvakrat tedensko, v večernem času - Svetovanje - Skupine od 20 do 25 udeležencev - Druženje podjetnikov in navezava poslovnih stikov - Sofinanciranje udeležbe - Potrdilo o uspešnem zaključku Predviden pričetek: november 1995, rok prijave: 20.10.1995 Podrobne informacije: GEA College d.d. Ljubljana (tel.: 061/1687-002, Anton Mihelič) Združenje podjetnikov Savinjsko-Šaleške regije, Območna gospodarska zbornica Velenje, Območna obrtna zbornica Velenje, Območna obrtna zbornica Mozirje, ______________Gea College d.d., Ljubljana_________ ZGORNJESAVINJSKA OBRTNO PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE f \ A obvešča svoje člane, da namerava v mesecu novembru organizirati TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJA. Interesenti se lahko prijavite v tajništvu na telefon 831-912 ali fax 831-311. Podjetniški kotiček Ob vsesplošnem zaostrovanju se pogosto spreminjajo tudi pogoji za uveljavljanje posameznih pravic na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Že od junija letos Republiški zavod za zaposlovanje sofinancira pripravništvo samo tistim iskalcem zaposlitve, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje več kot eno leto. Obstaja pa možnost, da delodajalci namesto sofinanciranja pripravništva koristijo subvencijo prispevkov za socialno varnost v skladu z 48. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Do tovrstne subvencije so upravičeni delodajalci za pripravnika, ki se zaposluje prvič in ki ga zaposlujejo najmanj za obdobje dveh let. Zaenkrat ni sprememb na področju subvencioniranja samozaposlitev in subvencioniranja zaposlovanja, invalidov. Brezposelna oseba, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje ima pravico do subvencije za samozaposlitev (ustanovitev lastne enote malega gospodarstva) v višini šestih zajamčenih plač (trenutni znesek subvencije znaša 186.822 SIT). Pridobitev subvencije za samozaposlitev se izključuje s kapitalizacijo denarnega nadomestila. Delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas brezposelno invalidno osebo, je upravičen do subvencije v višini 250.000 SIT. Bolj pod drobnogled pa je v zadnjem času postavljeno denarno nadomestilo oziroma njegova kapitalizacija. Znano je, da lahko oseba, ki ima odločbo o presežnem delavcu in ki se je v 30 dneh po poteku . 6-mesečnega odpovednega roka prijavila kot brezposelna na Republiškem zavodu za zaposlovanje, v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti kapitalizira denarno nadomestilo za obdobje, za katero je pridobila pravico do denarnega nadomestila. Denarno nadomestilo znaša prve tri mesece 70%, nadaljnje mesece v okviru pravice do nadomestila pa 60% neto plače, povečane za dohodnino, ki jo je delodajalec izplačal delavcu v zadnjih treh mesecih. Denarno nadomestilo lahko kapitalizirajo (dvignejo v enkratnem znesku) tisti brezposelni, ki s kapitalizacijo rešujejo svoje nadaljnje delovno angažiranje, torej si s tem ustvarijo materialno podlago za delo in sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas. Po zadnjih navodilih je potrebno pred kapitalizacijo denarnega nadomestila izdelati poslovni načrt, ki bo dokazal upravičenost naložbe in možnost preživetja brezposelne osebe, Zavod pa bo v skladu s pogodbo kontroliral namensko porabo sredstev. Novo je tudi to, da lahko kapitalizirajo denarno nadomestilo samo tisti, ki ustanavljajo svojo enoto malega gospodarstva v času uveljavljanja zahtevka za kapitalizacijo. Torej, ne prehitevajte! Osebe, ki se samozaposlujejo, se lahko poslužijo možnosti izdelave poslovnega načrta (ta je potreben tudi pri koriščenju subvencije za samozaposlitev) pri za to usposobljenih zunanjih svetovalcih Zavoda za zaposlovanje, stroške priprave poslovnega načrta pa jim v tem primeru krije Zavod. Pogodbo z Zavodom ima na območju Zgornje Savinjske doline podjetje VISING d.o.o. Mozirje. Delodajalci lahko zaprosijo tudi za skupinsko kapitalizacijo denarnih nadomestil, če za nedoločen čas zaposlujejo večje število brezposelnih oseb. Območna enota Velenje odloča o skupinskih kapitalizacijah do 15 oseb, večje vloge obravnava upravni odbor RZZ v Ljubljani. Kot smo že omenili, Zavod povrne stroške prispevkov na plačo (prispevki v višini 22,60% bruto plače) za zaposlitev iskalcev prve zaposlitve (tudi pripravnikov) in iskalcev zaposlitve, ki so na Zavodu prijavljeni že. več kot dve leti. Zaposlitev mora biti izvedena za nedoločen čas, najmanj za dve leti. Prispevki so povrnjeni za obdobje enega leta po zaposlitvi delavca. Druga možnost pa je refundacija (povračilo) prispevkov na bruto plače (22,60% plače) za zaposlitev za nedoločen čas tistih brezposelnih oseb, ki so prijavljene na Zavodu za zaposlovanje in imajo pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči, s tem, da mora biti taka oseba pred zaposlitvijo prijavljena na Zavodu vsaj tri mesece. Delodajalec ne more uveljavljati refundacije za delavca, ki je bil pred prijavo na Zavodu zaposlen pri njem, kot tudi ne v primeru, da je v treh mesecih pred zaposlitvijo delavca zmanjšal število zaposlenih na enakih ali podobnih delovnih mestih. Za zmanjšanje delavcev ne šteje zmanjšanje zaradi upokojitve delavcev. Do 1.7. letos je lahko delodajalec uveljavljal refundacijo prispevkov za čas, ko so bili delavci upravičeni do denarnega nadomestila, po tem datumu pa je najkrajša doba pravice do refundacije eno leto. Delodajalec mora ob uveljavljanju refundacij Zavoda predložili potrdilo Agencije za plačilni promet, da so prispevki za vse zaposlene plačani, poleg tega pa morajo priložiti potrjen obračun plač in prispevkov, ki ga ob izplačilu plač predložijo Agenciji. Kakorkoli že, pravice so zato, da se izkoristijo. Z njimi želi tisti, ki jih omogoči, doseči nek namen. Res pa je tudi, da je veliko kritik na račun izkoriščanja nekaterih pravic. Zato lahko pričakujemo še nadaljnje zaostrovanje in večjo kontrolo pri koriščenju le-teh. Vida Skok Ljubno ob Savinji Napake se sicer popravljajo, vendar...? Huda kri in negodovanje sta v minulih dneh vse prevečkrat v mislih in na jeziku ljudi na Ljubnem ob Savinji. Vzrok je seveda znan. Kamen spotike so trije "ležeči policaji", vgrajeni brez upoštevanja standardov, ki so v Sloveniji v veljavi. Da o zakonodaji o tem vprašanju (ki je ni) ne izgubljamo besed. Ne glede na ostale vzroke in posledice, lahko tudi nepremišljenega posega, velja ugotoviti, da se očitno izvajalec, v ljubenskem primeru Komunala iz Mozirja, bolj slabo spozna na stroko. Ni namen razglabljati o upravičenosti oziroma neupravičenosti obstoja ležečih policajev, čeprav so logično na i eprimerni lokaciji, gre predvsem za vprašanje, kdo, zakaj in čemu sme v tolikšni meri zrevoltirati krajane. Neuradno je slišati, da so vsega "krivi" krajani Proda in njihove senečenju nad ovirami, ki spominjajo (so) na skakalnice na nasproti ležečem hribu. Dejstvo je, da so izvajalci del svojo nalogo opravili v prvem poskusu sila nestrokovno in, kar je bistveno, nevarno za udeležence v prometu. Stanje so po takojšnji urgenci županje sicer že uspeli popraviti v kolikor toliko sprejemljivo, stroški in slaba volja so posledica nestrokovnosti. Izgovori v tem primeru ne morejo izničiti dejstev. Vse skupaj se zdi kot slabo režiran film, kjer režiser snuje kadre brez jasnega koncepta. Se sreča, da se v času "skakalnic" ni zgodila nesreča. Sporni "ležeči policaji" (foto: ToP) Občinski svet Luče ob Savinji Slabe storitve za preveč denarja Maratonska seja sveta občine Luče, deveta po vrsti, sklicana v sredo, 4. oktobra, se je zaradi razprave, dolge dobrih šest ur, končala pravzaprav v četrtek. Osrednja tema večera so bile cene komunalnih storitev, po enotnem mnenju svetnikov mimo razumnih mej visoke, kar je botrovalo odločitvi, po kateri bo odslej občina pri sklepanju poslov z JP Komunala iz Mozirja ravnala bolj racionalno. Svetnike je predvsem pogrelo dejstvo, da je Komunala do meseca avgusta porabila za vzdrževanje lokalnih cest skoraj štiri milijone tolarjev, to pa presega številko, katero so v občinskem proračunu namensko planirali do konca leta. V Lučah so se dogovorili, da bodo odslej za vsako delo zahtevali natančen predračun in opis del, katere bodo primerjali s ponudbami drugih izvajalcev. To naj bi bila tudi osnova pri odločitvah, komu v bodoče zaupati dela. Gre za preprosto dejstvo, da vsi lučki svetniki dobro poznajo svoje lokalne ceste, kako tudi ne, saj se po njih vsak dan vozijo. Njihovo mnenje je, da je Komunala denar porabila premalo učinkovito. Skratka - slabe storitve za preveč denarja. Po besedah lučkega župana Mirka Zamernika bodo razmislili o smiselnosti še nadaljnjega upravljanja Komunale z občinskim vodovodom. Prav tako bo potrebno poskrbeti za konkurenco tudi pri odvozu smeti. Sedanje cene opravljenih storitev so previsoke, kar je medvedja usluga Komunali sami. V nadaljevanju so svetniki namenili čas razpravi o sofinanciranju obnove občinskih kulturnih spomenikov. Gre za obnovo cerkve v Podvolovljeku in domačije Blaža Arniča. Cerkev v Podvolovljeku je bila obnovljena že v avgustu s sredstvi, ki so jih prispevali krajani. Gre za 1,2 milijona tolarjev, preostali del, 500 tisoč tolarjev pa so namenili iz občinskega proračuna. Pri tem ne gre prezreti deleža župnika Gračnerja, ki je organizacijsko in tudi sicer bdel nad obnovo omenjene cerkve. O obnovi Amičeve domačije so se svetniki seznanili prvič in odločili, da je potrebno prvenstveno rešiti lastninska vprašanja. Edi Mavrič vplivne zveze. Če ta teza drži, potem je nekaj narobe z ljubensko voljo ljudi, ki se včasih imenuje tudi demokracija. Če je resnica drugje, se velja vprašati, na podlagi česa je občina Ljubno dala soglasje in upravna enota v Mozirju odločbo za gradnjo cestnih ovir. Pa je do tu še lahko vse lepo in prav, če seveda verjamemo županji Anki Rakun, in ni namena ravnati drugače, in njenemu pre- Nekaj se v tej zgodbi kljub vsemu kaže vprašati; kje je stroka in kriteriji ter posledično odgovornost JP Komunala ter njenih akterjev? Kaj nenazadnje počnejo na svojih debatnih krožkih župani, govora je predstavnikih ljudi, ki usluge zgoraj omenjenega podjetja vsakodnevno plačujejo iz lastnega žepa? Še kar in ob vse večjem negodovanju. Tema, ki ne gre v bok ležečim policajem, pa vendar. Edi Mavrič KRAJANOM REČICE IN MOZIRJA Vse krajane KS Rečica in KS Mozirje obveščam, da bodo potekale volitve v nova sveta KS dne 10.12.1995. Vse politične stranke in krajevni skupnosti bodo v teh dneh prejeli rokovnik za izvedbo kandidacijskega postopka in volitev, Občinski svet pa bo sprejel tudi Odlok o določitvi volilnih enot. Kandidate za člane svetov bodo lahko predlagale politične stranke ali pa občani z zbiranjem podpisov za posameznega kandidata. Zaradi pomembnosti dogodka za nadaljnji razvoj krajev naprošamo občane, da pri kandidiranju in samih volitvah sodelujejo in pomagajo ter da se tudi volitev udeležijo. Jakob PRESEČNIK Župan občine Mozirje Občinski svet Nazarje Subvencije v vrtcih razburile svetnike 8. redna seja Občinskega sveta občine Nazarje, prva po poletnih počitnicah, je bila v petek, 6. oktobra v sejni sobi občine v Gradu Vrbovec. Svetniki so se doslej namreč sestajali v sejni sobi Delavskega doma. Pri pregledu sklepov zadnje predla gal, da se nekaterim seje so svetniki nekaj časa namenili komentiranju sklepa izredne seje občinskega sveta, ki je bila sklicana na pobudo župana. Predmet obravnave so bile na 6. seji sprejete vrednosti taks za obremenjevanje okolja. Izkazalo se je namreč, da so občani občine Nazarje po sprejetju novih cen plačevali najvišje zneske v dolini. Zato je svet sprejel sklep, da se cene s 1. septembrom znižajo oziroma izenačijo s cenami v občini Mozirje. V nadaljevanju je svet sprejel Odlok o izdajanju Uradnega glasila občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, nakar se je lotil obravnave poročila odbora za negospodarske dejavnosti v zvezi s sprejemom otrok v vrtec in plačevanjem subvencij. Odbor je ugotovil, da so podatki o dohodkih nekaterih staršev nepopolni in neažurni, zato ne odražajo dejanskega stanja. Odbor je prosilcem subvencija ne odobri. Burna in dolgotrajna razprava, trajala je dobri dve uri, je bila usmerjena v kritiko sistema, ki ne omogoča prikaza dejanskega stanja prihodkov posameznikov. Vsakdanje življenje pa kaže drugačno sliko. Svet se je na koncu odločil, da nekatere vloge za subvencijo zavrne, eventualne pritožbe pa bo obravnaval na naslednji seji. Nato je nazarski župan Ivan Pumat podal poročilo o delovanju občine v minulem obdobju. Pri tem je opozoril na vprašanje, kdo bo v primeru razpada sedanjega javnega podjetja Komunala prevzel upravljanje vodovoda Letošč. Glede prizadevanj za gradnjo popolne osemletke v Nazaijah je dejal, da potekajo v pozitivni smeri. Opravljene so bile še številne druge aktivnosti in na koncu so bili svetniki enotni v oceni, da se je v tem času naredilo več, kot bi se v primeru enotne občine Mozirje. Občinski svet je potem sprejel osnutek statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih v občini Nazarje, katerega (bosta obravnavala še sveta obeh KS in posredovala pripombe. Svetniki so za izvajalca del na cesti Nazarje - Dobrovlje tako kot občina Mozirje soglasno izbrali Cestno pod- jetje Celje, ki pa pri tem ne bo smelo poškodovati drugih cest, ki jih bo uporabljalo za dovoz materiala. Nazarski svetniki so se nato dolgo zadržali še pri točki "razno11, obravnavali so namreč številne vloge za finančno pomoč, in tako sklenili 8. redno sejo po petih urah in pol. Franci Kotnik Občinski svet Ljubno Predstavitev načrtov za gradnjo šole Tokratna, enajsta seja občinskega sveta Ljubno je bila sklicana v prostorih osnovne šole in sicer iz za Ljubno in okolico pomembnega vzroka. Ze nekaj časa se namreč pripravljajo na dograditev oziroma adaptacijo osnovne šole Ljubno, saj obstoječa v sedanjem prostorskem obsegu ne zadošča kriterijem za normalne pogoje učnega programa. Svetniki so se ob tej priložnosti seznanili z načrti, po katerih naj bi se adaptacija vršila. Sicer pa so svetniki na omenjeni seji sprejeli poslovnik občinskega sveta in odlok o izdajanju uradnega glasila občin Zgornje Savinjske doline. V nadaljevanju seje so raz- pravljali o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1995 in se informirali o poteku denacionalizacijskega postopka v zadevi vračila premoženja Alfreda in Karoline Maizenowizsch. Edi Mavrič Luče ob Savinji Cesta tudi v Podvolovljek Sedaj, ko je mogoče skoraj z gotovostjo trditi, da je pričetek del na regionalki Ljubno - Luče samo še vprašanje časa, dela bo po prejemu odločbe o priglasitvi del zastavilo Cestno podjetje iz Celja, so se v Lučah lotili nadaljevanja gradnje od poplav uničene ceste v Podvolovljek. Lansko leto jim je uspelo obnoviti dva kilometra omenjene trase, letos pa so se spopadli še s preostalimi 1.600 metri cestišča. Deset milijonov tolarjev bo v ta projekt vložila občina Luče iz naslova demografske ogroženosti, ostali del pa naj bi pridobili z namenskimi solidarnostnimi sredstvi bivše mozirske občine. Znano je, da je bil ta denar po poplavah posojen nekaterim podjetjem in jih bo potrebno vrniti. Skratka, tudi v Podvolovljek naj bi se še letos vozili po obnovljeni cesti. Edi Mavrič IZ OBČIN Kakšna bo športna dvorana v Mozirju V občini Moziije so si v prvem obdobju po uvedbi nove lokalne samouprave zastavili kot cilj izgradnjo dveh pomembnih in zahtevnih projektov: športne dvorane v Mozirju in nove osnovne šole na Rečici. Prvi objekt bomo informativno predstavili tokrat, drugega pa v prihodnji številki. Gradnja športne dvorane je predvidena pri mozirski osnovni šoli, torej ob vznožju Brdčkega vrha, ki je in naj bi bil v prihodnosti še bolj namenjen rekreaciji. Po besedah mag. Iva Glušiča, predsednika odbora za gradnjo športne dvorane, je razvoj te cone predviden v treh fazah: najprej športna dvorana, nato bazen ob njej in nato še dom za duševno prizadete ter ostarele. Ker je osnovna šola v Mozirju sedaj praktično brez telovadnice, bo športna dvorana hkrati rešila tudi problem telesne vzgoje v njej. Šolski pouk bo lahko potekal nemoteno, omogočene bodo kratke povezave za razredno in nižjo stopnjo, prostori za športne pedagoge so praktično v šoli, upravni prostori pa bodo enostavno dostopni. Racionalna postavitev objekta bo omogočala smiseln nastavek objekta ob bazenu, kar največje število parkirnih mest in ohranitev obstoječega šolskega igrišča. Dvorana je koncipirana tako, da nadgrajuje regularno rokometno igrišče tako, da lahko tekmovanja (tudi v malem nogometu) spremlja 200 sedečih gledalcev in prav toliko stoječih na galeriji. S treh strani igrišče obdajajo naprave za gledalce v obliki izvlečnih predalov - tribun, s četrte strani pa so servisni in glavni režijski prostori za izvedbo tekmovanj (sodniško - zapisniški prostor). Maksimalna kapaciteta dvorane za športne dogodke mednarodnega ranga v košarki in odbojki je 850 sedežev. Dvorana je kot večnamenski prostor dostopna direktno od zunaj predvsem za zamenjavo programov in za reportažni avtomobil, na nasprotni strani pa ima možnost povezav z gostinskim objektom. Prečne šol- ske in rekreacijske postavitve z delitvami nudijo tri vadbene prostore za različne programe. Zunanje travnato igrišče za mali nogomet bo ostalo, atletska steza pa bo obrnjena tako, da bo 60-metrski sprint in cilj pred naravno zeleno tribuno. Med Savinjsko cesto in atletsko stezo bosta asfaltirani združeni ploščadi za košarko in odbojko, ki bosta lahko rezervni površini za parkiranje. Povezava igrišč bo izvedena s trimskim kozolcem, ki bo imel 10 kvadratnih metrov dodatnega prostora za shrambo opreme. Celotno igrišče bo ograjeno. Seveda se v zvezi z gradnjo tako zahtevnega objekta postavlja tudi vprašanje financiranja. Vrednost investicije od gradbenega dovoljenja naprej, torej od komunalno urejenega zemljišča naprej, znaša 240 milijonov tolarjev. Polovico obveznega programa, to je velikost objekta po šolskih normativih, bo sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport, kar bo zneslo okrog 90 milijonov tolarjev. Preostali del sredstev bo morala zagotoviti občina. Del potrebnih sredstev bo dobila s prodajo Doma Partizan na trgu, ki je sicer v lasti Športne unije Športna dvorana - igrišča - bazen Pare. A B C D E F G H športna dvorana tribune zel. igrišča asf. igrišča / parking parking obst. šola športni kozolec gost. objekt bazenski objekt bazen 25m 457 m —-v. ; n -1—1—t 1 —i—i r“i 1 1 MOZIRJE....... ŠPORTNA DVORANA 14 v r i T i 1 i 1 GBSIQEÖ RAZREDI i 1 1 1 1 i i t _L- 1 L fflUCE M2 1710 H VHOOSTOPNfiČE 100 Es GftRClA.B se 33 WC M.t INU 27 3ASL.UMU.SLAC. 68 35 UM. HODNIK 40 D6ÖST1 HODNIK 30 J7ÖSIILA 8 36 DIMNA 1100 03 SHR.OROOiA 78 10 SODI«, PP 11 11 ENER..INST. 15 12 TROJNA 100 ' O POM. VHOO 16 I4 PEDAGOGI ŠV 44 15UPRA1A 15 :jNAZASN0MM/200 9/95 gosi lokal Nazarje Odprta Okrepčevalnica Bohač V centru Nazarij v teh dneh poteka obnova ostrešja na Bohačevi hiši, v kateri je bila dolga leta tudi gostilna z enakim imenom. Konec lanskega leta so lokal zaprli, medtem pa je celoten objekt dobil novega lastnika. Ta je takoj pričel z obnovo pritlične etaže v objektu in pred štirinajstimi dnevi je okrepčevalnica Bohač odprla svoja vrata. Slovenije, vendar je slednja pripravljena odstopiti kupnino za gradnjo dvorane, saj se bo poslej tam odvijala športna dejavnost. Del denarja bo občina skušala pridobiti iz naslova sredstev za športne objekte, ki jih odobrava Ministrstvo za šolstvo in šport. Obstaja pa tudi možnost razpisa občinskega referenduma, uvedbe občinskega “športnega tolarja" in vključevanja gospodarstva in donatorjev. Ob tem je potrebno dodati še to, da investitor gostinskega objekta ne bo občina in da je potrebno gledati funkcijo športne dvorane tudi s širšega, družabnega vidika. Objekt bo namreč funkcionalno zasnovan tako, da bo primeren tudi za najrazličnejše zabavne, kulturne, razstavne in druge prireditve. Franci Kotnik Lokal je vzela v najem Ana Krenker, ki si je za cilj zastavila solidno gostinsko ponudbo, dostojno vsakega gosta. Za zdaj lahko okrepčevalnica poleg pestre izbire alkoholnih in brezalkoholnih pijač, odlične kave in drugih napitkov ponudi tudi hladne jedi, kasneje, ko bodo končana dela v kuhinji, pa bo ponudba še precej bogatejša. Lokal, ki je odprt vsak dan od 6. do 22. ure, je za goste, ki so ga poznali še prej, težko prepoznaven, saj je močno spremenjen razpored prostorov in opreme, ta je v celoti nova, povsem nove pa so tudi sanitarije. Spomladi bo Okrepčevalnica Bohač odprla tudi zunanjo teraso, kar bo tako za domačine kot ostale goste dobrodošla novost. Ana Krenker zatrjuje, da bodo "pri Bohaču" delali tako, da se bodo njihovi gostje vedno znova radi vračali. Franci Kotnik Pri Bohaču je zdaj vse drugače (foto: F. Kotnik) Otvoritev asfaltiranih cest na Ljubnem Minulo soboto so otvorili asfaltirano cesto v Trbiž, teden dni pred tem pa so iz enakih razlogov praznovali v Savini. Asfaltirana cesta povečuje vrednost domačij, ki jih povezuje, hkrati pa predstavlja posodobitev komunikacij v občini, je med drugim na otvoritvi povedala županja občine Ljubno Anka Rakun. Prebivalci Savine in Trbiža so v "svoj asfalt" vložili ogromno udarniških delovnih in strojnih ur ter finančnih sredstev. Predsednika gradbenih odborov, Vinko Jeraj in Rajko Kosmač, sta se v govorih zahvalila vsem, ki so pripomogli k modernizaciji cest, posebno občini Ljubno, ki je veliko prispevala tudi po finančni plati. Ljubenski župnik Martin Pušenjak je blagoslovil cesti in poudaril pomembnost povezav med ljudmi, prav cesta pa predstavlja simbol povezanosti ljudi med seboj in s svetom. Veselje nad novo pridobitvijo - asfaltom se je v obeh primerih izkazovalo še dolgo v noč ob odlični hrani, pijači in seveda glasbi. Slavica Slapnik Otvoritev v Savini... (foto: ToP) ... in v Trbižu (foto: ToP) Predstojnica celjske Območne enote Zavoda za šolstvo Majda Urank je odšla v pokoj Zahvala za bogato minulo delo Ob upokojitvi predstojnice celjske Območne enote Zavoda za šolstvo Majde Urank je načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek skupaj z župani in ravnatelji zanjo priredil sprejem v sejni sobi občine Mozirje. V svojem govoru je Repenšek spomnil na bogato pedagoško delo Majde Urank in se ji zanj zahvalil, za njeno dolgoletno in uspešno delo pa se je v imenu županov in občanov Zgornje Savinjske doline zahvalil župan občine Mozirje Jakob Presečnik. V imenu aktiva zgornjesavinjskih ravnateljev je spregovorila in se zahvalila za sodelovanje ravnateljica lučke osnovne šole Vida Štiglic. ževanja, mature, računalnikov kot orodij za delo, vse to je bilo neposredno povezano z njenim delom. Majdo Urank sta pri njenem delu vedno odlikovala pogum in znanje, tudi energije ji ni zmanjkalo. Znana je bila po svoji neposrednosti in doslednem izvrševanju nalog. Največja potrditev njenega uspešnega dela se je pokazala s tem, da je postala svetovalka direktorja zavoda in ministra za šolstvo in Na sprejemu: (z leve) ravnateljica GŠ Nazarje Olga Klemše, ravnateljica WZ Mozirje Ana Kladnik, Majda Urank in načelnik UE Mozirje Darko Repenšek (foto: F. Kotnik) Majda Urank je svoje pedagoško delo začela na osnovni šoli v Gornjem Gradu, kjer se ni ustrašila nobenega predmeta in nobenega razreda. V kraju se je počutila kot domačinka, zato je aktivno sodelovala tudi v kulturnem življenju Gornjega Gradu. Poleg tega se je ves čas dodatno izobraževala. Sledilo je kratko obdobje poučevanja na ljubenski osnovni šoli in nato vodenje Delavske univerze Mozirje, za katero si je Majda Urank dolgo prizadevala, da je sploh zaživela. Njej gre tudi zasluga za pričetek uvajanja glasbenega izobraževanja v dolini. Zadnje obdobje svoje delovne dobe je Urankova preživela na Zavodu za šolstvo. Značilnost tega obdobja je bilo stalno spreminjanje delovanja zavoda in uvajanje vedno novih oblik dela. To je bilo oranje ledine, po katerem se je celjska enota zavoda ločila od ostalih v Sloveniji. Uvajanje eksternega izobra- šport. Kot je ob tej priložnosti dejala sama, je življenje pač tako, da se enkrat zameriš enemu, drugič drugemu, najslabše pa je, da se zameriš samemu sebi. Tega zlepa ne pozabiš. Če bi imela možnost začeti znova, je menila Urankova, bi popravila marsikaj. Pravijo, da so izkušnje zelo dragocene, le šolnina je draga. Po mnenju Majde Urank kljub demokraciji žal prihaja čas, ko zmagujejo močnejši, zato je edini argument, ki ga lahko imajo zgomjesav-injske občine, v tem, da so povezane. Vsem je zaželela dosti uspehov, to p'a bo mogoče le, če bodo ljudje znali ločiti stroko, priljubljenost in načelo "biti človek". Vsi navzoči na sprejemu so strinjali, da verjetno še dolga leta ne bo nihče iz naše doline dosegel tako pomembnega položaja v šolstvu, kot ga je imela Majda Urank. Franci Kotnik Za svoje člane Turistično društvo Rečica ob Savinji vedno znova preseneča z domiselnimi prireditvami. Svoje članstvo pa občasno razveseli z dobro pred dnevi je bilo tako! Rečičani so takrat krenili na Gorenjsko. Pot jih je vodila po kulturni transverzali, rojstne hiše Matije Čopa, Frana S. Finžgarja, Janeza Jalna in Antona Janše. Na poti so si ogledali tudi kovaški muzej v Kropi, od tam pa nadaljevali pot do Radovljice. Čebelarski muzej je pritegnil pozornost preko 60 udeležencev. Strokovno vodstvo po Radovljici je potešilo še tako vedoželjne. Na povratku proti domu so si ogledali Komendo. Zgodovino in kulturni pomen tega pomembnega kulturnozgodovinskega spomenika je pojasnjeval rojak, vitez Jožef Cirej. Z velikim zanimanjem so prisluhnili besedam dobrega poznavalca Komende, v farni cerkvi. Za Rečičane je bilo srečanje z rojakom Cire-jem še posebno zadovoljstvo, tembolj, ko je potem celotno skupino izletnikov povabil k sebi na dom in v galeriji predstavil nekatere posebnosti iz njegove zbirke. Prav pose- pripravljenimi izleti. Tudi bej za to priliko je izbral številne stare listine, ki se nanašajo na domači kraj. Vso pozornost so skupini namenili tudi soproga dr. Marta in trije otroci, skratka, celotna družina Cirej. No, zaključek tega ogleda je bila seveda skupinska slika pred domom viteza Cireja v Komendi. Izlet, ki ni le to, je dejansko pot skozi kulturo in zgodovinsko preteklost, je seveda pravo doživetje! Ob izredno dobri pripravi gospoda Skončnika in gospe Orlovičeve je vse potekalo po zastav! jenem programu v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Seveda bi vse skupaj ne uspelo, če ne bi ob že navedenih priskočilo še veliko drugih članov in članic. Prav to so izletniki "prijetno" občutili ob vsestransko dobri skrbi za sprotno potešitev lačnih in žejnih.. A. V. Srečanje borcev na Čreti Združenji borcev in udeležencev NOV Žalec in Moziije ter domicilni odbor II. grupe odredov Celje so v soboto, 7. oktobra pripravili tradicionalno srečanje borcev na Čreti, s katerim so obudili spomin na prvi frontalni spopad slovenskih partizanov z okupatorjem pred 54 leti. Zbrane na prireditvi je pozdravil predsednik žalske borčevske organizacije Janko Cvikl, osrednji govornik pa je bil svetnik občine Žalec, sicer član ZLSD, Janko Kos. Na srečanju je spregovoril tudi udeleženec spopada na Čreti, prvoborec Ivan Zupanc - Ivo, Ivo Jan, prvoborec in pisatelj, pa je komentiral svojo zadnjo knjigo o izdajstvu na Slovenskem. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Vransko in pevski zbor z Dobrovelj. KF Srečanje na Čreti je potekalo v lepem jesenskem vremenu (foto: A. Plaznik) Zveza svobodnih sindikatov Slovenije O dopolnitvah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo V četrtek, 28. septembra je bila v Velenju seja ZSSS območne organizacije Velenje, ki pokriva tudi območje Zgornje savinjske doline. Osnovna pozornost seje, ki je pomenila pripravo na konferenco ZSS Slovenije, je veljala obravnavi sprememb in dopolnil splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Veterani na državno tekmovanje Območno gasilsko tekmovanje članov in veteranov, odvijalo se je 1. oktobra v Velenju, je bilo uspešno tudi za desetine iz Zgornje Savinjske doline. Gre za to, da so v pripravi za pogajanja predlagane tri vsebinsko precej pomembne spremembe. Po eni od njih naj bi delavci ob upokojitvi prejeli po tri povprečne bruto plače v gospodarstvu Republike Slovenije. V kolikor bi bilo zanje ugodneje, naj bi dobili tri svoje redne plače. Znano je, da je bila do sedaj odpravnina ob upokojitvi določena na tri povprečne plače v gospodarstvu. Po predlogu druge spremembe naj bi o kršitvah delovne discipline v podjetjih, kjer ni zaposlenih več kot dvajset ljudi, odločal poslovodni organ, v nasprotnem primeru pa ne. Po sedaj veljavni kolektivni pogodbi je bila ta možnost do petdeset ljudi. Pri tretjem predlogu sindikatov naj bi se čisti dobiček, ki sicer ni sestavni del plačevanja po tarifnih pogodbah, v sorazmernem deležu delil tudi med delavce. Edi Mavrič Ekipi veteranov iz PGD Gorica ob Dreti in PGD Pobrežje sta se po rezultatih uvrstili na državno prvenstvo, ki bo izvedeno v prihodnjem letu. Pri članih A je prva desetina Gorice ob Dreti zasedla peto mesto, druga društvena desetina pa se je uvrstila na deveto mesto. Pri članicah A so se tekmovalke iz Gorice ob Dreti uvrstile na peto mesto, torej mesto pred ekipo iz Mozirja. Pri članih B pa so gasilci iz Nove Štifte zasedli dva najsto mesto. Na pionirskem in mladinskem tekmovanju, teden prej ga je organizirala GZ Žalec, pa so desetine iz naše doline dosegle naslednje rezultate. Pri pionirjih so se tekmovalci iz Nazarij uvrstili na šesto mesto, Gornji Grad na deseto, Rečica ob Savinji na dvanajsto ter pionirji Gorice ob Dreti na osemnajsto mesto. Pri pionirkah je bila desetina iz Radmirja šesta, Bočna in Nova Štifta pa sta zasedli osmo in deveto mesto. Mladinci Gorice ob Dreti so si pritekmovali peto mesto, ekipi iz Pobrežij in Mozirja pa sta se uvrstili na deveto oziroma deseto mesto. V ženski konkurenci so bile mladinke Gorice ob Dreti sedme, Moziijanke devete in dekleta iz Rečice ob Savinji deseta. Edi Mavrič n Nova Štifta "Ohranimo naravo" Pod tem geslom je 29. in 30. septembra v Škofji Loki potekalo tekmovanje mladih gasilcev in sicer so merili moči v gasilskih veščinah ter slikanju risb na gasilsko tematiko. Čast Zgornje Savinjske doline so tozadevno reševale mlade ga-silke iz Nove Štifte. S pomočjo mentorjev Marte Tesovnik iz OŠ Gornji Grad in poveljnika Jožeta Encija so Suzana Kaker, Romina Suhovršnik in Andreja Repenšek dosegle dober rezultat in se v skupnem seštevku uvrstile na deveto mesto. Jasmina Potočnik pa je za svojo risbo prejela zlato značko. Bolj kot rezultate in priznanja, ki so plod prizadevnega dela, kaže ob tem izpostaviti pozitivno dejstvo, namreč skrb gasilcev iz Nove Štifte, s katero vsa leta pripravljajo svoj podmladek za takšna in podobna srečanja. Rezultati na višjih nivojih tekmovanja zato niso in ne morejo biti naključje. Edi Mavrič Mlade gasilke iz Nove Štifte (foto: Jože End) Sejem bil je živ... Natanko pred 410 leti je ljubljanski škof Ivan Tavčar podelil trgu Rečica ob Savinji trške pravice. Tavčar je bil Rečičan in je kot zemljiški gospod tedanje škofovske posesti imel tudi pravico podeljevanja podobnih pravic. Rečičani bodo to obletnico proslavili z narodopisnim prikazom starih sejmov. Pripravili so domiseln spored, ki bo zajemal nekatere običaje tistih davnih dni. Sejem svoje dni ni bil dogodek na odmet, nasprotno, tu so veljala posebna pravila, ki so jih tedanji trgi s pridom uresničevali. Šlo je za plačilo mitnine, pristojbine za “štante" in ne nazadnje so ob vsem tem poskrbeli za sejemski red. Županstvo je sicer bdelo nad dogajanji, toda neposredno je za red skrbel trški čuvaj (stražnik). Ta je seveda jemal stvari zelo resno in se temu primerno tudi obnašal. Na Rečici bodo poskrbeli, da spomin na nekdanje trško življenje ne bo zamrl. V nedeljo, 22. oktobra bodo ob 9. uri dvignili trško zastavo in s tem pričeli sejem, ki so ga poimenovali po starem, Lenartov sejem. Nastopil bo trški čuvaj, ki bo v nagovoru razložil red, ki mora vladati v času sejma. Tudi sejmarska družina se bo predstavila. Popoldne ob 14. uri bodo prizore ponovili, tako si jih bodo lahko ogledali ljudje od blizu in daleč. Rečica bo spet prijazno sprejela obiskovalce, kot že tolikokrat doslej! A.V. VRTEC REČICA Obvestilo staršem Vsem staršem, ki so vpisali svoje otroke v dodatni oddelek vrtca na Rečici ob Savinji, sporočamo, da smo pričeli z adaptacijo začasnih prostorov v Prosvetnem domu. , Dela bodo zaključena in varstvo omogočeno najpozneje 1.12.1995. OBČINA MOZIRJE Občinska uprava POOBLAŠČEN AVTOSERVIS temperamentna tehnologija NA ZALOGI REZERVNI DELI VSEH TIPOV VOZIL POOBLAŠČENEGA SERVISIRANJA BOGATA IZBIRA ORIGINALNIH DELOV IN DODATNE, ŠPORTNE OPREME BREZPLAČNA MONTAŽA PRI NAS KUPLJENE DODATNE OPREME UGODNI PRODAJNI IN KREDITNI POGOJI AVTOSALON "AVTOŽUNTER" AVTOMEHANIKA FIATPUNTO RAZLIČNIH MODELOV IN BARV KMALU PREDSTAVITEV NOVIH MODELOV FIATOV BRAVA "IN 'BRAVO' NE POZABITE NA TELEFON IN NASLOV V STISKI: OKONINA 18, 841-173! Izlet ZSTZ v Rezijo Dan se je pričel kot vsak dan, v katerem pričakuješ nekaj novega: malo vznemirjenja v zraku, lepo vreme, vesela druščina, želja po spoznanju novega... Zjutraj ob 6. uri smo se odpeljali z mozirske avtobusne postaje v modernem Inte-gralovem avtobusu. Obšli smo vse postojanke: Nazarje, Rečico, Ljubno, Gornji Grad in postopoma smo se zbrali vsi. Pot nas je vodila čez Črnivec v Kamnik, po avtocesti mimo Jesenic do Krajnske gore. V Krajnski gori je bil naš prvi postanek za kavico, za preteg-nitev mišic in zajetje svežega alpskega zraka. Nabrali smo si novih moči, kajti čakala nas je še dolga pot, ki pa je pod izkušenim vodstvom vodiča Saša in šoferja Staneta kar hitro kopnela. Naslednja naša postaja je bil Trbiž - shoping. Po mnenju nekaterih naših udeležencev naj bi tu prišle na svoj račun predvsem ženske, če lahko sodimo po izjavah: “Vaša se že trese!" No, verjetno se je vsakega vsaj malo lotila nakupovalna mrzlica. Še posebej, ko si lahko pribarantal srajco, ki stane 45 DEM, za 30 DEM, da o usnjenih jaknah in pletenih puloverjih ne govorimo. Jakno si dobil že od 120 DEM naprej, jopico od 25 DEM naprej. Po enournem nakupovanju, ki je minilo prehitro, smo se napotili h glavnemu cilju našega izleta. Po "stari cesti" (to staro cesto lahko damo v rang naše Slovenike) smo peljali mimo romarskega središča Višarjev v Kanalsko dolino - do Rezije. Rezija je najzahodnejša slovenska pokrajina in leži pod vršaci Poliškega Špika in Kanina. V tamkajšnjem kulturno - informacijskem centru - v kulturniški hiši, kot jo imenujejo Rezijanci, so nam z besedo in diapozitivi predstavili življenje in delo Rezi-jancev. Člani folklornega društva so nam zaigrali in zaplesali nekaj njihovih melodij. Na koncu predstave smo v ritmu "zverinic iz Rezije" zaplesali vsi skupaj. Pot naprej nas je vodila v Vencone - Pušjo vas. Ves čas nadaljevanja poti pa je potekal v duhu Rezije. Ples, ki smo ga začeli v Reziji, smo želeli nadaljevati na avtobusu, takrat po kaseti z njihovo glasbo. Ta glasba, pravijo Rezijanci, ima zdravilni učinek in to smo želeli preizkusiti. Če bi še kdo hotel, mu bo g. Paul B. rade volje reproduciral en izvod. V Pušji vasi, ki je bila pred dvajsetimi leti v potresu do tal porušena -sedaj pa popolnoma obnovljena, naj bi si ogledali mumije. Najdene so bile ob potresu v kletnih prostorih cerkve skupaj z nekaterimi slikami. Vendar jih na žalost ni bilo doma, peljali so jih v raziskovalni inštitut. Naslednja izletniška točka je bila Stara gora nad Čedadom, od koder je lep razgled po Čedad-ski krajini. V res lepem in prečiščenem vremenu, pravijo, se vidi tudi do morja. Končno smo se prek Gorice vrnili nazaj v Slovenijo. V Vipavski dolini nas je na kmečkem turizmu Remec že čakala večerja in zraven dobro domače vino, glasba ter prijazen in gostoljuben gospodar. Po večerji je sledila degustacija vin in medice. Naš naporen, vendar lep izlet se je končal v dobrem vzdušju. Proglašeni sta bili dve najbolj podjetni osebi: g. Paul, ki bo reproduciral kaseto z Rezijansko glasbo in ga. Mojca, ki bo omogočila degustacijo vipavskega vina tudi v svoji gostilni. Darja T. UMOSCSTVO^ODnUl Razrez, obdelavo in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: • nagrobnih spomenikov, tudi obnova storil) ■ okenskih polic, tudi po naročilu lopnit Valentin Podpečan, Šalek 20 ‘ Velenje, Tel. 063/B57-558 , .J® Uradne ure za stranke: kunin[skih pultov VSA)ca SRED0 DD 7t00 D0 } 7i0D 110% OBVEZNOSTI VOZNIKOV 1. Nikoli ne ovirajte pešcev, ki so že stopili na prehod za pešce, zato vedno vozite z zadostno zmerno hitrostjo. 2. Če vidite ob prehodu za pešce otroke, stare in onemogle ali invalide, vedno ustavite in jih pustite mimo. 3. Po cesti, na kateri so luže, prilagodite vožnjo tako, da ne škropite pešcev, voznikov koles z motorjem ali kolesarjev. 4. Nikoli ne sekajte skupine otrok ali kateregakoli drugega organiziranega sprevoda, ki se premika po vozišču. 5. Ne zapeljite na zaznamovan prehod za pešce, kadar je očitno, da bi morali na njem ustaviti. 