Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Valdirivo 36,
telef,
sella
°n 60824. Pošt. pred. (ca-» J Postale) Trst 431. Poštni Kovni račun Trst, 11/6464 mina plačana v gotovini
D N I
K
NOVI LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir
5.000 - letna 10.0G0 — Za inozemstvo :	letna	naročnina	lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT.
1880
TRST, ČETRTEK 26. JUNIJA 1980
LET. XXX.
Starejše
generacije
Pogojujejo
Če drži, da je gledališče slika življenja, P°i'tne dejavnosti pa toplomer trenutnega aiVla, potem nikakor ni razlogov za pretihi optimizem. Toda morda je zob časa ^acel tudi ta ustaljena pravila. Dovolj je ’ da si prikličemo v spomin predstave j^avkar končane sezone našega Stalnega ° edališča, in že je na dlani, kako daleč je fainatična realnost dramatičnih socialnih Pfoble,nov, terorizma in gospodarskih kriz
izbranih tekstov in celo njihove postaje na odru.
Športni obračun o bpremoru med dve-a vrhunskima prireditvama — od kontnega evropskega nogometnega prven-,.Va do bližnjega pričetka moskovskih o-^pijskih iger — pa je še bolj porazen, .J nam v primerjavi s sodobnim gledanem daje resnično, vse prej kot rožnato v*Ko. po polemikah in škandalih, ki jih ^ Nogometu noče biti konca, smo upali, da 0 igra na evropskem prvenstvu znova Poprijateljila navijače in protagoniste. To-a z eno samo izjemo — finalne tekme ed Zvezno republiko Nemčijo in Belgijo . Je bilo evropsko prvenstvo pravi dolg j 8 ne samo za maloštevilne gledalce na ^jh italijanskih štadionih, pač pa tudi za Jnjone, ki so tekmam sledili preko televi-Iških zaslonov. Razočarali so skoraj vsi, Prezentance in pasamezniki, mlajši in afejši igralci, novinci in zvezdniki. Toda ^.°l’da protagonisti sami niso v celoti kri-r ’ da je izostal nogometni špektakel. Za-novega sistema tekmovanja se je mno-|. več taktiziralo, kot pa igralo, saj so bi-^ v računici trenerjev večkrat prej remiji
Pa zmage. In kdo si je zamislil tak pre-^^"nani način tekmovanja? Prav gotovo 3q	sami,	torej ne generacija 20 in
"letnikov, pač pa mnogo starejši ljudje, Iti yet*r*i° nat* Evropsko nogometno zvezo. (1. koliko bi bilo še pomislekov, med kate-i 1 bi si dovolili predlagati za poživitev v e povsem neškodljivo in nebistveno no-T ki’ resnici na ljubo, sploh ni novost. dj^Ji v Evropi naj bi sledili brazilskemu 'Cajn; poleg žoge, ki je na igrišču, je ob p n še desetina drugih žog, ki jih sodnik tawVeri pred srečanjem. Ko torej nogome-U 1 odbijejo žogo daleč na tribune in je
nas treba čakati dolge minute, preden
SR.
dalje na 2 strani ■
Vrhunsko zasedanje najbolj razvitih držav na Zahodu
V Benetkah se je v ponedeljek zaključilo šesto vrhunsko zasedanje najvišjih predstavnikov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav zahodnega sveta. Na tem zasedanju so voditelji najpomembnejših zahodnih držav ugotovili, da vlada med njimi enotnost v političnih pogledih, čeprav obstajajo določene razlike glede politične taktike, ki pa v bistvu ne škoduje enotnemu političnemu nastopu navzven. To se je pokazalo zlasti glede primera Afganistana in naj novejšega sovjetskega sporočila o delnem umiku vojaških sil iz te azijske države.
Predstavniki sedmih industrijsko najbolj razvitih držav zahodnega sveta so odobrili daljši dokument, ki obravnava aktualna gospodarska vprašanja, pri čemer prihaja do izraza zlasti dejstvo, kako se zahodne države dobro zavedajo, da je treba sprejeti takojšnje ukrepe, ki naj odpravijo nevarnosti, katere so značilne za mednarodni gospodarski sistem. Iz dokumentov izhaja, da nameravajo zahodne države pospešiti prizadevanja za odpravo neravnovesij med Severom in Jugom, pri čemer prihaja v poštev tudi odločen poziv na države proizvajalke petroleja, naj ne zavedajo lastnih odgovornosti.
Italijanski ministrski predsednik Cos-siga, ki je predsedoval vrhunskemu zasedanju v Benetkah, je na tiskovni konferenci dejal, da so na tem zasedanju zahodne države potrdile veljavnost načel enotnosti, solidarnosti in sodelovanja. Na vr-
hunski konferenci so izoblikovali glavne smernice globalne strategije, udeleženci so hkrati naglasili, da enotnost in solidarnost Zahoda ne zadostujeta za odpravo gospodarskih težav na svetu, ki postaja vse bolj medsebojno odvisen. Cossiga je v tej zvezi opozoril na odgovornost tudi držav v razvoju in zlasti proizvajalk nafte. Beneško vrhunsko zasedanje je izoblikovalo obsežen program za varčevanje z nafto, na dan pa je prišla zlasti odločna volja, da se pričnejo uporabljati takoimenovani alternativni energetski viri, ki naj vsaj delno nadomeščajo nafto. V tej zvezi je zlasti jasna izbira jedrske energije. Dokument sedmerice se torej zavzema na močno povečanje proizvodnje jedrske energije, pri čemer pa je treba nujno sprejeti ukrepe, ki naj zaščitijo zdravje in varnost prebivalstva.
V Benetkah so obširno razpravljali tudi o inflaciji, o odnosih z državami v razvoju in o valutnih ter trgovinskih problemih, kar je vse povezano z reševanjem energetske krize. Dokument na koncu ugotavlja, da niso možne nagle ali enostavne rešitve, zaradi česar bo potrebna velika zavzetost vseh držav za zagotovitev boljše prihodnosti človeštva, pri čemer bo moral vsakdo prevzeti svoje odgovornosti.
Prihodnje vrhunsko zasedanje predstavnikov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu bo prihodnjo pomlad v Kanadi.
»Neodvisnost in enotnost Jugoslavije dejavnik miru v Evropi in svetu«
Združene države Amerike ponovno zagotavljajo trajno spoštovanje in podporo neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in enotnosti Jugoslavije, ki jo smatrajo za pomemben dejavnik ravnovesja in miru v Evropi in na svetu.« Tako se med drugim glasi skupno poročilo, ki je bilo objavljeno ob sklepu uradnega obiska ameriškega predsednika Carterja v Beogradu.
Predsednik Carter je prispel v jugoslovansko prestolnico iz Benetk in je bil tako prvi tuji državni poglavar, ki je obiskal Jugoslavijo po smrti predsednika Tita. Takoj po prihodu v Beograd se je na Dedinjah poklonil
spominu pokojnega jugoslovanskega predsednika in nato imel vrsto razgovorov z jugoslovanskimi voditelji. K temu važnemu obisku se bomo vrnili v prihodnji številki.
BAKARIC OPERIRAN Iz Beograda so sporočili, da je bil u-spešno operiran član predsestva Jugoslavije in predsestva Zveze komunistov Jugoslavije Vladimir Bakarič. Bakarič, ki ima 68 let, je pred dnevi dospel v Klinični center v Ljubljani. Zdi se, da so ga operirali na prostati.
Starejše generacije pogojujejo
RADIO TRST A
H NEDELJA, 29. junija, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: Josip Ribičič: »Miškolin«. Izvajajo učenci osnovne šole »Josip Ribičič« pri Sv. Jakobu v Trstu; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah;
13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 19.00 Poročila.
■ PONEDELJEK, 30. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Socialna problematika; 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugod; 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje; 14.00 Kratka poročila; 14.10 O-troko okence: »Zdaj pa zapojmo«; 14.30 Roman v nadaljevanjih: — »Moj brat svetnik«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 1. julija, ob: 7.00 Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vsega lepega;
13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Na produ Glinščice; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.35 Sestanek z Jožetom Privškom;
18.00 Veristično gledališče: Giovanni Verga; »V vratarnici«; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 2. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Čoln — šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 U-trinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 1140 Folklorni odmevi; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročiia; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moj brat svetnik«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtična; 16.30 Orkestri in zbori; 17.00 Kratka poročila in kulturno kronika; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 3. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 810 Jutranji almanah 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiskt; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične podobe; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Koder teče, ondod moči; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 4. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Osebna vozila danes; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem va'u;
13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba raznih narodov; 14.00 Kratka poročila; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Goriške podobe; 17X0 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 5. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Potovanje v Ameriko; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.05 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 12.30 Melodije od vsepovsod;
13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za maldino;
16.00 Iz filmskega sveta; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 19.00 Poročila.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
■ nadaljevanje s 1. strani
sc spet vrne na igrišče, jo v Brazilji takoj zamenjajo z najbližjo, ki je na razpolago ob robu igrišča. Igra se tako nadaljuje brez zastojev.
