List 8. Gospodarske stvari. 0 pokončevanji gozda. Dodatek za Notranjsko, za ložki in planinski okraj. Ne morem si kaj, da ne bi tudi jez nekoliko ne omenil o tem , kar se je v 3. listu ,,Novic" Ipavcem pisalo zarad pokoncevanja gozda. Moja beseda velja Notranjcem. Ako se misli na prihodnost, kaj neki bodo zanamci počeli in kje si zaslužka iskali za plačo davka in drugih potreb? Ker že zdaj nam tako trda gre za davke, kaj še le bo, ako v gozdu se ne bo nič več za kupčijo dobilo. V tem stanu, kakor se zdaj z gozdom dela, je nemogoče, da bi ga toliko prirastlo, kolikor se ga pokončal Podoba je, kakor da bi bil gozd grajščakom in kmetom po vsem na prosto voljo dan; kdor več, ta več. Grajščak si pravico zagotovlja s tem, ker mora davek od gozda in logarje plačevati, kmet pa, da ima pravico in vžitek ali jus v gozdu; tako je vedna pravda med kmetom in grajščakom. Kdo ima prav, ne gr6 meni razsodba; toda to je gotovo, da kmet brez gozda je truplo brez duše. Nazadnje ne bota obd nič imela. Preobširen bi bil moj spis, ako bi hotel na drobno popisati, kako se gozd pokončuje; naj tedaj le ob kratkem omenim. Dobro se še spominjam pogovorov med kmeti; ni tega še 30 let, kar so se pogovarjali, da jelovega gozda bi utegnilo zmanjkati, bukovega ne bo nikoli zmanjkalo. Res, stalo je še bukovje pred 20 leti čez ves gozd lepo, kakor žito na polji. Naj se pa zdaj pogleda , kakošen je , in žalost in milota mora preleteti vsakterega, kdor je gozd pred vidil in pa zdaj ? ? . . Zadosti! Vsakteremu trohnele klade in porobki glasno govore in tožijo nemilo sekiro , ki so jo nepremišljeni gozdnarji rabili. Pa ni se čuditi, ako se premisli: 1. Da so z jelovimi dogami gozd kvarili, ker iz enih teh vasi so si za kvatrnico za Trst in Koper najmanj vsak po dva voza sodov, bret, škafov in druzih posod napravili; drevo je moralo posekano biti; ako se ni hotlo rado klati (cepiti), hajd! drugo posekati; ako še to ni bilo za rabo, hajd! tretje, četrto itd. Pa morebiti mislite, da je one že posekane drevesa, ko se mu niso hotle cepiti, za krije ali za drugo korist domu vzel? O kaj še! Tam na mestu je vse segnjilo. Drugi so sekali debele in lepe hojke za krije in so si jih za zimo napravili; ker poleti jih niso mogli v tako slabem potu voziti, so ugodnje zime in snega čakali, da so jih potem domu vozili. Ce pa ni bilo tri ali štiri zime zadosti debelega snega, ali pa je bil tako debel, da ga predretiniso mogli, so krlji v gozdu ostali in pregnjili, da niso bili za rabo. Drugi so bili sopet oglarji in pe-pelarji, pa so gozd s tem kvarili za majhen dobiček. 2. Mnogo lesa je bilo po nemarnem zapaljenega in požganega, ko so po dva ali trije hribje na enkrat pogoreli. Ker po takem na pogorelih kamnitih prostorih nič druzega ni zrastlo, kakor kako jivje in robidje, in ker so tla brez kamnja, na tacih mestih k večemu Kra-ševci nekoliko ov&c prerede čez leto, kjer trava velika zraste. 