6. Vedno zmanjšajte hitrost: a) ko pripeljete do kraja, kjer je postavljen prometni znak "otroci na cesti", b) pred zaznamovanim prehodom za pešce, c) na delu ceste, po katerem hodi veliko pešcev, še posebej, če so na cesti ali ob cesti otroci, invalidi, stare in slabotne osebe. " " "kresničke ' ’""j : Vera v Boga in Človeka ne potrebuje ne Cerkve in ne j ! ljudi. Tako kot vodi na poti k cilju ni potrebno rečno j j korito. Odvisna je samo od Poti! j Edi Mavrič - Savinjčan j Praznovanje jeseni Malčki mozirskega m nazarskega vrtca so tudi letos skupaj s svojimi vzgojiteljicami zase in za svoje starše pripravili praznovanje jeseni. Letos so ga poimenovali praznovanje "tetke Jeseni" in si na njem privoščili obilico slastnih plodov, ki jih je prinesla s sabo. Prava jesenska veselica v malem, bi lahko rekli, na kateri ni manjkalo dobre volje, pesmi, igranja in prikaza starih običajev. Na ta način so v vrtcih tudi zaključili letošnje aktivnosti ob Tednu otroka. KF UUDJE IN DOGODKI Pismo neimenovanemu sosedu Dragi sosed! Dosti zadev bi d rad povedal, pa imava oba tako malo časa. Ko pa ta čas vendarle najdeva, se pogovarjava o drugh zadevah in če tl po pravici povem, se ob teh priložnostih spomnim tudi na zadeve, ki me žulijo, vendar ti jih ne omenim. Bojim se, da bi mi zameril, morda me tudi opravljal. Prav tega pa ne bi rad, saj veš, da Je sosed, pa čeprav ne najboljši, le boljši od "žlahte” -raztrgane plahte. Danes te bom spomnil na ograjo ■ živo mejo, s katero si se ogradil. Priznam, res Je lepa, lepo jo neguješ, ob pogledu nanjo, predvsem spomladi, si pošteno odpočiješ oči. Avgusta jo lepo obrežeš, oblikuješ. Vsako leto jo dognojuješ, poizkusil si se tudi z vzgojo mladic. Glej ga zlomka, tudi to ti je uspelo. Z njimi si razveselil že nekaj prijateljev - ljubiteljev lepega. Na nekaj pa si, drag sosed, pozabil. Izbral si si parcelo, ki je z dveh strani obdana s cesto. Za tebe je to idealno: imaš protihrupno in protiprašno zaporo, nihče ne vidi, ali je zelenica pokošena, vrt primerno urejen,... skratka, v svoji idiliki uživaš. Priznaj! Veš, problem je na drug strani tvoje žive meje - na cesti, na ovinku, ki je zaradi tvoje komoditete popolnoma nepregleden. Ob zavijanju moramo, da si zagotovimo vsaj minimalno pregednost, domala s celim avtom na gavno cesto. Običajno jo srečno odnesemo, dostikrat pa le za las švignemo mimo nesreče. Res je, da do sedaj še ni bilo večjega trka, a kaj bo jutri, se ne ve. Kako pa se boš počutil, če bo ravno na tem ovinku otrok-kolesar zapeljal v nepravem trenutku na cesto in to zato, ker avtomobila zaradi tvoje ograje ni videl...? Naj te potolažim. Ne bom klical prometnega inšpektorja, ki bi ti odredil, da porežeš tvoj ponos in veselje na višino, ki je določena kot primerna in zagotavlja pregednost. Imej svoj mirni kotiček, neguj vse skupaj tako tudi v naprej. Toda na svetu nisi sam, zato drugih tudi ne smeš ogrožati. Našel sem rešitev: Kupi ustrezno ogledalo in ga namesti tako, da bo omogočalo normalno preglednost. Posvariti te moram, da ni dovolj, da ga kupiš in postaviš. Skrbeti moraš tudi zato, da ne bo oroseno ali pokrito z ivjem, ali kako drugače zapacano, kar bi onemogočalo njegovo uporabo. Poveži se z upravljalcem ceste, s katerim boš v zadovoljstvo vseh tvojih sosedov in drugh uporabnikov ceste, rešil problem. Ti boš mimo spal, vsi bomo zadovoljni. Veljal? Tvoj sosed Gorqji Grad Srečanje starejših krajanov Krajevna organizacija Rdečega križa in Kulturno prosvetno društvo Gornji Grad sta predminulo soboto pripravila družabno srečanje za krajane, stare več kot 75 let. Okoli trideset se jih je zbralo v dvorani kulturnega doma, kjer so lahko prisluhnili recitacijam šolskih otrok in budili spomine ob poslušanju okteta TEŠ iz Šoštanja. Pesem je bila tisti dan žarek neizpetega hrepenenja, ki je tem ljudem ponovno obudila občutke potrebnosti, ki vse prevečkrat ostajajo nekje na drugi strani vrat. Pa vendar ni tako; besede župana Tonija Riflja in predsednika KPD Edija Mavriča, so izzvenele jasno in nedvoumno. Lep dan in prijetno druženje pa je ponovno zaokrožila pesem okteta iz Šoštanja. EM Partizanska bolnica Celje Spomladi leta 1944 se je ob prihodu Štirinajste divizije na Štajersko pokazala potreba po graditvi bolnišnic. Ker je bila načrtovana akcija osvoboditve Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, je bilo potrebno večje število bolnišnic. Ena od teh, ki je nosila ime po Celju, je bila bolnišnica v Tratnikovi planini pod Komnom. S pomočjo domačinov, ki so predlagali to lokacijo in preskrbeli les in drugi gradbeni material, se je dr. Peter Držaj takoj odločil za gradnjo. Zgradili so šest barak, v katerih je bila kirurgija, bolniške barake, prostor za osebje, pisarna in kuhinja. V bolnišnici je delovalo naslpdnje osebje: dr. Peter Držaj, dr. Virgil Krasnik, dr. Robert Kukovec, dr. Dušan Šober in Žiga Červinko. Sestre so bile: Sonja, Ivica in Lili. Poleg zdravstvenega osebja so bili v bolnici še politkomisar Sime - Oblak, komandir Nace Zupanc, interdant Nande Travner, kurir Franci Juvan, Večji del Evrope je takrat že slavil zmago, pri nas pa najhujše pobijanje. Le redki domačini so se rešili okupatorjeve morije. Niti ranjencem iz bolnice Podvolovljek niso prizanesli, pobili so vse. Bolnica se je takrat selila z Ljubnega nazaj, vendar pa tudi njim ni bilo prizaneseno. Našel se'je izdajalec, ki se je zdravil v bolnišnici, in jo izdal. Osebje bolnišnice je bilo še pravočasno obveščeno o izdaji, tako da je bolnico zapustilo. Lažje ranjeni so šli v brigade ali na zdravljenje domov, hujše ranjene pa so premestili v zemljanko, to je bunker pod zemljo, daleč stran od bolnice. Nemci so po dolgem iskanju le našli prazno bolnico in so jo požgali. Po nesrečnem naključju pa so našli tudi bunker z ranjenci, ki jih je doletela enaka usoda kakor ranjence iz Podvolovljeka. Med njimi sta bila tudi dva zavezniška letalca z letala, ki se je zrušilo v Atl-ski planini. Komandir Nace Zupanc, sestri Ivica in Sonja ter zdravnik dr. Virgil Krasnik kuharica Vera Sem - Liznekova. Za preskrbo bolnišnice pa je skrbelo še nekaj terencev. Dne 31. julija je bil načrtovan in izveden napad na Ljubno, Luče in Gornji Grad. Takrat je del bolnice bil premeščen v okolico Ljubnega h kmetu Kolencu. Tam je bolnica delovala vse do sredine decembra 1944. Ko pa je sredi decembra vdrlo v že takrat v celoti osvobojeno Zgornjo Savinjsko okrog 30.000 Nemcev, Ukrajincev, domobrancev SS in drugih okupatorjevih tolp, se je za nas začelo zelo hudo obdobje druge svetovne vojne. Po vojni so na pobudo še živečih ranjencev in osebja bolnice zgradili spominski objekt na mestu, kjer je stala kirurgija. Označeni pa so tudi ostali objekti. Sto metrov nižje pa je lepo urejeno pokopališče. Pokrovitelj teh zgodovinskih objektov je bolnica Celje. Planinsko društvo Ljubno organizira vsako leto drugo nedeljo v maju spominski pohod iz Rastk na Travnik mimo bolnice. Ta zgodovinski objekt se splača ogledati, saj iz Rastk pelje gozdna cesta prav blizu bolnice. Franc Štiglic ANKETA Kaj menite o Savinjskih novicah? Prof. Anton Venek, predsednik Programskega sveta Savinjskih novic: "Ugotovimo lahko, da je razvojni koncept, ki je bil sprejet na predlog novega izdajatelja, v veliki meri že dosežen. Po tehnični plati je razlika najbolj opazna zaradi barvne naslovnice, v pozitivno smer pa je časopis napredoval tudi glede notranje oblike. Zaradi ekološkega papirja v notranjosti sicer ni kdove kako lep, je pa zato prijazen do narave. Precej obsežnejši je, ko je bil pred tem, saj je vsebina sedaj bogatejša. Kar nekaj je novih rubrik, med katerimi bi veljalo še posebej pozdraviti rubriko Gost meseca, zdravniške in kmetijske nasvete, poročanje o športnem življenju v krajevnih skupnostih, tudi Mladi bobenček je zelo zanimiv. Moram reči, da je časopis aktualen in da tekoče prinaša novice z vseh področij. Dodatno bi časopis popestrilo večje število dopisnikov, morda tudi mlajših. Zato bi apeliral na učence, da bi v "novice” dopisovali v čim večji meri. Ob tem je potrebno dodati tudi dve pripombi. Upoštevajoč dejstvo, da časopis odigrava pomembno kulturno poslanstvo, saj je marsikje edini časopis v hiši, bi moral biti bolj jezikovno čist. Napak, tako slovničnih kot stilnih, je kar precej, zato bi kazalo razmišljati o strokovnem lektorstvu. In druga pripomba: preveč je oglasov. Gledano celovito bi lahko rekli, da je časopis na pravi poti, seveda pa se mora tudi v prihodnje razvijati. Občine naj se poslužujejo možnosti o posredovanju informacij preko Savinjskih novic, zelo pozitivno pa ocenjujem prizadevanja časopisa na literarnem področju. Priloga, ki je v pripravi, bo gotovo lep kulturni dosežek, morda bi razmišljali tudi o podlistku domačih piscev v časopisu. Bilo bi lepo, če bi naslednja literarna priloga izšla ob slovenskem kulturnem prazniku. Savinjskim novicam želim torej veliko uspeha tudi v prihodnjem obdobju z željo, da bi sčasoma našle svoj prostor v vsaki zgornjesavinjski družini." Toni Pečovnik, strojni tehnik iz Luč: "Savinjske novice so se v zadnjem letu dni kar precej spremenile. Na zunaj je največja razlika v naslovnici, ki je sedaj v barvah in je zato časopis veliko bolj privlačen. Kar pa se vsebine tiče, se njena pestrost povečuje, kar je seveda povezano tudi z obsegom. Izboljšave so vidne, kar je dokaz tega, da gre novi izdajatelj v korak s časom. Tako v Savinjskih novicah najdemo praktično vse rubrike, ki imajo svoje mesto v dnevnikih in tednikih. Vsa aktualna dogajanja lahko izvemo iz časopisa, kar je za bralce zelo pomembno. Upajmo, da bodo Savinjske novice tudi v bodoče prinašale zanimive vesti iz vseh krajev naše doline." Gabrijela Juvan, srednješolka z Ljubnega: "Pri nas doma vedno prva preberem Savinjske novice. Najprej pogledam križanko, horoskop, šale, Cvetke in koprive ter stripe. Branje nadaljujem z Mladim bobenčkom, kjer so mi najbolj všeč prispevki o glasbi in modi ter kuharski recepti. Tudi zdravniški nasveti, šport in oglasi pridejo na vrsto, a šele potem, ko preletim dogodke z Ljubnega. Novice bi še raje vzela v roke, če bi mi ponudile več branja za mlade, kot na primer več o novih filmih, glasbenikih in glasbi nasploh. Tudi napovednik plesov in glasbenih dogodkov v naši dolini bi bil zelo dobrodošel." Peter Bezovšek, kmet iz Lenarta pri G. Gradu: "Savinjske novice v zadnjem letu dni, me sprašujete? Moram reči, da so postale dopadljivejše. Nova tehnična postavitev strani in še posebej barvna naslovnica so stvari, ki najprej padejo v oči. Brez dvoma je časopis potreben, saj le preko njega črpamo informacije iz naše doline. Če povem pošteno, nisem med tistimi, ki jih vsak drugi petek težko pričakujejo, vendar vsako številko vzamem v roke in prelistam. Zanimivi so oglasi, tam pogosto najdem kaj uporabnega in še kaj bi se našlo, kar Novice razlikuje od drugih časopisov." Fanika Melavc, delavka iz Nazarij: "Savinjske novice so z barvno naslovno stranjo postale veliko lepše, kot so bile prej. Posrečene se mi zdijo tudi nagradne igre, saj najbrž privabijo k sodelovanju veliko število bralcev. Zelo koristni so zdravniški nasveti, mnogo zanimivih odgovorov lahko najdemo tam. Všeč mi je, ker je razvedrilu namenjeno več prostora kot včasih, le da pretežke. Je pa v Novicah sedaj za mlade in manj mlade nekaj. Zelo pozitivno je, da časopis izhaja vsakih 14 dni, saj smo tako vsi bolj podrobno seznanjeni z novicami. Vsem, ki ustvarjajo časopis, želim obilo uspešnega dela še na mnoga, mnoga leta.” Ciril Zavolovšek, mehanik iz Lok pri Mozirju: "Časopis je sedaj nedvomno lepši, kot je bil prej. Kar se vsebine tiče, je na splošno kar v redu. Nekaj rubrik je zelo zanimivih in koristnih, kot na primer gost meseca, humor, nasveti, obvestila, novice iz občin, tudi uvodnik je vedno zanimiv. Seveda pa bi se dalo časopis še popestriti. Morda je včasih malce preveč krajevnih športnih novic ali pa člankov s tematiko iz preteklosti. Premalo je prispevkov s področja kulture, še posebej o pevskih zborih in dramskih skupinah. Lahko bi, recimo, predstavljali zgornjesavinjske godce in njihove žene, ki so pogosto same doma. Lahko bi predstavili tudi fare v dolini, kaj se v njih dogaja, župnike, ki jih vodijo. S podobnimi popestritvami bi bil časopis še boljši, kot je sedaj.11 Pogovor z radijsko in televizijsko napovedovalko Mojco Blažej Cirej o tem, ali ji je bolj všeč televizija ali radio, ali jo popularnost moti in ali ji od množice vsakodnevnih vesti katera izmed njih ostane v spominu "Polovica gledalcev samo čaka, da se boš zmotil..." Dogovor za intervju z Mojco Blažej Cirej je bil sklenjen po nenavadno hitrem postopku. Včasih moraš imeti tudi kanček sreče in tokrat se je zgodilo prav to. Mojca je uspela najti nekaj uric prostega časa, da je prihitela v Nazarje. In preden boste prebrali intervju do konca, naj vam zaupam, da je v resnici še veliko lepša kot na televizijskem ekranu. Moški, zdaj pa le zelenite od zavisti! SN: Mojca Blažej Cirej - radijska in televizijska napovedovalka. Kako ste postali to, kar ste? MOJCA: Ko sem bila še študentka, se mi je zdel ta čas idealna priložnost, da odkrijem, kaj me sploh zanima. Eno je, kar študiraš, drugo pa je, kar te v resnici veseli. Tako sem malce poskusila pri časopisih, malce v tovarni za tekočim trakom, nato pa sem delala kot hostesa na raznih sejmih, kjer sem kuhala kavico. To je bilo lepo in dobro plačano delo. Na Radiu Študent sem začela delati kot brucka, vendar so se tam iz mene norčevali in mi v poniževalnem tonu govorili, da sodim na RTV Slovenija. V svojem govoru namreč nisem imela tistih rahlo nesramnih podtonov. Potem sem enkrat slišala za avdicijo na nacionalnem radiu, šla sem in bila sprejeta. SN: Verjetno pa zgolj lep glas in lep obraz nista zadoščala? MOJCA: Na avdiciji za radio pričakujejo od tebe predvsem glas in pa odtenke v smislu avtorstva, da torej tudi samostojno kaj poveš. Gledali me takrat še niso, saj je šlo za radio. Na televizijsko avdicijo so me povabili, ko sem že pol leta redno delala na radiu. Ocenili so, da preko kamere tudi ne izgledam slabo in so me sprejeli. SN: Sedaj, ko delate v obeh hišah, lahko primerjate tudi razlike med njima. Na radiu vas nihče ne vidi, le vaš glas gre v eter. Televizija pa je povsem nekaj drugega. Kje se bolje počutite? MOJCA: Vsekakor sem na radiu bolj doma, tudi več prijateljev imam tam, nenazadnje tudi najboljšo prijateljico Katarino, ki je snemalka. Na televiziji je pa tako, da se moraš pravilno namazati, pravilno moraš držati noge - v eno smer, ne v drugo, pravilno moraš biti oblečen, veš, da polovica gledalcev, ki gleda program, samo čaka, da se boš zmotil in pri tem zardel, in še dosti je takih neprijetnih vzporednic. Televizije se kar malce bojim, nezaupljiva sem do nje. SN: Do napake slej ko prej pride. To se zgodi vsem, ki karkoli počnejo. tudi napovedovalcem. Takšno je pač življenje. Kaj pa takrat? MOJCA: Imam čist glas, zato se vsaka moja napaka zelo razločno sliši. So pa kolegi, ki so pravi mojstri pri prikrivanju napak in gledalci mislijo, da so sami slišali narobe. In gredo kolegi samozavestno naprej, jaz pa tega ne znam. Pač nisem tak tip. Se pa večkrat zmotim, žal še vedno. Mojca Blažej Cirej: "Na radiu sem bolj doma..." (foto: ToP) SN: Je v takem primeru dovolj samo reči: “Oprostite..."