Izhaja viak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica. Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Božlčnm štov. BO. _ Ur
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — za inozemstvo : trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru'
Spedizlone in abb. postale I. gr.
ŠT. 134
TRST, ČETRTEK 20. DECEMBRA 1956, GORICA
LET. V.
Božič - čas notranjega prerojenja
V prvi polovici leta je kazalo, da bomo lahko obhajali letošnji božič, praznik miru, brez strahu pred novo vojno. Upali smo, da se bo Evropa končno lahko v pravem miru prepustila božičnemu razpoloženju in preživela praznike brez živčnosti in nemira. To upanje se nam na žalost ni izpolnilo.
Zadnje mesece so se valovi političnega življenja spet tako močno razburkali, da je marsikoga spreletel strah pred bodočnostjo.
Naše misli in skrbi niso bile morda še nikoli po drugi svetovni vojni tako posvečene samo javnemu življenju kakor prav zadnji čas. To je v zvezi z nekaterimi nevarnostmi, predvsem pa s pojavi fanatizma in okrutno-
sti do nasprotnikov, ki jih opazujemo v srcu Evrope.
Vendar je v tej žaloigri tudi veliko dobrega, kajti posameznik se ni še nikoli prej čutil v taki meri soodgovornega za usodo svojega bližnjega in en narod za usodo drugega. Se nikdar ni prišla d mednarodni skupnosti tako do veljave človeška vest in tako jasno in odločno spregovorila kakor v zadnjih treh mesecih.
Vendar pa smo ob tem intenzivnem doživljanju dogodkov nekako pozabili na lastno notranje življenje, na probleme lastnega duha. Odvadili smo se zbranosti in notranjega premišljevanja. Vse preveč smo se vdali
skušnjavi zunanjega deklamiranja in obsojanja, kakor da je s tem že vse storjeno in da je mogoče samo z zunanjo zmago ene ali druge politične ter gospodarske teze osrečiti človeštvo in ga odrešiti njegovih tegob. Nedvomno je sicer, da se da v tem pogledu veliko storiti in škoda bi bilo, če bi ne napravili, kar je v naši moči. Toda prav gotovo je tudi, da zgolj zunanja zmaga abstraktnih idej ne pomeni še, da se bo ljudem v resnici bolje godilo, da bodo lahko živeli v miru, da bodo bolj svobodni in bolj srečni. In za to končno gre, kajti drugače izgubi vsaka ideja in vsak gospodarski, politični in socialni nauk svoj smisel. (nad. na 2. str.)
MILKO BAMBIČ
BOŽIC 1956
NOVICE Z VSEGA SVETA
NOVA POLITIKA AMERIKE
Spor, ki je nastal med Ameriko in njenimi angleško-francoskimi zavezniki zaradi njihovega napada na Egipt, skušajo sedaj za vsako ceno poravnati. Zapadnjaki so zastran loga sklicali izredno zasedanje članov Atlantske skupnosti, na katerem so bila reo skoro vsa nasprotja razčiščena. To je postalo mogoče šele v trenutku, ko so se Angleži in Francozi uklonili volji Amerike ter brez pogojev odstranili svoje čete iz Egipta. Nato so šele Združene države sklenile dati Veliki Britaniji veliko posojilo, da reši svoj šiling in tako prepreči (krizo svojega gospodarstva. Kavno tako je Wasbington pripravljen pomagati, kjerkoli more, Francozom.
Zunanji minister Dulles je izjavil, da s tem sicer niso zaceljene vse rane in da so ostale »brazgotine«, ki jih bo treba s skupno dobro voljo šele ozdraviti.
Bridke izkušnje z. Madžarstko in Srednjim Vzhodom so prepričale Ameriko, da mora znatno spremeniti svojo zunanjo politiko.
Najprej so v Washingtonu spoznali, da bi bilo zelo kratkovidno, če bi Amerika zapravila svoj ugled in vpliv med narodi Afrike in Azije. Za časa sueškega spora jim je z dejanji dokazala, da je zares nasprotnica kolonialnega imperializma ter s tem v njihovih očeh mnogo pridobila. Da ne vrže teh narodov v naročje Kremlja, mora na tej poti vztrajati do kraja.
NEHRU IN EISENHOWER
Drugo spoznanje je pa naslednje: Amerika mora brezpogojno vzdrževati dobre zveze ne samo z zapadnjaki, temveč tudi z državami, ki se nočejo priključiti niti zapadne-mu niti vzhodnemu taboru. To so Indija, Jugoslavija in cela vrsta drugih dežel v Afriki in Aziji. Skupnost nevtralnih držav se veča in bo v bodočnosti igrala vse važnejšo vlogo. Washington mora tudi z njimi biti v dobrih slikih. Nespametno bi bilo, ako bi od njih
zahteval, naj se odločijo za ali zoper Ameriko, ker bi jih s tem le odbijala.
Ravno v trenutku, ko so se Združene države odločile za tako politiko', je dospel na običik v Ameriko voditelj Indije Nehru. Po dolgih razgovorih z Eisenhovverjem je izjavil, da je bila njegova pot zelo koristna: Indija in Amerika bosta v bodoče v marsikateri zadevi lahko skupno nastopali ter zagotovili svetu mir. Vojna nevarnost sicer ni še popolnoma odstranjena, toda on je prepričan, da bodo miroljubne sile človeštva končno zmagale.
Značilna je tudi izjava Dulilesa, da Amerika nima namena izkoristiti sedanjih dogodkov v Madžarski in vzhodni Evropi proti Sovjetski Rusiji, temveč da se hoče z njo kljub isernu, če je le mogoče, mirno sporazumeti.
TITO POJDE V AMERIKO
V svetovnem časopisju se je razširil glas, da bo državni poglavar Jugoslavije obiskal januarja Eisenhovverja. Vest sicer ni še urad-«a, a zdi se, da je resnična, kajti Dulles je izjavil, da je odločno za to, da pride Tito v Ainerilko. Rekel je, da so bili razgovori, ki jih je imel s Titom novembra 1955 na Brionih »zelo koristni«, in to posebno gledfe razmer v vzhodni Evropi.
Tito je tedaj najbrž napovedal Dullesu, kaj se kuha in pripravlja na Madžarskem in Poljslkem, in dogodki so izpričali, da je sodil pravilno.
Iz tega bi človek lahko Oklepal, da bo Ei-senhovver Tita tudi to pot pozorno poslušal ter najbrž Jugoslaviji nudil večjo pomoč kot doslej. Jugoslovanom gre v prvi vrsti za pomoč v orožju, posebno v letalih na raketski pogon, ki ga je Amerika v zadnjem času Jugoslaviji ukinila.
JUŽNI TIROL
Ko so se le dni sestali v Parizu člani tako imenovanega Evropskega sveta, je avstrijski zunanji minister Figi izrabil priliko ter raz-
pravljal z Martinom tudi o položaju nemške manjšine na Tirolskem. Dunajska vlada je, kakor znano, pred meseci poslala v Rim spomenico s podrobnimi predlogi, a ni do danets' še ptrejelja nobenega odgovora, k a/ vzbuja v avstrijski javnosti že precejšnjo nezadovoljnost.
Gospodom v Rimu se večtkrat zares prav nič ne mudi: odkar so južno tirolski poslanci predložili Scelbi spomenico o krivicah, kii se gode manjšini, teče že tretje leto, a do današnjega dne niso še prejeli — odgovora.
Figi je izjavil le to, da so njegovi razgovori z Martinom bili »dolgi in podrobni«, več da ne more povedati. Italijanski zunanji minister je obljubil Figlu, da pride odgovor iz Rima »čimprej« (cjuanto p rim a) na Dunaj. Iz tega vidimo, da se Avstrija za rojake v Italiji zanima ter želi preprečiti, da bi pogajanja o njihovem položaju neopazno zaspala.
SPREJELI SO JAPONSKO
Varnostni svet je pred nekaj dnevi enoglasno' oklenil sprejeti Japonsko med članice Organizacije združenih narodov. S tem je število držav članic zraslo na 80. Sprejem Japonske je politično zelo' pomemben dogodek, zalkaj Japonska je ena najmočnejših industrijskih diržav na svetu, ki šteje kljub vsem izgubam v zadnji vojni okoli 90 milijonov prebivalcev.
Doslej ni mogla postati članica Združenih narodov, ker se je temu upirala Sovjetska zveza, češ da mora biti obenem sprejeta tudi rdeča Kitajska. Sedaj je Moslkva popustila an glasovala za sprejem Japonske, četudi'je ogromna Kitajska ostala za sedaj še izven te najvažnejše mednarodne organizacije.
SPET POSTEN TAT
V Modeni so trgovcu Antonu Giovanniniju ukradli preteklo soboto torbo s 450.000 lirami. Kako vesel je bil, ko je že drugi dan zagledal pred pragom zopet torbo in v njej
440.000 lir z listkom: »Obdržal sem si le
10.000 lir, ikier sem jih res nujno potreboval. Vrnil Vam jih bom brž po božiču. Oprostite!«
Božič - čas notranjega prerojenja
(Nadaljevanje s 1. strani)
V vzviharjenosti časa smo skoraj -pozabili. da so ideje zaradi ljudi in ne ljudje zaradi idej. Premalo se zavedamo, da dajo vsaki ideji njeno resnično vrednost samo ljudje, ki so njeni nosilci, in da je uresničenje vsakega političnega in gospodarskega ter socialnega programa v bistvu vendarle odvisno samo od poštenosti in človeške vrednosti ti-stih, ki ga sku'ajo izpremeniti v stvarnost. Judi najboljša ideja lahko prinese ljudem zlo, če so zli ljudje, ki se imajo za njene nosilce. Kristus se je rodil v štalici, da bi bil bliže vsem revnim in zatiranim, in je na križu umrl za druge, za vse ljudi, in vendar so v njegovem imenu v srednjem veku iztrebljali narode z oenjem in mečem. Tako so delali nemški križarji na evropskem Vzhodu ali Laloliški Španci v Mehiki in Peruju. Zažigali so ljudi celo na grmadah. Tega ni bilo krivo krščanstvo. Osta’o je vedno nauk ljubezni. Krivi so- bili tisti, ki so se ga polastili in ga razlagali po svoje. Šlo jim je le za to,
da ljudem vsilijo svoje nazore, ne pa za človeka, njegovo dušo in njegovo srečo. V resnici so skušali s pomočjo ideje zadostiti samo lastnemu pohlepu po bogastvu in oblasti. In tako je z vsemi idejami, tudi s tistimi, ki obetajo ljudem raj na tem svetu.
Ravno božični prazniki so v svoji intimnosti in prisrčnosti najprimernejši čas, da se spet spomnimo te preproste resnice. Ob božjem Detetu, ki je vzelo nase vse človeške repobe, vso človeško revščino in sHsko, da prinese odrešen ie narodom, premišljujmo o vrednotah notranjega življenja. Ni vse samo l’ velikih idejah in velikih načrtih! Piav toliko so vredne tudi majhne, ali bolje rečeno, samo navidezno majhne človeške stvari : dobrota, skromnost, obzir, spoštovanje do mnenja drugih, brezpogojna resnicoljubnost, usmiljenje in poštenost. Te človeške lastnosti, povezane z ljubeznijo do vseh ljudi, so 'iste, ki dajejo šele pravo vrednost in življenjsko silo vsaki ideji. Če teh lastnosti ni, usahne in odmre vsaka, tudi najlepša ideja. Kaj morejo nuditi človeštvu ali svojemu na-
rodu ljudje brez ljubezni do bližnjega, brez skromnosti in brez usmiljenja, ljudje, ki imajo- v srcu le hlad in pohlep po oblasti?
Od revnega božjega Deteta v jaslih bi se lahko vsi oznanjevalci velikih idej in načrtov zelo mnogo naučili, če bi le hoteli resnično hoditi za Njegovo zvezdo.
Vsak Slovenec, ki zares ljubi svoj narod, si mora vneto prizadeti, da bi se to spozna-ri je čedalje bolj širilo in utrjevalo tudi med našim ljudstvom in njegovimi odgovorninii voditelji, tako da bi kljub vsem ideološkim razlikam, katere nas ločijo, zavladala med nami ljubezen, in v stvareh, ki so nam vsem skupne, prava bratska sloga in edinost!
V tem znamenju voščimo vsem našim naročnikom in bralcem, vsem prijateljem in nasprotnikom in sploh vsem Slovencem, naj kjerkoli bivajo, blagoslovljene božične praznike in zares srečno novo leto!
PRED VOLITVAMI NA. POLJSKEM
Poljska na poti h državni konsolidaciji
Sporazum med Cerkvijo in drživo - Skupni nastop pri volitvah v parlament
Vladislav Gomulka je v svojih pogajanjih s sovjetskimi voditelji, ker je bil odločen in pogumen, dosegel, da je Moskva v posebni pogodbi priznala Poljski popolno neodvisnost ter vsestransko enakopravnost s Sovjetsko zvezo. Do tega uspeha je prišel brez prelivanja krvi. zgolj s prepričeval n ostjo svojih razlogov, v prvi vrsti pa zavoljo tega, ker je prišel na pogajanja v Rusijo 'kot mož, o katerem so vsi vedeli, da sloji za njim ne le komunistična stranka, temveč ves poljski narod.
Da je Gomulka mogel nastopiti v Moskvi v imenu vsega svojega naroda, je pa zgodovinska zasluga primasa Poljske kardinala Stefana Višinskega. Poljska je namreč, kakor znano, ena najbolj vernih katoliških dežel na svetu in njeno prebivalstvo je bilo v vsej svoji zgodovini neomajno zvesto Cerkvi ter je navzlic komunizmu ostalo tako do današnjih dni. Gomulka, ki je ikioit trezen politik to dobro vedel, se je zaradi tega, brž ko je prišel na svobodo in kasneje na oblast, 6dločil, da se mora s poljskimi katoličani za \sako eeno sporazumeti. Jasno se je zavedal, da bo mogel samo v tem primeru govoriti v Kremlju v imenu vse Poljske ter varno vladati v državi.
PRVI STIKI S KATOLIČANI
l)a bi izpeljal svoj načrt, je Gomulka stopil najprej v dotilko s škofom iz Lodža Mihaelom Klepačem ter mu zagotovil, da je voljan priznati Cerkvi vse pravice, ki ji gredo, samo da bi se mogel pošteno in odkritosrčno pobotati s katoličani.
Vatikan je bil o teh razgovorih obveščen, toda ni zaupal Goanulki. Komunisti, so si mislili pri sv. stolici, obljubijo v stiski, kar hočeš, nato pa ne drže dane besede. Gomulka je iz svoje preteklosti znan kot načelen nasprotnik vere in Cerkve, kako mu je torej mogoče verjeti?
V državnem tajništvu so začeli spreminjati svoje mišljenje šele v trenutku, ko je prispel v Rim poljski dominikanec profesor Bernardski, ki je prepričal Vatikan, da je /adnja vstaja na Poljskem zares prisilila Gomulko na korenito spremembo odnosa jev med Cerkvijo in državo. Oče Bernardski je prinesel Vatikanu prvo vest, da misli Go-mulka osvoboditi kardinala Višinskega. Za lo..se je bil Gomulka odločil po več razgovorih, ki jih je imel s škofom iz Lodža msgr. Klepačem. Ta je v imenu vseh poljskih škofov zagotovil njegovi vladi podporo katoličanov, toda pod izrecnim pogojem, da dobi Cerkev vse bistvene pravice, ki ji priticejo. Gomulka je v to privolil, toda le ako tudi kardinal Višinski na to pristane in potegne »'-sobrati. Ko je kardinal izjavil, da se strinja, so ga izpustili in vrnil se je med nepopisnim navdušenjem ljudstva v Varšavo.
VEČTEDENSKA POGAJANJA Z GOMULKO
Tedaj so se začela pogajanja med episko-patom in vlado, da se čisto jasno zapišejo pravice, ki gredo Cerkvi. V Vatikanu so želeli, da bi kardinal Višinski takoj prišel v Rim ter se dogovoril s sv. stolico, kaj je treba od Gom.ulke zahtevati. Toda kardinal je odvrnil, da v tem nevarnem trenutku ne more in ne sme zapustiti Poljske, saj zadostuje le majhna nepremišljenost, pa se država pogrezne v krvave nerede, ki jih doživlja sosedna Madžarska. Tako nesrečo je treba brezpogojno odvrniti od poljskega naroda. Bazen tega je Višinski, preden 'gre v Rim, hotel vedeti, kaj je Gomulka voljan (priznati katoličanom, to se pravi, da se prej mora'
zadržanjem kardinala. Sv. stolica se namreč strogo drži načela, da sme le ona sama voditi pogajanja o odnosih med Cerkvijo in poe-dinimi državami. Škofje nimajo te pravice.