Bistveni vpliv starejših generacij, celo takih, ki so že visoko v letih, na športne dogodke, pa se še bolj kaže v olimpijskem gibanju. Mednarodni olimpijski odbor, vrhovni organ svetovnega športa, vodijo namreč ljudje, ki so bližji zimi kot pa poletju človeškega življenja. Od take skupine si nikakor ne moremo pričakovati revolucionarnih nastopov, pobud, ki naj bi rešile olimpijsko gibanje. V 30 letih povojne zgodovine se tem priletnim možem, ki v veliki večini primerov nimajo pojma, kaj pomeni aktivni šport, ali pa so vsaj že pozabili na trud, ki ga mora športnik vložiti pri treningih za vrhunske dosežke, ni posrečilo rešiti nobenega od ključnih vprašanj, niti
Dr. Anton Vratuša zapušča predsedstvo Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije. To izhaja iz poročila o seji, ki jo je imelo predsedstvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Njegovi člani, ki so se zbrali v Ljubljani, so sejo posvetili vprašanjem ustalitve gospodarstva. Poudarili so, da je uspeh teh prizadevanj odvisen od mobilizacije vseh delovnih ljudi in uspešnega delovanja javnih ustanov. Pri tem je treba pregledati kadrovsko zasedbo. Vodstvo Zveze komunistov je menilo, da je treba v vladi izvesti spremembo tako s predsednikom kot v nekaterih drugih primerih. V soglasju z dr. Vratušo je bilo sklenjeno, da bo odslej delal za hitrejše vključevanje znanosti in znanstveno raziskovalnega dela ter za večjo usposobitev
Agencija TASS je pred dnevi posredovala mednarodni javnosti dolgo resolucijo o mednorodnem položaju in o sovjetski zunanji politiki, ki jo je odobril centralni komite sovjetske kamunistične partije. Ta se je v prisotnosti najvišjih državnih in par-tiskih voditeljev sestal z namenom, da preuči ravno ta vprašanja. V dokumentu je rečeno, da je v zadnjem desetletju hladna vojna precej popustila in da so se začeli kazati pogoji za mirno reševanje najpomembnejših svetovnih vprašanj. Ravno v zadnjem času — je rečeno v sovjetski listini — pa so imperialistične sile začele nastopati proti stvarnosti sodobnega sveta, ki je ne morejo sprejemati. Gre za okrepitev socializma, uspehe osvobodilnih gibanj in razvoj svobodoljubnih demokratičnih sil. Pakt NATO, predvsem pa Združene države, so zato skušale izkoristiti svojo vojaško moč in so začele izvajati naglo oboroževanje. Začeli so groziti z gospodarskimi sankcijami in s prekinitvijo doseženih oblik sodelovanja.
Sovjetska razlaga mednarodnega položaja potem kaže na tisto, ki je za Sovjetsko
ne nove formulacije športnika-amaterj*1' Kako naj bi torej tako zastavljena in orga-nizirana skupina lahko pripomogla k utrjevanju bratstva med mladimi, kar bi n10’ ralo biti vrhovno vodilo in cilj olimpijske' ga gibanja? Kriza v ljudeh, kriza v medna-rodnih odnosih, kriza človeštva in nujno torej kriza športa. To bo potrdila tudi klavrna moskovska olimpijada, ki bo verjetno še bolj poglobila nerazumevanja, vsekak°r pa zaradi odsotnosti mnogih ne bo uresni-čila svojega prvotnega namena: bratskega srečanja med mladimi vsega sveta. So tega res krivi mladi športniki, ki so se vestno leta in leta pripravljali na nastope, še ve-dno ne po svoji krivdi zastrupljeni od na-cionalizmov, ali pa gre večji del krivde na rovaš tistih, ki se samo z besedami izrekajo za mir in prijateljstvo, dejansko pa z vojsko vrirajo v sosednje države, da bi z orožjem vsilile svoj sistem življenja?
Slovenije ter sodelovanje z neuvrščenimi. Pned' sedstvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je predlagalo kot možnega kandidata za novega predsednika Izvršnega sveta dosedanjega republiškega tajnika za notranje zadeve Janeza Zemljariča.
—o—•
PORABJE
Delegacija vodstva Socialistične zveze de-lovnega ljudstva Slovenije je pod vodstvom predsednika Ribičiča obiskala Železno županijo, torej področje, kjer živijo porabski Slovenci v mejah madžarske države. Srečala St-je z vodstvom Domovinske ljudske lronte tcr stopila v stik s Slovenci v Štefanovcih in v Monoštru.
zvezo naj hujša nevarnost v sedanjem trenutku, to je na povezavo med ameriški111 imperializmom in kitajskim hegemonizmom. V nadaljnem besedilu pa opravičuj^ vojaški nastop v Afganistanu, kjer da 111 bil druge rešitve, če se je hotela zavarovati država pred imperialisti.
Obsodba na Dunaju
Na Dunaju so obsodili na štiri leta zap°r^ dva slovenska državljana, ki so ju spozna ^ za kriva atentata v zgovinskem muzeju v V likovcu na Koroškem preteklega 18. sepmj1] bra. Gre za 33-letnega Ljubljančana Luka V* _ marja in 29-letno Mariborčanko Marino blaJ-Obsodili so ju, ker da sta prinesla v muz^J’ posvečen nemškim bojem ob koncu prve s_vC tovne vojne in v času koroškega plebiscit®’ dva kilograma donarita, ki sta se razle^ in povzročila poškodbe tako obsojencema k pazniku muzeja. Vidmar je pri eksploziji 1 gubil nogo. Obramba je vztrajala na tolu1 čenju, da sta obtoženca dobila paket od 11 znanca in da nista vedela, kaj je v njem-
Dr. Vratuša zapušča predsedstvo
Sovjetska zunanja politika
Neizbežnost	ali
Med nedavno beneško konferenco sed-'n'h najmočnejših industrijskih držav smo ahko brali v časnikih komentarje, ki so tudi pobliže ukvarjali s posameznimi državniki, naj višjimi predstavniki svojih držav. In pri tem številni časnikarji niso na°gli prikriti svojega začudenja, kako povprečni so ti ljudje po svojem razumskem °rniatu; nekateri naravnost malenkostni, Polni napuha in samoljublja. V političnem Pogledu imajo komaj kaj več kot povprečne predstave o svetu in še to seveda predvsem po zaslugi posebnih informacij, s ka-erimi razpolagajo. Brez tega bi se najbrž de mogli meriti v znanju glede narodov, 2godovine in zemljepisja s kakim dijakom Pred maturo; morda niti s kakim nižje-s°lcem.
Zadnje dni smo lahko tudi brali v dnev-djkih o nezadovoljstvu, ki se vedno bolj Slri v ameriški javnosti zaradi premajhne Možnosti izbire med kandidati pri predsedniških volitvah. Ni mogoče reči, da ame-r'ške volitve niso demokratične. Vendar Pa je volivni postopek nedvomno zastarel. 'Mjbrž tudi strankarska struktura, kakor Sgdaj vlada v Združenih državah. Sedanji v°livni mehanizem nujno dvigne na vrh Povprečne ljudi, katerih glavna odlika so gospodarsko močan položaj v družbi in u-Sledni ter finančno močni prijatelji, da lah-krepko denarno podprejo njihovo kan-. Maturo. Iz tega ali iz onega vzroka, ki ga !2 Evrope ne moremo dovolj točno uvideti 'P presoditi, ostanejo v ameriški politiki 'f senci resnični izobraženci in idejno modi ljudje, naprej pa se prerinejo taki, ki morajo šele med volivnim bojem ali ce-0 Po izvolitvi v naglici skrpati skupaj ne
politično ideologijo in program, od ka-
ko
Mfega pa je potem odvisna vsa svetovna
Politika
* Posledica je seveda ta, da politika Zdru-2enih držav dejansko sploh nima nobene-?a jasnega in stalnega programa, ampak je povsem odvisna od mišljenja predsedni-a in nekaj njegovih svetovalcev, ki pa fpot nihajo sem in tja in pogosto ne vedo, aJ storiti, pa čeprav se včasih trudijo, da * bili čimbolj kos svoji nalogi, kot se to ,aj lahko reče o Jimmyju Carterju. Toda 'kakor si ne more priti na jasno, kaj naj v°ri. Tako se dogaja, da slišimo od njega teku 24 ur čisto protislovne izjave, kot mo jih prav te dni slišali glede politike a Sovjetske zveze v zvezi z Afganistanim. edtem ko je na vrhunski konferenci industrijskih držav v Benetkah naglašal trdost in nepopustljivost ameriške politike A°f Sovjetske zveze, če se ne umakne iz ^'ganistana, je že malo pozneje govoril Beogradu o politiki »pomirjenja« in o-m° pokazal, da je pripravljen sklepati Sovjeti kompromise tudi o tem. Mnogi a®nikarji si niso mogli kaj, da ne bi z iro-1° pisali o tej njegovi nestanovitnosti, k Eu se je treba vprašati, ali je sklepanje k°Pipromisov glede tako važnih vprašanj, v°t sta mednarodna varnost in nedotaklji-°st meja suverenih držav, res že neizbež-:0 'u da je torej treba odkrito priznati, da e Sovjetska zveza močnejša kakor ves
ostali svet, ki ne more več učinkovito preprečevati ali vsaj zavirati njene napadalnosti? Ali pa je to Carterjevo in splošno zahodno obotavljanje in cincanje pred sovjetsko agresivnostjo samo posledica nesposobnosti in nizke intelektualne, pa tudi moralne ravni vodilnih zahodnih državnikov? Odgovor na to vprašanje seveda ni lahek, saj ne razpolagamo z merili za točno presojo. Vendar se nagibamo k mnenju, da je treba vzrok neučinkovitosti zahodne politike nasproti samovoljni in agresivni politiki Sovjetske zveze iskati bolj v intelektualni in moralni nesposobnosti vodilnih zahodnih politikov kakor pa v premoči Sovjetske zveze. Niti po svoji človeški kapaciteti niti po svoji tehnični in znanstveni ravni se Sovjetska zveza ne more enakopravno meriti z združeno močjo Zahoda, kot se izraža v Atlantski zvezi (če torej Francije niti ne upoštevamo), Atlantska zveza je po človeški kapaciteti vsaj petkrat močnejša kot Sovjetska zveza, daleč pa jo presega tudi po industrijski in oboroževalni kapaciteti. Ni važno samo trenutno število atomskih raket, ki jih nobena stran gotovo ne bo nikoli uporabila, ampak predvsem industrijska zmogljivost, v kateri se Sovjetska zveza niti od daleč
ne more meriti z Evropo in Združenimi državami. In vendar se zahodni državniki tresejo pred Sovjeti. Zakaj? Nedvomno zato, ker jim manjka znanja o sovjetskem svetu, ki ga obravnavajo kot en sam blok, ne upoštevajoč njegove ideološke in politične krhkosti in to prav zaradi njegove narodnostne in rasne raznolikosti, v kateri nedvomno obstajajo tudi ostra, čeprav podtalna nasprotstva, npr. med Rusi in podložnimi narodi, med komunisti in islanskimi svetom, med razvitejšo evropsko Rusijo in zaostalimi deželami kavkaškega in srednjeazijskega območja, med kolonizatorično Rusijo in narodi, ki morajo pasivno prenašati kolonizacijski razmah ruske etnije, tako na zahodu kot na vzhodu in evropskem ter azijskem jugu Sovjetske zveze.