? MOJCA: V takih primerih opravičujoče pogledam, malo pokimam z glavo, niti ni nujno, da rečem "oprostite". Kajti če rečeš "oprostite", grobo prekineš tekst. SN: Ljudje vas slišimo in vidimo kot napovedovalko. Je to v tem poslu višek vaših ambicij, si želite morda višje ali pa ste čisto zadovoljni s sedanjim statusom? MOJCA: Moram reči, da sem kar zadovoljna. Sicer bi hotela večji avtorski delež, vendar če bi imela avtorsko oddajo, kot je na primer Radio Ga Ga, bi to pomenilo veliko pisarniškega dela, kar bi me psihično zamorilo. Zato se raje pustim povabiti. Delam Za vas in mesto in pri Poslovnem kažipotu ob sredah na I. programu, prej sem delala pri marketinški oddaji Dej nehi no, dokler je še bila. Rada se pogovarjam s poslušalci, rada soustvarjam oddajo, za pisarniške zakulisne boje pa mi ni. Če bi imela svojo oddajo, bi se morala vsak konec leta boriti, da jo prihodnje leto znova uvrstijo v programsko shemo, morala bi jo opravičevati po marketinški plati itd. Nimam ambicij postati radijska novinarka, sploh ne. Novinarka sem za časopise, honorarna sodelavka. Delam torej vsakega nekaj. Ne vem, morda je to znak površnosti, ampak meni kar ustreza. SN: Kakorkoli že, ste oseba, ki jo pozna javnost. Vas to kaj moti, recimo v Ljubljani na ulici? MOJCA: Sicer nisem Ljubljančanka, prišla sem iz Lucije pri Portorožu, vendar mi to, da sem znana, kar ugaja, saj je to dokaz, da sem pri svojem delu uspešna. SN: Ampak tiste prave zasebnosti pa najbrž ni več? MOJCA: Ja, s kakšnim ljubimcem bi bolj težko šla kam na večerjo, ha, ha, ha. Bi takoj vedela cela Slovenija in bi me takoj poslikali, ha, ha... SN: Je to moteče? MOJCA: Meni to, kot rečeno, kar ustreza. Mož je dovolj potrpežljiv, drugih faktorjev, ki bi jih to motilo, pa tako ni. SN: Omenili ste, da kot novinarka sodelujete z nekaterimi časopisi. Za kaj konkretno gre v teh primerih? MOJCA: Sodelujem z nekaterimi revijami. V Anteni imam že dlje časa stalno rubriko na dveh straneh z naslovom Mojčina moda. Tudi s Slovenskimi novicami sodelujem že kar nekaj časa. Začela sem v nekem domžalskem časopisu, ki ne izhaja več, nato pa je mož vztrajal, da poskusim pri “novicah". Tam so me bili kar veseli, saj jim je očitno všeč to medijsko prekrivanje. Očitno je to všeč tudi bralcem. SN: Na televiziji je precej važna tudi moda oziroma oblačenje. Si obleke izbirate po lastni želji ali se morate pri tem podrejati kakšnim kriterijem? MOJCA: V glavnem to ni natančno določeno in se lahko odloča vsak zase. Vsak mesec dobimo majhen dodatek za obleke, vendar je to bolj tako, za nogavice, kot se radi pošalimo. K sreči na televiziji delam le nekajkrat na mesec, sicer pa sem stalno zaposlena na radiu, kjer sem v službi vsak dan. SN: Kako pa vaša družina sprejema vaš neobičajen delovni čas: dopoldan, popoldan, zvečer, ponoči, nedelje, prazniki... MOJCA: Po mojem družini to kar ustreza. Hčerki sta sedaj že tako veliki, da včasih komaj čakata, da grem v službo, ha, ha. Sicer pa nikoli nisem nehala živeti po študentsko. Včasih moram vstati ob štirih zjutraj in sem potem cel dan nesrečna, naslednji dan pa lahko spim celo dopoldne. Bilo bi mi zelo neprijetno, če bi morala sedaj nekam v službo od sedmih do treh. SN: Kaj počnete v prostem času? Imate kakšen hobi? MOJCA: Precej časa mi vzame pisanje za časopise in revije. Kot profesorico me navdušuje tudi pisana beseda. Pri novinarskem delu sem začela uporabljati tudi fotoaparat, vendar kakšen blazen talent nisem. SN: Torej vas zanima tudi voditeljstvo prireditev? MOJCA: Da. Zanima me. Saj ljudje potrebujejo tudi prireditve, še posebej zabavne, da preživijo. Vodila sem že najrazličnejše prireditve, od tistih za otroke do tistih za ostarele. SN: In za kakšno publiko najraje nastopate? MOJCA: Hm... Na to vprašanje ne bi vedela odgovoriti. Kar za vse, bi rekla. Spomnim se, kako so me v nekem domu počitka tako lepo sprejeli, kako so me bili veseli. Seveda pa so tudi otroci zelo prijetna publika. SN: Ko je govora o zabavnih in razvedrilnih prireditvah, dovolite, da vas povprašamo za vaše mnenje o razvedrilnem programu slovenske televizije, katerega večina gledalcev ocenjuje nezadovoljivo. Kakšna je vaša ocena z ozirom na to, da ste nekako le povezani s to hišo? MOJCA: Kakršnokoli oceno bi težko dala, saj imam z razvedrilnim programom zelo malo stikov. Kakšne so oddaje na televiziji, je predvsem odvisno od ponudbe in od tega, kaj urednik pro- grama sprejme. Zdi se mi, da Slovenci nekako ne znamo biti zabavni za vse. Kar je nekomu smešno, drugemu ni in obratno. Kot da bi bili malce potlačeni, kar se humorja tiče. SN: Ali pa smo morda preveč za- htevna publika? MOJCA: Ne vem. Sama kar v veliki meri spremljam programe zasebnih slovenskih televizij, vendar tudi tam ni dobrih razvedrilnih oddaj. Filme že imajo, toda omembe vrednih razvedrilnih oddaj pa ni! SN: Kaj pa sicer menite o zasebni televizijski in radijski, konkurenci, ki se razvija v Sloveniji? MOJCA: Po logičnem sklepanju naj bi konkurenca prinesla napredek in prizadevanja vsakega od konkurentov, da bi bil boljši. Vse to se sedaj pozna v hiši nacionalnega RTV-ja tako pri plačah kot pri vzdušju. Vzdušje res ni najboljše, saj mnogo ljudi odhaja, tisti, ki so imeli možnost oditi in je niso izkoristili, pa so slabe volje. SN: Pa je slabo vzdušje v hiši res posledica samo tega, kar ste omenili, ali obstajajo tudi drugi vzroki? MOJCA: V hiši so začeli z varčevalnimi ukrepi od spodaj. Tako so na primer prepolovili število naročenih časopisov, prometne vesti so začeli tiskati na obe strani papirja, ukinili so svinčnike, vse to pa na zaposlene neprijetno deluje. SN: Večina izmed nas ima ne glede na posel, ki ga opravlja, vzor, ki mu želi slediti. Imate tudi vi svojega vzornika? MOJCA: Nikogar ne bi mogla pri tem posebej izpostaviti. Včasih gledam CNN, vendar so tam napovedovalci drugačnega tipa, bolj novinarski. Za svojo lastno rabo sem poslušala Saša Hribarja kot primer svobodnosti in "zafrkancije". Ampak to je le primer, pri katerem morda lahko dobim idejo, kako bi sprostila svojo ustvarjalnost, da nisem zgolj akademski spiker. SN: Imate pri svojem delu sodelavce, partnerje, s katerimi še posebej radi opravljate svoj posel? MOJCA: Kombinacije, v katere padamo skupaj napovedovalci in napovedovalke, so neke vrste loterija. Prav v tem vidim svojevrstno privlačnost tega dela. Neka- MOJCA: V času srednje šole sem menda kot prva ženska v Sloveniji opravila alpinistični tečaj. Potem sem metala kroglo, kasneje pa sva s kolegico v dvojcu brez krmarja na državnem prvenstvu osvojili drugo mesto. Prva leta v Ljubljani sem še šla na kakšno košarkarsko ali rokometno tekmo, tudi na nekaterih nogometnih tekmah sem bila. Zdaj pa grem za rekreacijo na Rožnik ali na Šmarno goro. SN: Torej bi bila tudi Zgornja Savinjska dolina prava lokacija za vaš način rekreacije. Ste bili tukaj že kdaj prej? MOJCA: V dolino sem kot otrok prihajala s starši, vendar se tega ne spominjam prav dobro. SN: Kako pa sedaj Primorci gledajo na vas, ko ste znani in priljubljeni? MOJCA: 'Zelo redko se vračam domov in Primorci imajo toliko svojih znanih osebnosti, da so po mojem že pozabili, da sem jaz od tam doma. Mojca Blažej Cirej je bila nad podobo in vsebino Savinjskih novic prijetno presenečena (foto: ToP) teri napovedovalci in napovedovalke nasprotno delajo v stalnih parih, meni pa je tako čisto prav. Z vsemi se dobro razumem. SN: Vsakodnevno gre skozi vaše roke in preko vašega glasu v eter cela gora vesti, ki so večkrat slabe kot dobre. Ali te vesti samo preberete ali pa vam nekatere izmed njih ostanejo v podzavesti? MOJCA: Nekatere vesti res gredo kar mimo. Na primer tiste iz Bosne. Zdi se mi, da se vse samo ponavlja, čeprav vem, da to ni res. V spominu pa mi ostanejo kakšne naravne katastrofe, ugrabitve letal in podobno ali pa prireditve, ki jih nameravam sama obiskati. Včasih se mi zgodi, da pridem po poročilih ven in vprašam, kakšno bo naslednji dan vreme. SN: Športnih poročil prav pogosto ne berete sami. Kakšen pa je sicer vaš odnos do športa? Vam je katera od športnih panog še posebej pri srcu? SN: Vaši hčerki, ki ste ju omenili prej, se bosta čez nekaj let morali odločiti, kaj bosta postali. Kakšne so vaše želje v zvezi s tem? MOJCA: Nimam pravice, da bi se preveč vtikala v njune odločitve o tem, kaj bosta postali. To seveda ne pomeni, da mi je vseeno. Po mojem si želita delati na RTV-ju, tako kot midva z možem. Mož je namreč tonski tehnik na radiu in hčerki včasih prihajata k nama v službo. SN: Kuhate radi? MOJCA: Ne. Včasih začnem kaj bolj kompliciranega, potem pa se sredi kuhanja naveličam in stvar ne izpade v redu. SN: Prav, potem pa naročajmo, da nam skuhajo drugi. Hvala vam za prijeten razgovor. Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik OGLASI ^ • • /j 'N mvi/va vr±v PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE BLAGOVNICA POHIŠTVO MOZIRJE Usodno: 11 M I III MUNT M /II FAMILY SHOP MOZIRJE ženski trodelni kostim ženska zimska jakna otroški puli 3 kom dekliška bluzica 2 kom otroške pajkice 2 kom otroška bunda 14.500 SIT 8.500 SIT 1.000 SIT 1.500 SIT 1.500 SIT 2.500 SIT .Velika izbira oblačil za zimo za vso družino po ugodnih cenah. kt □ radie alfa L..... ■■ PRVI KOMERCIALNI RADIO R*FR I IMAŠ radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 Mhz OGLASI ■ ■■ '. '£/ -s" 'v $ SAVINJSKA Ä®Y# trgovska družba Žalec n ere n ere not* velika izbira francoske, španske in italijanske sanitarne keramike in ploščic S razprodaja starih zalog - popusti in prodaja na kredit brez obresti S super krediti za novo blago: - do 4 mesecev brez obresti, - do 18 mesecev minimalna fiksna obrestna mera INFORMACIJE: POHIŠTVO ŽALEC, tel. 715-474 OBIŠČITE NAS! NAKUP POHIŠTVA PRI NAS NISO SANJE! VELIKA AKCIJSKA PRODAJA V ČASU od 16.10. do 16.11.1995 20% POPUSTA za vse vrste športnih copat .AHjE, Roebok /nizino® LIGHT YOUR FIRE 20% POPUSTA ZA SNOWBOARD-e BURTON, NITRO, HOT ' ILEC, tel. 715-184; SPORT SHOP CELJE, tel. 442-335; SPORT SHOP MOZIHJE, tel. 832- elieJeri NEVERJETNO. VENDAR RESNIČNOl Vse blago, razen živil, lahko v naših prodajalnah kupujete na super kredit z odplačilno dobo do 12 mesecev, brez pologa in s samo 8% realno obrestno mero. Ves postopek v zvezi z urejanjem kredita vam uredimo v naših prodajalnah! Piše: Aleksander Videčnik 0 Gradišču pri Gornjem Gradu je kar precej legend. Vseh seveda ne moremo opisati, toda nekaj jih bomo vendarle. Rosi, rosi... Pravijo, da je nekega jutra kmet Udam kosil v bližini razvalin nekdanjega gradu. Nenadoma zasliši zelo nežen glasek, ki mu veleva "rosi, rosi". Ko se ozre, da bi videl, od kod glas, zagleda zalo deklico. Bila je čudno oblečena. Tričetrt v belo, četrt pa črno. Seveda se je Udam prikazni zelo prestrašil. Vedel je, da ne gre za običajnega človeka. Tedaj je deklica spregovorila: "Ti si bil rojen, da me rešiš, žal pa tega nisi storil. Moral bi ročno potegniti po rosi, tedaj bi bila rešena. Tako bo moral Tvoj rod posaditi drevesce, iz katerega lesa bo narejena zibel, v kateri bo spalo dete, ki me bo pozneje rešilo". To spregovori in izgine. Baje od tedaj v hribu večkrat čudno bobni... Že Janko Orožen je pisal domači priimek napačno. Gre za kmetijo Zagradišnik pod Gradiščem. Po domače so se imenovali Udam in ne Adam. Te kmetije danes ni več, le ruševine gospodarskega poslopja so še vidne. Še o Gradišču Davno tega je nekdo pasel v Gradišču. Tako vedo povedati stari ljudje, da je nenadoma zagledal velika, težka vrata. Izgledala so kot stara grajska vrata. Pred njimi pa je ležal velik črn pes. Pastir se je psa prestrašil in ni stopil skozi vrata. Ko se je umaknil od vrat, je za njimi slišal glas "nesrečni človek, če bi prestopil prag, bi me rešil in ves grad". O Rudeneku Lekšetova domačija je bila blizu gradu. Nekoč je Lek-šetka pozno ponoči bila na poti domov. Seveda so ljudje marsikaj pripovedova li, tudi to, da včasih tam okoli rado straši. In res, komaj je prišla do grajskih zidov, stopi pred njo belo oblečena žena z otrokom v naročju. Lekšetka se še ni dobro zavedla, že je imela dojenčka v svojem naročju. Nesla ga je domov in ko ga je pri luči pogledala, je videla, da je bil ves črn. Hudo se je prestrašila pa je glasno zavpila. V tem se je otrok zbudil in je milo gledal. Usmilila se ga je in ga položila v zibko poleg svojega otroka. Toda črnec je vpil in vpil, da ga je spet vzela v naročje. Mislila si je, da je morda lačen, zato ga je dojila. Dojenček je Lek-šetko hudo grizel in že se je odločila, da ga ponese nazaj pred grad in ga tam pusti. V tem stopi v sobo starejša deklica in vzklikne: "Mati, to je hudoba, vrzite ga pri gradu v prepad." Lekšetka ji pritrdi in reče: "Dobro, še prej ga bova krstili. Vzemi blagoslovljeno vodo in ga poškropi." Komaj pade na dojenčka nekaj kapljic, se spremeni v prelepo gospo. Ta pa pove obema v sobi, da je zakleta grajska gospa, ki sta jo tako rešili. V tem se je po sobi razširila močna svetloba, gospa pa pokaže skozi okno "Kuglo" (mali griček pred gradom) in jima veli tam kopati. Našli bosta zaklad in bosta tako poplačani za dobro delo rešitve. V tem gospa izgine. Ali sta tam res kopali, pripoved ne pove. Škrat V okolici Gornjega Grada je znana pripoved o škratu in gospodinji. Škrata opisuje kot možiclja v zelenem ogrinjalu in rdeči kapi. Pri neki hiši je gospodinja ob vsaki peki namenila hlebček tudi za škrata. To je baje pomenilo veliko sreče za hišo, saj se je palček tako oddolžil gospodinji. Ko pa je gospodinja umrla, je prišla k hiši druga, bolj skopa ženska. Ta je dala na določeno mesto namesto hlebčka kamen. Škrat je zato nanosil na polje toliko kamenja, da sploh niso mogli orati. Tudi okoli hiše je bilo nenadoma polno kamenja. Žena se je zavedla svojega dejanja, toda bilo je prepozno... Škrat in pastir Bilo je v bližini Solčave. Na planini je pasel pastir ovce. Ob jutrih je v koči zakuril in pristavil zajtrk, da je med tem, ko je gnal ovce na pašo, voda zavrela. Pa mu je ponagajal škrat. V vodo je nasul smetja, ogenj pa ugasnil. Pastir je bil seveda jezen in je rentančil, saj je moral ponovno zakuriti in počakati, da je voda spet zavrela. Običaj je bil, da je pastir ob večeru, ko je prignal ovce v stajo, na vrata naredil križ. Pa je nekoč pozabil in tega ni storil. Ponoči je prišel škrat in mu odpeljal vse ovce. Pastir je iz koče opazoval krajo in zaklical škratu: “Le srečno jih goni, k letu pa priženi vse zdrave nazaj!"