Toda ker se je Poljska nahajala v izredno težlkem in nevarnem položaju, je bil Višinski mnenja, da se pogajanja ne smejo odlagati, temveč se morajo čimprej začeti in čim-prej zaključiti. Kot iskren in borben značaj, ki se je vedno upal pogumno braniti svoje prepričanje tudi pred papežem, je kardinal \ išinski tudi to pot vztrajal ter dosegel, da mu je Vatikan dovolil, naj ravna po svoji vesti. Ne le to! Sv. stolica je Višinskega med njegovimi pogajanji z Gomidlko na vse načine tudi podpirala!
In po 4-tedenskili razgovorih se je Višin-
jo pogajanja z vlado vsaj v osnovnih črtah i skemu res posrečilo skleniti s poljsko komu-zaključiti.	nistično vlado sporazum, ki ga je Vatikan
Vatikan spočetka ni bil zelo navdušen z ) mogel le pozdraviti.
Provice poljskih katoličanov
Glavna vsebina objavljenega dogovora je naslednja:
Najprej se je Gomulka obvezal, da prekliče zloglasni zakon, po katerem pritiče pri imenovanju škofov in župnikov odločilna beseda vladi. Odslej bo Cerkev svobodno imenovala vse škofe, župnike in ostale svoje predstavnike. Vladi je dana le možnost, da pove prej svoje mnenje, a ne sme piri tem kršiti pravic Cerkve.	,
Nato je bilo sklenjeno, da vlada izpusti na svobodo vse zaprte škofe, duhovnike in ledovnike, ki se vsi smejo vrniti na prejšnja službena mesta in v svoje samostane. Država vrne Cerkvi vse zaplenjeno premoženje in v Poljski se obnovi katoliški tiski. Verske organizacije se smejo svobodno udejstvovati in razvijati. V bolnišnicah in kaznilnicah smejo spet delovati dušni pastirji in izvrševati svojo službo tudi redovnice.
Ena najvažnejših pravic, priznanih od Go-umike katoličanom, je pa v tein, da se v vse osnovne in srednje šoile uvede verouk za učence, ki ga želijo imeti. Ker je prebivalstvo skoro v celoti zavedno katoliško, pomeni to. da bo verouk splošen. Res je sicer, da je verouk v šolali bil tudi po dosedanji ust-a-\i načelno mogoč, vendar so ga 'bile prejšnje vlade dejansko povsod odpravile. Da bi se slične reči v bodoče ne ponovile, je Gomulka izjavil, da bodo za vsak primer oviranja svobodnega pouka odgovorni rie le učitelji, temveč osebno sam minister prosvete.
Nadvse pomembno je tudi, da so poljski škofje dosegli od vlade razpust znane organizacije Pax, v kateri so se zbirali tako imenovani »napredni katoliški duhovniki in laiki« ter pod pritiskom vlad'? z njeno pomočjo cepili enotnost katoliških vrst v državi. ZAČASNI ODEOR KATOLIŠKIH AKTIVISTOV Da bi se že vnaprej preprečila bodoči spori med Cerkvijo in državo in tudi med katoličani samimi, sta se Višinski in Gomulka zmenila, naj se ustanovi »Začasni odbor za
sporazum s katoliškimi aktivisti«. Za predsednika je bil imenovan kot zaupnik, vlade katoliški levičarski poslanec Jan Frankovski, kardinal je pa določil oba- podpredsednika: nekdanjega glavnega tajnika vsedržavne Poljske Katoliške Akcije Kazimirja Džem* bovskega in dr. Polanskega, ki je bil nekoč predsednik iste organizacije v Krakovu.
Naloga odbora je med drugim, da prouči in nato predloži Gomulki zahteve, ki jih imajo katoličani do države, istočasno' naj pa zagotovi vladi zaslombo'v katoliškem prebivalstvu.
Ta opora je Gomulki potrebna posebno v teh dneh, ko se na Poljskem pripravljajo volitve v poslansko zbornico ali Sejm. In res je bila sestavljena enotna lista kandidatov, med' katerimi vidiš poleg (komunistov, zastopnikov Kmečke in Demokratske stranke tudi predstavnike katoliških žena in katoliških mladinskih organizacij.
To je prvi primer v Evropi in na svetu, da zavedni katoličani sodelujejo s odobre-njem Cerkve s komunisti v javnem življenju. Program, na katerega so se poljski katoličani zedinili z Gomulko, je seveda ta, da ga kot kristjani in demokrati pred svetom lahko mirno branijo.
Zaradi sporazuma, ki so- ga sklenili, se sedaj ravno tako voditelji poljskih katolikov kot komunistov izpostavljeni raznim kritikam iz inozemstva.
STALIŠČE VATIKANSKEGA GLASILA
Katoličanom očitajo, kako morejo kot kristjani sodelovati in skupno nastopati z ateističnimi komunisti, Gomulko pa napadajo komunisti, češ da je šel s svojim popuščanjem Cerkvi očitno in odločno predaleč ter s tem ogrozil bodočnost komunizma na Poljskem. Gomullkovo versko politiko je med drugimi kritizirala tudi L/Unita, glavno glasilo Togliattijeve stranke.
(Nadaljevanje na 4. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
OBČNI ZBOR KOMUNISTOV
ZNANSTVENA ODPRAVA
Občni zbor Italijanske 'komunistične stranke v Rimu se je končal, kakor je bilo predvidevati, z zmago Togliattija, ki je spet postal glavni tajnik.
Na zborovanju je govoril tudi Vidali ter napovedal, da se bodo komunisti Tržaškega ozemlja v nekaj mesecih spojili z Italijansko komunistično stranko.
Vidali je med drugim zahteval, naj se tržaškim Slovencem dajo vse pravice, ki so jim bile priznane v londonskem sporazumu, sklenjenem 1. 1954 med Italijo in Jugoslavijo. Nadvse žalostno pa je, da se Krščanski demokraciji ni zdelo potrebno niti omeniti Slovencev na svojem zadnjem občnem zboru v Trentu. Kako je mogoče, da se italijanski katoličani' prav nič ne brigajo za narodne manjšine? To je dokaz, da so navadni nacionalisti, od katerih naše ljudstvo ne more nič dobrega pričakovati.
NAPADI MOSKOVSKE PRAVDE
Zadnji govor Edvarda Kardelja pred jugoslovanskim parlamentom o dogodkih na Madžarskem je vzbudil veliko pozornost v mednarodni javnosti, a obenem izzval prav ostro zavrnitev v poluradnem sovjetskem glasilu Pravdi. List označuje Kardelja za »revizionista«, kar je bila za časa Stalina najtežja obsodba, ki jo je bilo mogoče izreči proti pravovernemu komunistu.
Tako pisanje dokazuje, da so odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo še zmerom zelo napeti.
BOJ DRAGINJI
Napad na Egipt, zaradi katerega je danes Sueški prekop zaprt, tako da morajo vse blago dovažati po dolgi in dragi poti okoli Afrike, je imel hude gospodarske posledice za Evropo. Mnogi podjetniki in trgovci se pa le izgovarjajo na sueško krizo in po nepotrebnem dvisajo cene. Sueško nesrečo izkoriščajo za odiranje bližnjega. Blago kopičijo v skladiščih in čakajo, da se cene dvignejo. Nato šele ga dajo v razprodajo.
Kako lezejo cene navzgor, vidimo tudi pri nas: samo olje in druge maščobe so se v zadnjerp tednu podražile za 40 lir na kilogramu.
Zato je notranji minister Tambroni prav storil, da je pretekli teden sklenil izdati stroge naredbe zoper draginjo. Prefekti in župani so dobili navodila, naj od 20. decembra do 10. januarja vladi natančno poročajo, kaj so ukrenili proti navija-lcem cen. Brezvestnim trgovcem morajo takoj zapreti prodajalno ter nalepiti na vrata, da je zaprta zavoljo krivičnih cen.
AMERIŠKA MORNARICA
Ainerikanei so v Tihem oceanu popolnoma prenovili svojo mornarico. Stare oklepne Indje so potegnili na suho, nove pa oskrbeli s spremstvom modernih podmornic, opremljenih z motorji na atomski pogon. Na podmornicah imajo atomske torpede, ki jih posebne elck»ronsko naprave z neverjetno natančnostjo vodijo na določeni cilj. Nobena ladja, 'ki jo opazijo, ne more uiti temu strahovitemu orožju.
Italijansko planinsko društvo je pripravilo posebno ekspedicijo ali odpravo učenjakov, ki bodo en mesec raziskovali peščeno pogorje Haggar sredi pustinje Sahare. Planota, tki je nad 3000 metrov visoka, je doslej še nepreiskana pokrajina. Domnevajo, da se je vrh tega velegorja nekoč nahajala bajna država Atlantida.
KONEC NA ELEKTRIČNEM STOLU
Pred meseci smo pisali, kako je ameriški šofer Lama-rca ugrabil iz vozička dojenčka Petra Weinbergerja in ga zatem umoril, čeprav so mu obupani starši po radiu ponujali veliko odkupnino. Ko ga je policija končno dobila v roke, je vsa javnost zahtevala, naj še taki lumpi, ki se iz umazanega pohlepa pregrešijo nad nedolžnimi otročiči, udarijo v svarilo vsem z najhujšimi kaznimi.
In to se bo 28. januarja zgodilo z Lamar-co. Ker so v Ameriki vislice odpravljene, bo moral sesti na električni stol in na njem umreti.
NAROČNIKU. IN BRALCE OBVEŠČAMO, DA BO ZARADI BOŽIČNIH PRAZNIKOV PRIHODNJA ŠTEVILKA NOVEGA LISTA IZŠLA V CČTRTEK, 3. JANUARJA 1957.
UREDNIŠTVO
UBOGI PASTOREK
V Florenci so zaprli zidarja Mihaela Ca-pito, ker je nečloveško mučil svojega pastorka Pavelčka. Otrok, ki ima 5 let, je iz prvega ženinega zakona. Očim ga je venomer pretepal, na ročicah mu je ugaševal cigarete in z ogorki mu je ožgal tudi ves obrazček. Ilevše bi še danes trpelo, da niso sosedje brezsrčnega očima zatožili oblastvom. Pravljice o mučenih pastorkih in pastorkah so na žalost še danes kruta resničnost.
BREZVESTNI ZDRAVNIK!
Francoski državni nameščenec Robert Smag. ge je te dni tožil dva lahkomiselna zdravnika. Mož, ki je jetičen na levih pljučih, je moral v zdravilišče, da ga operirajo. Res je tudi bil operiran, le da sta mu zdravnika rezala namesto levih — zdrava desna pljuča.
Sodnija je obsodila krivca na 2 milijona frankov odškodnine, kar je pa po našem odločno prenizka kazen.
STRAH PRED NOVO VOJNO
V belgijski prestolnici Bruslju so preteklo sredo začele nenadoma tuliti protiletalske sirene. Prebivalci so začeli v divjem preplahu drveti v zaklonišča in na cestah se je ustavil ves promet. Ljudje so govorili, da se bližajo sovjetska letala, in da je izbruhnila vojna.
šele kasneje sO ugotovili, da so zavoljo kratkega stika začele sirene kar same od sebe žvižgati.
JEZERO USIHA
Kdor se vozi iz naših krajev v Rim, vidi lahko v srednji Italiji ob levi strani Trasi-menSko jezero, ki je s svojimi 128 kvadratnimi kilometri po velikosti četrto v državi. Svoj čas je bil tukaj pravi raj za ribiče. De-
set let pa že jezero usiha in vodna gladina se je do danes znižala za dva metra. Ob bregovih se je vzdignilo' na suho že na tisoče hektarjev zemlje, ki so se je po obstoječih zakonih prilastili obalni kmetje ter jo spremenili v žitna' polja.
Ribiči se čutijo oškodovane ter se ostro upirajo. Med njimi in kmeti je zastran tega že večkrat prišlo do krvavih pobojev, vse pa kaže, da bo končno žito pregnalo ribe.
VOLILNI PROGRAM
Na Poljskem bodjo volitve v parlament 20. januarja. Postavili so eno samo listo, na kateri sodelujejo razne politične struje in tudi katoličani. Kandidatov je 700, poslancev ho pa izvoljenih le 459. Zmagali bodo tisti, ki dobe največ preferenčnih glasov.
Zedinili so se na skupen program, vsebujoč med drugim, tole: najvišja oblast v državi pnitiče parlamentu, to je Sejmu, in ne kakor doslej dejansko le komunistični stranki. Delavci dobe samoupravo v podjetjih in ista pravica gre kmetom v poljedelstvu: nihče jih ne sme siliti v kolhoze ali jih drugače ogrožati v svobodnem razpolaganju z njihovo zemljo in s pridelki. Zasebna pobuda in lastnina se zajamčita tudi v mali industriji. Vlada se bo načrtno borila proti revščini in dajala posebne podpore in pravice družinam s številnimi otrOkii. Vsem državljanom je zagotovljena svoboda besede, vesti in verskega udejstvovanja.
V 72 URAH
Francoski pisatelj Jules Verne je pred 100 leti objavil roman »V 80 dneh okoli sveta«. Tedanji ljudje so ga imeli za sanjača, a njegove napovedi so danes že več 'kot resnične. Okoli zemlje lahko prideš ne v 80 dneh. ampak v 76 urah. Februarja bo namreč neka skandinavska letalska družba vpeljala redne vožnje iz Skandinavije čez severni tečaj na Japonsko in Filipine; odtod pojde pot po dosedanji progi čez Indijo, Egipt in srednjo Evropo- nazaj domov. Od ponedeljka do srede vidiš lahko 18 dežel in 3 kontinente. Vse skupaj traja z vmesnimi postajami vred le 76 ur.
Poljska na poti k driavnl konsolidaciji
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nadvse značilno pa je, da je dnevnik sv. stolice L’Osservatore Romano vzel Gomulko-vo cerkveno politiko v zaščito- ter s tem priobčil prvič po vojni članek, pisan o neki komunistični deželi z nekako oprezno, toda nesporno dobrohotnostjo. Med poznavalci dosedanjega razpoloženja v vrhovnem vodstvu Cerkve je na zunaj skromni članek vzbudil zaradi tega izredno pozornost. Iz njega mnogi sklepajo, da je Sv. stolica pripravljena se pogajati in sodelovati z vsakomer, ki ima resno in pošteno voljo priznati Cerkvi in njenim vernikom tiste pravice in svoboščine, katere jim po naravnih in božjih zakonih pripadajo.
S tem. da se hoče Gomulka resnično pomiriti s Cerkvijo in katoličani, je dokazni, da je uvideven in pameten politik. Če je prišel do spoznanja, da borba proti kapitalizmu ne sme nikakor hiti obenem borba proti krščanstvu, je krenil na edino pravilno pot, ki vodi delavstvo in njegovo poljsko domovino v varno in boljšo bodočnost.
eh&pi&i !t "T'tZft!tlu>tju
ZGONIK
ROJAN
Starši učencev Industrijske strokovne šole v Rojanu se letos hudo pritožujejo zaradi razmer, v katerih se nahaja prvi moški razred omenjenega zavoda. Ta razred šteje 37 učencev in bi ga morali po obstoječih predpisih razdeliti na dva oddelka, ker -noben razred ne sme imeti več kot 35 dijakov. Toda šolsika oblastva se temu krčevito upirajo, češ da je treba šteditii z denarjem. Posledica tega je, da so otroci stlačeni v učilnici kot »ribe v škatli«, kar je seveda nezdravo in obenem škoduje učnemu uspehu. Šolsko (skrbništvo bi moralo to škodljivo stanje odpraviti že zaradii tega, ker sta obe delavnici nameščeni ikar na stopnišču in sla zato tako tesni, da vsaka ne sprejme več kot 15 učencev. Letos so morali praktični pouk za prvi lazred' skrčili na polovico. Ker gre za industrijsko šolo, je to neprecenljiva škoda.
Zaradi tega starši zahtevajo, naj šolsko skrbništvo odredi, da se prvi razred razdeli na dva oddelka. Slišali smo, da so istega mnenja tudi profesorji z zavoda, ki so na posebnem zborovanju naprosili predstojnike, naj narede konec današnjemu ne v drznemu stanju.
NABREŽINA
Na seji v četrtek preteklega tedna je občinski svet z večino glasov sklenil brezplačno odstopiti 1.500 kv. metrov jusarskega zemljišča Ustanovi za gradnjo ljudskih hiš (IACP). Kakor smo že poročali, je bilo pred kratkim nakazanih 20 milijonov za zidavo enega poslopja z 9 stanovanji, ki se bo postavilo pri gostilni Kralj v Sesljanu. Po daljši, tu pa lam tudi mučni razpravi so svetovalci po-oblastilii upravni odbor, naj sklene najem-ninsiko pogodbo s 'kamnoseškim podjetjem Maria Donde ter z Gradbeno zadrugo iz Nabrežine, ki želita vzeti v najem dva zapuščena občinsika kamnoloma. Občinski svet je nadalje imenoval svoje zastopnike v Konzorcij kratkega vodovoda, v oni za pobiranje trošarine ter v Konzorcij za zdravstveno, živinozdravniško ter tehnično službo.