Carterju in njegovim svetovavcev, pa tudi raznim evropskim politikom se niti ne sanja o tej realnosti, kot sploh ne o sovjetski realnosti, razen morda o atomski oborožitvi. Mogoče tudi niso pripravljeni, da bi se uprli izzivu in sprejeli merjenje sil, ker so moralno premalo trdni in intelektualno premalo sposobni. Predvsem pa zato, ker sploh ne vedo, kaj hočejo. Nimajo idej in ne programa. In v tem je šibkost Zahoda, ne pa v njegovem gospodarstvu, industriji, znanosti ali celo kulturi. S preprostimi besedami bi lahko rekli, da je v zahodni politiki vse preveč ignorantstva in nesposobnosti.
PREJELI SMO:
Prodor krajevnih list
Zadnje upravne volitve v Italiji niso pokazale samo izredno visokega števila neveljavih glasov, doslej menda naj večjega v Italiji pa zadnji vojni, pač pa tudi ponovno krepitev krajevnih list in strank. Vse to je očiten izraz vedno močnejšega protesta proti neučinkovitemu, korum-piranemu aparatu vsedržavnih strank ter njihovim rimskim centralam.
Krajevni funkcionarji teh strank morajo biti poslušno orodje strankarskih central v Rimu, če si hočejo obdržati svojo poklicno in politično kariero. Zato pa za vsako odločitev telefonirajo v Rim za odobritev, ker v nasprotnem primeru tvegajo izgubo svojega položaja. Da potem Rim odloča o krajevnih zadevah, s katerimi niti ni prav seznanjen, je jasno. In v dolgih letih se je nabralo že toliko progrešnih rimskih ukrepov, da protest proti takšnemu strankarskemu psiho-terorju zajema vedno širše kroge.
Danes izidov na volitvah pravzaprav ne odloča več tako ali drugačno prepričanje ljudi, pač pa bolj ali manj uspešna propaganda oz. tehnika psihološkega prepričevanja množic preko listov, radia, televizije in drugih sredstev obveščanja. V ta namen so si vsedržavne stranke dale iz državnega poračuna izplačevati vsako leto milijarde, okrog 150 milijard na leto, ki potem izginejo v žepih njihovih aktivistov, propagandistov in vse mogočih strankarskih prisklednikov, namesto da bi šle za podporo najrevnejšim slojem in za razvoj najbolj zaostalih predelov.
Vsakdanjemu človeku vsa propaganda, ki jo omogočajo te milijarde, niti ne dojusti misliti z lastno glavo, zato je zadnji uspeh krajevnih list na upravnih volitvah toliko presenetljivejši, iz-
raz očitnega protesta, ki se širi med ljudmi. V okvir tega protesta sodi po vsej verjetnosti tudi zadnji uspeh Liste za Trst na pokrajinskih volitvah (11 svetovalcev), kljub njenim nestrpnim protislovenskim in na splošno demagoškim geslom.
Napredovale pa so krajevne liste tudi drugod po Italiji, kar so veliki vsedržavni listi navadno zamolčali. Napredek je bil prav zavidljiv.
Na Sardiniji je Sardinska stranka akcije (Partito Sardo d’Azione) na pokrajinskih kar podvojila število glasov: od 22.227 (2 mesti) leta 1975, na 44.795 (5 mest) letos.
Na južnem Tirolskem se je na občinskih v Bocnu znova uveljavila Južnotirolska ljudska stranka (Siidtiroler Volkspartei), od 12.922 glasov (10 mest) leta 1975 se je povzpela na 14.443 letošnjih (11 mest).
Na občinskih v Tridentu (Trento) pa je Tirolsko tridentinska ljudska stranka (Partito Popo-lare Trentino Tirolese, PPTT) osvojila 4.837 glasov.
V Dolini Aosta se je na občinskih volitvah v mestu Aosta uveljavilo Valdostansko združenje (Union Valdotaine). Od 2.892 glasov (4 mesta) je porasla na 3.587 glasov (6 mest).
Tudi v bližnji Furlaniji se je močno okrepilo domače Furlansko gibanje (Movimento Friuli) in to kljub temu, da so mu velike stranke izvabile doslej že več sposobnih predstavnikov, ki so se pojavili kot kandidati na listih drugih strank. Od 10.660 doseženih glasov v pokrajini Videm leta 1975 je sedaj naraslo na 18.170 glasov. Ostalo pa je za enkrat pri enem svetovalcu.
(Dalje na 5. strani)
k
Dan lugnslavije na tržaškem velesejmu
Na tržaškem velesejmu je bil v sredo, 18. t.m. dan Jugoslavije, ki spada med najbolj zveste udeleženke na blagovnih razstavah v Trstu, vse od prvega velesejma v pomorski postaji leta 1948.
Za to priložnost je prispelo na velesejem številno jugoslovansko odposlanstvo, v katerem so bili predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske ter političnih oblasti.
Jugoslovansko odposlanstvo je imelo najprej sestanek s krajevnimi operaterji na sedežu tržaške Trgovinske zbornice. Obravnavali so razna tehnična vprašanja, tako na primer carinski tečaj po devalvaciji dinarja, spremembe zakona o naložbah tujih kapitalov v Jugoslaviji ter predpise o potujočem blagu od 1. januarja letos dalje, ki so povzročili določene težave krajevnim prevoznikom.
Sledil je sprejem jugoslovanskega odposlanstva pri predsedniku deželnega odbora Comelliju. Obravnavali so gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, zlasti med obmejnimi deželami. Pri tem so vzeli v poštev zlasti gospodarski del o-simskih dogovorov, vštevši prosto industrijsko cono, nedavno pogodbo med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo ter delovanje Skupnosti za vzhodne Alpe ALPE-ADRIA, ki zdržuje sosednje dežele Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije.
Po omenjenih pogovorih je jugoslovansko odposlanstvo prispelo na tržaški velesejem, kjer je bila tiskovna konferenca. Osrednje točke aiskovne konference so bile kot pri prejšnjih pogovorih: trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo tako v vsedržavnem kot v obmejnem okviru, osimski dogovori ter sodelovanje med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo.
Uvodno poročilo na tiskovni konferenci je podalo jugoslovansko odposlanstvo in sledila je debata o medsebojnih gospodarskih odnosih. Ugotovljeno je bilo, da Italija zavzema važen položaj v jugoslovanski zunanji trgovini. Izmenjave med Itali-
V ponedeljek, 16. junija, se je sestal odbor sekcije Slovenske skupnosti dolinske občine in pozitivno ocenil volilne izide zadnjih pokrajinskih in občinskih volitev. SSk je namreč kljub močnemu pritisku drugih velikih strank obdržala v občini glasove tako v absolutnih številkah kot v odstotkih v primerjavi z upravnimi volitvami leta 1975, nekoliko pa je povečala glasove v primerjavi z deželnimi volitvami 1978.