Škrata je hudo razjezilo, ker ga je pastir videl pri kraji, pa vendar je ovce odpeljal. Pozimi je moral seno krasti, da so ovce preživele. Drugo leto jih je prignal spet nazaj. Seveda jih ni vmes strigel, takšne so bile, da so komaj prišle v stajo. Seveda je čakalo pastirja težko striženje in tega ni škratu nikoli odpustil. Nekaj starih pripovedi iz okolice Luč Bogomir Supin hrani veliko zapisov, v katerih je mogoče najti dosti zanimivih zgodb, tudi za današanji čas. Predvsem pa naj bo naša skrb, da staro ljudsko izročilo na tone povsem v pozabo. Nezvestoba se maščuje Nekoč sta živela fant in dekle, ki sta si bila všeč. Baje sta si dala "zrok" (zaobljubo). Fant je zatrdil dekletu, da jo poroči, ko se vrne od vojakov. Seveda je tiste čase trajalo služenje vojaškega roka nekaj let. Ves ta čas je dekle zvesto čakalo na fanta. Toda, kot je v življenju rado, se s časom tudi človek spremeni. Fant se je zdrav Vrnil v domači kraj. Prerad je gledal za drugimi dekleti, svojo pa je zanemarjal. Kmalu se je poročil, dekle pa je ostalo samo. Ni ji bilo lahko, saj so v vasi vedeli za njeno zvezo in zaobljubo. Nesojeni mož je kmalu umrl. Ker pa je na pokopališču bilo malo prostora, so okostja po nekaj letih izkopali in jih hranili v kostnjaku. Navadno so v kakem kotu pokopališča zgradili največkrat okrogel stolp, ki je služil v te namene. Zgodilo se je, da je omenjeno dekle bilo na neki svatbi. Kot že običajno, so godci vedno poskrbeli za šalo. Tokrat so šli v kost-njak in prinesli okostnjaka, ga položili na sredo sobe, v kateri so rajali, in vsi svatje so morali plesati okoli skeleta. Okostje je bilo še kar trdno skupaj in godci so veleli, da naj vsakdo poda rajnkemu roko, ko pripleše mimo. To je storila tudi nekdanja izvoljenka, tedaj pa se je skelet sesul. Dobre volje je bilo konec. Dekle je bilo prepričano, da je okostje pripadalo njenemu ZGODOVINA IN NARODOPISJE Usarjevo znamenje v Mozirju nesojenemu fantu. Tako je sklepala, saj se je ob dotiku z njo kar sesulo. Kaj si lahko mislimo ob tem? Prvič, da je zgodba zelo stara, saj so kostnice imeli le do konca preteklega stoletja. Drugič, godci so radi presenetili, tudi če ni bilo to ravno dostojno, torej bi se kaj takega lahko zgodilo. Morda je izročilo netočno ali nekoliko prilagojeno ljudski domišljiji, kar je moč pričakovati. Zvestoba do groba... Dva zakonca sta živela zgledno življenje. Vsaj navzven je tako izgledalo. Toda žena je bila veliko mlajša od moža. Morda je bil to vzrok, da je nenehno zatrjevala možu, kako da ga ima rada, in da bi celo mesto njega umrla. Mož je slutil, da žena hlini. Ko sta ostarela, je mož postavil ženo na preizkušnjo. Tarnal je, kako da se slabo počuti in da ima občutek bližajočega se konca. Žena pa je spet zagotavljala, kako bi rada mesto njega umrla. Mož se je sprenevedal, kot da gre po zdravila in je stopil v sosednji prostor. Velel ji je, da leže na njegovo mesto v posteljo in ko bo prišla smrt, bo vzela njo in ne njega. Res je žena legla v njegovo posteljo in čakala, kaj bo sledilo. Mož je med tem ogrnil belo rjuho okoli telesa in se počasi bližal postelji, na kateri je ležala žena. Bilo je mračno in ta se je močno prestrašila "smrti". Ta pa je vprašala s temnim glasom, kje je mož. Žena hitro zatrdi, da je "deda na peči". Tedaj se prikazen približa prav do nje in vrže belo ogrinjalo s sebe. Mož smeje reče: "Sedaj sem videl, kako bi ti raje umrla namesto mene... Sem si mislil, da tvoja zatijevanja niso kaj prida trdna." Je že tako, da vsakdo rad živi... INjen zaklad Baje je bilo v Podvolovljeku, blizu Mlinarja. Tam je stala nekoč Jakčeva bajta. V njej sta skromno živela mož in žena. Stari Korene se je pozno ponoči vračal na domačijo. Pot ga je vodila mimo Jakčeve bajte, pa je videl, v njej komaj opazno luč. Čudil se je, saj je vedel, da tam že dolgo nihče ne prebiva. Jakčeva sta bila že dolga leta mrtva. Pritajeno se je približal oknu, da bi videl kaj se v koči dogaja. Prav nenavadna slika se mu je nudila ob pogledu. Videl je oba Jakca, žena je sedela za pečjo, mož pa za mizo. Na pragu pa je svetila prav drobcena modra lučka. Takšna se pokaže le nad zakopanim zakladom, tako so vedeli povedati stari ljudje. Korene se prikazni ni ustrašil, mislil si je, da vidi privide. Kmalu sta bajto kupila dva uboga človeka. Vsi so se čudili, kako hitro sta obogatela. Nekoč je mož le povedal, kako je pri popravilu bajte pod pragom našel zakopan lonec, poln denarja... Ni dolgo tega, ko sem v nekem sestavku bral napačen podatek, da je Usarjevo znamenje v Ljubiji (Acmanov križ). To je seveda skregano z resnico. Najprej, kdo je bil Anton Usar? Bil je mozirski župnik, ki je to župnijo prevzel leta 1679 in je bil leta 1680 v Mozirju tudi upokojen. Župnijska kronika ga opisuje kot izredno požrtvovalnega človeka in predvsem neustrašnega poma-galca kužno bolnih. Ko je leta 1682 v Mozirju razsajala huda kuga, je namreč prav Usar pomagal številnim bolnikom v hudih časih. Čeprav se je zavedal, da s tem ogroža svoje zdravje, je pomagal, kjer je le mogel. Saj so tiste čase bolnike prepustili samemu sebi in jih izločili iz sredine, da so osamljeni umrli. Tako so si pač predstavljali karanteno! Za kugo umrle so pokopali zunaj naselij. Tako je tedaj tudi trg Mozirje zaprl svoje ozke trške meje in nekateri viri vedo povedati, da so tam, kjer je danes Petrolova črpalka v Ljubiji, postavili ograjo, pred katero so vojaki celjskega polka stražili, da ni mogel nihče v trg in ne iz njega. Zato še danes starejši Mozirjani imenujejo ta predel "na valiti”. (Wache= straža). Pod Rožnikom, na spodnjem robu, pa je potekala pot iz trga v Ljubijo. In ko je Usar opazil, da je okužen, je želel nekaj svojih dukatov predati sestri, ki je živela v Ljubiji. Tam je bil Usar tudi rojen. Podal se je na pot in res prišel do ograje, ki ju je ločila s sestro. Dukate je zavil v platno in jih vrgel preko ograje sestri. Nekateri kronisti trdijo, da je s tem prenesel kugo tudi v zaselek Ljubija. To seveda ni nikjer zgodovinsko potrjeno. Na poti proti trgu mu je postalo slabo, legel je v senco in tam tudi umrl. Ker ga kot okuženega niso smeli pokopati na pokopališču, so ga kar na mestu smrti zagrebli. Že leto kasneje so postavili skromen spomenik nad grobom. Ta je nosil latinski napis. Malo nižje pa so postavili kužno znamenje, na katerem je pisalo v slovenščini “shalosten spomin. Srouno tega snamna so wisoke zhasti uredni gospod duhouni Anton Usar pokopani, kir so u kushni bolesni u letu 1682mo smert storili". Ni torej naključje, da so še nedavno tega starejši ljudje govorili o kraju, kjer je stal ta kamen, o "Šusterjevem križu". Stal je na Šuštarjevi posesti. Domači kronist Žiga Laykauf je zapisal, da so ta kamen Šuštarjevi vzidali v temelje nove hiše, ki stoji na začetku trga. To je možno in verjetno, saj so ljudje radi za srečo vzidali v novo zgradbo kakšen "sveti" kamen. Marsikdaj so izročila površna in netočna. Treba je takšne zmotne navedbe takoj popraviti, da se preteklost ne potvarja. Eno je ljudsko izročilo, ki se mora pojmovati predvsem narodopisno, drugo pa so zgodovinska dejstva, ki morajo biti nedvoumna. mm «tare fotografije Slika je iz zapuščine Franca Potočnika (Juvanje). Prosvetna dejavnost v Radmirju (Frančišek) je bila vse do druge svetovne vojne zelo razvita. Na sliki naj bi bili člani PD Radmirje okoli leta 1930. Četrti z leve je Matija Jamnik, eden glavnih pobudnikov kulturne dejavnosti v kraju. Kaj naj zapišem za uvod? Morda najprej to, da Savinjske rojenice, tako smo pričujočo prilogo Savinjskih novic poimenovali, nikoli ne bi ugledale luč sveta, če zanje ne bi izkazale razumevanja in naklonjenosti zgornjesavinjske občine, pravzaprav njihovi župani in sveti. Tovrstna predstavitev amaterskih pesniških ustvarjalcev je, realno gledano, za naš časopis vendarle (pre)hud zalogaj, da bi ga zmogli sami. Tako se je torej treba občinam Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče naj lepše zahvaliti, da sploh lahko držimo v rokah prvi izvod Savinjskih rojenic. Prvi, pravim, kajti v uredništvu upamo, da se bo posluh za tovrstne kulturne projekte, ki so nedvomno sad ljubezni do slovenske besede in spoštljive uporabe njenih izraznih možnosti, nadaljeval tudi v prihodnosti, ko naj bi vsako leto znova ponudili v branje novo izdajo "rojenic". Pesnik je nekoč zapisal: "Kadar žalosten sem in potrt, denem svoje misli med dlani. Kakor bi umiral se takrat mi zdi, kot da oznanjal bi skovir mi smrt... Ali predno mi skovir odpoje; malo predno bom umrl, se bo v tihi hram zaprl in izpel vse pesmi svoje..." Ko sem prebiral dela, ki so jih v uredništvo poslali naši domači avtorji, sem si dejal: "Poglej, poglej, kakšna podobnost! Mar pišejo Zgornjesavinjčani samo takrat, ko so žalostni in potrti?" Nekaj bo že na tem. In še druga ugotovitev. Vsa prispela dela so v podobi poezije medtem ko je izražanje v prozni obliki očitno manj priljubljeno. Pa bi si želeli tudi kaj takšnega. Prva izdaja Savinjskih rojenic je torej pred vami. Nanjo smo lahko skupaj z avtorji, ki v njej sodelujejo, ponosni prav vsi v dolini, od manj pa do bolj zahtevnih ljubiteljev pisane slovenske besede. Naj mi bo dovoljeno, da ob tem vsem iskreno čestitam! Ljubiteljska kultura v Zgornji Savinjski dolini je dobila novo, doslej neizkoriščeno dimenzijo. Glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik MARKO SLAPNIK SAM Strt sem in uklonjen, le še senca prejšnjih dni. Strah me je živeti, več ne morem, ne znam, pogledati v oči. Strah je vedno večji, kakor senca, ko odhajaš od luči, ko v očeh ni več svetlobe, je povsod a mehe ni. . .. V.. \ •; \ brez jflica na pomoč. Ne znam prositi,— nočem, da sem kot berač. p^Nihče ne vidi njega, ki trpi. Vsi zaslepljeni od luči, borijo se za več. Prav nihče se ne zmeni. za plamen mojih zadnjih sveč. MARKO SLAPNIK KO CAS TE Ko čas te odnese spoznaš, kaj ti pomenil je svet. Mnogokrat gledal zaman vanj je tvoj skriti poet. V življenju je mnogo poti a pameten mož je dejal: "Nisem živel zaman, prijateljstvo sem zasejal." MARKO SLAPNIK VERJAMEM, JE NEKDO Vidim tihe zvezde, slišim vetra piš, sam sedim v noči srečen, da živim. s m kakor zvezda utrne se v noč. Vidi bedo in trpljenje, sliši klice NA POMOČ. iffnff/yi / ^Ä w Po poti stopam trdno, vem, da nisem sam, nekdo v vsemirju, gleda vame, kot na dlan,\v / j 1//& Ü7 rm\ v h ■i :i*¥' K':¥ : :: H i 5 •:! .5 ! viri/li/ \ w\y< Vtlic ./ / n *> i £ Z V 1.1 J , I Verjamem, je nekdo, \ X z menoj po poti s Čeprav ne vem / f i r/;MIfl|B y 9 L verjamem je nekdo! 1 it ! \ f/ / W %!i % "vjl 1 \ % Z Z \\ - T / 7/^<\ A j \ Sx\\« ! 