3. Kraševci, ali kakor jim pravimo, Ciči so sicer posebno veliko gozda pokončali, ker imajo veliko kupčijo s trami v Trstu: ti so delali z gozdom kakor ogenj; naj je hojka debela ali drobna, da je bila le ravna; obtesali so jo za Trst; deleč proti nam so čez hribe segali in vse preiskali in splenkali, karkoli je bilo ravnega dobiti. Al kaj čas vsega ne pritira na vrsto! Na to so se tudi bukovi sodje lahko prodajali, potem bukove doge v bale povezane, ker še zdaj se ž njimi dobro kupcuje. Leta 1848 so pa bukove škotle ali blince po poldrug seženj dolge lahko prodajali; potem tudi bukove dile in žagance po dva sežnja dolge. S tem so še le bukov gozd prav uničili. Zdaj tudi bukove podnožnice (švelerje) za železno cesto izdeljujejo, z eno besedo, kar se d& v denar spraviti, vse se poseka. Pri tem se pa ne gleda na varčnost gozda, naj že ima grajščak ali kmet svoje delavce v gozdu; drevo se poseka, da pade na tisti kraj, da se laglje žaga ali cepi, naj se še toliko mladih drevesic polomi in potere; na to se se ne po-rajta. V korist od drevesa pride le to, kar se da za doge izdelati, ako je pa za čoke namenjen, pa kar mu za žagance more drevo dati; ostalo pa, vrhi, veje, trske vse segnjije. Kar se tiče kupčije, mora kmet od graj-ščaka, naj je za doge ali žagance, vse kupiti, in sicer po taki visoki ceni, da mu prav malo dobička kaže, terpljenja pa dosti, ako si še kakega drevesa v kontra-bant ne more spleniti. (Dal. prih.) List 9. Gospodarske stvari. 0 pokončevanji gozda. Dodatek za Notranjsko, za ložki in planinski okraj. (Dalje.) Tudi od logarjev sploh bi se dalo dosti povedati; al rečem naj le to, da so večkrat pravi reveži; njih življenje je dostikrat v smrtni nevarnosti; ako je logar zvest svojemu gospodu, se kmetu zameri; ako pa kmetu kaj spregleda ali za to kaj sebi v žep dene, je zopet v strahu, da ga drug pri njegovem gospodu ne razglasi : ako se enemu kaj spregleda, že drugi čez-nj gre, češ, Če uni sme sekati, zakaj pa jaz ne? itd. Tako gr6 še več gozda pod zlo, ako se kterikrat primeri, da ga tri partije vživajo, namreč: grajščak, kmet in logar. Kakor se dandanes z gozdom pri nas in drugod po svetu ravna, res ni mogoče, da bi ga toliko pri-rastlo, kolikor se ga poseka ; naj se še tako kaznuje prestopnik, vendar ne bo nehal, zato, ker pravega reda ni, ene sili revščina, druge starodavna razvada, še drugo pa misel, da imajo pravico do gozda; zato ne porajtajo, naj je še tako temna in grda noč, dež ali sneg, nič jih ne vdrži doma; ne smili se jim ne živina, ne sami sebi, naj je v nedeljo ali praznik; iz gozda mora les, naj je res za potrebo ali za par bokalov vina. Ce se tedaj premisli škoda, ki se gozdu dela, zraven pa dobiček, se pač vidi, da le redki so, ki so z gozdom obogateli, drugi pa niso nič boljši, dasiravno so dosti gozda ugonobili. Priča nam je leto 1848, ko je bil svet nekako ves obnorel in je vse „fraj" bilo. Planili so zdaj na prepo-vedance, na gozde, ki so jih samo zavolj kakega nesrečnega ogna varovali; posekali so vse od kraja, bu-kovino in jelovino, tako, da so vse ogolili; kar se je denarja za robo potegnilo, se je vse večidel sproti za-pilo, in nobeden si ni s tem nič opomogel; še krč-marjem ni nič zaleglo, dasiravno se je pri njih veliko zapilo. Tedaj dobička ni bilo nobenega, gozda pa tudi ne. Kako bi se do pravega reda in boljše varčnosti z gozdi prišlo, je težavna reč, ako se premisli na za- ----- 68 -----« drege med kmeti in grajščaki. Da bi se pa vendar le pokončevanju v okom prišlo, se želi splošno, ker se že dolgo govori, da bi se gozd najprej razdelil, toda ne na vsakega posestnika posebej , ker s tem bi ne bilo nobenemu kraju nič pomagano; zapravljivci in pijanci bi kmali svojega ogolili, potem bi pa drugim kradli. Treba je tedaj , da bi se na občine, od ene do pet sosesk vkup, odmeril, kakor lega gozda in kraj dotičnim vasem prav kaže; ti bi si lahko izvedenega logarja držali, da