Iz teh podatkov izhaja, da kljub nelahkim pogojem, v katerih mora delovati slovenska manjšinska stranka, so volivci potrdili zaupanje njenemu programu, za kar se jim sekcija iskreno zahvaljuje. Enako se zahvaljuje vsem podpisnikom, kandidatom, aktivistom
I j o in Jugoslavijo so leta 1968 znašale 306 milijard 966 milijonov lir in leta 1978 ti-| sočtristopetindvajset milijard. Lani je italijansko jugoslovanska trgovina dosegla 1.773 milijonov dolarjev ter je Jugoslavija imela primanjkljaj 405 milijonov dolarjev. Jugoslavija je z izvozom v Italijo krila samo 63% svojega uvoza iz Italije. Italija je bila na drugem mestu v jugoslovanskem izvozu ter na tretjem mestu v jugoslovanskem uvozu.
Jugoslavija izvaža predvsem rezan les, meso in živo govedo, baker in njegove zlitine, lito železo, železne zlitine ter plinska olja, medtem do uvaža iz Italije avtomobilske dele, neelektrične aparate in stroje, kmetijske stroje in pribor, valjano železo in jeklo, plastične mase ter razne druge proizvode kemične industrije.
Počasneje od trgovine se razvijajo teh-nično-industrijske kooperacije ter naložbe italijanskih kapitalov v Jugoslaviji. Kljub temu pa so tudi lani podpisali nadaljnjih 17 pogodb za sodelovanje med podjetji obeh držav. Naj večje perspektive za sodelovanje so v naslednjih štirih sektorjih: energetika, neželezne kovine, kmetijsko-prehranski sektor ter sektor, ki obsega les in celulozo, kemično in petrokemično industrijo, farmacevtsko industrijo ter elektroniko.
Na obmejnem področju imajo jugoslovanska podjetja veliko priložnost za razvoj industrijske in tehnološke kooperacije z malo in srednjo industrijo Furlanije-Julij-ske krajine. Glede tega bo konec tega meseca poseben sestanek v Kopru. Takšna kooperacija v vsedržavnem in obmejnem okviru je najboljša pot za odpravo zunanjetrgovinskega primanjkljaja Jugoslavije. Obmejna trgovina je lani dosegla po tržaškem avtonomnem račun nad 58 milijard lir ter po goriškem računu 17 milijard.
Ze omenjena pogodba z Evropsko gospodarsko skupnostjo odpira Jugoslaviji veliko možnosti tako zaradi trgovinskih olajšav kot zaradi kooperacije na industrijskem, tehnološkem in finančnem področju. Prav iz zadnjih dni je tudi novica, da
Odbor sekcije poudarja, da so glasovi, oddani Slovenski skupnosti, še toliko bolj pomembni in dragoceni, ker so vsi res glasovi slovenskih volivcev in ne izposojeni od drugih. To dokazuje med drugim enako število glasov, ki jih je SSk prejela tako na občinski kot na pokrajinskih volitvah, medtem ko so druge stranke na občinskih volitvah prejele nekaj več glasov, kar si je razlagati, da so se nanje usmerili glasovi tistih volivcev, ki so na pokrajinskih volitvah glasovali za Listo za Trst.
Sekcija SSk se volivcem obvezuje, da bo vedno in povsod zagovarjala svoj program, ki odraža upravičene zahteve in koristi predvsem domačega prebivalstva.
so po pooblastilu ministrov Evropske gos; podarske skupnosti za ribolov podaljšal' za leto 1980 zadevno pogodbo med Italij0 in Jugoslavijo iz leta 1973. Italija bo plača-la v letu 1980 za ribolov v jugoslovanskih vodah 800 milijonov lir, od česar bo 600 milijonov prispevala Evropska gospodar-ska skupnost.
Zanimivo je tudi sporočilo predsednika tržaškega velesejma Toreselle, da sta tr-žaški in zagrebški sejem ob sodelovanj11 trgovinskih zbornic obeh mest sklenila dogovor »Trans Adria« za sodelovanje 113 pristaniško-pomorskem področju. V ten1 okviru bodo posebna srečanja še letos.
Na letošnjem tržaškem velesejmu sodeluje 31 jugoslovanskih podjetij, in sicer 15 iz Slovenije ter 16 iz Hrvatske. Med slovenskimi podjetji so: SLOVENIJA - LESi
TOMOS, ADRIACOMMERCE, TIMAV' JADRAN (export - import), TIMAV (hoteli in gostinstvo), MEDEX, ELAN, GOSPODARSKA ZBORNICA in Turistična zveza Slovenije, Obalno - kraška turistična P°' slovna skupnost, Zdravilišči »Rogaška sla' tina« in »Radenci« ter razne založbe.
Organizatorji jugoslovanske razstave so se že pred leti odločili, naj ne bo jugosl°' vanska udeležba zgolj raprezentativne Ha' rave, marveč naj konkretno služi tržišč^ in trgovinskim izmenjavam. Poleg te sploš' (Dalie na 7. strani)
Veleposlanik Kosin v Trstu
Jugoslovanski veleposalnik v Rimu Marko Kosin je v ponedeljek in torek bil na obisk*1 v Trstu. S tem je jugoslovanski diplomat dejansko zaključil svoj obisk v Furlaniji - JuljJ; ski krajini, ki ga je svoj čas moral prekinit* zaradi bolezni predsednika Tita. V spremstvi generalnega konzula Stefana Cigoja se je vj leposlanik Kosin v ponedeljek srečal s pred' sednikom Slovenske kulturno-gospodarske zve' ze Borisom Racetom in njegovimi sodelavc1, si ogledal prostore Narodne in študijske knj1*' nice, obiskal Kulturni dom, kjer mu je pred' sednik upravnega sveta Slovenskega stalneg3 gledališča prof. Tavčar orisal delovanje in te' žave te pomembne kulturne ustanove, si naj0 ogledal prostore Tržaiške kreditne banke lfl končne imel daljši razgovor s predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega zdruZe
nia-	.	hi-
V torek je jugoslovanski veleposlanik skal prostore Slovenskega raziskovalnega 1,1 štituta, kjer mu je ravnatelj dr. Siškovič 0l! sal delovanje te znanstvene ustanove, ki je 1,1 la ustanovljena pred šestimi leti. V u red niš tv Primorskega dnevnika se je nato srečal s sl°“ venskimi časnikarji in predstavniki sredste množičnega obveščanja. Glavni urednik Kore^ je orisal poslanstvo slovenskega dnevnik3 zamejstvu, Bogo Samsa je orisal delovanje gencije Alpe Adria, ravnatelj slovenskih P1^ gramov Radia Trst A dr. Filibert Benedetič 1 časnikar dr. Drago Legiša pa sta nakaz3 probieme slovenske radijske postaje v Trst11'
Veleposlanik Kosin je izrazil zaJovoljstv?j da se ie lahko srečal s slovenskimi časnik3!"! in predstavniki sredstev množičnega obvešc3 nja v zamejstvu in pokazal veliko razumevanj za nakazane probleme in težave.
Zahvala dolinske sekcije Slovenske skupnosti
Seja pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti v Gorici
Prejšnji teden se je sestal pokrajinski svet lovenske skupnosti za Goriško; seje so se udeležili številni člani sveta, izvoljeni predstavniki v raznih občins'kih svetih, v rajonskih °nzultah v goriški občini in deželni svctova-5* ‘er tajnik SSk dr. Drago Štoka. Sejo je vo-‘J Predsednik goriške SSk Miro Gradnik, ‘jjvna točka dnevnega reda je bila proučitev 'Milnih rezultatov in razprava o smernicah Za bodoče delovanje in prisotnost Slovenske ^trpnosti na Goriškem. O uspehu SSk je obširno poročal pokrajinski tajnik Marjan Ter-Pj.n’ Poročali pa so tudi izvoljeni predstavniki ?’ ‘ajniki sekcij v raznih občinah. Pred za-ijučkom je tudi deželni tajnik dr. Štoka o-volil ne rezultate in uveljavitev SSk na rzaškem. Zatem je pokrajinski svet sprejel res°lucijo naslednje vsebine:
''Pokrajinski svet SSk za Goriško, zbran na !edni sejj j 9 6 |980< je proučil nastali pologi po upravnih volitvah s posebnim ozirom na uveljavitev list SSk.
2 zadovoljstvom je ugotovil uspeh naše ^tarike v občinali Gorica, Števerjan, Dober-i°u in Sovodnje, s posebnim ozirom na obču-en Porast glasov v števerjanski občini. Zavedajoč se, da bo naslednje petletno obilje odločilno za slovensko manjšino v Ita-■!!)> zlasti kar zadeva sprejetje globalnega žalnega zakona, pokrajinski svet meni da mo-fa Slovenska skupnost na Goriškem odločno P°seči v politično in upravno življenje ter da "Prejme morebitne odgovornosti v zadevnih iz-rsr>ih organih na ustreznih in za slovensko ^odno skupnost bistvenih programskih polkah. Pokrajinski svet ugotavlja, da se je
°E>KRIT)E spominskega °BELEŽ|A BORISU KALINU
Soik
soboto, 28. junija (ob 18. uri) bodo v j anu odkrili spominsko znamenje enemu l^ed največjih slovenskih kiparjev Borisu ^1'uu. Rodil se je leta 1905 v Solkanu, umrl jj v Ljubljani pred petimi leti; domačini bo-0 Počastili njegov spomin; na njegovo rojst-.? hišo bodo postavili spominsko znamenje, >! 8a je izklesal Kalinov učenec akademski KlPa- "	—	•
Post
'Par Negovan Nemec iz Bilj. Poleg priiož-
;tnega govora bo vs oboto še nastop učen s.v solkanske osnovne šole ter mešanega pev-e8a zbora M. Kogoj iz Solkana.
vloga SSk v izvoljenih organih znatno okrepila, tudi glede na občutno zmanjšanje izvoljenih slovenskih predstavnikov na vsedržavnih strankah.