1 ' ’ m g> >35^ JKfAS ANGELA SEM PRIM OZNI K \wA - ?; 4 SIN fjffyy Sine moj zlati, ki v tujini živiš, mati te čaka, v hiši sredi vasi. V podobah mladostnih se sin moj smejiš, vrni, oh vrni, v naročje se mi. Naš dom je prazen, ker tebe ni, zato te prosim sine, vrni se ti. Spet sonce bo grelo po polju gorko, ko ti boš zavriskal pred hišo glasno. Po letih vrnil se domov je sin, v grobu sanja mati tih spomin. Na grob brlečo svečo je prižgal, vse kar lahko, je mami mrtvi dal. MARIJA LEKŠE NAŠ DOM Med zelenjem v Velenju naš prelepi dom stoji. V njem se zbirajo oskrbovanci, stari in tudi mladi. Pri Zorici je res veselo, tam lahko se zaposliš, poje, štrika, šiva, tako, da nastane mačka ali miš. Ko prestopiš prag tega doma, se receptor oglasi. Kaj, komu, te vljudno vpraša, nato k oskrbovancu napoti. Socialno delavko smo dobili, da nam probleme razrešila bo, z njeno prijazno besedo težave in skrbi odvzela bo. Gospa direktor je dobra duša, njen nasmeh nam vse pove, a če nastane v blagajni suša, lasje ji skoraj posive. V kuhinji imajo dosti dela, Ji da nasitijo dvesto ljudi, ysi bi radi dobro jedli, a s hrano so velike skrbi. K nam prihajajo zdravniki, saj smo potrebni njih pomoči, pomagajo z nasveti in zdravili, a včasih koga v bolnico napote. V pralnici brnijo stroji, ker vsi bi radi čisti bili, da se kaj ne izgubi, I 1 j tam številko vsak dobi. i IJ Sestre izvršujejo ukaze, nam zdravila razdele. Z injekcijami in tabletami nam bolečine poteše. Prvi petek k maši vabi, vse pobožne vernike, da bili bi\V^'’gg'. zdrätfcs k Bogu prošnja dviga se. Priljubljene so negovalke, ki nas negujejo vsak dan, če potrebuješ, zvonec zazvoni, pri tebi kmalu se oglasi. Tudi za lepoto poskrbimo, zato k frizerki pohitimo, da nam frizuro naredi, spet smo mlajši, se nam zdi. Fizioterapevtka je mož postave, hitro nas na noge posadi, z redno dnevno telovadbo, ude naše in telo krepi. Tako živimo v našem domu, pa naj reče kdo, da to ni res. Naj pride in poskusi, pa bo videl, da resnica je zares. JOŽE VODUŠEK SVOBODNA DEMOKRACIJA Kako naj verjamem in vse to dojamem, da v državi svobodni živim, saj z borno plačo komaj mesec cel zdržim. Demokracija, to lepo se sliši in to si zamišljam tako, da za delo normalno, plačilo primerno, ter da bi od plače vsak mesec ostalo, vsaj še za hlače. A godi se mi čisto drugače. Vsak dan se bojim, da slučajno zbolim ali, da bi višek postal. Zdaj, ko sem se zgaral, le meni zdi. Da trpimo vedno le tisti, ki nam politika ni mar. Vedno smo delali za majhen denar. V svobodni državi smo izvolili poslance in upali na boljše finance. A v parlamentu se borijo le za boljše položaje. Nihče pa noče vedeti, koliko je brezposelne raje. Kako naj vse to še dojamem, komu naj sploh še verjamem? KATARINA FIRŠT CE BI... Ko bi iz vsake kali pognalo seme, vedela bi. Ko nomad bi brez skrbi pasel ovce, vedela bi. Ko vojaku poplačan trd boj bi bil, vedela bi, da je upanje zame in zate, po tem vedela bi. Če pomladni zvonček pogledal bi pozimi na dan upala bi. Če sneg naletaval bi sredi sončnega vremena, upala bi. x jf df f In če ogenj goreči bi ugasnil brez vode, upala bi. ji j j Tako pa vem, da si ti nekje, jaz sem tu in še vedno oblak je nad menoj, ki pravi, X \ i nikar se ne bqL 's - DARJA PEČOVNIK Kje imaš svoj dom, mornar? Kam te vodi pot, mornar? Doma tvojega ni nikjer, prijatelji so le valovi. Tudi tvoje drage ni nikjer, srce moje pa hrepeni, čez vse zapreke in vode hiti, tudi čez valove za tabo ihti. Kam strmijo zdaj tvoje oči, nikjer ne najdem odgovora, kje lebdijo zdaj tvoje dlani. Odgovarja mi le tišina. Videti te spet ponovno, to je moja vroča želja, gledati te, objeti te, to so sanje moje. MORNAR ■ ml KARMEN ZIMŠEK m % ft :: : : ::r':.-';- Bo A"do kdaj drevo posadil, sam ne ve, se kdo sreče veselil, sam ne ve. Bo kdo kaj radosti užil, sam ne ve, bo kdo kdaj radovednost potešil, sam ne ve, bo kdo novo hišo si zgradil, sam ne ve. Se kdo bo v nesreči žalostil, ko kdo ga bo zapustil, sam ne ve. Se vojak bo iz boja srečno vrnil, če še kdaj lahko bo kozarec vina zvrnil, sam ne ve. Če še kdaj bo svoje ljubezni veselil se, sam ne ve. * PETRA BOŽIČ tjrff; w- Ma.i lij 'ir ........p i lip " ,^1 v’V’ ;-i i;i *1 ........... lir..i mt MOJA GAZELA imŽS*. Ali bo kaj pognalo znanja besedilo, kdor ga piše, sam ne ve. Ali bo postala znana pesem, 1 « : 'V-' . ! m i ■ W y , ■ rfl kdor jo poje. sam ne ve. Bo kaj prineslo novo leto, kdor zdaj živi, sam ne ve. Ko po trgovinah človek hodi, bo kaj kupil, sam ne ve. Poglej, jaz, pisec te gazele, ali kdo bral jo bo ali ne, ali ledeno srce se komu bo ogrelo, še sam ne vem. , * Ali kdaj te videla še bom, ali kdaj ljubila te, ali kdaj se srce zame bo ogrelo, ne vem. VLADO PAREŽNIK SREČANJE i ! Vsako leto k tebi hodim moja ljuba, draga mati. Rahlo, tiho v poletju stopam ob tvoj grob s šopkom rož v roki - suhem, vročem, ko zanjice žanjejo zlato rumeno klasje : / .-S '''■■■'■ v.. 'V?*-. ^ S X . . ' . ' : • ' 'lp p iic ob spremembi letnih dob. v snope vezejo, ko kosci kosijo, V pomladi ko seno sušijo. fiagSlL vsej zeleni, ko vse sončno je razcveteni, razgreto; psi J 1 % živahno je in razigrano; v jeseni plodov polni dozorelih, ko z dreves barvito to čudovito listje že odpada; in v zimi tihi, hladni, ko pod odejo sneženo, belo vsa poljana naokrog počiva. r - K tebi hodim, draga mati, nem, molčeč in , z bolečino v svojem srcu ti izpovedujem vse tegobe teh odnosov med ljudmi, te, sedanje - naše dobe. Dolga leta se tako s teboj srečujem, ko poslednji dom tvoj obiskujem. VLADO PAREŽNIK ■H. % ^ ♦Ov-.. \ S . v M % »A :::x ' ' KRUH Že kot otrok sem hodil okrog, služil si kruh za prazen trebuh. Mnogokrat lačen sem f| željah razmišljal. A ? Kaj zame ni kruha, bi moral roditi se res brez trebuha? Brez mame sem bil. potoval sem in tja, s s od kraja do kraja, od dela do dela. Mladost je prešla, mladost nevesela. ANITA ATELŠEK LJUBIM DEŽ ^.. ! % ii //j /// ju/ Ljubim dež. Vedno napolni praznino, ki jo za sabo pusti poletje. Takrat nikoli nisem sama. Kaplje, ki drsijo po šipah, tiho jočejo z mano. Ljubim dež, kajti samo te ljubezni mi nihče ne more vzeti. Umrla bo z mano... Kot vsi ostali spomini... Ljubim dež... ANITA ATELŠEK DUŠEVNI RAZVOJ In bilo je sonce. In bilo je drevo. In bila je ljubezen. In bila je voda. In bili smo mi mi vsi, ki nas sploh nikoli ni bilo, pa vendar smo! ANITA ATELŠEK NEZNANCU Stala sem tam, zamišljena zrla predse in čakala avtobus. Moja glava je bila težka, polna črnih misli in spominov. Nisem opazila ljudi, j j , \ ki so hiteli mimo mene. Potem pa sem dvignila pogled... Sedel je nedaleč stran od mene. 3. Njegove misli so bile odsotne. VVl Nekaj Časa sem ga gledala, , potem sem svoj pogled usmerila drugam. Nisem dolgo zdržala. ill 111 IS 1 Oči so iskale svoj cilj, njega. Spet sem ga pogledala. ji! m £ Občutila sem njegov pogled, I Ji videla, da me opazuje. Za trenutek mi je postalo nerodno. Zopet sem odvrnila pogled, čeprav tega nisem želela. On je še vedno sedel tam % in gledal... Vem, da je čutil mojo žalost Nasmehnil se je, kot bi me hotel razveseliti. Jaz pa sem bila se bolj žalostna, ker sem vedela, -i i -i da bo kmalu vsega konec. Da se bo odpeljal kdo ve kam. Kot za slovo me je še enkrat pogledal. Takrat pa je avtobus odpeljal in s sabo vzel tudi njega, ki mi je sredi pustega dne pričaral trenutek veselja. Ne poznam ga, verjetno ga ne bom več videla. Vendar mi je lepo, ko se spomnim nanj. ip Zfj /// BODO ZNALI LJUBITI Kot deklica v raztrgani srajčki sem te po krtinah nabirala, odnesla k potoku, Jßßz dlanmi ga zajela &y^te^poškropila, zmesila in opotičila z belimi marjeticami. j/ / Ko tako okrašeno, na sončku pečeno potičko iz zemlje, smo z bratci in sestrico pokušali, njen vonj je segel do srca. Po rokah in okrog ust sledovi zemlje so ostali, ko čredo smo domov prignali. \\^Pogled očeta, mame, se je toplo iskril "V X 'j §L • \ % \ \ \ mamine ustnice so nežno očetu šepetale. 2ZZZZZNajini otroci bodo ljubili zemljo. T // r ,, j 1 § Ji DVOJČKA fcd 21.5. do 21.6. Vedn&^Jjolp ste' očarljivi, naslednjo sredo pa bodo komplimenti kar deževali. Lahko pride do manjšega spopad||v his| z osebo ženskega spola. Pred vami pa je tudi obdobje, ko boste znova zelo zaposleni in za pogov^s partnerjem zopet ne bo časa. Najpametneje bi bilo, če boste ubrali taktiko previdnega čakanja in videlit ^|stei |fda se bodo dogodki pozitivno odvijali. Svojega organizma v nedeljo nikar ne obremenjujte z nezmerhdstjo^le posebno ne v prehrani. Lahko se zgodi, da se bo nek član vaše;^ijžine^i^^ pudno ob- našal^dlto. \HbJ treba raziskati vzroke. Naslednji konec tedna vas bo vleklo v n^imČrtSst. ^ R^f od 22i6. ‘di^'22.7. V odnosu do partneija morate spremeniti mnenje, sicer vas bo prežemal dvom ali ni morda vse skupaj le utvara. Bodite pripravljeni pri snovanju novih načrtov, ker boste pod vplivoift^vezd, ki vam pc*dlrjajb':aL>&l*ošte vajte tudi potrebe drugih. Tako vam bo uspelo, da bo v družini zavladal mir, še posebno, če boste situacijo vodili sjčvrsto roko. S sodelavcem bosta našla skupno rešitev neke težave, kar bo umirilo vašo notranjost. STRJELEC od 23.11. do 21.12. Ves jiasle&ryi} teden boste polni energije in kar ne boste mogli biti pri miru. To bodo ugodni dnevi za povetapjeji samospoštovanja in poudarek na svoji osebnosti. Partner vas utegne s svojim navdušenjem prepričaj, 0 ile* bošte^ffltočili za nove investicije. Konec tedna se posvetite mlajšim danom družine, pogovorite se ca poraze na sprehod. Pred vami so dnevi, ko boste zopet zadovoljni s svojo telesno formo in z^O/.tii^i tjlp«;;fcot kadarkoli, zato vam bo tudi uspelo brzdati povečan tek. V službi vas čaka pre-sene^je, za^Jbo^e živahni ter ognjeviti, kot že dolgo ne. Je v zraku ljubezen? M u KOZOROG od 22,12. do Če vas je zadnje čase kdo podcenjeval, se bo v sredo dobro zamislil nad rezultati, ki ste|| dosegli. Koliko truda ste vložili, veste pa tako najbolj sami. Končno pa boste stopili z rg^m^^;oblafese malo ozrli okrog sebe, nato pa boste ugotovili, da le še niste pripravljeni hladno soočitt^l^^^urijivi^n.i in razburkanimi področji čustev. 29. 10., ko bo Luna v vašem znamenju, bo dan, ko bo v spoštovanje in naklonjenost nadomestila strast. Neptun in Uran pa bosta le še podžigala vašo radovednost. Nekdo vas bo^jjjid: VODNAR od V tem^čSia Vam napocppjoi je stanje dobro; boste samozavi oliščin vas bo očarati z lepimi besedami. Ll. do 20.2. i ;£ratf nič mar za udobje, prav tako pa vas ne bo ustavil prav nobeden, še tako velik ;o, daVseVvam bo utrnilo kar nekaj briljantnih idej na področju varčevanja, kljub temu, da peteköpaj boste ugotovili, da na žalost nimajo vsi tako prožnega duha kot vi. Izredno zato ifredite neko zadevo, za katero vam je doslej vedno zmanjkalo poguma. Splet ok-obnovo neke veze, kar pa vam ne bo preveč po godu. Zdravje bo do.bro, le občasni prehladi vas lahko sJNvijo v posteljo. Obujte tople nogavice. . RIBI od 21.2.fdf^Ö.3. Poskrbite, da boste v partnerstvu vi tisti, ki je odgovoren za pobude, drugače samo klepetanje. Izogibajte se preveč obloženih miz, saj so vas pripeljale le do čm^a^bupa^^^|pstavo mj^pn-dicijo. Pri ocenjevanju nekega prijetnega, vendar hinavskega človeka se lahj^t^i «štejete. Partp^^rČmi humor pa pustite ob strani, saj ga je izzvala le ljubosumnost. Naslednji ponedffl^ g^tist^u^ki^ga imbite. kar pokažite svoje skrite želje. Takrat boste ugotovili, da vam najbolj ustreza Ijubezeppco življenje, ki vam pušča veliko mero osebne svobode. ZA RAZVEDRILO AVTOSOLA NA OBROKE "Oh, ja!" sem se zbudil. Danes je pa spet še en dan, ko bom vozil inštruktorja. Bog vedi, mogoče bo šlo pa brez zapletov. Pravijo, da gre v tretje rado. Skrbijo me te ljudske modrosti, tako nedorečene so. Kaj pa, če ne gre v tretje? Katero je naslednje srečno število? Naj mar preskočim četrto in dam kar v peto..., ali naj poskusim 'rikverc'? Preživim dan tja v tri dni in čakam na izpit. Inštruktor se mi že stara, moram ga danes speljati, sicer bom moral za vozniško v banko po kredit. V tem razmišljanju me zmoti telefon. "Driiin!" zazvoni, da slušalko skoraj pokonci postavi. Kdo za vraga mi ruši kontemplacijo, že itak je nič nimam! "Živjo, stari!" slišim frenda z druge strani žice. "Kako si? Čuj, Vanja je hotela imeti danes žur, pa ji pravim, da boš delal izpit, zdaj bi pa rada vedela, kdaj ga boš naslednjič, da ve planirati..." No, zdaj me pa že prijatelji zafrkavajo. S tem mojim izpitom bom nazadnje prišel še v časopis. "Nič kaj naj ne planira! Bom že jaz povedal, kdaj imamo žur, ko bomo zapili danes opravljen izpit!" mu povem. "Poslušaj, kaj ne bi vseeno njej pustili organizacijo zabave. Se mi zdi, da bo bolj sigurno. Na tvojo že kar dolgo čakamo..." Eh, prijatelji! Kar odložil sem. Rahlo naveličan vsega sem šel postopat pred avtošolo. Čudno, vsi avtomobili so počasi izginjali v večerni promet, ko so jih kandidati za bodoče šoferje odpeljali svojim izpitnim potrdilom naproti. Tako dolgo so izginjali s parkirišča, da je ostal le še moj, pardon, inštruktorjev golf. Citroena ima še vedno v popravilu. Kaj se le obira? Če bo še danes kaj narobe, grem kar sam delat izpit. Le še izpitne pole si nabavim, da si bom pisal kazenske točke. Izpit bo že za prvem ovinku v mojem žepu. Če pa bom pri vpisovanju napak kakšno spregledal, hja, kaj pa morem, če je izpitni kandidat in človek iz komisije eno in ista oseba, ta slednja pa ni dovolj pozorna na napake, ki jih dela prva. Če pa me ustavi policaj in bi hotel od mene vozniško, bo pač moral še malo potrpeti: 'Oprostite, vozniškega izpita nimam, ga še opravljam. Pridite spet čez eno uro!' Ta čas mojega sanjarjenja