bi skrbel za varčnost v gozdu, in kar bi bilo enemu ali drugemu odkazano posekati, da se čisto iz gozda vzame, naj so že veje, vrhovi ali trske. To bi kmetu za kurjavo veliko zdalo, da bi ne bilo treba zmiraj posebej dreves sekati za drva. Ko smo poslance volili v deželni zbor, mislili smo, da bodo oni te naše rane in še druge bolečine odkrili. Ne tajim, da res veliko reči so nam na dan spravili in nekteri prav možato govorili, za to in uno potrebno stvar; al željno smo mi Notranjci pričakovali od svojih zastopnikov, kdaj da bomo slišali ali v kakem časniku brali, kar se gozdov tiče; al žalibog! da se je v deželnem zboru tako malo omenilo o tej jako potrebni in važni reči. Ko bi se bilo toliko besed skvarilo o potrebi pravega reda z gozdom, kakor se je o ljubljanski bolnišnici, o kteri ni bilo nič govoriti, ker deželni odbor je storil, kar je silna potreba bila, gotovo bi bili vedili, pri čem da smo. Res , da ta reč ne gre tako hitro in da se ne da mahoma obravnovati, toda z odlašanjem se tudi naprej ne pride. Naj še par let to tako ostane, da se ne predru-gači, ne bo ne kmetu ne grajščaku veliko ostalo v gozdu. Ze zdaj se čuti pomanjkanje , posebno po žagah. Prejšnja leta so žage imele za celo leto dosti krlov rezati brez bukovih Čokov, zdaj pa jim jih tako primanjkuje, da, kjer so imeli po dve žagi, so eno podrli, ker zdaj ena nima več kakor za pol leta rezati; sicer večidel stoje. Tudi zverjadi se zdaj malo nahaja v gozdu, posebno polhi so se tako iztrebili, da, kjer jih je eden en večer do 100 lahko vjel, jih zdaj komaj od 20 do 40 vjame. Sme se reči, da v poprejšnjih časih, ko je bukov gozd še bil, se je štelo 1000 polhov na enega lovca leto in dan. Vidi se iz tega , koliko se je polhovega mesa^ povžilo in veliko polhovih kožic in kap (kučem) na Češko prodalo, — zdaj je pa skorej vse proč. (Kon. prih.) List 10. Gospodarske stvari. 0 pokončevanji gozda. Dodatek za Notranjsko, za ložki in planinski okraj. (Konec.) Mnogo bi se dalo pisati o potrati gozdov, kar se tiče drv in svečave. Kuri se po stari navadi na ognjišču in v velikih pečeh, namesti da bi si hranilna ognjišča ali pa za sobe manjše peči napravile. Naj je še tako reven kmet ali kajžar, ima še zmiraj po stari šegi v hiši peč kakor stuženco veliko, tako , da mu prav pol prostora v sobi jemlje. Ce se v tako peč naročaj drv vrže, zdd toliko, kakor da bi eno pest trsk sežgal. Ko bi vsaj svoje blago imel, da si pripeljava drv, naj bi še bilo v imenu Božjem; al veliko jih je, ki si jih morajo sami voziti ali nositi. Pa kaj zdd v tako veliki grobli, kjer jim uide več gorkote skozi me-steje pod streho, kakor je ostane v sobi ? Ako se kmetom svetuje, naj si manjšo peč napravijo, v kteri je menj drv treba in bode še bolj grela, se s tem izgovarjajo: „kje si bomo pa kruh pekli, če bomo tako majhino peč imeli." Al prazen je ta izgovor, ako zadeva uboge, ki komaj enkrat ali dvakrat za kake godove dom4 pek6, in zato mora biti pa taka sila peč! Mislim, kar je v drugih krajih po Avstrij- v skem, Stajarskem itd. mogoče, kjer so tudi revni in bogati, da bi bilo tudi tukaj nam mogoče. Ne mislite ne, da so hranilna ognjišča (šparherde) le za premožne, ker so si jih bogati že omislili; za uboge so še bolj potrebna, ker ubogi imajo več trpljenja z drvmi, posebno pa za take, ki si jih morajo sami kupovati. Ko se zdaj pri nekterih na ognjišču in v peči po 3 čevlje dolga drva palijo, bi