Zadolžuje pokrajinsko tajništvo, da izdela natančen program, na osnovi katerega se bo SSk polnopravno pogajala z ostalimi strankami ustavnega loka.«
KRITIČNO STANJE V PODGORSKI PREDILNICI
Po dveh letih razgovorov, sestankov in srečanj je stanje v podgorski tovarni ne samo nerešeno, temveč vedno hujše. Dosedanjim 250 delavcem v dopolnilni blagajni se bo pridružilo še nadaljnjih 700, tako da se bo število povzpelo na 950, v proizvodnji pa jih bo samo 300. Goriško gospodarstvo je na splošno v krizi, a če ne bodo tu dobili nobene rešitve, bo stanje postalo resnično težko.
OTROŠKI PRAZNIK V RONKAH
V Ronkah je bil v nedeljo otroški praznik, praznik slovenske besede in slovenskih pesmi, kot ga ta kraj z mešanim prebivalstvom že več let ni doživel. Uradni naslov je bil Prvo srečanje učencev v Ronkah. Potekel je v občinskem vrtu Excel-sior, kjer se je začel z govorom Karla Černiča, predsednika posvetovalne komisije za Slovence pri večnamenskem kulturnem središču v Ronkah. Na prireditvi, ki je popolnoma uspela, so poleg domačih otrok iz vrtca nastopili tudi otroci iz Doberdoba in Gorice, in sicer z recitacijami in petjem.
GORNJI TARBIJ
Na pokopališču v Gornjem Tarbiju so v nedeljo odkrili spomenik desetim slovenskim in furlanskim partizanom, ki so padli med osvobodilno borbo. V vasi je bila najprej sveta maša, nato so se številni Benečani, bivši borci in predstavniki oblasti podali na pokopališče. Nastopil je učiteljski pevski zbor iz Tolmina, zaigrala je tudi godba »Nuova banda di Orzano«.
Stanislav Klanjšček ponovno Števerjanski župan
soboto, 21. junija, je bila v Števerjanu seja novoizvoljenega občinskega sveta;
sc se udeležili vsi izvoljeni predstavniki l. (12), od liste Občinske enotnosti pa sta Prisotna dva svetovalca. Edina točka dnev-^ 8a reda je bila izvolitev župana in odbora. £ župana je bil ponovno izvoljen dosedanji $.flai1 in nosilec liste Slovenske skupnosti tivnislav Klanjšček (prejel je 14 glasov), efek-|uaa člana odbora bosta Ciril Terpin in Alojz t^a ■ nadomestna pa Simon Komjanc in Ar-^ Skok.
■V večernih urah je bilo med borovci srečanje vseh izvoljenih predstavnikov, članov in somišljenikov Slovenske skupnosti; ker je ponagajal dež, se je program z nastopom ansambla Lojzeta Hledeta odvijal v dvorani. Tu so tudi spregovorili pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin, števerjanski župan Klanjšček, deželni predsednik SSk dr. Andrej Bratuž, pozdrave s Tržaškega pa je prinesel dr. Raf ko Dolhar. Tudi podobna srečanja dokazuje jo, da je SSk zdrava, živa sila in da je njena odmevnost med ljudmi vedno večja.
Umrl sin Indire Gandi
V Indiji je izgubil življenje 33-letni sin ministrske predsednice Indire Gandi Sanjay. Strmoglavil je s športnim letalom, ki ga je sam upravljal ob prisotnosti znanega vaditelja. Iz neznanih razlogov je letalo kakih tisoč metrov od predsedniške palače zadelo v stanovanjske bloke. Oba potnika sta bila na mestu mrtva
Sanjay Gandi je bil v Indiji zelo znan, saj je imel vrsto prijateljev in vrsto nasprotnikov. Bil je član parlamenta in vodja močne struje mladih v vladni stranki. Pravijo, da je imel zelo velik vpliv na mater Indiro Gandi. Zapletel se je v vrsto kaznivih dejanj. Med drugim je bil v prejšnji materini vladi odgovoren za kampanjo nasilne sterilizacije številnih Indijcev, ki je vzbudila val ogorčenja in tudi politične posledice. Zadnje čase so mu očitali, da se je maščeval nad političnimi nasprotniki po novem prevzemu vlade Indire Gandijeve.
STAVKA V SOVJETSKI ZVEZI
Kot poroča londonski FINANCIAL TIMES, so delavci in nameščenci velikega sovjetskega industrijskega podjetja, ki izdeluje tovornjake vrste KAME in se nahaja na področju Volge, prejšnji teden za štiri ure prekinili delo v znak protesta proti pomanjkanju živil na tem področju.
Vest o stavki so urednikom londonskega lista posredovali nekateri zahodni poslovni ljudje, ki so osebno prisostvovali stavki. 2e med stavko pa so ti poslovni ljudje zapustili podjetje, zaradi česar niso vedeli povedati, kako se je spor rešil.
Prodor krajevnih list
(Nadaljevanje s 3. strani)
V pokrajini Pordenon ta stranka doslej še ni uspela izvoliti lastnega svetovalca, toda podvojila je število in prešla od 2.288 na 4.717 glasov za isto obdobje.
Ob takih težnjah bi pričakovali, da bo močnejši porast zajel tudi Slovensko skupnost (SSk), ki je ponekod, kot npr. v občini Devin-Nabrežina uspela izvoliti še tretjega občinskega svetovalca.
Bolj kritičen pa je za to slovensko stranko položaj v mestih, kjer pa očitno še niso bile izkoriščene vse možnosti. V mestih, kot je predvsem Trst, je mnogo slovenskih ljudi, s katerimi še ni bilo mogoče navezati stikov, ker živijo v italijanskem okolju in berejo le italijanski tisk. Gre predvsem za primorske ljudi z območji, ki sežejo do Postojne, Idrije in Trente in so se pred in po prvi vojni priselili v Trst.
Po drugi strani pa so tudi številni tržaški ljudje, ki ne znajo več slovensko, a se zavedajo svojega slovenskega porekla. In najbrž bi velik del njih tudi volil slovensko, če bi jih kdo nagovoril v jeziku, ki ga edinega razumejo, ter z ustrezno vsebino. — Da omenimo le kak primer. V prihodnje se bo treba očitno lotiti tudi teh novih področji dela oz. lotiti že sedaj, saj se ljudje pravzaprav na volitvah ne odločajo zadnji mesec, ampak njihova odločitev dozori v celem obdobju med enimi in drugimi volitvami.
Mogoče je tudi, da je prav sedaj po tolikih letih edinstvena priložnost za takšen podvig, ko se maje zaupanje v vsedržavne stranke in njihov neučinkovit aparat.
tm
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA »Pastirček« gre na počitnice
Izšla je osma in zadnja številka mladinskega mesečnika Pastirček v tem šolskem letu. Na začetku je objavljena legenda »Božja Mati s plaščem«. Zal ni navedeno, ali je izredno ljubezniva in mila legenda umetna, ali je ljudskega slovenskega izvora.
Ljubka Šorli je prispevala ljubko mladinsko pesmico »Mak in plavica«, ki pa je žal izpadla iz kazala. Zvonka Trampuž pa je napisala alegorično pravljico o Pomladi »Vse je pripravljeno, pridi!«. Marija Perat predstavlja malim bralcem v rubriki »Naš literarni koledar« Ivana Cankarja. Nekdo, ki se je podpisal samo z začetnicama L.P., piše o nastopu »Pesem mladih«. »Dragi mladi pevci — je rečeno v poročilu — bodite hvaležni svojim zborovodjem, ki vas z velikim trudom in žrtvami pripravljajo na tako uspešne nastope; poslušajte pa tudi svoje starše, ki vas navdušujejo za slovensko petje!«. Marija Perat nadaljuje svoje zanimivo rubriko »Goriški sprehodi« in piše tokrat o slovenskem Šolskem domu. Rubrika se bo nadaljevala v prihodnjem letniku.
Bruna je napisala prisrčno zgodbico o mladih skavtih, tako imenovanih volčičih in vevericah,
Iz Buenos Airesa je prispela nova, 2. in 3. številka 17. letnika revije »Meddobje«, ki obsega celih 160 strani.