pridejo do mene moj inštruktor, član izpitne komisije in neko dekle. Nikoli videl. "Kaj tudi vi čakate na izpitno komisijo?" me je vprašal človek, ki jo je predstavljal v prvi osebi. "Da!" sem pritrdilno odgovoril. "Ahm..." je čudno zamomljal,"... kaže, da imamo problem." "Saj sem vedel! Saj sem vedel! Če ni vojna, so avti stolčeni, če ni to -je pa kaj?! Kaj je pa danes problem?" "Kaže, da je prišlo do pomote in je na razpolago samo en avto in samo en član izpitne komisije..." mi hoče inštruktor pojasniti, da je zafrknil stvar in mene ter dekle, ki je prišla z njim, vpisal za izpit na isti dan in isto uro. Verjetno pričakuje, da se bom kavalirsko umaknil. "Ni problema!" sem rekel in jim izvabil nasmeške na obraz, ki so brž izginili, ko sem nadaljeval: "Kdor večkrat pride - prej vozi! Žal mi je, dekle, ampak morala boš priti drugič." "A, to pa ne!" se je uprla. "Ravno tako plačano imam kot ti!" "A, to pa ne! Ravno tako plačano kot jaz nima nihče; plačujem že vse leto, za izpit pa sem vplačal že pred vojno in ne tako kot ti zdaj - v bonih! To je bil še ta zaresni denar. Sem plačal enkrat v naprej in imam rezervirano do konca sezone vse avte in člane izpitne komisije. Še policaje bom imel počasi na svoji strani. Toliko sem na cesti, da mi že pomahajo, ko se peljem z inštruktorjem mimo njihovih radarjev!" Dekle me je samo gledalo, nato pa je le našlo besede: "Tule je rnoj inštruktor. Bo on povedal, da imam dames jaz prednost, ker sem prvič!" "Kakšen tvoj inštruktor?!? Še malo pa bo avto moj, kaj šele inštruktor, ki ga bom počasi že nadomeščal!" se nisem dal niti tedaj, ko mi je slina tekla že za ovratnik. Še sem nekaj čebulil, ko sta me inštruktor in član izpitne komisije že posadila za volan. Robantil in krmentil sem čez vsa križišča v mestu: "Kako si drzne..." klel, ko sem jemal leve ovinke: "Orka grom zelen! Kaj pa misli, da je..." in jezno pihal zavijajoč v desno. Pomiril sem se šele doma, ko sem pribijal uokvirjeni izpit na zid. Član izpitne komisije mi ga je podpisal in skopiral že po polurni jedrnati vožnji in jo odkuril domov k svoji nergavi ženi, ki se mu je tisti večer zdela kot materina dušica napram tipu, ki mu je silom razmer pozabil pisati kazenske točke. Inštruktor pa se mi je zahvalil za sodelovanje in rekel, da me bo pogrešal. Sva se res že kar navadila eden na drugega. Tako to je za mano. Nekaj dni je že, kar ne vozim več in nimam kaj delati. Mogoče bi se vpisal v tečaj letenja, ali pa jadralnega padalstva... ŽAN Uredništvo Savinjskih novic se pridružuje zboru poklicnih inštruktorjev, zveznih komisij avtošole in krajevni policiji, ki vsi skupaj čestitamo Žanu za opravljen vozniški izpit in dvajset tisoč prevoženih kilometrov! In še javno obvestilo: občane naprošamo, naj se, ko zaslišijo zvok letalskega motorja nad glavami, zadržujejo pod varnimi strehami svojih hiš! Naš Žan že jemlje prve učne ure letenja z letalom dvosedom. Ure so prve, letalo pa že drugo, zato... Redakcija vici po gorn/esaviD/s POMOTA Frtajčkov Luka pride zjutraj, kot običajno po prostem j vikendu, v službo. Šef ga začudeno pogleda: "Kaj ste že zdravi?" "Kako zdrav? Ne razumem, saj mi ni nič..." se tudi Luka [ začudi. "Vaš sosed je že navsezgodaj klical, da ste bolani." "Tepec! Poklicati bi moral šele jutri!" NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE "Kaj ste po poklicu?" "Umetnik!" "Kakšen umetnik?" "Izdelujem dežnike." "Od kdaj pa je to umetnost?" "Pa poskusite vi napraviti kakšnega!" DRESURA "Hotel sem naučiti psa, da bi zalajal, ko bi hotel jesti. To sem | mu pokazal najmanj stokrat!" "Pa se je obneslo?" "Ne povsem. Zdaj noče jesti, dokler ne zalajam!” V TRGOVINI S KONFEKCIJO "Hotel bi imeti nogavice v barvi kože!" "Katere kože? Tiste, ki jo imate na nogah?" "Da!" "Potem je najbolje, da vzamete črne!" V GOSTILNI "Za svoje najlepše trenutke v življenju se imam zahvaliti | gledališču!" "Nisem vedel, da pogosto hodiš gledat predstave..." "Saj jih ne, moja žena jih!" POSLEDNJA VOLJA Bogati stric Lenard je umrl. Vsa žlahta se je zbrala pri njegovem advokatu, ki jim ima za prebrati njegovo oporoko. | Odvetnik vzame v roke testament in reče: "Gotovo boste zadovoljni, ko zveste, da ste vsi omenjeni v oporoki vašega strica..." Člani družine se prično nemirno presedati na stolih, advokat pa nadaljuje: 'Vaš stric je namreč zapisal: 'Pojdite vsi k [ vragu!1" BODOČI MLADOPOROČENEC Ludvik se je kanil ženiti z medicinsko sestro, vendar je cincal I in cincal, dokler ni vprašal za nasvet svojega prijatelja Naceta. Ta pa mu reče: "Bolje bi bilo, če bi vzel tisto učiteljico, s | katero si hodil lani." "Zakaj?” 'Veš," pravi Nace, "učiteljica vedno reče : 'No, zdaj bomo [ ponovili pa še enkrat...' - sestra pa samo: 'Naslednji prosim!'" ZA RAZVEDRILO Nič več skrbi s prižiganjem luči SRBSKI PESNIK, PISATELJ IN ESEJIST (OSKAR) TUJA VALUTA ODKLON OD SPLOŠNEGA PRAVILA SMRDO- KAVRA KRAJ PRI OPATIJI ČAČAK SAMOSTANSKI PREDSTOJNIKI SAVINJSKE NOVICE DIVJA MAČKA OKLEŠČEK. KREPELO ZMEDA. PREPLAH NASILNA TATVINA VRSTA STREHE BIVŠI SVET. SAH.PRVAK (EMANUEL) PEVEC DEDIČ DESNI PRITOK VOLGE VOJAŠKA STOPNJA LUDOLFOVQ ŠTEVILO SESTAVIL: METOD ROSC TOPOST, BREZ- ČUTNOST PAPEŠKA DRŽAVA ZORANA ZEMLJA INDIJANSKO LJUDSTVO V J. AMERIKI SRŠKA ČRKA PETER USTINOV LATINSKI PREDLOG SIJAJ. BLIŠČ JUŽNI SADEŽ POKRAJINA V VIETNAMU IRANSKO NOMADSKO LJUDSTVO DEL POHIŠTVA NIZKA KORALNA OTOČJA RIMSKI CESAR. KI JE RAZDEJAL JERUZALEM RUSKA REKA KI SE IZLIVA V BELO MORJE ESKIMSKI ČOLN ERIK SATIE ZENSKO POKRIVALO TERrTORIAL. OBRAMBA JAPONSKI NAČIN ^RAN2lRAMJA CVETLIC KIJ.TOLKAC 'egipčanska DOLŽINSKA MERA(3m) JUŽNO AMERIŠKO DREVO DANILO JEJČIČ KATE BUSH ZNANOST O SESTAVI IN OBLIKI ORGANIZMOV PODROČJE, PANOGA DESNI PRITOK NILA REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Kari b a. Aleman, tapeta, os. nat. Elkroj. Siam, Ni. golosek. Amin, Irenej. Anica, notar. Stenar, ego. vilica, KE. talec, Spa. Onon. Omiš. IV. lepak. Ezeisa. ozelot, Eggar, galoše. Maori. MINI SLOVARČEK Rešitev satovnice iz prejšnje številke: PRIMOŽ. SAVINA JIVARO : Indijansko pleme v Južni Ameriki LASKER: Nemški šahist svetovni prvak (Emanuel, 1868 - 1941) VODEB : Smrdokavra OBVESTILO REŠEVALCEM: Križanko izrežite in jo v kuverti najkasneje do petka 27. oktobra 1995 pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrado - Pozabljivček. POZABLJIVČEK PRIHAJA!!! NIČ VEČ SKRBI S PRIŽIGANJEM LUCI! NAROČILNICA NAROČAM ....... KOSOV POZABLJIVCKA PO CENI 8.400 SIT/KOS. PLAČAL BOM PO POVZETJU. POŠTNINA NI ZAJETA V CENI Ime in priimek---------------------------------- Ulica___________________________________________ PTT in kraj Tel. ______ Naročilnico pošljite na naš naslov: Uroš Zupanc, Dobrteša vas 3, 63311 Šempeter v Savinjski dolini tel. (063) 701-228 --------------------VARNO VOŽNJO VAM ŽELIMO! liHorba «te tefealt ptab to.«. IaNTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. I Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgrad-jnjo teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. (SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE (Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni Igorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., ločna 81, tel M3-611. j RTV SERVIS PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -Itudi na vašem domu. RTV Servis Purnat, tel. 843-424. ITRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, |gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. j URARSTVO LJUBNO |Novo! Za deklice: Barbie dodatki - torbice, denarnice, ■ dežniki; za dečke: velika izbira manjših in večjih modelov J avtomobilov. Tel. 841-084. POUČEVANJE HARMONIKE «Praktično poučujemo diatonično harmoniko, po želji tudi na ■vašem domu, tel. 832-511. IZA - JEZIKOVNA ŠOLA I še vedno vpisuje v tečaje za otroke in odrasle. Novo -I tečaj "BUSINESS BASICS" - za poslovneže, ki bi radi začeli z |učenjem angleščine na osnovni stopnji. I ŽELITE TOPLO GREDO? |Januarja jesti solato iz svojega vrta? Potem pokličite 843-1245. CENA: 19.000 tolarjev na tri obroke z montažo! Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Mali oglasi pod šifro: 1.250 SIT I P- ilößoGDc i c_ Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah 'Vleka vozil Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 flmpuiff POGREBNE STORITVE □ b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - PREVOZ z autofurgonom (vključno na upepelitev) - DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Prodam brezove trage, tel. 843- 506, popoldan, cena po dogovoru. • • • Prodajam polnilke za salame, 5 litrske, boben iz nerjaveče pločevine, tel. 832-190. * * * Telico simentalko primerno za pripust in kravo za zakol prodam, tel. 841-196. • • • Prodam otroški voziček dino Capri, tel 841-303 po 16. uri. * * * Prodam električno vgradno pečico in element zanjo (nerabljeno) po ugodni ceni, informacije na tel. 831-407. * * * Polnilko za salame, mesoreznico in prekucno ponev 80 1 električno prodam, tel. 843-084. * * * Zamenjam dvosobno stanovanje v Mozirju ali okolici, Klosternik Andreja, Radmirje 11. * * * Prodam domačo volno - spredeno, tel. 844-103. * * * Prodam nove nizko osemvalne salonit plošče - 90 kom (500 sit/kom), tel. 831-284. * * * Garsonjero v Zg. Savinski dolini vzamem v najem, tel. 841-235 zvečer. * * * Z 101 I. 82, neregistriran, v voznem stanju, prodam, tel. 843-260. * * * Z 750, l. 1985 prodam, neregistriran, vozen, rezervni deli, tel. 841-071. * * * Ferroterm peč na drva novo prodam, kličite na tel. 832-953 zvečer. » * * Prodam stebre za brajdo ravne, kom. 1000 sit, tel. 831-041. Peč ferotherm (trajnožareč sistem), tip STP 25 D, 25 kW. Peč je nova in nerabljena. Ugodno!, tel. 832-316. * * * Prodam 2 telički, težki 100 kg, tel. 831-150. * * • Strešnik Bramac, nov, ugodno prodam - Vezoničnik, ter 14, Ljubno. • • • Prodam novo raztegljivo sedežno garnituro, zraven podarim tridelno omaro. Jezernik Solčava 19. * * * Prodam reporeznico ugodna cena, tel. 832-210. # * * Prodam telico sivko staro 10 mesecev, tel. 845-137 zvečer. * * * Diana DAK, letnik 83, neregistrirano, v voznem stanju, poceni prodam, Tone Gluk, Tirosek 65/a, Gornji Grad. * • • Prodam profesionalne stroje švicarske znamke Wettrok za čiščenje stanovanjskih prostorov. Cena po dogovoru, tel. 832-095 zvečer. * * * Poceni prodam peč za centralno kurjavo, novo Ferrotherm 35 kW, tel. 841-405 zjutraj. » • • Prodam dve breji telici sivki breji 7 in 6 mesecev, tel. 841-775. * * * Prodam telico, staro eno leto, sivo rjavo A kontrola, tel. 844-188. * * * Ugodno prodam računalniško mizo in glasbeni center Gorenje (primeren tudi za javni lokal). Te.: 831-635 * * * Prodam dve breji telici sivki breji 7 in 6 mesecev, tel.: 841-775. W DU SETI d. o. o. TRGOVINA ■ SERVIS Parfflje 8/a, 63314 Braslovče telefon: 063/720-598 VABI NA DEMONSTRACIJO GORSKIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV ZA HRIBOVITE PREDELE v ponedeljek. 24.10.1995 ob 13. uri v PODOLŠEVI. na domačiji ROGAR (pri cerkvi Sveteta Duhal! Vljudno vabljeni! Obveščamo cenjene kupce. da imamo novo kolekcijo pletenin blagovne znamke MIRA za sezono 1995/96. Vljudno vabljeni! HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. FAX: 063-720-138 8-12 IN 14-18 _______TEL. 063-720-406____ SOBOTA 8-12 Parižlje 1, Braslovče TEL. 063/720-181, 720-065, fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441 Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in opremo kopalnice Po zelo ugodnih cenah nudimo peči na olje: SIM€, KIV, €UROFIR€ in radiatorje: KORADO, VOGčl-NOOT, HKLIMRT Za reguliranje toplote v vašem domu priporočamo FIRŠTOV6 izdelke in obtočne črpalke GRUNDFOS. Za kuhinje, kopalnice in umivalnice imamo lepe komplete armatur ARMAl in kopalniško opremo KOIPA-SAN. poiTnvn n n pom, monmžn m UGODni Pinčiim pogoji! Priporočamo ugoden nakup vozil RENAULT v Levcu: Zelo ugodno posojilo brez pologa obrestna mera R + 5% do R + 9,5% odplačilna doba od 2 do 5 let Pestra izbira vozil v zalogi: RENAULT 5, TWINGO, CLIO, LAGUNA, EXPRESS, TRAFIC Staro za novo Kartica ugodnosti USUL, , d. o. o. Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Celje - skladišče D-Per turi 7/1995 Srad Vrb. 5003202527 ■21 tel.: 831-316 DELOVNI ČAS: 9h - 15h SOBOTA ZAPRTO * DJERBA 7 dni polpenzion že od 540 DEM dalje * Silvestrovanje: - na Blatnem jezeru 4 dni 219 DEM - Morje, zdravilišča - Bali - Sešeli - Peking * Smučanje 95/96 * LAHKO PA VAM PRIPRAVIMO PROGRAM PO VAŠI ŽELJI! * SEJMI * LETALSKE KARTE Možnost plačila na več obrokov! S Savinjskimi novicami na letovanje! Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori 2. kola smo izžrebali kupon, ki ga je poslala ANICA EREMITA, Ločja vas 15, Nazarje. Čestitamo! Odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4,63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je petek, 27. oktobra 1995. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOST110.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Obilo sreče! OSREDNJP KNJ. CELJE