Na koncu je socialdemokratski svetovalec Cimador predložil resolucijo, v kateri ostro graja nezanimanje vlade za tržašlko gospodarstvo ter obenem zahteva, naj oblastva čim-prej ustanove prosto cono ter ukrenejo nekaj zares učinkovitega proti tukajšnjemu iežlkemu gospodarskemu stanju. Resolucija je l.ila sprejeta z ogromno večino glasov.
MAVHINJE
Pretekli teden sta zapustila našo vas ter se izselila v daljno Argentino gospa Semolič Malka in njen sin Josip. Odšla sta k ožjim sorodnikom, ki so se pred nekaj leti nastanili v Južni Ameriki. Vaščani jima želimo mnogo sreče v novi deželi ter upamo, da se bosita kdaj srečno vrnila v domače kraje.
Pot za Vižovlje je sedaj popolnoma končana in smo z njo kar zadovoljni. Prav bi bilo, da bi se v bodoče popravili tudi obcestni zidovi, ki hudo motijo zunanje lice vasi. Na pomlad pa je neobhodno potrebno asfaltirati še tisti del vaškega trga, ki so ga pri zadnjih delili prezrli. Ker prihaja k nam čedalje več tujcev, je dolžnost občine ter predvsem samih domačinov, da skrbijo, kolikor je mogoče, za snago po vasi, s čimer se dane« prav z are« ne moremo pohvaliti.
Preteklo nedeljo je na županstvu v Zgoniku bila redna seja občinskega sveta. Na predlog župana so svetovalci soglasno odobrili resolucijo, ki obravnava sedanjo težko krizo tržaškega gospodarsva. V resoluciji je med drugim povedano, naj se v okviru Pokrajinskega sveta ustanovi poseben odbotr, sestavljen tudi od predstavnikov vseh občim, ki naj bi posredoval, da vlada čimprej ukrene nekaj zares učinkovitega v korist Tržaškega ozemlja. Gre predvsem za ustanovitev proste cone, okrepitev industrije ter zboljšanje prometnih zvez.
Župan je nato obširno poročal, zakaj se letos v Briščilkih ni odprla slovenska ljudska šola, čeprav je občina bila že pripravila prostore. Oblastva se sedaj izgovarjajo, da ni na razpolago učiteljev(!) in denarjia. Svetovalci so sklenili, da bodo v posebnem protestnem pismu sporočili oblastvom ogorčenje vsega prebivalstva proti temu čudnemu in nerazumljivemu ravnanju.
O novi šoli v Zgoniku je župan dejal, da so že izgotovljeni gradbeni načrti, ki pa jih mora še potrditi Tržašlki tehnični urad.
Za nov gospodarski načrt je občinska uprava predlagala za 69 milijonov lir javnih del. Občinski svet je nato imenoval svoje predstavnike v konzorcij kraškega vodovoda, v trošarinski konzorcij, v konzorcij za zdravstveno in tehnično službo ter izvolil novo davčno komisijo. Svetovalci so na koncu odobrili najemniško pogodbo s kamnoseškim podjetjem Sonzogno, ki je vzelo v najem ne-
ki zapuščeni (kamnolom. Letna najemnina znaša 400 tisoč lir in pogodba velja za 25 let, kar je po našem mnenju vsekakor predolga iloba. Zdi se nam. da se na ta način nikakor ne morejo zaščititi koristi naše občine. Toda o tem enkrat prihodnjič!
JEZERO
Trdno smo upali, da bomo že za letošnje božične praznike dobili v našo vasico toliko zaželeni vodovod. Naša želja pa se na žalost ni izpolnila in vse kaže, da zdrave pitne vode ne bomo dobili taiko hitro. Na občini nam pravijlo, da so veliko zamudje kriva višja oblastva v Trsitu, ki zavlačujejo odobritev gradbenih načrtov. Če je to res, jih po Novem listu vroče naprošamo, naj dovole, da se čimprej začno dela, ter nas tako rešijo skrbi in težav, ki jih povzroča pomanjlklanje vodovodnih naprav.
SLOVENSKA OSNOVNA SOLA NA OPČINAH PRIREDI V NEDELJO,
23.	DECEMBRA, OB 16. URI
BOžICNICO V DVORANI PROSVETNEGA DOMA VLJUDNO VABLJENI!
SESLJAN
Pred nekaj dnevi so se začeli vseljevati v tukajšnjo begunsko vas prvi istrski prebežni-ki. Kakor je znano, so to naselje sezidali prati volji domačinov in njih zakonito izvoljenih predstavnikov. Saj se gotovo vsi še spominjajo, da se je tedanji nabrežinski župan upiral podpisati gradbeno dovoljenje in da ga je zato izdal poseben komisar, imenovan od prefekture. Domačini nismo imeli seveda- možnosti, da bi se protivili gradnji raznarodovalnega naselja; važno pa je ugotoviti, da je bilo to dejanje izvršeno nasilno in takšno bo šlo tudi v zgodovino.
iTIVAN
Novo šolsko poslopje bo po vsej verjetnosti zgrajeno nedaleč od župne cerkve, v smeri proti Medji vasi. Ta prostor so namreč svetovali nekateri vaščani županu in odborniku D. Legiši na sestanku, ki je bil konec preteklega tedna. Domačini go obenem izkoristili priliko, da so občinskima upraviteljema obrazložili najnujnejše poitrebe vasi.
Stavka uslužbencev ACEGATA
V ponedeljek opolnoči so uslužbenci (Acegata sjlopili v splošno stavko, ki je trajala ves torek in se je končala šele v sredo popoldne. Delavci in uradniki so se odločili za ta korak, ker je vodstvo mestnega podjetja zavrnilo njihove minimalne zahteve po pravičnejši odpravnini, ureditvi dopustov ter izravnanju mezd in plač. Zaradi stavke se je ustavil ves tranvajski, filobusni in avtobusni promet, ki so ga kasneje le zia silo vzdrževali avtobusi zasebnih podjetij. K sreči nifeo prekinili električnega toka, plin pa so dobavljali le v določenih urah.
KRAŠKA VAS
F. PISCANC
(linorez)
Ho iti hi is (j
IZID UPRAVNIH VOLITEV
Volitve novih občinskih svetov in pokrajinskega sveta so potekle oh izredno 'lepem vremenu. Udeležba je bila za nekaj odstotkov večja kot d. 1952. Volitev v pokrajinski svet s>e je udeležil o> skoraj 92 odstotkov volivcev, onih v goriško občinsko zastopstvo nekaj nad 89.
V vseh 16 okrožjih je biilo' v pokrajinski svet neposredno izvoljenih 14 kandidatov Krščanske demokracije in dva Komunistične »Iranke; 8 kandidatov pa je bilo izvoljenih iz ostankov.
V novem pokrajinskem svetu ho imela Krščanska demokracija 15 svetovalcev, ki so do. bili vsega skupaj 38.185, glasov; Komunistična stranka bo v njem zastopana si štirimi svetovalci; Nennijevi socialisti (PSI), sara-gatovci (PSD!), Sliovenslkia lisita, [Lista, naprednih Slovencev in misovei (MSI) pa bodo imeli vsak po enega svetovalca.
NOVI GORIŠKI OBČINSKI SVET
Tudi v mestnem zastopništvu je Kršč. demokracija dobila absolutno večino, iin sicer 23 svetovalcev; socialni demokrati imajo 4 svetovalce, misovei 4, Slovenska lista 3, komunisti 2, Lista naprednih Slovencev, Socialisti, liberalci in monarhisti pa vsalk po ene-«a-
IZIDI V PODEŽELSKIH OBČINAH
V Števerjanu je zmagala Slovensika lista z 229 glasovi, lista Občinske edinosti pa je dobila 215 glasov. V Sovodnjafh in Doberdobu sta zmagali listi Občinslke enotnosti, za kateri so glasovali tudi komunisti.
Natančnejši pregled o ravnokar minulih volitvah bomo priobčili v prihodnji številki.
GREGORČIČU V SPOMIN
Pretekli teden so višje slovenske srednje šole priredile lopo proslavo v spomin Simona Gregorčiča. Na. sporedu je bilo petje uči-teljiškega zbora in recitacije. Glavni govor je pa imel slavist prof. Bekar, ki je s pesniškim zanosom povedal marsikatero novo misel o liku Simona Gregorčiča.
Take spominske svečanosti so za dijaštvo zelo spodbudne.
PRIREDITEV V GORIŠKI STOLNICI
Zadnjo nedeljo v tem letu, dne 30. decembra, bo v goriški stolnici božična proslava slovenskih g o riški h cerkvenih pevskih zborov. Pri slovesnosti bo nastopilo do 150 pevcev. Komu med Slovenci niso prirasle k srcu božične slovenske pesmi? Zato ni čudno, da se naša stolnica ob tej priliki običajno napolni do zadnjega kotička.
DRZNA TATVINA V GORICI
V Gorici doslej še ni biilo taikio drzne tatvine, kakor se je zigodila preteklo soboto približno ob dveih po polnoči. Tatovi so se več ur mudili v stolni cerkvi in lahko v zbranem miru opravljali svoje mojstrsko tatinsko delo, čeprav je stolnica tik pred vhodom ikve-slure. Zvečer so se skrili najprej v prostoru pod korom, kjer so shranjene krste in drugi predmeti, ki jih uporabljajo pri mašah zadušnicah in pogrebih. Ko je cerkovnik po 8. uiri zvečer zaklenil vsa cerkvena vrata, so se tatovi lotili svojega dela in prebrskali ves
cerkveni zaklad, ki se nahaja na levi galeriji v cerkvi.
Ni mogoče natančno določiti zgodovinske in umetnostne vrednosti vseh ukradenih predmetov. Tatovi so odnesli med drugim dragoceni pluvial, darilo cesarice Marije Terezije, ki so ga cenili pred dvema stoletjema na 40 tisoč zlatih goldinarjev. Največjo škodo so tatovi povzročili s tem, da so odnesli glavo doprsnega kipa sv. Mohorja, zaščitnika Ogleja. Ob mednarodni razstavi, ki je bila pred 2 letoma v Parizu, je bil samo ta kip zavarovan za 50 milijonov lir. Polastili so se tudi edinstvene škofovske palice oglejskega patriarha Papona, ki je bila zavarovana ob nelkii razstavi v Londonu za 25 tisoč šteriin-gov. Nadalje so tatovi odnesli dragoceno posodo, iki jo uporabljajo pri pontifikalu, tako imenovani la vabo, to je posodo za umivanje ■rok. V zakristiji so si prilastili kar sedem pozlačenih in zlatih kelihov.
Svetogorsko Marijino podobo so dobesedno oropali prav vseh zlatih in srebrnih okraskov, ki so jih darovali verniki, posebno mnogi novoporočenci.
Škoda je ogromna. Policija je sicer takoj začela s preiskavo, a doslej še ni odkrila nobenega sledu za predrznimi zločinci, čeprav je nekaj sumljivih oseb pozaprla. Vse pa 'kaže, da tatvine niso izvršili domačini.
ČTEVERJAN
Čeprav so agitatorji na raznih volilnih sestankih ostro napadali staro občinsko upravo, je v nedeljo vendar zmagala lista, ki ji je načeloval dosedanji župan Podveršič. Žalostno in vse obsodbe vredno pa je, da je oddalo prazne glasovnice kar 63 volivcev.
Goriški župan dr. Bernardis je tudi na zaključnem volilnem zborovanju skušal braniti svojo politiko do Slovencev v Italiji s tem, da je izkoriščal pobiralno akcijo podpisov za združitev naše občine z goiriško. Izjavil je, da bodo oblastva to prošnjo resno' preučila. Mož pa ni vedel, da se lahkomiselni pobiralelji podpisov že davno svojega dejanja kesajo, ker so spoznali, da so s tem ravnanjem močno škodovali ugledu svoje občine. Naloga nove občinske uprave je, da že v začetku zavzame jasno in odločno stališče za ohranitev avtonomije in samostojnosti naše občine. Prav pa je tudi, da se nova uprava pogovori s podpisniki omenjene vloge in jih pridobi za to, da pismeno prekličejo svoje podpise. Nedopustno je namreč, da se nekateri igračkajo s tako važno in pomembno javno zadevo, kot je občinska samostojnost. Tako morejo ravnati le nezreli ljudje, ki nimajo dovolj razvitega čuta za odgovornnst.
Naši prosvetarji so tudi letos priredili lepo uspelo miklavževanje. Izkazali so se zlasti šolski otroci iz Valerišča. Najmlajši so nas razveselili z lepim rajanjem v narodnih no-
šah, deklice pa v belih oblekcah. Veliko zabave je vzbudil prizor s petjem »Ribničan iin Rihniičanka« ter eno dejanka »Vedež«. Učiteljici Maraž Dori naj gre tudi na tem mestu prisrčna zalivala za ves požrtvovalni trud, ki ga je imela z lepo' prireditvijo.
Razume se, da je sv. Miklavž bil do vseli otrok zelo ljubezniv in da jih je letos še ho-gateje obdaroval kot druga leta.
SOVODNJE
Ministrstvo za javna dela je obvestilo V>-vodenjsko občino, da ji bo v proračunu za 1957. leto odredilo državni prispevek za zgradnjo sovodenjskega vodovoda in asfaltiranje glavne občinske ceste. To je za sovo-denjskc občinarje vsekakor vesela božična vest, saj bo tako v doglednem času izginil strahotni prah, ki prodira skozi vse špranje naših domov.
Tudi letos je obiskal naše otroke sv. Miklavž in jih razveselil še z bogatejšimi darovi kot druga leta. Naša požrtvovalna dekleta iz Dekliškega krožka so priredila posrečeno miklavževanje. Sv. Miklavža, ki je nastopil z velikim sijajem, je ljubko pozdravila delkliea Rajka Hineljakova.
Sto otrok, ki jih je sv. Miklavž obdaroval, je odšlo s svojimi materami veselo domov.
ŠTMAVER
Vaščane z zgornjega dela naše vasi vedno bolj vznemirja govorica, da misli županstvo napeljati vaški vodovod le do cerkve. Mi sicer ne moremo v to verovati, saj bi potetn \odovod ne imel za našo vas več pravega smisla. Toda na svetu je vse mogoče. Da se razpršijo skrbi ljudstva, bi bilo prav, da nam goriško županstvo javno pojasni svoj vodovodni načrt.
V nedeljo smo Štmaverci, izpolnili svojo volilno dolžnost že v zgodnjih urah. Prvi izmed vseh je oddal svoj glas na volišču št. 37 v Pevmi naš Devetak Gabrijel, ki ga je spremljala na volišče njegova mati.
IZJAVA, FINANČNEGA MINISTRA
Pretekli teden je v Gorici na zaključnem volilnem zborovanju govoril poleg poslanca Humorja in župana dr. Bernardisa tudi finančni minister Andreotti.
Minister je med drugiim podal tole važno izjavo: »Vlada je prepričana o nujni potrebi, da se podaljša zakon iz 1. 1948, lk.i predvideva- davčne olajšave za goriško prosto cono. Zato je vlada naklonjena zakonskemu predlogu, ki sta ga parlamentu predložila senator Rizzatti in poslanec Baresi. Ker je to vprašanje nujno, bo vlada zbornici priporočila »hitri postopek«. Z izjavo ministra smo sicer zadovoljni, vendar bi želeli, da bi vi a-., da v toliko spremenila omenjeni zakon, da bi prosta cona dejansko bolj koristila širokim ljudskim množicam, ne pa v prvi vrsti nekaterim trgovcem in podjetnikom, kakior se sedaj dogaja.
TRGOVINA NAREJENIH OBLEK
KONFEKCIJE
GORICA — CORSO ITALIA 7 — TELEFON 3143
voSči vesele praznike cenjenim odjemalcem in opozarja na veliko izb'ro oblačil za dame, gospode in otroke.
M €orso
IZ VIDMA
V vrstah Krščanske demokracije zapadne Furlanije je izbruhnil hud in težak spor. Vse občine na desini strani reke Tilmenta odločno zahtevajo odcepitev od videmske pokrajine in ustanovitev nove pokrajine 9 sedežem v mestu Pordenone. Svojo zahtevo utemeljujejo zlasti s tem, da so predaleč od Vidma, medtem ko so vse njihove koristi vezane na Pordenone.
Videmska pokrajina je že tako preobsežna in njena uiprava je preveč birokratska in sitna. Poslanca Garlato iz Pordenona in Tome iz S. Vito al Tagliainento sta stavila vladi predlog, naj se v poslanski zbornici razpravlja o ustanovitvi nove pokrajine.
Ta vest je hudo vznemirila voditelje Krščanske demokracije v Vidmu, ‘k:i na vso moč protestirajo proti delovanju omenjenih dveh poslancev. Najprej se je oglasil na tržaškem radiu odvetnik Candolini, predsednik videmskega pokrajinskega sv-eta, ki je dokazoval, kako bi bila cepitev gospodarsko pogubna tako za občine na desni strani Tilmenta kakor tudi za vso deželo. Vodstvo stranke se je takoj zbralo na izredni seji ter pooblastilo tajnika Marija Torosa, naj nemudoma zaprosi glavnega tajnika v Rimu Fanfanija, da prepreči namere poslancev Garlata in To. meja, ki v tem vprašanju ravnata proti navodilom pokrajinskega vodstva stranke. To je sicer izjavilo, da načelno ni proti ustanovitvi samostojne pokrajine s sedežem v Por* denonu, toda to naj se zgodi šele po uresničitvi avtonomne dežele Furlanija-Juilijska krajina.