Začenja se s pesmijo Pavleta Štruklja »Cate-dral del viento« (Katedrala vetra). Pavle Štrukelj spada, kot kaže, v mlado generacijo Slovencev v Južni Ameriki, zato je razumljivo, da pesni v jeziu svojega okolja, četudi se čuti Slovenca. Upoštevati pa je treba tudi določila argentinskega zakona o tisku, ki določa, da mora objaviti vsaka publikacija v tujem jeziku na prvem mestu vsaj kratek prispevek v kastiljanšči-ni, uradnem jeziku argentinske države.
Sledita dve pesmi Vladimira Kosa. Po nekaj pesmi sta objavila tudi Jože Cukale in Milena Soukal. Bolj pestro podobo nudijo prispevki v pripovedni prozi. Ted Kramolc objavlja novelo »Vreča živil«, katere motiv je zajet iz povojnega begunskega življenja v Avstriji. Pri noveli nas moti, da je velik del dialogov napisan v angleščini. Ob koncu je objavljenih sicer dve strani in pol prevodov, vendar pa je neprijetno listati sem in tja in iskati prevode, kajti večina bralcev seveda ne zna angleško. Naj omenimo, da je bila ta novela nagrajena na drugem literarnem razpisu dr. Ignacija Lenčka. Rozi Marinšek pa je
Palestinska
Jordanski kralj Hussein je končal obisk v Združenih državah in se je preko Londona vrnil v domovino. Pred odhodom so z njim posneli televizijski razgovor, v katerem se je dotaknil vprašanja palestinske avtonomije. Poudaril je, da njegova država ne misli sodelovati pri mirovnih pogajanjih, ki temeljijo na dogovoru v Camp Davidu. Miru na Bližnjem vzhodu ne bo, dokler ne bo rešeno palestin-
Zora Piščanc pa zaključuje svojo mladinsko povest «Nad Karantanijo je zasijala luč», ki v romantični luči prikazuje pokristjannjenje Slovencev in bratomorni boj v tej zvezi, znan tudi iz zgodovine. Povest pa se srečno konča, gotovo tudi v zadovoljstvo malih bralcev in bralk. Juče Gorjan pa je prispeval štiri kratke, a prikupne zgodbice, od katerih je najbolj pomenljiva gotovo zadnja o vranu, ki hoče ostati pravi, svobodni vran. Ivanka Zavadlav je avtorka pesmice »Kapljice dežja«, ki je sicer po vsebini in obliki zelo preprosta, a taka, da bo všeč otrokom, saj ti nimajo radi težkih pesniških konstrukcij. Ista objavlja pesem o češnjah, pomladanskem sadu. Nekaj strani je posvečenim katehetskim temam, dve pa tudi risbam, ki jih bodo otroci lahko sami pobarvali.
Prijetno in ljubko berilo prestavljajo otroški dopisi pod naslovom »Janina pošta«. Na koncu pa najdemo objavljeno pesem z notami in sicer Gregorčičevo »Tiha polnoč zemljo krije«, ki jo je uglasbil Ivo Bolčina. To vsebino dopolnjuje še razni drobiž. Prikupne, čeprav preproste so tudi ilustracije, ki še povečujejo prisrčni značaj tega mesečnika.
prispevala zanimivo in domisleno napisano novelo »Santa Maria in fontis« (Marijin studenec), v kateri se prepletata sedanjost in spomin na življenje pred begunstvom, v rani mladosti. Izviren motiv nas naravnost preseneti. Iz španščine pa je prevedena novela Marice Meštrovič »Mirogoj«. Marica Meštrovič je hči znanega hrvaškega kiparja Meštroviča. Njeno novelo, kratko, a zelo nenavadno po motivu, zajeto iz zagrebškega življenja, je prevedel Nikolaj Jeločnik. S pripovednima prispevkoma sta navzoča v tej novi številki Meddobja tudi Milena Merlak in Lev Detela.
Esejistiko zastopajo Vinko Brumen s spisom »Filozofski premišljaji«, v katerem se kritično spominja nekdanjih razmer na ljubljanski filozofski fakulteti, p. Maver Grebenc iz Avstrije z razpravo o stiških opatih v prvi polovici 15. stoletja (razprava ima zgodovinski pomen) in Milan Kopušar z daljšo recenzijo. V rubriki »Pričevanja« najdemo razpravo Cirila Zebota »Obseg in meje človekovih pravic v samouprav-Ijalnem socializmu Jugoslavije«. Kritiko zastopa Vladimir Kos, umetnost pa slikar in kipar France Gorše in slikarka Marjanca Savinšek s fotografijami svojih del.
avtonomija
sko vprašanje, je še povedal, in trdo obsodil Izraelce zaradi naseljevanja na zasedenih a-rabskih ozemljih.
Skoraj istočasno pa se je v Izraelu razvedela vest, da bo v teku treh mesecev ministrski predsednik Begin preselil svoje urade v vzhodni predel Jeruzalema, kjer živi kakih 100 ti-sič Arabcev. To bo nedvomno sprožilo val polemik.
Afganistan v luči Is/amcev
Pred dnevi se je končala v Švici konfere*1' ca o Afganistanu, pri kateri so sodelovali člani posebne komisije, ki jo je imenovala isla®-ska konferenca, in pa zastopniki odporniški11 skupin v zasedeni državi. Švicarsko srečanj® so sklenili z dvema listinama. Prvo je sestav*1 odbor islamske konference. V njem poudari3 svojo solidarnost afganistanskemu ljudstvu i" se zavzema az skupno srečanje vseh prizadetih sil, da se najde zadovoljiva rešitev. Dokj1' ment afganistanskih upornikov je podpis3. Islamsko gibanje za afganistansko osvoboo1' tev. Voditelji sedmih odporniških skupin s° se namreč povezali v enotno fronto. Njen do-kument zahteva takojšnji umik Sovjetov, P?-moč za svoje gibanje in za begunce ter Prl' znanje organizacije za edino zastopnico ^' nistanskega ljudstva.
BASKOVSKI TERORISTI
Baskovska teroristična organizacija E?, grozi z akcijami, ki bi utegnile porazno vp||' vati na letošnjo turistično sezono v ŠpaD,Jl’ Napovedala je, da bo razmestila nešteto Pf klenskih strojev po raznih turističnih sred1' ščih, kjer lahko na pritisk gumba pride dc pravih pokolov. Organizacija ETA je pripr3V' ljena sporočiti španski vladi, kje so ti eksp*? zivni naboji in kako jih je moč onesposobi*1, če v najkrajšem času ustreže naslednjim zah; tevam: osvoboditev 18 političnih jetnikov, 1(1 pripadajo organizaciji ETA; odsloviiev ravn3" telja neke jetnišnice v bližini Madrida; pis ljudskega glasovanja o priključitvi dežel' Navarra baskovskim pokrajinam, za kate^ zahteva ETA popolno avtonomijo.
NOV UMOR V RIMU
Pod streli zločincev je v ponedeljek v R'1*111 padel namestnik republiškega prokuratorja “r' Mario Amato. Ko je zapuščal svoje stanov3 nje, sta se mu na motorju približala dva ml3' da zločinca, ki sta proti sodniku oddala ve strelov Dr. Amato je bil na mestu mrtev. Z'0-činca sta se nato naglo oddaljila z istim torjem. Umorjeni sodnik je bil eden najb°J aktivnih v boju proti takoimenovanemu čfljc mu terorizmu. Vodil je preiskave v zvezi z Z‘° čini, ki so jih pripisovali skrajno desnih skim terorističnim organizacijam, kot sta 11 primer ljudsko revolucionarno gibanje in fe roristična organizacija z imenom »revoluc*?, narni oboroženi odelki.« Zanimal se je dal) za atentate, ki so bili izvršeni proti zap^r Regina Coeli, na zunanje ministrstvo, na r,rtl sko županstvo ter na poslopje, v katerem 1111 sedež višji sodni svet.
»FRONTA ZAVRAČANJA«
Nadaljujejo se polemike med Egipt0^ in Libijo. Libijski voditelj Gedafi Sr° Egiptu s podporo prevnatniškim skupin3^ Egiptovski predsednik Sadat pa je zn°v uvedel omejitve vojaškega značaja na Pj dročju ob libijski meji, češ da grozi 0 tam tudi vojaška nevarnost. Zdaj je t fi sklical zasedanje držav članic FroP zavračanja. Sestanek je bil pred dnevi Tripolisu, udeležili pa so se ga zunanji & nistri Libije, Sirije, Alžirje, in Južne^g Jemena ter predstavnik Organizacije e osvoboditev Palestine. Sklep konfererle, je ta, da bo morebitni napad na Libij0 ^ ljal za napad na celotno Fronto zavr3 nja, ki bi z orožjem v roki skupno naS pila proti Egiptu.