se v majhnih pečeh ali v hranilnem ognjišču po poldrug čevelj dolga polena žgala; in kjer se zdaj po dva čevlja dolga žgejo, bi se potem le po čevlju dolga žgala. Tako bi se ravno polovica drv prihranila. Ako, na priliko, kmet leto in dan 10 sež-njev drv požge, in seženj 3 gold. veljd, tedaj vržejo 30 gold. Ako se jih po gori omenjenem svetu pol prihrani , ima vsako leto (ako bi jih prodal) 15 gold. dobička. Ce je v eni srenji 30 takošnih kmetov, da bi po gori omenjenem številu drv potrebovali in prihranjena drva prodali, bi teh 30 kmetov vsako leto 450 gold. za prihranjena drva potegnilo. To veljd za eno sosesko. Al koliko vasi je še, ki gozd po nepotrebnem molzejo! Ce se premisli, koliko dreves se poseka (samo za 450 gld. vrednosti) le za drva za eno vas, koliko se jih pač mora leto za letom v vsi okolici posekati? Ako se še škoda došteje na blagu, krmi, orodji in zamudi, in koliko je trpljenja po nepotrebnem, je pač očitno, da starodavna ognjišča in peči so velika škoda kmetom. Naj rečejo, če morejo, da ni tako! Dozdaj je bila navada in je še pri enih, da bukove trske ali luč za svečavo imajo, ki si jo z nalašč za to narejenimi obelčami iz razcepljenih čokov v plohe režejo, in to je navadna svečava poleti in pozimi. Koliko se tukaj zopet gladkih bukovih dreves poseka! Druga škoda je pa še v sobah, kjer se vse zakadi; kar je v hiši, vse je črno; posebno o zimskih večerih se tako kadi, kakor v dimniku. Sicer so že eni to svečavo popustili, zato ker se gladko drev6 že težko dobi za-njo; dobro bi bilo, da bi se popolnoma opustila in da bi se raji namestovala s petrolejem, kteri je tako dober kup. Tudi Žagarje je treba opominjati, kako so v škodo gozdu in sami sebi, kader po 3, tudi 4 mužlorje na enkrat v pečnicah žgejo. Dokler imajo žage, da kaj krlov režejo, se že še izhaja z drvmi za kuho in drugo kurjavo; kakor hitro pa krlov zmanjka ali da je suša za vodo, mora tudi Žagar, kakor vsak drug, v gozd po drva. Ako bi imel pečnico zaprto in majhno pečico v sobi, ki bi jo lahko z mehkimi drvi in odpadki razgreval, bi bil ves na gorkcm, namesti da se pri tem ognju, posebno pozimi, od ene strani močno žge, od druge pa zmrzuje. Tudi poleti se v pečnicah kuri in sicer ponoči zarad svetlobe po žagi. Tudi tem bi svetoval, da bi imeli rajši petrolejevo svetilnico na žagi, namesti da se ogenj kuri kakor kres. Čudno se mi ----- 76 ----- zdi, da kaj tacega Žagarji trpijo, ako premislijo nevarnost ognja. Kolikokrat so že žage in malni pogoreli zavoljo pečnic in trsko ve svečave! Koliko bi si lahko prihranili na mužlorjih , ko bi peči imeli! Znano mi je, da v 24 urah zgori v peč-nici od 32 do 40 mužlorjev. Ako bi se teh 40 muz-lorjev po 3 solde prodalo, bi se za-nje skupilo 1 gold. 20 kr.; al bi se za te denarje ne kupilo olja ali petroleja za sobe in na žagi? H koncu še rečem, da močno že čas sili in trka na naša vrata, da bi se gozdne zadeve že skorej uravnale. Ako les iz daljnih krajev ima veliko vrednost in gozde bolj obrajtajo kakor nekdaj , koliko bi jih mi morali ceniti, ker je naš gozd bliže morja in mesta Trsta in Reke za kupčijo več vreden. Naj bi se saj tisti veljavni gospodje gozda usmilili, kterim je narod pri srcu, da nam pomagajo o tem s krepko besedo v deželnem zboru. Dobroto bi nam in sami sebi storili; saj skušnja uči, ako se gozd zatira, se tudi kmet zatare, Če pa se kmet zatare, zatrt bode tudi gospod. Jakob Janezič.