Nastop obeh poslancev smatrajo za upor proti krajevnemu strankinemu vodstvu, ki je disciplinsko kazniv. Onstran Tilmenta se pa niso ustrašili grožnje. V Pordenonu so se zbrali voditelji tamkajšnje Kršč. demokracije ter soglasno sklenili, da se bodo še nadalje odločno borili za samostojno pokrajino. Ugotovili so, da je grozeča »gospodarska poguba« le strašilo za nepoučene ljudi. Občine zahtevajo novo pokrajino zato, ker jih k temu silijo prav gospodarske koristi in potrebe. Poudarili so tudi, da se za gonjo proti samostojni pordenonski pokrajini skrivajo osebne koristi nekaterih demokrščanskih voditeljev v Vidmu. Na koncu so zborovalci sklenili, da bodo do konca vztrajali pri svoji zahtevi.
Glede na deželno avtonomijo naj še dodamo, da je na zadnjem občnem zboru Krščanske demokracije v Vidmu neki zastopnik mladinsike struje v stranki pogumno in ostro napadel navzoče poslance in senatorje, češ da se za avtonomijo zanimajo samo pred volitvami, potem pa dejansko le ovirajo njeno ustanovitev. Posebno ostro je napadel senatorja Tessitorija, ki je bil svoj čas zelo navdušen za avtonomijo, a je, odkar je poslal Visoki komisar za javno zdravje in predsednik neštetih društev in organizacij v Furlaniji, popolnoma umolknil. Tudi odvetniku Candoliniju je govornik očital, da ovira uresničenje avtonomije. Vprašal ga je celo, ali odgovarja resnici, da je svoj čas posredoval pri polkiojnemu De Gasperiju, naj prepreči ustanovitev samostojne dežele s posebnim
statutom. Nato je govornik pozval poslance in senatorje, naj prepustijo svoja mesta sposobnejšim ljudem, ako ne marajo skrbeti za koristi ljudstva, ki jih je izvolilo. Pogumnemu fantu so navzoči burno ploskali.
Zadrega dr. Can.dotlinija in senatorja Tessitorija ter ostalih poslancev, ki se niso upali ugovarjati podeželskemu fantu in pridnemu obrtniku, je bila nadvse očitna.
»Čujte, čujte — 'kaj ste z dahnil:«, vpije tam zadaj Nino.
»Spet ga dlabi strah«, se posmeje prešerno nekdo od mladih. »Že brontola«. Smeh se lazJegne po krovu. Dobra volja se nas zaspanih sipet loteva.
»Tonko, boš tudi ti ribič«, zakličem faintu, ki si je mel zaspane oči, ušesa pa je tako nategoval, da mu ja nobena ne uide.
»Naka, ribič pa ne bom. Se nič ne spi, malo ulovi in povrhu še zebe:«
»Hm, tako je«, pridaja Cesar. »Boste znali povedati, da se ne bo pisalo niti leto pctde-set, pa boste o krišikih ribičih samo pisali še; ta'ko malo jih bo. Kar je mladega, noče več v trdo ribiško življenje. Ponoči ribič res ne ve, kaj se pravi, spati. Po tiste pol ure se vrstimo v kajuti, da kiomaj začemiš. Potem te pa še bolj zebe. Tako gre ka/r naprej: ob osmih na »mu« in ven, okoli polnoči se vrtiš z mrežami, ob petih ali šestih zjutraj nazaj z blagom v port. Potem morda neseš še v ribarnico v Trst. Prideš s par flikami domov, haj-di popravljat in spirat mreže. Tako pride druga ura popoldne, ko se lahko malo vržeš na posteljo, če ni ravno treba slkiidati gnoja iz hleva. Veste, vsak od nas ima še iplahto vrta ali brajdo.«
»E, kaj boš take risal«, se uipre eden od svakov. »Ob nedeljah ali že sobotah jo tudi
R. B.
naredimo skozi, malo »briškole« ali balinca tudi tebi ne škodi!«
»Pa v zimi ste tudi na vodi?« poprašujem radovedno.
»Kalkopak! Samo še bolj za nohte gre. Je pa takrat bolj okusno blago*. Za božično vi-Ijo mora tudi pod našo napo dišati pasera (plošča); potem pridejo rombi, kalamari in sipe. Na spomlad že priplavajo škombri v mrežo. Ob spomladi pa do jeseni je pri nas poglavitna žival sardela in sardon. Kakšno leto gre vse dobro v ceno, so pa tudi časi, ko se je bilo treba pogajati s tovarno v Izoli in si moral tiščati gobec, pa naj so ti vrgli v mošnjo, kolikor so hoteli. — V jeseni začnejo tuni. Včasih se ta lov še najbolj splača.«
»Ho, se spomniš?« vpije svak Živec, »da smo jih imeli v mreži že tudi po par kvinta-lov.«
»Poglej, če lahko še kaj odcediš«, ga zavrača Cesar, »saj imam res že »lino v ustih.« Malo črnine je še popljuskalo v pletenki, potem pa v Cesarjevem grlu.
»Naj bo«, se je oddahnil, »grem pa malo začemet za pol urice. Kmalu bo polnoči«, je pogledal po zvezdah nad ikiraškim robom.
S Stankom sva tudi polegla po zvitih jadrih. Tiho je pljuskala voda ob pTamec in nas zagugala v dremoten pol&panec. Pri jam-
TAJPANA
Pri nas se je razširil glas, da pripravljajo oblastva načrt za pogozdovanje naših krajev. Za našo občino predvidevajo vsoto 50 milijonov lir. Prav bi bilo, da ministrstvo ta načrt čimprej odobri in da se pogozdovanje v najkrajšem času začne. Pri tem delu bi lahko zaposlili 150 do 200 delavcev, kar bi vsaj omililo brezposelnost v naših vaseh,
IZ RAJBLJA
Tudi letos smo rabeljski rudarji slovesno praznovali god sv. Barbare, ki je naša zaščit-riica. Že od leta 1943 praznujemo to slavje v rudniku s sv. mašo na oltarju, ki smo ga zgradili na pobudo tedanjega delavskega kaplana. Letos so bili rudarji pri sv. maši v še posebno velikem številu.
Našega pTaznilka so se to pot udeležili tudi duhovniki iz Kanalske doline,, ker je ob lej priliki praznoval 10-letnico mašništva naš sedanji delavski kaplan.
V znak hvaležnosti in priznanja je g. kaplan prejel od rudnišfke uprave, notranje delavske komisije in od prebivalstva razna darila.
Med verskim slavjem so tudi razdelili na- * grade rudarjem, ki delajo v -rudniku že 20 ali 40 let.
boru tli ogorek. Živec stoji tam in straži ter kuka v premrle roke. Nekaj časa molči in pokadi svoj tobak, potlej pa sede na niziko ograjo in začne po taktu zibajoče se barke v lepem basu in prav na tiho prepevati o lepi Vidi.
Tovariš me sune v komolec, češ prisluhni, kako se tudi teh zagorelih ljudi dojme taka spokojnina, božanska noč na Adriji, ko se v polsvitu milijonov zvezd poljubljata nebo in morje. Vse je tiho.
Tako nalahno se je zibalo morje, da je vse na ladji zadremalo. Samo Živec straži in upira oči v temo, gosto ko (kuhana smola.
Hipoma se brod strese, nekaj je butnilo ob bok. Dvignemo zaspane glave.—Neikaj sivega, kot visoka stena se dviga ob boku. Električne svetilke nam zaščegečejo v oči. Aha, motorni čoln obalnega poveljstva nas je dohitel. Kontrola! Zasliši se glas Cesarja, ki v medlem siju brljevtke išče med papirji, da izkaže pravice do ribolova. Polzaspani lezejo vsakdo izpod krova. Mencajo si oči in sprašujejo, kaj se godi zgoraj, da ni miru. S tovarišem se zagrneva s platnom, da nas straža ne opazi, ker sva bila odveč na krovu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
T#
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Razgovor s skladateljem Ivanom Grbcem
C	tjlcifrCu	t*	TWi«
Profesor Pavle Merku je imel te dni razgovor s tržaškim glasbenikom Grbcem, ki ga v tej božični in novoletni številki priobčujemo:
Kaj mislite o slovenskem glasbenem življenju v Trstu? Ali je mogoče primerjati današnje stanje z našo umetniško dejavnostjo v časih pred prvo svetovno vojno in po njej?
»Najprej si moramo biti na jasnem, kaj hočemo in koliko tega smo že dosegli. Umetnosti je treba služiti s čistim srcem in s čistimi nameni, zakaj le tako lahko stopimo v našem napredku za majhen korak dalje. Takih trenutkov je bilo med nami malo, a so vendar bili tako pred vojno, po vojni in tudi dandanašnji. Imena prof. Topič, Srečko Kumar in druga ostanejo nepozabna ...«
Ali mislite, da bi slovenske glasbene ustanove v Trstu mogle razviti bogatejšo in plodnejšo dejavnost? Kateri pogoji jim manjkajo?
»Ce ni Ljubljanska glasbena matica mogla docela razumeti svoje kulturne naloge, kako naj to pričakujemo od naše tržaške podružnice, ki se je grela le ob luči, sijoči od tam zgoraj? In vendar je živela v enem največjih glasbenih središč. Dokler bodo namreč umetnosti namenjeni zavodi le pridobitvena podjetja in bo umetnost živela od beraških prispevkov, ne bo nikoli mogla razpeti svojih kril...
Vsak glasbenik, ki med nami dela, pogreša v prvi vrsti orkester, da bi z njim izvajal, kar napiše . Orkester je osrednja os, okoli katere se vrti življenje in nehanje vse glasbene kulture. V več kot 50 letih svojega obstoja Ljubljanska glasbena matica ni mogla tega razumeti. Komaj v zadnjih letih se dela v Ljubljani na tem, da se ustvari orkester. Tam sodeluje tudi mnogo naših fantov in to je hvalevredno ter razveseljivo dejstvo.
Toda da se razumemo! Nekaj od vseh vetrov skupaj spravljenih violinistov, mogoče ena flavta in kaka pozavna ne pomenijo še orkestra. Orkester mo ra imeti od vseh vrst pihal po troje, potem še pikolo, basklarinet, angleški rog in kontrafagot, tubo, raz-memo število lokov in še pavke, harfo in nekaj drugih instrumentov.
Dokler bomo imeli glasbeno šolo za pridobitno podjetje in držali v njej le to, kar se izplača, ne bomo nikoli prišli k cilju. Kdor nima smisla za umetnost samo in po njej ne hrepeni, naj se izživlja drugje ter umetnost prepusti poklicanim. S tem seveda nisem hotel reči, da pri nas ni muzike, saj imamo v Trstu do tri koncerte na dan, v vsaki hiši radio, televizijo pa lahko gledaš in poslušaš, že ko greš na ulico... Toda kako naj zgradimo slovensko gledališče, ako nimamo orkestra? Ali bomo v poslopju piščeta valili?«
Kakšno je Vaše mnenje o dosežkih jugoslovanske glasbe?
»Ko so se takoj po prvi svetovni vojni zagrebški Hrvatje pod vodstvom svojih velikih mojstrov po-
stavili na stališče, da se je treba pri glasbenem udejstvovanju zateči k neizmernemu bogastvu narodne pesmi, je napočila na Hrvatskem doba, ki je ustvarila prekrasna dela na pevskem in instrumentalnem področju. Medtem so pa začeli v Ljubljani ravno najtemperamentnejši mladi ljudje slediti najbolj skrajnim smerem ter so svoje darove zapravljali v neplodnih poizkusih. To nas je privedlo do tega, da je ta muzika vse, kar hočete, samo ne slovenska, ker slovenska ne more biti. V tem je bila razlika med Hrvati in Slovenci.«
Katera slovenska glasbena dela, ki jih poznate, so Vas najgloblje presunila?
»Ustvarjeno je bilo mnogo lepega, ali globoko me lahko presunijo le Lajovičev »Pomladni spev«, nje-
IVAN GRBEC
gova »Gozdna samota«, nekatere Adamičeve pesmi, kot na primer »Vijola«, in tudi Kogoj ...«
S katerimi svojimi deli ste najbolj zadovoljni?
»To mi je težko povedati. Zadovoljen sem z nekaterimi zbori, otroškimi pesmimi, z narodno balado »Mornar« in s »Psalmom«.
Zložili ste tudi mašo na staroslovensko besedilo za otroške zbore in orgle. Kako je nastala zamisel za to delo? Kje je bila maša izvedena in kako je bila sprejeta?
»Napisana je bila na Kumarjevo željo. Izdati je namreč nameraval poleg velike zbirke mladinskih pesmi tudi posebno zbirko skladb za posebne svečanosti, med temi tudi narodno-religiozne pesmi, ter zvezek otroških maš. Za ta zvezek je Emil Adamič uglasbil kratko mašo na slovensko besedilo, Marko Tajčevič »opelo« v duhu pravoslavnega petja, moja
naloga je pa bila, da zložim mašo na staroslovansko besedilo. Najsvečaneje je bila maša izvajana maja 1940 v ljubljanski stolnici, kjer jo je pelo med ponti-fikalno službo božjo 120 pevcev »Trboveljskega slavčka«. Pri darovanju je zbor zapel še skladbo »Jezusu pušeljček«. Slava iz te maše se je pa pri nas predvajala neštetokrat v cerkvah in na radiu.«
Kakšni so Vaši načrti za bodočnost?
»Ko končam Psalm, moram urediti in instrumen-tirati skladbo »Grobovi tulijo« (Oton Zupančič). Za pozneje imam v načrtu še druga dela, vendar dokler niso končana, je vsaka obljuba prazna.
Ob sklepu bi hotel še enkrat poudariti, da ne smemo vedno ostati le pri začetkih ter izgubiti izpred oči, kar je glavno. Ce bomo pri predstavah gledali le na gmotni dobiček, ne bomo nikoli prišli do umetnosti. Najprej si je treba postaviti cilj in potem šele poiskati sredstva. Nikoli ne smemo pozabiti, da je. najvišje in najpopolnejše v glasbi orkester. In ravno ta nam manjka. Poiskati je treba primerne mlade ljudi, ki bodo igrali različna glasbila. Vi porečete, da so draga! Ali spomnite se, kako so se nekaj časa po vojni razpasle pri nas harmonike: celo revni ljudje so potrošili za glasbilo tudi več ko 100 tisoč lir! Potrebna sta pač ljubezen in požrtvovalnost. Dokler ne pridemo do orkestra, ne bo pri nas napredka v glasbi!«
ZA RAZMAH KULTURE
Za prvo trimesečje leta 1957 pripravlja vlada velik načrt, kako bi se zanimanje za knjige razširilo med množice. V ta namen je podtajnik v predsed-ništvu vlade Natoli sklical v Rim zastopnike vseh prefektur in jim razložil program »srečanja s knjigo« (incontri con il libro). Načrt bo izvedel Zavod za italijansko knjigo. Prirejali bodo sestanke, kjer bodo ugledni kritiki javno ocenjevali nove knjige, ki so izšle od oktobra do decembra letošnjega leta. Posebna propaganda za širjenje knjige se bo razvila tudi po šolah. Med ljudstvom se bo pa priredilo javno glasovanje: katere knjige so najboljše, kakšno čtivo si ljudje žele, kje se najmanj bere in podobno. Ta kulturna pobuda je vsekakor hvalevredna.
SLOVENSKE PESMI V MAKEDONIJI
Pri založbi Kočo Raciji v Skopju je izšel zbornik slovenske poezije v makedonskem prevodu. Pesmi sta prevedla Snbo Ivanovski in Gaji e Todorov-ski. Uvod je napisal mladi slovenski kritik Janko Kos, ki je verjetno tudi vplival na izbor, ker so v njem pretirano zastopani pesniki mladega pokole-nja: Minatti, Filipič, Šmit, Kovič, Menart, Zlobec in drugi, ki pikakor nimajo take teže v slovenski poeziji, kot bi se to zdelo po omenjenem zborniku. Preslabo pa so v njem zastopani pesniki moderne in generacije med obema vojnama ter tudi sedanji starejši pesniški rod’. Tako sta zastopana h. pr. najboljša sodobna pesnika Cene Vipotnik in Jože Udovič skupno s tremi pesmimi, medtem ko je zastopan Kajetan Kovič, ki je komaj znan, s tremi.
MAKEDONSKI SLOVAR
Makedonci v stari Jugoslaviji niso bili priznani kot poseben narod. Njihovo deželo so Srbi imenovali Južna Srbija in njihov jezik so smatrali za srbsko narečje. Po tej vojni pa so se Makedonci narodno zelo razmahnili ter začeli načrtno razvijati svoj književni jezik. Pi-ed kratkim je izšel makedonski slovar, ki vsebuje 50.000 besed.