Nova 2. in 3. številka »Meddobja«
Zasedanje pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti v Trstu
„ V petek zvečer je zasedal pokrajinski svet jovenske skupnosti v Trstu. Dnevni red je °‘)segal poleg razprave o volilnih rezultatih ^davnih upravnih volitev in o povolilnem počenem položaju tudi informacije o delu «rim-komisije« za globalno zaščito ter o delov-nem programu stranke v prihodnjem obdobju. , Osnova za diskusijo je bilo poročilo po-rajinskega tajnika Hareja o delovanju stran-e v zvezi s pripravami na volitve, o poteku v°lilne kampanje ter o volilnih izidih. Iz
Seminar v Dolini
Občinska uprava v Dolini bo priredila 28. sn 29. junija seminar o »alternativni energiji«. eminar spada med pobude — tako pravi po-s°C['°v dolinske občinske uprave — s katerimi e hoče občina postavljati kot dejavnik na gozdarskem in kulturnem področju. To pa je Ozno le ob dejanskem sodelovanju krajcvne-Prebivalstva. Seminarja se bodo udeležili ls°ko kvalificirani strokovnjaki in bo zasno-tako, da bo dotsopen tudi širši javnosti, p1 Se zanima za probleme oskrbe z energijo, osebnost letošnjega seminarja je udeležba rokovnjakov iz SR Slovenije, ki bodo po-edovalj svoje izkušnje pri reševanju teh pro-
D,omov.
Seminar se bo začel v soboto, 28. junija, uri. Na sporedu bodo naslednja poro-
iil
a: Energetska strategija za osemdeseta leta;
Ai,
jvternativna energija v Sloveniji, normativni P zakonski okvir, uresničitev in programi; pokcija zadružništva v energetski problemati-Funkcija dežele in krajevnih ustanov za
ki;
S
'tiki
Varče
[.ogačno energetsko politiko; Urbanistična po-'ka in varčevanje z energijo; Proizvajalnost, in obvarovanje narav-
|).,Cayanje z energijo t virov. Razpravo bo povzel poslanec Cuf-r°. ki je član poslanske komisije za znanko raziskovanje, jij,^ nedeljo bodo na sporedu naslednja poro-Sončna energija: termična uporaba pri p k' temperaturi; Pridobivanje energije iz od-I . kov, ki nastanejo pri kmečkih dejavnostih; j ustva pri podjetjih: socialni center pri Dom-Iji^Hjdroelektrične centrale z majhno zmog-
^ednarodni pohod
Slabo vreme ni zaustavilo udeležencev Sg ®dnarodnega pohoda treh pokrajin«, ki Q^e pričel v soboto ob 17. uri v Vidmu, jji Se§a približno 100 kilometrov poti, ki Šjj je treba prehoditi v 24-tih urah. Udele-tpj. Se §a je 413 športnikov iz Italije, pa pr ! iz Slovenije in Avstrije. Na cilj je p ' Prihodil Loris Gennari iz kraja San lce v modenski nokraiini. 100 kilome-
'fov
modenski pokrajini, p je prehodil v sedmih urah in 35. mi-tr ah' To je zelo dober rezultat, saj je 0^ ^ v svetovnem merilu na to razdaljo. pe rezultata drugouvrščenega Roberta Be-tji ehtija ga loči kar ura in 25 minut. Tre-Je bil Silvano Bormia, ki pripada tržaš-1^ Marthon Clubu. Prvouvrščena kon-^ rentka je bila Aurelia Fiorini iz Pise. Izaijo je prehodila v 13 urah in 40 mi-
pregleda slednjih izhaja, da se je politični položaj po volitvah na Tržaškem še bolj zapletel zaradi nadaljnje okrepitve Liste za Trst, ki je postala najmočnejša politična skupina v novem pokrajinskem svetu, tako da so perspektive za redno upravljanje te ustanove sko-ro brezizgledne glede na trenutno razpoložljivost posameznih sil za edine možne koalicije.
Kar zadeva volilne izide, je svet SSk potrdil pozitivno oceno, kolikor je Slovenska skupnost brez težav ohranila pokrajinskega svetovalca in manjšinsko zastopstvo v okoliških občinah, v Nabrežini pa celo pridobila še enega svetovalca. Negativno za slovensko manjšino pa je dejstvo, da druge stranke, v katere se vključujejo Slovenci po lastni izbiri ali po politični liniji določenih dejavnikov, niso omogočile izvolitve ustreznega števila slovenskih kandidatov v novi pokrajinski svet.
Stanje in volilne izide v okoliških občinah so orisali krajevni predstavniki.
Govor je bil tudi o razgovorih med raznimi strankami glede oblik in načina upravljanja krajevnih ustanov, zlasti še tržaške občine in pokrajine ter občine Devin-Nabrežina. V ta namen je pokrajinski svet SSk pooblastil pristojne osrednje in krajevne strankine organe, da se udeležijo vabil na razgovore in skupno preverijo stvarne in politično koristne možnosti za nadaljevanje razgovorov.
Zaradi pomanjkanja časa so se morale druge točke dnevnega reda preložiti na prihodnjo sejo. Še pred tem pa je pokrajinski svet SSk osvojil predlog izvršnega odbora in
sklenil, da bo ob 60-letnici fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu, ki bo prihodnjega 13. julija, priredil spominsko svečanost na predvečer obletnice tega tragičnega dogodka, ki je tako usodno posegel v življenje naše narodnostne skupnosti pod Italijo po prvi svetovni vojni. V ta namen je bil sestavljen iniciativni odbor, ki bo skrbel za uresničitev te svečanosti in drugih primernih spominskih pobud.
DEMITIZACIJA MAOCETUNGA
Postopna demitizacija Maocetunga se na Kitajskem nadaljuje in bo v kratkem prišla še bolj do izraza, ko bodo v Pekingu objavili dokumente o vlogi, ki jo je Maocetung imel v zloglasni kulturni revoluciji. Tako piše pekinški dopisnik jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug, ki je intervjuval tajnika kitajske komunistične partije Hu Yaobanga. Ta je dejal, da so zdaj rehabilitirali 100 milijonov ljudi, ki so trpeli zaradi kulturne revolucije in zaradi prejšnjih čistk. Hu Yaobang je tudi dejal, da zdaj proučujejo ukrepe, da bi se izognili nevarnosti koncentracije oblasti v rokah samo nekaj ljudi. Istočasno bodo tudi odpravili dosmrtni mandat.
O predsedniku Mau je Hu še dejal, da ima sicer velike zasluge za kitajsko revolucijo, vendar pa je v zadnjih letih svojega življenja zagrešil več napak, ki so povzročile veliko težav partiji in ljudstvu. Zato bo treba odkrito govoriti o njegovi odgovornosti. Na vprašanje, kdaj bodo s pekinškega trga odstranili Stalinovo sliko, je Hu najprej obsodil ravnanje sovjetskega diktatorja proti Jugoslaviji, vendar pa je pristavil, da je Stalinova slika na Trgu Ten Anmen že 30 let in njena nenadna odstranitev bi lahko povzročila nesporazume.
Krajevna politika na Tržaškem
Končal se je teden stikov, posvetovanj in strankarskih zasedanj o reševanju vprašanja, katere stranke in katere koalicije bodo vodile v prihodnjem obdobju novoizvoljene krajevne uprave. Na našem področju je najbolj zanimiv in kočljiv položaj na tržaški pokrajini, kjer ni možna zaenkrat nobena večina. Temu se pridružuje položaj na tržaški občini, kjer sicer ni bilo volitev, ampak tudi ni večine in mora občinski svet v kratkem odobriti proračun, saj ga bodo drugače kontrolni organi razpustili.
Vse stranke ustavnega loka so že imele dvostranska srečanja uvodnega značaja. Tri najmočnejče formacije so postavile svoje predloge, ki pa so med seboj nespravljivi.
Lista za Trst želi biti odločujoče zastopana tako na pokrajini kot v občinskem odboru. Komunistična partija predlaga sestavo široke večine, ki naj zajema komuniste, demokristjane, Slovensko skupnost, socialiste, socialdemokrate in republikance. Ta naj zavrne občinski proračun Liste za Trst in prevzame upravo obeh najpomembnejših izvoljenih svetov na Tržaškem. Krščanska demokracija pa zaenkrat predlaga nadaljevanje enobarvnega listar-skega odbora na občini z zunanjo podporo krščanske demokracije, na pokrajini pa
upravo krščanske demokracije, socialnih demokratov in Slovenske skupnosti z zunanjo podporo Liste za Trst. Obe upravi bi namreč bili manjšinski, pripomniti pa je tudi treba, da vse ostale stranke še niso objavile svojih stališč.
Novi teden se je začel z dvema pomembnima zasedanj ima. V torek sta zasedala tako deželni komite komunistične partije kot deželno vodstvo krščanske demokracije. Predvidena so tudi nadaljnja srečanja med strankami. Ta bodo zajela tudi okoliške občine, kjer pa položaj ni tako zapleten, razen v devinskonabrežinskem občinskem svetu. Za Repentabor so že sklicali prvo sejo občinskega sveta in sicer 30. junija. Naslednji dan bo občinska seja v Zgoniku.
DAN JUGOSLAVIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
(nadaljevanje s 4. strani)
ne usmeritve je letos poudarek na lesnem sektorju ter na zdraviliškem turizmu.
Sanitarna ekipa iz zdravilišč »Rogaška slatina« in »Radenci«, je v četrtek prejšnjega tedna imela na velesejmu tiskovno konferenco o pomenu zdravljenja v teh toplicah.
