GEOGRAFSKI OBZORNIK objavljeni v zbirki Dela (številka 8) na Oddel- ku za geografijo Filozofske kakultete v Ljub- ljani. Referati in zavzete razprave so opo- zorili med drugim na naslednje: zelo zavzeto je bilo znanstvenoraziskovalno delo v šestde- setih in sedemdesetih letih, odprli so se novi problemi v regionalnem razvoju, ki jim je treba posvetiti več raziskovalne pozornosti, potrebno je razvijati metodologijo znanstveno- raziskovalnega dela, v raziskovalno delo so se vključili mlajši kolegi. Zaradi enournega podaljšanja razpra- ve ni bilo časa za kratek terenski ogled Mari- bora, kar pa je nadomestilo neposredno po- glabljanje osebnih stikov po seminarju. SEMINARJA V BAYREUTHU IN FRANKFURTU Andreja Slavec V času od 11 .11 . -16 .11 .1991 so se člani oddelka za geografijo Filozofske fakul- tete v Ljubljani, Oddelka za geografijo Pedago- ške fakultete v Mariboru in Geografskega inštituta Univerze v Ljubljani udeležili dveh medoddelčnih seminarjev v Bayreuthu (12. 11. 1991) in Frankfurtu (14. 11. 1991). Oba seminarja sta bila plod dolgoletnega sode- lovanja Oddelka za geografijo Filozofske Fakul- tete z Abteilung für Wirtschaftsgeographie und Regionalplanung der Universität Bayreuth (prof. dr. Jörg Maier) in Institut für Kulturgeo- graphie, J. W. Goethe - Universität Frankfurt am Main (prof. dr. Klaus Wolf). Seminar v Bayreuthu je potekal pod skupnim naslovom Slovenija na poti v tržno gopodarstvo. Osem udeležencev je v referatih predstavilo sodobne politične, socialno- in gospodarsko-geografske probleme Slovenije na njeni poti v združeno Evropo. Poslušalci so pokazali veliko zanima- nje za predstavljeno problematiko. Zaradi aktualnosti političnega položaja Slovenije je seminar vzbudil pozornost tudi v novinarskih krogih. Na seminarju v Frankfurtu je bilo predstavljenih sedem referatov, od tega so bili štirje slovenski. Le-ti so govorili o sodobnih politično-geografskih razmerah v Sloveniji, sodobnih trendih izletništva, suburbanizaciji in novejših procesih regionalnega razvoja. Oba seminarja sta pomemben prispe- vek slovenske geografije k uveljavljanju in bolj- šemu poznavanju mlade slovenske države. Vse predstavljene referate bodo tudi objavili v posebni številki Arbeitsmaterialien zur Rau- mordnung und Raumplanung, ki bo v celoti posvečena Sloveniji in bo izšla v Bayreuthu. DRUGI RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADINO Z MOTNJAMI VIDA TRENTA 1991 Jure Svoljšak Po Tinju na slovenjebistriškem Pohor- ju leta 1990 je po nepredvidljivih turobnih dogodkih vojne vihre z enomesečno zamudo od 25. julija do 4. avgusta 1991 stekel v Trenti (Zgornjem Posočju) drugi raziskovalni tabor za mladino z motnjami vida. Mladi, ki so se zbrali iz različnih krajev Slovenije, so vključeni v Srednjo šolo za administratorje in telefoniste v Škofji Loki (11 udeležencev), Gimnazijo Velenje (1 udeleženec), Visoko šolo za socialne delavce v Ljubljani (1 udeleženka). Sodelovali so tudi mentorji in spremljevalci. Vodja tabora je bil Jure Svoljšak. Tabor so moralno, materialno in s storitvami podprli Ministrstvo za šolstvo in šport - odbor za mladinske tabore, ZOTKS - Gibanje znanost mladini, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Delo je potekalo v več skupinah. • Geografska (mentor Mimi Urbane, Irena Mergan). Izhodišče dela je bila mikro in ma- kro orientacija v prostoru. Taktilne karte, narejene na pozitivne folije, karte narejene s pomočjo vrvice (volna), reliefna karta Slovenije in maketa alpskega sveta v muzeju v Kobari- du so mladim ob hkratni vsebinski pripravi približale razgibano prostorsko razsežnost Zgornjega Posočja. Tako so se temeljito pripra- vili na terensko raziskovalno delo. Fizičnogeo- grafske in družbenogeografske elemente so udeleženci proučevali na svojih poteh vse od Kobarida, Srpenice, Boke, prek Kanina, Pluž- ne, Čezsoče, planine Mangart, Predila, Loga pod Mangrtom, Bavščice, doline Lepene, Krn- skega jezera, Lemovja, Trente, izvira Soče in Vršiča. Spoznali so, da življenje ni odvisno le od naravnih pogojev, ampak tudi od dela lju- di, ki so pridobili prostor za bivanje, za kme- tijstvo in druge dejavnosti, od odnosa družbe v preteklosti in sedanjosti do tega koščka slovenske zemlje in od človekovega znanja o naravi. Ugotovili so, da so med naravo in družbo določene povezave, odvisne od stopnje tehničnega in gospodarskega napredka, kate- rega odraz je izkoriščanje narave in spremi- njanje pokrajine. V improvizirani vremenski hišici so Braillovi merilni instrumenti, kuplje- ni v Marburgu v Nemčiji, merili temperaturo, vlago in zračni tlak. Trikrat dnevno so dežur- ni vrednosti tudi zapisali. Narejeni so bili tudi diagrami. Prof. dr. Jurij Kunaver se je vključil v delo skupine s fizičnogeografskim opisom Bovške kotline, jam visokogorskega krasa, kraških izvirov, slapa Boka. Spregovo- ril je o poledenitvi in o ledenikih, o razlikah med površinsko in jamsko erozijo. S seboj je prinesel kos sploščenega fosilnega lesa iz pleis- tocena, okrogle in ovalne jamske prodnike iz 35