M. Z.
Stopinje v sme
To zgodbo mi je nekdo pripovedoval nekoč na mojih romanjih po svetu. Ne spominjam se več natanko, kje je bilo. A zdi se mi, da v Genovi. Lahko pa tudi, da je bilo v Benetkah ali v Marseillu. Takrat — bilo je nekaj let po vojni — sem se klatil po pristaniških četrtih teh mest in iskal priložnosti, da bi dobil delo na kaki holandski ali skandinavski ladji. Na teh ladjah so bili namreč najmanj natančni glede papirjev in še precej radodarni s plačo. A to ni važno za zgodbo, ki bi vam jo rad povedal.
še zdaj vidim pred seboj obsežno, obokano pristaniško gostilno, o kateri sem vedel, da vanjo radi zahajajo tuji mornarji. Upal sem, da se bom v njej lahko seznanil s kakim skandinavskim mornarjem, ki bi me pospremil na ladjo in me priporočil, če bi ravno koga potrebovali. Skandinavci se namreč radi napijejo in stepejo in tako se pogosto zgodi, da kakšnega odpeljejo v bolnišnico ali zapor, in včasih ne gre drugače, kakor da vzamejo na njegovo mesto koga drugega. Vidite, na tako priložnost sem
čakal, in to je bila gostilna, kjer so se take priložnosti pogosto ponujale.
To sem takoj začutil, ko sem vtaknil nos vanjo. Bila je polna, zakajena od dima cigaret, da je luč tonila v njem kot v megli, in dim se je zdel kisel od vina in masten od ostiega vonja sardel, ki so jih najbrž kar naprej cvrli v zagrajenem kotu, kjer je stal štedilnik in izza katei-ega je počasi prilezel debeli majhni krčmar, čudno podoben pajku, ravno v hipu, ko sem postal sredi beznice, da se razgledam, kam bi sedel. Nekaj odcvelih žensk pri mizah me je napol vabljivo, napol izzivalno opazovalo. Namrdnil sem se jim zasmehljivo — to je najboljša taktika s takimi ženskami — in sedel v kot. blizu mize, za katero je sedel tuj mornar s pol litra rdečega vina pred seboj in si podpiral glavo z dlanjo. Zdel se mi je žalosten, aji okajen. Najbrž je bil oboje. Imel je bled, suh, malo pegast obraz in svetle, gladke lase.
»De er norsk sjdman?«-, sem vprašal v polomlje-
ni norveščini, ki sem se je naučil na noi-veških ladjah.
»Nein«, je zagodrnjal.
»Ein Deutscher?«
Ni odgovoril.
Pil sem svojega pol litra rdečega in molčal. Cez čas je dvignil oči od kozarca in me začel gledati.
»Sie sprechen deutsch?« je spregovoril.
»Da.«
»Ali ste Nemec?«
»Ne.«
Potem sva spet molčala. Krčmar mu je prinesel novega pol litra, brez besede, kot avtomat.
Prišla je nova družba in prisedla k mornarjevi mizi. Bili so pristaniški delavci, glasni in dobre volje, tolkli so se po ramenih, klicali krčmarja »Gi-gi« in izvlekli karte. Bil je sobotni večer, nekaj dni pred božičem.
Tuji mornar je pograbil svojo steklenico, se dvignil in pristopil k moji mizi, ki je bila najbolj v kotu in je edina še ostala nekoliko izven hrupa in gneče.
»Dovoljeno?«
noc.
Po vsem svetu, koder žive kristjani, odmeva na sveti večer starodavna, miline polna božična pesem »Sveta noč, blažena noč«. Brez nje ni pravega božičnega razpoloženja v srcih.
Ta pesem je nastala visoko gori v salzburških hribih. Peli so jo v nemščini, a v kratkem času je že odmevala v neštetih jezikih po vseh delih sveta.
Bilo je na sveti večer leta 1818. V župnišču Hal-lein na Solnograškem je sedel v svoji sobi kaplan Mohr. Pripravljal se je na polnočno pridigo ter se zazrl v stavek, s katerim bo župljanom oznanil bla-govest: »Danes vam je rojen Rešenik v mestu Davidovem ...« Skozi okno so blestele tisočere zvezde in po hribovskih stezah so migljale bakle in luči vernikov, ki so se z gorskih vasi spuščali v dolino k polnočnici.
Tedaj je potrkalo na vrata. Na pragu je stala kmečko opravljena ženska, zavita v debelo, volneno ruto.
»Kaj bo dobrega mati? Nocoj je sveta noč.«
»Res, Jezušček se rodi. Pri nas, gospod, je prišlo tudi dete na svet. Tako majceno in drobceno je, in ne vemo, če bo živelo .. .« in so se ji ulile solze »Prosim, da bi prišli krstit, da ne bi umrlo.«
Kaplan se je brž zavil, vzel luč in se spenjal po zasneženih zametih visoko v breg. V borno kočo sta stopila. Na grobo stesani postelji je ležala mati z detetom. Prava podoba jaslic v Betlehemu, si je mislil kaplan in opravil krstne obrede.
Mlada mati je kar zažarela od veselja, ko je gospod blagoslovil dete in dejal: »Z Jezuščkom sta rojena. Mali bo z vami živel zdrav in ho priden.«
PESEM SE RODI
Ko se je vračal v dolino, so začeli z vseh cerkva pozvanjati svetonočni zvonovi. Mlademu duhovnu se je naselilo tako veselje in tak mir v duši, kot da bi bil navzoč pri samem betlehemskem rojstvu. Srce je iskalo besed, da bi povedalo, kaj čuti.
Kaplan Mohr je stopil pred razsvetljeni oltar. Ves ginjen je po evangeliju govoril o čudežnem rojstvu Boga in človeka v tej blaženi noči. Besede so zvonile kot pesem. Na koru je pa na tiho spremljal stare božične pesmi vaški učitelj Franc Gruber.
Minila je polnočnica. V božjem hramu je trepetala pred jaslicami večna luč. Vsa vaška okna so bila razsvetljena. Kaplan je zopet sedel k pisalni mizi. Roka je zdrsela po papirju in iz prepolnega srca so se kar sami od sebe izlivali Verzi: »Sveta nočr blažena noč ...« Nič ni bilo treba popravljati; kakor jih je kaplan občutil, ko se je vračal z božičnega krsta na gori, tako jih je zapisal.
Nasinehljal se je in vtaknil papir v žep. Manjkala je še melodija. Vzel je suknjo in lantcrno ter gazil sneg proti stanovanju prijatelja Gruberja. Pokazal mu je pesem. Organist je snel kitaro in zabrenkal spev. Ni dolgo minilo in že sta oba prepevala »Sveto noč ...«
Tako sta se rodili ta prelepa pesem in melodija. Na božično jutro pri veliki maši je Gruber že igral pesem s spremljavo. Pel je z zvonkim glasom. Pri zadnji kitici je že vsa cerkev poprijela. Staro iri mlado jo je pelo v blaženih solzah.
Nekaj let so farani to pesem čuvali kot svojo svetinjo. Otroci v šoli so se je naučili; ves božični
zmagovito pot y svet. To pa. je. bilo tako: vaški čevljar Strasser je hodil s svojim blagom po sejmih in večkrat jemal s seboj svoje štiri fantke,, ki so s čir stjmi glasovi prepevali na koru., Tako so nekoč po Novem letu prišli z očetom na sejem v: veliko mesto Lipsko. Ko so opravili z očetom posle in si ogledali mestni vrvež, so utrujeni zvečer sedli na klop v mestnem vrtu. Po daljnem domu se jim je stožilo, pa je iz mladih grl privrela domača popevka, ena, pa še druga in tretja.
»Dajmo še tisto našo,« predlaga najmlajši. Iz grl je ubrano priplavala »Sveta noč ...« Gruča poslušalcev se je brž zbrala okrog mladih pevcev in je z navdušenjem poslušala božične speve. Tedaj pristo-
pi starejši gospod, in povabi dečke, naj gredo /. njim.
Bil je glasbeni ravnatelj Pohlenz. V veliki, razsvetljeni koncertni dvorani Lipskega so vaški fantiči strmeli, kako lepo pojejo tam na odru. Prijazni gospod jih sredi koncerta povabi na oder in jim reče, naj zapojejo tisto pesem, ki so jo prej peli na klopici. Čevljarjevi štirje nirj bili nič v strahu. Lepo in mehko so zapeli o blaženi noči. Poslušalci so kar strmeli. V očeh so se zalesketale solze in kmalu je vsa dvorana tiho pela »Sveto noč . . .«
Od tega večera dalje se je ta prelepa pesem začela hitro širiti in je zajela vse dežele in dobre ljudi na svetu.
•* ju ju pen.
Nekaj let zatem je ta božični slavospev nastopil | F. PIŠCANC
V BOŽIČNI NOCI
»Nisem razpoložen za tako družbo, vsaj nocoj ne,« je namignil na pristaniške delavce, ki so z zadovoljstvom razmaknili stole. Vzbujal je bolj vtis pijanega nemškega oficirja kot mornarja. Kolikor smo jih spoznali v vojni, ni nič čudnega bilo, če so se po koncu vojne zapili ali pristali v tujski legiji in kot mornarji na tujih ladjah.
Tako se je zgodilo, da sva se seznanila in skupaj spila še nekaj alkohola. Morda je bilo to vzrok, da se je okrog polnoči nekam vzdramil in mi začel pripovedovati čudno zgodbo, počasi, z dolgimi presledki in z zapletajočim se jezikom, včasih skoro šepeta je, kakor da jo pripoveduje bolj sebi kot meni. ali kakor da jo ponovno doživlja, čeprav se je morda tudi kaj zlagal.
»Bilo je tik pred vojno,« je pripovedoval. »Študiral sem drugo leto medicine na univerzi v Berlinu, ko sem se zaljubil v neko dekle. Ime ji je bilo Rosemarie. Videl sem jo včasih na tramvaju, s katerim sem se vozil zjutraj na predavanja, in včasih tudi zvečer, kadar sem se vračal. Stanovala je namreč nekje v bližini. Takoj prvič, ko sem jo videl, je napravila močan vtis name. Četudi se mi je mudilo k predavanjem, sem izstopil na postaji, kjer
je ona izstopila, in ji sledil. Videl sem, da je stopila v veliko trgovsko hišo na Alexanderplatzu, in zato ni bilo težko ugotoviti, da je prodajalka. Imela je temne, bujne, nekoliko kodraste lase, ki so ji obdajali lepi obraz kot dragocen okvir, in mile, tople, velike oči s črnimi obrvmi. Ni. bila posebno velika, a lepe, prožne, južnjaško mehke postave. Zdela se mi je čisto drugačna kot druga berlinska dekleta. Bil sem zaljubljen, a bila je res čudovita. Izžarevala je neko milino, ki je pri dekletih, katere sem poznal, nisem bil vajen.
Kmalu sva se seznanila; dovolila je, da jo spremljam, in ob nedeljah sva se z mojim motornim kolesom vozila na izlete k jezerom v okolico. Bil sem srečen, lahko rečem, kakor nikoli prej, da o sedanjem času niti ne govorim. Povedala mi je, da je njena mati Judinja, a tega ni nihče vedel, ker je bila naše vere. Ze predniki so prestopili iz judovske v našo vero. Bili so doma nekje na Češkem, od koder so se preselili v Berlin.
Lahko bi mi bila zatajila, da je v njej pol judovske krvi, a mi ni. Mene pa to takrat tudi ni bog-vekaj motilo. Sicer sem tudi jaz kot toliko drugih mladih ljudi v Hitlerjevi Nemčiji odobraval nacio-
nalsocialistične rasne teorije, a samo v teoriji. Zdelo se mi je čisto naravno, da v najinem primeru ne pridejo v poštev, saj zame ni bilo lepšega dekleta, kot je bila Rosemarie. Domenjeno je bilo, da bova o tem molčala, da bi si ne nakopala sitnosti glede poroke. Kmalu sva se poročila in si najela majhno stanovanje v veliki novi hiši v vzhodnem predmestju. Ona je hodila naprej v službo, četudi je kmalu pričakovala otroka, jaz pa sem nadaljeval študij. Še vedno sva se vsako jutro skupaj vozila s tramvajem v mesto. Bila sva srečna.
Potem pa je izbruhnila vojna. Moral sem v vojsko. Nerad sem se odpravil in pustil ženo samo ravno nekaj mesecev pred porodom. Nisem bil navdušen za vojno, četudi se mi je zdelo pravilno, da napademo Poljsko in ji spet odvzamemo pokrajine, ki nam jih je iztrgala po prvi svetovni vojni. Toda počasi mi je začela vojna ugajati. Bil sem v oklepni enoti in lepo je bilo drveti s tankom po cestah, ali se težko valiti preko žitnih polj med grmenjem topov in letalskih motorjev nad nami. V tem je bilo nekaj, kar me je opajalo. Čutil sem se kot delček
(Nadaljevanje na 10. strani)
Stopinje
(Nadaljevanje z 9. strani)
ogromne, mogočne enote, kot jeklen zob silnega, preciznega stroja, ki drobi vse pred seboj.
Ko sem se vrnil proti koncu leta na dopust, sem našel doma lepega sinčka, s temnimi laski in milimi temnimi očmi, kot jih je imela mati. A prvič sem si zaželel, da bi imel rajši plave laske in modre oči s sijajem jekla. Na skrivaj sem se oziral po ženi. Tudi ona se mi je prvikrat zazdela nekam tuja s svojimi bujnimi kodrastimi lasmi in toplo rjavkasto poltjo južnjakinje. Vleklo me je k njej kot prej, čutil sem, da jo ljubim, a vedno spet mi je prihajalo na misel, da je Judinja in da je dala nekaj judovske krvi tudi mojemu otroku.
»Kaj ti je?«, me je vprašala včasih. »Zdiš se mi nekoliko spremenjen.«
»To dela morda uniforma,« sem rekel v šali.
»Morda res«, je rekla. »Samo prosim te, nikalne ubijaj, če ni nujno. Ce ne boš ubijal, sem prepričana, da se boš tudi ti srečno vrnil in bomo spet živeli srečno in brez strahu.«
»Upajmo, da bo tako.«
»Prepričan pa nisi?« je vprašala in se privila k meni.
»Oh, seveda, tudi prepričan sem.«
Potem sem bil pri preboju francoske fronte in pri Dunquerqueu. Bilo je veličastno drveti tako naprej pod vihrajočo zastavo s kljukastim križem. Ves svet sc nas je bal, vse je bežalo pred nami. A mi se pri svojem drvenju naprej še zmenili nismo za množice .beguncev ob straneh ceste. Drveli smo naprej, vsa Evropa je bila odprta pred nami.
Doma so nas slavili kot zmagovalce. Sprejemali so nas z govori, s cvetjem, z zvonjenjem zvonov, dekleta so nas poljubljala na železniških postajah.
Samo v ženinih očeh sem opazil nekaj kol strah in tiho žalost. Včasih, kadar je mislila, da je ne vidim, me je dolgo opazovala. Ponoči se je včasih vzdignila na komolec, prižgala luč na nočni omarici in me gledala. Ce sem se prebudil od svetlobe, se je napravila, kakor da išče prašek za glavobol.
»Ali nc maraš več otrok?« je nekoč tiho vprašala.
»Zdaj ni čas za to. Lahko padem . ..«
»Bili bi mi v tolažbo.«
»In v breme.«
»Nc. Morda jih nočeš več zato, ker sem judovske krvi?« je nenadno vprašala.
»Bodi pametna,« sem odgovoril. »Kdo pa ve za to?«
Ni mi odgovorila. V meni pa je vendar kljuvalo. Uganila je, sem si rekel, a nimam poguma, da bi ji priznal. Ni mi dalo miru .Vrtalo je v meni noč in dan. Kadar sem pobožal otroka po temnih laskih, sta se v meni bojevala ljubezen in sram. Nekoč sem se zavedel, da sem si nehote obrisal roke ob Svoje oficirske hlače, kakor bi bile mastne. Ne vem, kje sem bral, da imajo Judje mastne lase.
Ko smo vdrli v Rusijo, sem napredoval v majorja in ponudili so mi, da bi prestopil v SS oddcl ke. Privolil sem. Za božič sem dobil teden dni dopusta, a sem ga preživel največ na Dunaju. Še vedno se je tam našlo obilo priložnosti za zabavo. Doma sem prespal samo eno noč. Bilo je med bitko za Stalingrad, ko sem vložil tožbo za ločitev zakona. V utemeljitvi sem navedel samo različnost značajev. Ženi sem pojasnil stvar v nekaj vrsticah. Bilo mi je nerodno in tudi sram me je bilo, a najbolj me je bolelo srce. Nisem hotel misliti na to. Skoraj vsak dan sem pisal nekemu dekletu na Dunaj, a na tihem sem vedel, da je goska in da je nimam rad. Rosemaric mi je odgovorila le s kratkun pismom, da mi je hvaležna, da nisem navedel pravega vzroka, in to zaradi otroka. Od takrat nisem več slišal o njiju, nisem se več zanimal zanju, nisem se niti hotel zanimati, da bi laže pozabil.