KNUT HAMSUN
POTEPUHI
oooo
Poslovenil Oton Župančič
ocoooooo
101
mrvi
Edevart ga ni mogel izpodnesti z nogo. »Šta-cunska podgana!« je pihal kovač. »Tako, s ključem tolčeš,« mu je zakričal Edevart, »potlej te naj hudič vzame!« S temi besedami je sunil kovača v život: naj zadene, kamor zadene! Sicer ga ni nevarno poškodoval, in ko je Edevart vdrugo sunil, ga je prijel kovač bliskoma za nogo in ga zvrnil na tla.
Ko se je pobral, je bil kovač spet na begu in že daleč proč. Edevart ni stekel takoj za njim, zadržalo ga je, ker se je odprlo neko okno in je vprašal moški glas: »Ali si se hudo pobil?«
»Ne.«
»Na licu imaš kri.«
»Tolkel je s ključem.«
»Da, to je bil kovač. Zmeraj tolče s 'ključem.«
»Zakaj je pa tako bežal?« je vprašal Edevart.
»Tega ne vem.«
Kovača je bilo zdaj komaj še videti, in mi bo odtrgal listnico in zbežal. Kakšen greh in kakšna hudobija zoper starega Pap-sta! Tukaj ležim, lahko plane name in me zaduši, prestrašim se in si ne upam zakričati, strašno je, zadavil me bo. Denar, bo rekel, listnico! Potrkam na posteljo v znamenje ponižnosti in da me je strah, zaslišim nekoga na veži —tegale tu!«
»Mene?« vzklikne zopet Teodor. »Ali ste me videli?«
»Tiho! Po vsej sili hoče kupiti uro, jaz sem ves iz sebe in pravim: če si se polako-mil mojega denarja, ti povem, da je v skrinji. Ne, pod zglavjem, zakliče tisti z veže. Kaj torej nista bila dva?«
»Jaz sem prišel in obračunaval,« je rekel Teodor —
»Da, in si videl, da sem nazadnje porinil listnico pod zglavje. Molči!«
»Ne, prišel sem davno pred kovačem in odšel, ko sva obračunala. Ali nisem pravilno obračunal?«
»Samo uro da hoče kupiti, jaz se zbo-jim za svoje življenje in pomolim in potrkam na posteljo. V skrinji, pravim, v skrinji na tleh! Rekel bo, daj sem ključ! Jaz pa tvegam in rečem; Poglej v skrinjo! Pod zglavjem, zakliče spet nekdo z veže. Strašen trenutek, to je smrt, dva morilca. Potlej pa kakor da nekaj sliši, posluša in se prestraši. Hiti! se oglasi z veže. In res, zdaj skoči k vratom. Da in ti, moj ljubi prijatelj, si bil zraven, bil si, bil!«
Teodor: »Največja laž na svetu! Ali ste me videli, vas vprašam! Prišel sem in obračunal za osem ur, katere sem prodal, in mar nisem pošteno obračunal? Zdaj hočem vedeti, ali imate obračunu kaj prigovarjati.« Edevart je opustil zasledovanje. Kaj mu je bil sploh ta možak mar, zakaj ne bi smel teči po cesti? Edevart se je vrnil po isti poti, po kateri je prišel, zbit in poklapan. Nekako pri svojem izhodišču se je nameril še enkrat na Teodorja, stal je s starim Papstom, in Papst ga je držal za komolec. Bil je silno razburjen.
»Ha — čeden človek!« je kriknil jud z hotela sta me oropati in ubiti, tukaj je eden. urami. »Edevart, pojdi sem .napadla sta me,
Edevart je pogledal od enega na drugega in vprašal Teodorja: »Ti si napadel Pap-sta?«
»Jaz?« je vzkliknil Teodor nedolžno. »Toliko kot ti.«
»Je, bil je zraven, ali tisti je zbežal. Legel sem spat, pa pride možak, poznam ga, črn je v obraz, črna brada, črna polt, strašen, Papst pozna vse — kovač je. Kaj hoče? Uro bi kupil. Ne, ne, sem že legel, jutri! Ne, še nocoj, prav zdaj, češ da mora odpotovati. Strah me prime, in razumem vse skupaj, zunaj na veži je še nekdo, dva sta pri tem, nekaj bo kupil, in kadar bom spravljal denar,
»Obračun — obračun —« je rekel Papst. »Bil si z njim.«
»Ali sem mogel biti z njim, ko je pa prišel kovač dolgo za menoj?«
Edevart: »Kako veš, da je prišel kovač dolgo za teboj?«
Hoho, da,« je rekel Papst, »kako veš to?«
»Kako to vem? .. .« Teodorju preblisk iskra bistro glavo, in odgovori: »Saj senl srečal kovača daleč doli na cesti, ko se111 se vračal od obračuna, in nemara je šelta krat sem k Papstu. Tega ne vem.«
»Zakaj si se prav tukaj ustavil? Kajsi bil še enkrat pri Papstu?«
»Ne, kar tako sem se potikal po cesti* Jaz sem se oblekel in šel doli, pa je st^ tukaj,« je rekel Papst. »O, zraven je ^ zdaj se je vrnil, da bi videl, kako se je 1 teklo. Pomagaj mi, Edevart!«
Poravnajte naročnino
Kaj je mogel Edevart storiti! Vse to n bilo nič takega, Papst ni izgubil denarja j se je le na smrt prestrašil; toda zgodba! bila gotovo resnična: kovač je utekel, Ed vart sam ga je dohitel in se z njim rval- ^ lej, ko je šlo zares, se je kovač sam Pj\, plašil in se hotel oddaljiti od torišča, ni pravi tat, nemara je prvič krenil na tako P°’ na stokmarkenskem trgu ni bilo velikih 1 tov, samo božji otroci, vajenčki, 'ki so , takoj prestrašili in zbežali. Avgust 'je ^ pripovedovati o tateh in razbojnikih; kad bo slišal o nocojšnjem kovačevem begu,s bo smejal.
(Dalje)
li
c
Ju*
— Kej rečeš, Mihec, vselili more dosti ko-štat an tašen državniški obisk?
— Kepej de košta. Vsak državni obisk košta. Zatu k kadar gre an precednik kam po sveti, ne gre miga sam. 2 njim gre zmiram še an kep ledi: tisti, ke ga varjejo, kamarjera, tista ke prevaja, pole tajnik, an par ministrov j n pole ana gruča vseh sort žurnalistov od televižjona, od časnikov jn vse sorte. Pole je treba premislet, de uani niso plačani po sindikalni tarifi, ma dosti več. Zraven je treba prračunat še trasferto, nadure, riščo, potne stroške, razliko u valuti jn najbrž še mar-sikej.
— Ma zdej, ke je pršu Carter, je blo še dosti hujše. Zatu ke tle, ke jemamo te rdeče brigade, je še dosti bol nevarno. So povedali, da so mobilizirali deset taužent policajev jn de je Rim zgledau, koker de ga je okupirala vojska. De so bli na vseh kantonah tal jan-ski al pej amerikanski policaji, de so kašne ceste nečko zaprli, de ni mogu nobeden pasat, da se je Carter vozu okuli samo u oklop-
nem avti jn okuli an oblak policajev na & . terjeh jn še taku se je narveč vozu po »W sez helikopterjem. Samo kolko benzine ponucali!	.
— Ja, če računaš, de so vsi ti ledje P‘‘
čani jn de jemajo šikuracjon za penzion J n
ti
bolezen, si lahko misleš, de je šlo Jnarja. f pole tolko ledi tudi dosti pojej. J n tisti keti ne grejo z njeh garšta ma gre na rac raprezentance, ke je spet posebna kasa. tu niso špasi.	,
— Se zna, de niso. M a meni se vselih a
pade	ta	precednik, ke taku skrbi	za s.
zdravje. So povedali, de je zvečer še ^ u okuli	po	parki u	Kvirinali, dokler	ni n°re ..
deset	kilometrov.	Se vide, de skrbi	za sV
kondicjo.	s
>— Ja, uan se drži tistga latinskega sana	in	korpore	rano. Ma lahko	se zg'
de korpore je u redi jn mens pej zaostaJ,
Vidi ke že kadar je šou z Vašingtona je g'
100
bos»
ko pozabu na dva važna ministra, ke o potrebna pr teh konferencah. Čeglih je J® svoj aroplan, jeh ni povabil, de be šla ž tij Sta se prou ofendirala jn taku sta šla z gem aroplanam. Si misleš!	:g
— E, uan ga polome vsako tolko. PrCtx’ (/ de je reku tudi, de uan bo zmeram vaf. U, suverenost in varnost Jugoslavije. Se «J,S ^ de be se Jugoslovani zanašali, de jfh
Carter varvau? Pej sej so vre rekli, de -.g ne nucajo, de jeh nobeden varje, de se z,^ varvai sami. Se ravnajo po tistem srbs pregovori, ke prave: »Uzdaj se u sebe t 5 kljuse.«	^ . y0-
— Pej sej bojo drugo leto u Amerik* • lili	precednika! )n	če bo zvoljen kašen d
kej	bo pole Carter	varvau? Ma zdej mi J®	^
kej	padlo u glavo; kej če ni vse tu rajza	^
jn	obljube samo	ana fina propaganda
precedniške volitve?
— E, Mihec, vselih si bol pomete*1' bi človek reku.