Kako je bilo potem v Rusiji, ne bom pravil, saj dobro veste. Umikali smo se preko Romunije, Ma-
Krožek mladih izobražencev
vaibi
na sestat nek, Iki bo v soilx>to, 29. decembra, v Gorici na Travniku št. 18/11. Predaval bo dr. Jože Bitežnik
O STVARNIH NALOGAH NAŠE MLADINE
Vstop z vabilom.
v sirnega
džarske in severne Jugoslavije. Pri Mariboru so nas zajeli partizani. Pravočasno sem odvrgel uniformo in si oblekel uniformo nekega padlega vojaka. Vzel sem mu tudi njegove dokumente. Pod tujim imenom sem preživel tri leta v ujetništvu. Niso me odkrili. Jeseni leta 1948 so me izpustili in poslali s transportom v zahodno Nemčijo. V resnici sem bil doma v Vzhodni Prusiji, a kje je bila zdaj ta! Moji starši, ki so imeli tam veliko posestvo, so najbrž umrli na begu. Nisem jih mogel najti. Ostal sem v Miinchenu in si poiskal delo pri Američanih. Ni mi bilo ravno sile, a miru nisem našel. Peklo me je v duši in včasih me je zagrabilo tako hrepenenje, da sem si grizel roke do krvi... Žgala me je dlan, ki sem si jo bil obrisal, ko sem pobožal glavico svo jega otroka. Neprestano sem čutil v njej njegove mehke kodre. Zdelo se mi je, da bi mi odleglo, če bi ga lahko še enkrat pobožal.«
Umolknil je in izpil kozarec na dušek. Natočil si je še enega in nato nadaljeval:
»Vzdržal sem leto dni, nato sem začel naskrivaj poizvedovati po Rosemariji in otroku. Bal sem sl-, da se jima je kaj zgodilo. Zvedel sem, da Rosema-rie ni več v Berlinu in da je bila hiša bombardirana. Bila sta evakuirana nekam v Avstrijo. Poizvedoval sem dalje in končno sem zvedel, da živi v majhnem mestecu Gornje Koroške pod Visokimi Turami in da je spet poročena. Zabolelo me je še bolj, kot sem mislil. Bilo je ravno pred božičnimi prazniki. Vzel sem si nekaj dni dopusta in se odpeljal na Koroško. Hotel sem jo samo videti in samo š enkrat pobožati glavico svojega otroka.
Prišel sem v mestece sredi dopoldneva, a plazil sem se ob zidovih kakor zločinec, pripravljen, d^ vsak hip smuknem v kako vežo. Bal sem se srečati tako nenadno Rosemaric, sram me je bilo, da bi se znašel pred njo tak, brez uniforme s trakovi front nih odsekov in odlikovanj. Ne prenesel bi njenega
pjgleda. Sedel sem v kavami in opazoval otroke, ki so prihajali mimo, mnogi s smrečicami pod pazduho, rožnatih lic zaradi mraza in veseli. Računal sem, kakšen je zdaj moj otrok. Gledal sem pisane otroške čepice, če kukajo izpod katere kodrasti, temni lasje, ali da bi zagledal svetle, mehke črne oči. Nisem jih zagledal.
Proti večeru je začelo rahlo snežiti. Snežinke so se najprej rahlo in poredko poigravale nad ulico med lepimi baročnimi hišami, nato pa je postajal njihov ples vse hitrejši. Strehe in ulica so postajale bele. Otroci so zajemali sneg v dlani, in ljudje, ki so prihajali v kavarno, so se ga s hrupom otresali pred vrati in topotali s čevlji. Počasi se je začelo mraiiti. Stopil sem v svojo hotelsko sobo v zgornjem nadstropju, da bi vzel daljnogled. Ko sem prižgal luč, sem opazil na mizi vazo z omelom in smrekovimi vejicami.
»Saj res, nocoj je božična noč,« sem se spomnil. V svoji živčnosti sem bil že pozabil na to.
Vprašal sem natakarico, kje je ulica, kamor sem bil namenjen. Pokazala mi je, kje mi je iti. Počasi sem stopal po ulici, noge so se že rahlo udirale v novem snegu. Sel sem počasi, da bi se prej popolnoma stemnilo in da bi bilo še manj ljudi na cestah. Ko sem prišel do tiste ulice, sem se že po nekaj korakih spet obrnil in ponovno premeril vso pot do
hotela. Na trgu sem se ustavil in opazoval poplesavanje snežink okrog ulične žarnice. Bile so živi srebrni metulji. Se nikoli nisem tega opazil. Počasi sem šel nazaj proti tisti ulici. Na cestah skoro ni bilo več ljudi.
Gledal sem hišne številke in se za hip ustavil pred tisto, ki sem jo imel zabeleženo. Tu živita. Bila je majhna, spodaj zidana, zgoraj lesena hišica s strmo streho, kot jih zdaj toliko gradijo v Avstriji, hišica za delavce in majhne uradnike. Stala je nekoliko proč od ceste in okrog nje je bila ograja. Okna so bila razsvetljena. Počasi sem gazil sneg okrog hiše, dokler nisem opazil za nekim oknom ljudi. Hotel sem se postaviti na kako majhno vzpetino kje blizu hiše, od koder bi lahko opazoval ljudi v notranjosti. Toda pod oknom so bila zložena polena za kurjavo, a počasi sem se vzpel nanje ter kleče pogledal skozi špranjo med zastorom in okenskim okvirjem. Sredi spalnice je stalo božično drevo'in deček kodrastih črnih las in velikih, temnih oči ga je krasil z obeski. Pomagal mu je moški mojih let, ki ga nisem niti dobro pogledal. Opazil sem le, da se živahno in ljubeznivo pogovarjata. Deček je bil tisti, ki je odločal, kam pride kak obesek, in moški sc mu je smeje pokoraval.
Na zofi ob majhni mizi je sedela Rosemaric. V naročju je držala plavolaso deklico, staro morda leto dni, ki ji je vstajala v naročju in stegovala ročice po škatli na mizi, v kateri so bili obeski. Rose-marie jo je pustila, a kadar je deklica že skoro dosegla škatlo, jo je umaknila in dekletce je zavrisnilo od jeze in nestrpnosti. Rosemarie se je smehljala. Videti je bila srečna. Govorila je z dečkom in možem in njene oči so romale od deklice do njiju. Bila je ista kot nekdaj in vendar drugačna.
Dolgo sem klečal tam na polenih in naslanjal čelo na šipo. Nihče ni pogledal proti meni. Gledal sem svojega otroka in Rosemarie, ki nista bila več moja, in začutil sem bolečino v dlani, ki si je želela, da ju poboža.
Ne vem, kako se je zgodilo, da so polena zaropotala in se jih je nekaj podsulo. Morda sem bil
neroden, morda sem v svojem obupu napravil kako preveč krčevito kretnjo. V sobi so slišali ropot. Rosemarie je vstala in pokazala proti oknu, moški pa je vzel nekaj izpred peči in se napotil proti sobnim vratom. Naglo sem se umaknil v temo in med smrečje, ki je obrobljalo hišo od dvoriščne strani.
Videl sem moža in dečka, ki sta šla okrog hiše. Deček je nosil baterijo in usmerjal njen svetlobni stožec na vse strani.
»Stopinje v snegu«, je pokazal. Sledila sta jim okrog hiše, nato sta se ustavila v negotovosti. Pripravljen sem bil umakniti se še globlje v smrečje. Tedaj je stopila na prag Rosemarie in ju zaskrbljena poklicala, vsa obsijana od luči v ozadju:
»Pridita noter! Naj bo, kdor hoče. Tu nima kaj iskati.«
»In kako se je stvar končala?«- sem vprašal.
Zbudil se je kot iz sanj, morda je bil res že pijan.
»Vrnil sem se v Miinchen, odpovedal službo in si poiskal delo na neki holandski ladji. Zdaj se klatim po svetu kot večni Jud, da, kot večni Jud, ha, ha, ha.«
»Signori, ura je ena, zapreti moram,« je prišel povedat pajek.
Od takrat Nemca nisem več videl. (KONEC)
>< >AW'
o\u’/u'ivn
1 VKV/V
GOSPODARSTVO
Petrolej - črno zlato
Beseda »petrolej« pomeni toliko kot »ka-tnenito olje« (oleum petrae). To olje so poznali že v starem veku, saj so ga uporabljali r.n pripravo posebne asfaltne malte pri zidanju Babilona in (Niniv, ravno v bližini današnjih bogatili vrelcev v Iraku, Mnogi zgodovinarji stare dobe govorijo o vrelcih ka-menitega olja (Plutarh. Herodot, Plini j in drugi), katero so že tedaij bili odkrili na mnogih krajih: tako na Siciliji in v Grčiji, pa tudi pod Kavkazom. Petrolejska industrija pa se tedaj ni mogla razviti, ker niso še vedeli, kaj naj počno s petrolejem. 1 aka industrija se je razvila šele dva tisoč let pozneje — v Ameriki, od ‘koder se je razširila po vsem svetu.
MALO ZGODOVINE
V Ameriki so odkrili petrolej doinačini-Indijanci. ki so ga pa rabili samo v zdravilne namene. L. 1836 so bili naj izdatnejši vrelci v ameriški državi Virginja, ikjer se ga je nateklo letno do 100 sodov (po 160 litrov). Petrolejsko industrijo pa so ustanovili 1. 1859, ko so pri Titusville v Pennsylva-niji pri vrtanju za arterijskim vodnjakom naleteli v globini 22 m na izredno bogat vrelec. ki je dajal dnevno po 1000 galonov petroleja. Vest o vrelcu se je hitro razširila in nastala je prava »petrolejska mrzlica«: tudi drugi ljudje so začeli vsepovsod vrtati, večina je pri tem sicer zapravila vse svoje premoženje. a mnogim se je le posrečilo, da so odkrili nove vrelce. Ker pa takrat ni bilo še posebnega povpraševanja po petroleju, je njegova cena hitro padala. Medtem ko se je cena vrtela 1. 1859 za sod okoli 20 dolarjev, je padla dve leti -pozneje na 10 centov, to je na komaj pol odstotka prvotne cene. Sledil je gospodarski polom, ki je uničil večino lastnikov vrelcev.
Tedaj je pa nastopil mož. ki je spremenil petrolej v vir neizmernega bogastva in naredil iz njega najvažnejše gospodarsko orožje novega časa. To je bil John 1). Rockefeller, ki je spoznal bodočo velikansko važnost petroleja. Pokupil je vrelce propadlih vrtalcev in mnogo čistilnic petroleja. 1.. 1870 je ustanovil družbo »Standard Oil Company«. ki je v 'kratkih letih zagospodovala nad 95 odstotki ameriške petrolejske proizvodnje.
Medtem ko je v začetku Rockefeller daroval ljudem celo svetilke, samo da je petrolej lahko prodajal, je po uvedbi motorjev začelo povpraševanje po petroleju samo po sebi naglo rasti in raste še danes.
V začetku 20. stoletja se je pa tudi v Evropi pojavil velik petrolejski podjetnik, in sicer Holandec Deterding. V različnih državah je začel organizirati trgovino s petrolejem in se v ta namen posluževal holandske družbe »Royal Dutnh Oil Company«. Kmalu zatem se je podjetje zdTužilo s podobno angleško družbo »Scliell Transport and Tra-ding Gompany« in nastala je nova družba »Royal Dutah Shell«, ki je v kratkih letih organizirala prodajo petroleja po vsej Evropi in tudi v Aziji.
Novo podjetje je pričelo z lastno proizvod-
njo petroleja tudi v Evropi: najprej so odkrili petrolej v Galiciji v okolici Drohobiča, potem v Romuniji in v Rusiji. Novi družbi se je posrečilo pridobiti nekaj petrolejskih vrelcev celo v Ameriki sami in tako je De-lerding začel tekmovati z Rockefellerjem v njegovi lastni domovini. Med obema je nastal hud boj. Z nižanjem cen sta hotela drug drugega uničiti, a to ni trajalo mnogo časa, ker sta »e nasprotnika končno zedinila. V posebnem dogovoru sta si določila vsak svoje področje. Tekmeca sta si razdelila svet.
BLIŽNJI VZHOD
Prva svetovna vojna je pokazala, kako tažnn je imeti na razpolago dovolj petroleja. ki je glavno gonilno sredstvo za vsa prometna vozila v zraku, na zemlji in po morju. Zato so si po vojni skušale vse vlade zagotoviti čim več lastnih petrolejskih vrelcev. Vse so najprej sikujale odlkršltii morebitna ležišča na lastnem ozemlju, toda v Evropi sami ni bilo mogoče priti do novih virov. Razen že znanih v Galiciji, Rum uniji in v Rusiji ni bilo najti drugih. Zato so se začele evropske države, posebno bogate in vojaško močne, kot sta Anglija in Francija tembolj zanimati za vrelce na Bližnjem Vzhodu, katerih važnost se tudi danes še vedno bolj veča, posebno odkar je ugotovljeno, da se nahaja pravo morje petroleja v podzemlju okoli Perzijskega zaliva, to je v Perziji, Iranu, Iraku in Arabiji in na bližnjih otokih. Računajo, da so ta ležišča petroleja največ-
ja na svetu. Zato se ne smemo čuditi, da so postala središče, okoli katerega se vrti politika najvažnejših sodobnih držav, kot so Anglija, Francija, Združene države in Rusija.
Najprej se je za petrolej Bližnjega Vzhoda začela zanimati Anglija. Že 1. 1909 je ustanovila družbo Anglo-Persian Oil Comp., ki se je po drugi svetovni vojni preimenovala v Anglo-Irasnian Oil Comp., ker se je Perzija medtem .prekrstila v Iran. Danes sc družba imenuje Britlsh Petroleum Comp. in nadzoruje precejšen del proizvodnje v Iranu, skoraj vso v Iraku in v Kuwaitu ter deloma v Quataru. Angležem so se prav kmalu pridružili Francozi, po drugi svetovni vojni so se pa pojavili še Amer.ikanci, Iki so si zagotovili vse pravice pri črpanju vrelcev v Saudovi Arabiji. V črpalne naprave in v pe-trolovode je bilo vloženih mnogo tisoč milijard lir. ki so se seveda že davno izplačale, tako da prinašajo vrelci družbam ogromne dobičke.
Severno od ogromnega podzemeljskega petrolejskega morja okoli Perzijskega zaliva leži ob Kaspijskem morju rusko oetrolejstko področje: v Baku in na severu v Grozni.
Sovjeti so vložili v naprave za pridobivanje petroleja ogromne kapitale in visoko dvignili proizvodnjo. Ker pa’ tudi sovjetske potrebe po petroleju stalno rastejo in ker se zdi, da so d ose daj odkrita ruska najdišča petroleja omejena, so se Rusi začeli zanimati tudi za petrolej okoli Perzijskega zaliva. Sovjeti so skušali priti z različnimi sredstvi do ondotnili vrelcev, a do sedaj niso- uspeli. To je tudi ozadje zadnjih sporov, ki so se vneli okoli .Sueškega prekopa in ki še niso zaključeni ter najbrž še dolgo ne bodo. Gospodarstvo Evrope je namreč pretesno navezano na petrolej Bližnjega Vzhoda. Ta petrolej je blizu in zaradi manjših prevoznih stroškov bolj poceni kot amerikaoski ali oni iz Venezuele.
Svetovna proizvodnja
Lansko leto je znašala proizvodnja surovega petroleja na vsem svetu 765 milijonov ton, in sicer 47% v ZDA (Amerilka), 21 % na Bližnjem Vzhodu, 15% v Venezueli. 10% v Rusiji in njenih podložniških državah, osta-l’li 7% je pa razdeljenih drugod po svetu. Vsaka država skuša seveda najti petrolej predvsem na lastnem ozemlju. Manjša ležišča se najdejo več ali manj v vsaki državi. V Jugoslaviji je danes proizvodnja mnogo višja kot pred vojno in sedaj so odkrili se nova ležišča. Celotna jugoslovanska proizvodnja pa je še zelo pičla. V Italiji' so odkrili petrolej v Padski ravnini, v Ahrucih in na Siciliji. Dosedanja italijanska proizvodnja pa ne dosega niti pol milijon ton in krije komaj majhen odstotek lastne, potrebe. Tako je več ali manj tudi v ostalih državah .
Zgornje številke nam pravijo, da ZDA še vedno nadvladujejo svetovno proizvodnjo. Pod njihovim nadzorstvom ni samo omenjenih 47 % svetovne proizvodnje, temveč povrhu še skoro vseh ostalih 15%, ki jih predstavljata Venezuela in Saudova Arabija. V celoti je okoli 75% svetovne proizvodnje petroleja v ameriških rokah. Amerikanci tudi najbolj vneto stikajo za' petrolejem po vseh mogočih deželah ter so za to najbolj opremljeni: saj imajo na razpolago najpopolnejša tehnična sredstva in dovolij kapitalov. Kako visoka je njihova tehnika za črpanje in iska-
nje petroleja, kaže najbolj dejstvo, da vrtajo že nad 6.000 m globoke luknje in da so v Mehiškem zalivu napravili celo umetne otoke, s 'katerih črpajo petrolej iz zemlje na morskih globinah.
PRIZOR IZ IGRE »JANKO IN METKA«
BOŽIČNA VOŠČILA
»Ali naj jim voščimo?« je vprašala žena moža. »Lansko leto smo jim sicer voščilo poslali, oni nam pa niso voščila poslali. Bržkone nam ga tudi letos ne bodo poslali, ker mislijo, da jim ga letos mi Ae bomo več poslali. Kaj misliš, ali bi jim ga kljub temu poslali ali pa meniš, da bi bilo bolje, da bi ga jim ne poslali? Morda bi ga pa vendarle poslali.«
v
Hg svetu=
XVL olimpiada je dobro uspela
Olimpijski ogenj je že davno ugasnil in vsi športniki so se že vrnili domov. Upravičeno smemo reči, da so olimpijske igre uspele, čeprav jim je napeti svetovni politični položaj pritisnil svoj pečat. Rusi so tiho prehajali od zmage do zmage, tako da so na koncu dosegli največ uspehov, medtem ko so v začetku bili Američani daleč najboljši.
V središču pozornosti je bila seveda lahka atletika, kraljica vseh športov. Pričakovali smo več svetovnih rekordov, toda priznati moramo, da se v tako ostri konkurenci težko rodijo novi svetovni viški in je poleg tega med tekmami ves čas pihal nasproten, močan veter.
Junak letošnje olimpiade je nedvomno 21-letni Američan Bobby Morrow, ki je odnesel kar tri zlate kolajne (100 m, 200 m, 4x100 m). »Veliki Vladimir«, kot so imenovali Kuca, pa je osenčil slavnega Zatopka. V čudovitem teku je Rus dospel prvi tako na 5000 m kot na 10.000 m ter popolnoma osmešil znanega Angleža Piriea. Ne da bi Se spuščali v dolgovezne razlage, moramo priznati, da v lahki atletih gospodujejo ZDA. Američani so se povsod sijajno izkazali in izbojevali več zmag kot v Helsinkih, i Rusi so zmagali le v treh disciplinah, in sicer po zaslugi Kuca in Spirina. Ostali Evropejci so se tudi dobro odrezali, saj so odvzeli Američanom 4 zlate kolajne (Delaney - 1500 m; Brasher - 3000 m ovire; Mimou - maratonski tek; Danielsen - kopje). Častno so se uvrstili domačini Hogan, Landy, Por-ter in Lavvrence. Izmed atletinj je bila najuspeš nejša Cuthbertova, ki je prejela tri zlata odlikovanja. Rusinje so bile sicer poražene v tekih, a so si nekoliko opomogle v metih. Američanke so dobile le eno zlato kolajno, kar pomeni, da v ZDA posvečajo premalo pozornosti ženskim disciplinam. Poleg atletike so bila zelo lepa tudi plavalna tekmovanja, katerim je prisostvovalo več tisoč gledalcev. Vsi domači tekmovalci so v začetku dali vse iz sebe, tako da so si od 13 kolajn osvojili kar 8. V več discipli nah so bili brez resne konkurence in je njihova prc-jnoč prišla posebno do izraza v štafetah. Zmagi Yorzykova in Mannijeve sta edina tolažba ostro poraženih Američanov. Japonci pa so tokrat izvojevali eno zmago z najboljšim plavalcem prsnega sloga Fu-rukavvaiem. ki se je posebno odlikoval s svojevrstnim podvodnim načinom plavanja.
BORBA POVSOD
V skokih so pa zabeležili Američani lepe uspehe. Nogometne tekme so se odigravale na koncu. Odsotnost večjih enajstoric je omogočila zmago Rusom, ki so nastopili v svoji najboljši in že več let preizkušeni sestavi.
Waterpolo spada nedvomno med vodilne športe olimpijskih iger. Madžarska je s ponovno zmago potrdila svoj velik sloves. Madžari so igrali hitro, premišljeno in neubranljivo streljali v mrežo. Rusi, ki so se »odlikovali« s težko in robato igro, so potisnili močno pomlajeno italijansko ekipo na četrto mesto.
V košarki so ZDA brez posebnih težav odpravile vse nasprotnike in se tako ponovno uvrstile na pr vo tncsto. Kljub velikemu napredku in izredni postavi velikana (2,19 m) Kroumineja se je Rusija zaman protivila ameriški premoči. Velik uspeh je na zabeležila Francija s tem, da je enkrat premagala tako SZ kot Uruguay, ki sla se pa kljub temu uvrstili v končni lestvici pred Francozi.
V hokeju na travi so kot običajno zmagali In dijci, ki so tako že šestič zaporedoma postali olimpijski prvaki. Zmagali so v vseh tekmah, ne da b: prejeli kak gol. Pakistan, ki, je veljal za resnega nasprotnika Indijcev, je na drugem mestu.
Tudi Švedi so ponovno postali olimpijski prvaki v modernem peteroboju, saj so v 9 nastopih le enkrat izgubili zlato kolajno. Kot že v Helsinkih ter Londonu je prvo mesto osvojil vztrajni Hall. V sploš ni lestvici pa so severnjake prekosili Rusi.
V boksu so se bili ostri boji, a ni bilo večjih presenečenj. Najuspešnejši so bili krepki in vztrajni Rusi, ki so pobrali dve zlati kolajni, kar jim ni bilo uspelo na prejšnji olimpiadi. Amerikanci, četudi so si zagotovili 2 zmagi, niso več nepremagljivi. Dobro so se izkazali Angleži, razočarali pa so Poljaki.
Omembe vreden je uspeh Madžara Pappa, ki je že tretjič zmagal.
V rokoborbi prostega sloga so se nepredvideno izkazali Azijci, ki so odnesli kar 6 zlatih medalj ir bodo v bodoče resno ogrožali severnjake ter Ruse. V rokoborbi grško rimskega sloga so se ponovno izkazali Rusi ter si priborili 5 zmag. Tudi Finci (2 zmagi) se niso slabo izkazali.
V dviganju uteži so številni gledalci navdušeno zasledovali, kako padajo številni svetovni rekordi. Rusi so bili uspešni v lahkih kategorijah, Američani pa v težkih.
KOLAJNE TUDI ZA ITALIJO
Mladi Baldini je brez posebnih težav podaril Italiji zelo pričakovano zlato kolajno v cestni dirki.
Olimpijsko prvenstvo v sabljanju je potekalo v znamenju premoči italijanskih sabljačev, ki so skup no izbojevali največ zmag. Med posamezniki je pa v floretu prišla do izraza izredna nadarjenost še vedno mladega Francoza D’Oriolaja. Madžari so se kot običajno najboljše odrezali v sabeljni discipli ni. Med ženskami je nepredvideno bila prva Angležinja Sheen.
Letos se je v Melbournu zbralo precejšnje štcvilc strelcev, ki pa niso dosegli posebnih uspehov. Strokovnjaki sodijo, da so bila temu kriva slaba streli šča in hud veter. Največ kolajn so tudi tu pobra li Rusi. Američani pa so se nepredvideno slabo izkazali. Od ostalih držav se je najbolj odlikovala Kanada, katere predstavnik Ouellette je dosegel re kord s tem, da je zadel vseh 600 točk, to je vse, ki so bile možne.
Orodna telovadba je težka športna panoga in zahteva od telovadca več let vztrajnega in načrtnega dela, preden lahko upa na uspeh. Tako'so Rusi zaradi velikega tehničnega znanja in telesne zmogljivosti nedosegljivi, kar velja posebno za znanega Coukarina. Toda ruski favoriti so kljub temu le za las ušli porazu pred novo velesilo: Japonsko. Zenska tekmovanja so potekala v glavnem v znaku velikega dvoboja med Rusijo in Madžarsko, oziroma med Latynovo in Kelctijevo.
Mrzlo vreme, valovita gladina Wendurccskega jezera in silen veter so močno ovirali veslače. Tudi v
tem športu še je bila huda bitka med Rusi in Američani. Med vsemi veslači se je najbolj odlikoval mladi ruski »skiffist* Ivanov, ki je nedvomno največji veslač povojne dobe, Kot običajno, so največkrat zmagale ZDA. Med kajakaši so tokrat nepričakovano odpovedali Cehi in Kanadčani. Na njihova, mesta so prišli Romuni.
Jadralci so v Port Phillipsovem zalivu imelt težko delo, ker je skozi vse tekmovanje pihai močan veter, ki je marsikateri posadki prizadejal precej škode. Švedi tudi tokrat niso razočarali in odšli z dvema zmagama.
Ker vsako tekmovanje nujno povzroča veselje in žalost, tudi XVI. olimpiada ni bila v tem pogledu izjema.	TAD
Olimpijski izidi - 2
ATLETIKA: Moški 200 m: 1. Morrovv (ZDA) 20"6,
2. Stanfield (ZDA) 20 7; 3. Baker (ZDA) 20”9. — 400 m: 1. Jenkins (ZDA) 46"7; 2. Haas (Nemčija) 46”8; 3. Ignatiev (SZ) in Hellsten (Finska) 47’. — 1500 m: 1. Delaney (Irska) 3'41 "2; 2. Richtzenheim (Nemčija) 3'42”; 3. Landy (Avstralija) 3’42”. — 5000 m: 1. Kuc (SZ) 13’39”6; 2. Pirie (Vel. Britanija) 13'50”6; 3. Ibbotson (Vel. Britanija) 13'54"3. — 110 m ovire; 1. Calhoun (ZDA) 13”5; 2. Davis (ZDA) 13”5;
3. Shankle (Nemčija) 14**1. — 3000 m ovire: 1. Bra-i sher (Vel. Britanija) 8'41’’2; 2. Rozsnyoi (Madžarska) 8'43 ”6; 3. Larsen (Norveška) 8’44". — Troskok: 1. Da Silva (Brazilija) 16.35; 2. Eimarsson (Islandska) 16,25; 3. Kreer (SZ) 16,02. — Met krogle: I. 0'Brien (ZDA) 18,57; 2. Neider (ZDA) 18,18; 3. Sko-bla (Češka) 17,55. — Met diska: 1. Oerter (ZDA) 56,36; 2. Gordien (ZDA) 54,81; 3. Koch (ZDA) 54,40. — 4x100 m: 1. ZDA 39”5; 2. SZ 39"8; 3. Nemčija 40”3. — 4x100 m: 1. ZDA 3'4”8; 2. Avstralija 3’6”2;
| 3. Vel. Britanija 3’7”2. — Hoja 20 km: 1. Spirine j (SZ) 1 h 31 ’27”; 2. Mikenas (SZ) 1 h 32’3”; 3. Jounk (SZ) lh 3272”. — Deseteroboj: 1. Campbell (ZDA) 7,937 ; 2. Johnson (ZDA) 7,587; 3. Kuznetsov (SZ> 7,465. — Maratonski tek: 1. Mimoun (Francija) 2 h 25’; 2. Mihalič (Jugoslavija) 2 h 26’32”; 3. Karvonen (Finska) 2h 27'47”. — Ženske 200 m: 1. Cuthbcrt (Avstralija) 23"4; 2. Stubnick (Nemčija) 23”7; 3. Matthevvs (Avstralija) 23”8. — 80 m ovire: 1. Slrick-land (Avstralija) 10”7; 2. Kohler (Nemčija) !0"9; 3. Throvver (Avstralija) H”. — Skok v višino: I. M< Daniel (ZDA) 1,76; 2. Pissareva (SZ) in Hopkins (Vel. Britanija) 1,67. — Skok v daljino: 1. Krzesin-ska (Poljska) 6,35; 2. White (ZDA) 6,09; 3. Dvalichilt (SZ) 6,07. — Met krogle: 1. Tičkevič (SZ) 16.59; 2. Zybina (SZ) 16,53; 3. Werner (Nemčija) 15,61. — Met kopja: L Jauonzen (SZ) 53,86; 2. Ahrcns (Cilcr-50,38; 3. Koniaeva (SZ) 50,28. — 4x100: 1. Avstralija 44”5; 2. Vel. Britanija 44”7; 3. ZDA 44”9.
(Nadaljevanje na 13. strani)
Drsanje se je najprej razvilo pri severnih narodih. V začetku novega veka se je najbolj razmahnilo na Nizozemskem.
Tudi v Sloveniji se je zelo priljubilo. Slovenski športniki na jeklenih drsalkah izvajajo najbolj umetniške figure.
Na sliki vidimo revijo drsalnega kluba Ljubljana v »Kranjskem plesu«.
Dobra	bilanca
Jugoslovani so se vrnili iz Avstralije s tremi srebrnimi kolajnami, kar je vsekakor lep uspeh za skromni jugoslovanski šport. Naši atleti niso odšli v Avstralijo z velikimi upi in če smo nepristranski, bomo priznali, da je v tako hudi konkurenci malo kdo upal na boljšo uvrstitev. Največjo pohvalo zasluži Mihalič, ki se je z uspešnim nastopom uvrstil na drugo mesto v maratonskem teku. Mlada jugoslovanska nogometna enajstorica se je vztrajno borila za srebrno kolajno in je le po krutem boju prepustila prvo mesto močnejšim in bolj izkušenim Rusom. Jugoslovani so že navajeni na srebrno kolajno, saj so jo dobili tako v Londonu kot v Helsinkih. Tudi waterpolisti so klonili (2:1) le v odločilnem sre-
čanju z Madžari. Z doseženim drugim mestom pa je Jugoslavija potrdila svoj sloves in svojo izredno sposobnost, kar ji brez zavisti vsi priznavajo. Zadovoljiva sta nastopa plavalke Jeričevičeve in Lorgerja. Plavalka je le za las zgubila bronasto kolajno. Presenetljiva pa je sedaj namera Lorgerja, da zapusti lahko atletiko. Edina, ki sta nas nekoliko razor čarala, sta srednjeprogaš Mugoša in strelec Mašek. Prvi ni nastopil v polni moči, drugi pa je nepričakovano dosegel slabše izide kqt običajno. Ni seveda mogoče misliti, da bi se Jugoslavija lahko uspešnb kosala z močnejšimi in bolj petičnimi državami, a priznati je treba, da bi bil izkupiček bogatejši, če bi ji bila sreča bolj naklonjena.
Vilko
Slovenec, ker se je rodil na Banjšicah, a je po naključju prišel v goriški občinski zavod za sirote. Tam so ga hoteli napraviti za zagrizenega Italijana, a jim ni uspelo. Slovenski je še vedno nekaj znal — a bolj po naše —. Njegova narodnost pa je bil kvartin.
Dvignil se je in šel spet k »Briki«, potem pa na obiske k slovenskim družinam. Ko so mu odprli, je pozdravil z »volite za nas« in povsod je kaj dobil: tu 17 lir, ves drobiž, ki ga je imela gospodinja doma, tam dva kozarca vina, drugod spet nekaj drobiža. Gospod doktor mu je dal 100 lir, neki duhovnik 50. V soboto je obiskal vse slovenske družine, kolikor jih je poznal v okraju in nabral tretjino levega hlačnega žepa drobiža in 100 lir v papirju. Tudi jesti so mu dali kaj malega, nabral pa se ga je prav pošteno in pri »Briki« je zvečer zaspal za mizo.
V nedeljo je zopet smrčal dolgo v jutro in nato hajd k »Briki«, a mu niso odprli. Ker pa je Vilko kristjan, je šel k maši na Placuto, takoj potem pa
na volišče, tako da je opravil svojo versko in državljansko dolžnost.
S praznim želodcem pa ni mogoče po svetu, a gostilne so vse zaprte. Spomnil se je obljube demo-kristjanskega kandidata in šel na njegov dom. V veliki kmečki hiši so ravno vstajali od kosila, ko se je pojavil na vratih. Lepo so ga posedli za mizo in že je stal pred njim bokal poleg vrhanega krožnika praženega krompirja s kislim zeljem in lepo kranjsko klobaso iz škarelove klobasamice na Travniku. Tudi nekoliko južine je še dobil, potem pa se je spravil spat.
V torek zvečer je bilo pri »Briki« vse polno pivcev, med njimi Vilko in neizvoljeni demokristjanski kan didat. Obdelovali so izid občinskih volitev. Sopivec se obrne na Vilka. »Koga si pa Ti volil?« »Plačaj kvartin, pa ti povem.« »To veš, da komunistov ne maram, že zaradi Ogrske ne. Zato sem kar prečrtal njihov srp in kladivo. Pa tudi ne maram, da bi prišel gor zopet kakšen kralj in žrl naše žulje; zato sem prečrtal še obe kroni. Drugo sem pustil pri miru, ker meni je vseeno, kdo bo župan. Imam le eno željo, da bi bila užitnina na vino nižja in da bi bilo vino pri »Briki« cenejše.«
Neizvoljeni demokristjanski kandidat je Vilka ošvrknil s strupenim pogledom, plačal in šel.
Olimpijski izidi
(Nadaljevanje z 12. strani)
NOGOMET: 1. SZ; 2. Jugoslavija; 3. Bolgarija. KOŠARKA: 1. ZDA; 2. SZ; 3. Uruguay. WATERPOLO: 1. Madžarska; 2. Jugoslavija; 3. Sovjetska zveza.
HOKEJ NA TRAVI: 1. Indija; 2. Pakistan; 3. Nemčija.
BOKS: Mušja kat: 1. Spinks (Vel. Britanija); 2. Dobreseu (Romunija); 3. Libeer (Francija) in Cald-
well (Irska). — Bantam kat.: 1. Behrendt (Nemčija); 2. Song (Koreja); 3. Gilroy (Irska) in Barrien-tos (Cile). — Peresna kat.: Safranov (SZ); 2. Ni-cholls (Vel. Britanija); 3. Niedwiedzski (Poljska) in Hammalainen (Finska). — Lahka kat.: McTag-gart (Vel. Britanija); 2. Kurshat (Nemčija); 3. Byr-ne (Irska) in Laguetko (SZ). — Pohvelters kat.: 1. Engusibarian (SZ); 2. Nenci (Italija); 3. Loubscher (Južna Afrika) in Dumitrescu (Romunija). — Wel-ter kat.: 1. Linča (Romunija); 2. Tiedt (Irska); 3. Hogarth (Avstralija) in Gargano (Vel. Britanija). — Polsrednja kat.: 1. Papp (Madžarska); 2. Torres (ZDA); 3. McCormack (Vel. Britanija) in Pietrzy-kowski (Poljska). — Srednja kat.: 1. Chatkov (SZ); 2. Tapia (Cile); 3. Chapron (Francija) in Zalazar (Argentina). — Poltežka kat.: 1. Boyd (ZDA); 2. Ne-grea (Romunija); 3. Lucas (Cile) in Mauroauskas (SZ). — Težka kat.: 1. Rademacher (ZDA); 2. Mouk-hine (SZ); 3. Bekker (Južna Afrika) in Bozzano (Italija).
V (jor/ct je	volil	tudi
Glavo si je podpiral s komolci in tako ždel za mizo pri »Briki« na Placuti. Z zadnjimi lirami — in še zmanjkalo jih je 5 — je dobil četrtinko. »A kaj bo jutri,« premišljuje. No, kosilo mu bo že skuhala Marjuta, saj ga ima s svojimi 76 leti še vedno nekaj rada. Ah, ti kozel ti, zakaj se nisem oženil s to žensko? si pravi. Mineštro bi imel vsak dan, za kvartine bi vedno zaslužil, saj je v okolici polno ljudi, ki želijo, da jim obdelam vrt. — Da, da, vse lepo, a jutri ne bo liric za kvartin. Za obdelovanje vrtov ni pravi čas, smeti sem odpeljal že vsem na ulico.
Pa pade Vilku sijajna misel v glavo: V nedeljo bodo volitve. Ali ne bi bilo mogoče s tem kaj zaslužiti? Mislil je in mislil, končno jo je le pogrun-tal. Svoj glas bo šel prodajat in ni zlomka, da ne bo dobil zanj vsaj za nekaj kvartlnov.
Takoj v petek se je podal na pot. Najprej je prosil »Briko«, da mu je dala četrtinko na upanje, opoldne ga bo prav gotovo plačal. Zlil ga je vase in šel. H komu naj gre najprej? Najbolje k prote sorju, ki drži z mišmi. Pozvonil je in lepo pozdravil. Na prijazno profesorjevo vprašanje, kaj želi — pred volitvami so vsi politični ljudje sila vljudni je odgovoril, da je najbolje, če pridejo miši okrepljene v novi občinski svet in da je njihov navdušen pristaš, a velik revež. Gospod profesor je takoj razumel in mu dal 100 lir, seveda s priporočilom, naj prečrta na volilnici drugi znak.
Vilko je takoj krenil h »Briki«, plačal dolg, popil še četrtinko in se je zopet podal na pot. Obiskal je okrajnega liberalnega zaupnika, kjer je dobil 200 ■lir. Demokristjanski kandidat mu je dal pol litra vina in mu obljubil, da ga dobi v nedeljo, ko bodo gostilne zaprte, cel liter in še kaj za pod zob. Čevljar, zaupnik ene izmed monarhističnih strank, mu je dal 50 lir, vinski trgovec, zaupnik in kandidat druge monarhistične stranke mu je dal pol litra.
V soboto je Vilko malo več spal, saj je imel v žepu še 100 lir, dovolj za dva kvartina. Ko se je vzdramil, se je spomnil, da mora obiskati tudi republikance in razne socialiste, saj je videl na nekem volilnem vzorcu tudi te stranke. In potem ostanejo še slovenske liste. Ni pa vedel, h komu naj gre.
Slovencev je poznal mnogo, saj je bil nekoč sam
Dof^a je bila pot...
»Proč moram«, je Davo končno zavzdihnil. »Tu ne morem več ostati. Brž ko se bo profesor vrnil, bom govoril z njim.«
Andrine ustne so vztrepetale, toda ni bila zmožna niti besedice spregovoriti, da bi povedala, kako velika bolest jo je prevzela ob zadnjih besedah.
On je vstal: »Ne bodi jezna, da sem ti povedal, a ti si edini človek, do katerega imam zaupanje in kateremu sem lahlko povedal.«
Zaupanje — si je mislila Andra. Zaupamo tudi prijatelju. Čemu. ji Davo ne reče, da jo tudi zdaj ljubi :njo, edino na svetu? Nenadoma se ji je zazdel tuj človek.
Spremila ga je do vTat. Obotavljaje se je potegnila svojo desnico iz njegove. Pričakovala je poljuba — zaman. Davo je počasi stopal po stopnicah. Njegovi koraki so še odmevali po veži. Potem so se pa vežna vrata zaprla . . .
* * *
Vse je šlo popolnoma mirno. Profesor Gravina se ni nič upiral, iko ga je Davo prosil, da pred časom prekine pogodbo.
Tudi Andra ni naredila poskusov, da bi ga pregovorila. Bilc* ji je mrtvaško žalostno pri srcu, a se je smehljala, ko ji je Davo dal roko v slovo. Šele ko je odšel, je začela bridko jokati. Vedela je, da1 bo moralo dosti časa preiti, preden se bo ta rana zacelila.
Življenje je teklo svojo pot. Andra je vestno vršila svojo dolžnost. Samo še malo boilj plašljiva je postala in se je vsem izmikala. Pretrgala je vse družabne zveze s kolegi in samo delala.
Kar začudila se je, ko jo je profesor nekega dne prosil, naj pride po službenih urah v njegov urad. Še bolj se je začudila, ko jo je povabil na praznovanje njegovega rojstnega dneva. Sprva ni vedela, kaj bi odgovorila, a ko je opazila njegovo presenečenje, je hitro popravila:
»Da seveda! Rade volje sprejmem vabilo.«
Ko je zvečer stopila v vežo razkošne Gr a vin o ve vile, je bila kar omamljena od luči in blestka. Kar malo nerodno ji je bilo sredi tega sijaja.
Tedaj pa je že stal njen šef pred njo. Zaslišala je njegov znani, pomirljivi glas. Sklonil se je nad njeno roko in jo poljubil. Ponudil ji je komolec in jo odvedel v sobane; kjer je stalo že več po. vabljencev v živahnih razgovorih. Profesor jo je predstavil.
Bil je prijeten večer. To je Andora priznala tudi profesorju, ko sita po večerji plesala skupaj.
Kaj je sploh doslej vedela o tem možu? Malo, si je morala priznati.
Poznala ga je kot zdravnika, ki mu ljudje zaupajo. Cenila ga je kot svojega predstojnika. Nikdar pa ni pomislila, da je tudi on človek, ki rad užije malo veselja. Šele nocoj se ji je to zazdelo.
Andri je bilo prijetno, ko je držala njegove močne roke. ko je z njim plesala. Spreletel jo je občutek varnosti.
Nekateri izmed gostov so že bili odšli. Ko je Andra izrazila željo, da bi tudi ona rada odšla, jo je profesor prosil, naj še malo počaka, da odidejo povabljenci, potem jo bo v avtu odpeljal do-mov.
Ko se je zadnji gost poslovil, je profesor Gravina prosil Andro, naj stopi z njim v pisarno. Do vrha je bila založena s knjigami in razkošno opremljena. Pontidil ji je sedež na naslonjaču, sam pa je obstal pri pisalnilku.
Andira je brž postala prisebna. Popustila jo je lahna omotica, ki jo je ves večer obvladovala.
»Andra«, se je oglasil Gravina. Prvič jo je poklical s krstnim imenom. »Prosim, dovolite mi, da Vas tako 'kličem in pozabite, da sem Vaš predstojnik. Zdaj ne govorim z Vami kot z doktorico Andro Ferlen, a in p a/k kot z žensko.
Ni gledal vanjo, zato tudi ni opazil, da ga Andra v nekem strahu opazuje.
»2e skoro dve leti Va» poznani. Cenim Vas kot človeka, ki jemlje resno nalogo, katero mu je življenje zastavilo.« .
INO VIDIVNA4E VOZILO BRfc/HlB NO DELU3E' Tl 5' PA IMEL NEIZA-k€ POMISLE KE ’ k AS Tl NI SLO	OM,	S&8
V RAČUN? fm NIČ NIČ : PR£MI = SrAr-^# ŠL3AL SEM, l^AUO M , HC SE bomo vam spo . M 1 '	DAJ USTAVILI t
USTA ...!!? 030, OiE5 !!NISI MOGEL ZINITI Z.. POZABIL SFM NA ZAVORO'. RAZBILI SE BO
GONDOIA JE GOTOVA. PRlNFSTVAl rCDONiO 'N
NAHRBTNIKE jim HMM NE KAJ NI NE GRE V ' £	'-Oi	RAČUN	J
NIČ Sl N L" KV 1.1 GLAVE' -SA/. SEM SV JE VOZIL S EAKOLV ŽIMNICO lM VEM, KAKO SE 31 SIIvM ;v.1
t| l MAK^fcO ŽE 1
v	dkjalo^pa
Ll VSI TRliE*
3E. ? LAHKO St »SPUSTIMO Jm A POSAMIČ Jm
NO, NO. ŽET PRAV, LAROTNIR MISLIH TAKO. POTEM PA KAR ZABOJ PRIVEŽIVA NA RLiCJ
|TE.GA NE MOREM RAZUMETI' TU fcPODA? 3E BIL VENDAR HOTE1
Ki N[VLMM06 §|se pa moti 41 /——' /
IZGUBA ČASA' VSI NAENKRAT GREMO IN KONEC' SIT SEM lE T£GA SNEGA IN MRAZA !
liO SO SE VKRCAE\, 3E LAVOP NIIZ PREREZAL VR.V... ,:>mm
NIKOGAR NI VIDETI, ZAPUŠČENA JE. NAJBRŽ 1E SNEX> PRE (jNAL DRVARJE...
* NE KAKO ®* SE MORAMO SPUSTITI PO S—> n^e j /
Pogledali jo je ia se je skoro ustrašil njenega bojazni polnega pogleda. »Samo to Vam povem«, je hlastno nadaljeval, »da ste mi zelo pri srcu, Andra. Morda mi tega ne verjamete. —> Ko človek prekorači štirideseto leto, ima malo besed. Kar občutim jaz za Vas, je nekaj več kot si mislite. Ne pričakujem brž Vašega odgovora. Premislite! Dovolite, da Vas bom kdaj srečal tudi izven bolnišnice. Tudi Vi me morate bolj spoznati.«
Andra je vstala. Prisilila se je na bežen smehljaj, a se je videlo, da je prisiljen. Profesor je še vedno stal pred pisalno mizo. Videla je samo obrise njegove postave in je zrla mimo njega v steno. >Jaz sem...« je ječala, pa hipoma je premolknila. »... preveč sem iznemadena.« Iskala je zopet besed. »Oprostite mi, gospod profesor.« »Prosim«, je odvrnil Sirečko in je stopil k or alk bliže. »Nikar mi ne recite, gospod profesor, kadar sva skupaj. Recite mi raje kar Srečko.«
Andrino Sirce je močno utripalo. On je stal poleg nje, čutila je njegov dih. Več se ji ni približal. Hotel je, da se ona sama prostovoljno odloči. Zato jo tudi ni več zadrževal. Ogrnil ji je plašč in jo je spremil skozi razsvetljeno stopnišče k vratom.
Veliki avto je počasi drsel po asfaltu in luči so ga žarko ob-svetljevale. Andra je zaprla oči, nenadoma je občutila silno utrujenost. Kmalu sta bila na mestu. Profesorjeva topla, velika roka je
oklenila njeno ozko, lepo oblikovano desnico. Občutila je njegov stislk in spoznala, da je močno vznemirjen.
»Lahko noč, Andra«, jo je tiho pozdravil Srečko Gravina. Čakal je, da je izstopila. Šele ko je odprla vežna vrata in se je vžgala luč. je pognal avto.
Naslednja dva dni ga Andra sploh ni več videla. Niti ni vedela, ali prihaja na kliniko. Tudi vprašati si ni uipala. Ko je hodila po .dolgih hodnikih, se je vedno bala, da se bodo kje odprla vrata in bo profesor stopil iz sobe. Strah jo je bilo svidenja po tistem večeru, ki se je zanjo tako nepričakovano končal.
Kaj naj naredi?
Vedela je že zdaj, kakšna bo njena odločitev. Ni mogla kar od danes do jutri pozabiti na Dava, ki ga je ljubila. Odkar ga ni tu* ga ljubi še celo bolj kot prej. Natanko je znala, da ima Davo dosti napak in da bo še dosti let pretelklo, preden se bo drugačen vrnil nazaj k njej. Toda niti to je ni plašilo.
* * *
Srečko Gravina se je pozno odpravljal iz bolnišnice. Doma ga ni nihče pričakoval; strah ga je bilo pred veliko, prazno hišo. Ni pa bilo vedno tako. Bili so časi, ko se je zakopal v samoto in je bil vesel, da ga ni nihče motil. Ko je nocoj stopil v vilo in je odloži) plašč, mu je prišel naproti stari sluga Janez in javil, da čalka nanj doktor Lover.	(Dalje)
NIČ SE NE MOTIM DOBRO POZNAM TO STRAN'.. TU ZA DREVJEM MO--
na A s ) .1':
...ČE KAR TALE' KHOKO'
3.UUOHOO' KAKO GRE TO HITRO. KOT BI MIGNIL, BOMO SPODAJ V ZELENIH GOZDOVIH'KAJ PRAV K ._TEMqzv'T-o?rPjcj
KRASNO SKODA 3E LE DA SE TRDONJA NE    VESELI Z N ms
AHA.PKAV SEM RAČ O N/Vi . ČE SO SE SPUSTILI PO ŽICI MORA BITI PRAZEN kAV£L3 TU TODA . KAKO SE BOMO P£L3A:
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. decembra, nedelja: Vlasta, Viktorija
24. decembra, ponedeljek: Adam, Eva
25. decembra, torek: Božič
26. decembra, sreda: Štefan
27. decembra, četrtek: Janez Ev.
28. decembra, petek: Nedolžni otr., Tepežni dan
29. decembra, sobota: Tomaž
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 19. decembra si
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
/Jato
napoleon
dobil oz. dal za:
634—637 lir 23,50-24,50 lir 85—90 lir 155—162 lir 1620—1680 lir 148—151 lir 17—19 lir 147—148 lir 726—729 lir 4850—5050 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 23. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 19.15 Velike ljubezni; 20.30 Verdi: »La Traviata«, opera v 3 dej.
Ponedeljek, 24. decembra, ob: 12.55 Kvintet Lisinski; 18.45 Orkester Cergoli; 21.00 Marjan Vouk: »Božični triptih« — igrajo člani Radijskega odra, nato Božične pesmi raznih narodov; 24.00 Prenos polnočnice iz župne cerkve v Skednju.
Torek, 25. decembra, ob: 10.00 Prenos božične maše iz župne cerkve pri Sv. Ivanu; 12.00 Božična voščila učencev osnovnih šol; 13.30 Glasba po željah;
16.00	Rossini: »Pepelka«, opera v 2 dejanjih; 20.30 Sattner: Jeftejeva prisega; 21.00 Charles Dickens: »Trije božiči« — igrajo člani Radijskega odra.
Sreda, 26. decembra, ob: 8.30 Kmečka godba Silvo Tamše; 9.40 Čajkovski: Romeo in Julija; 12.30 Orkester Srečka Dražila; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Gogolj: »Revizor«, veseloigra v 4 dejanjih, igrajo čla ni Radijskega odra; 18.30 Pisani balončki; 20.30 Slo venski oktet; 22.00 Odlomki iz Donizettijeve opere La Favorita.
četrtek, 27. decembra, ob: 12.55 Kmečki kvartet; 19.15 Šola in dom; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 4.
Petek, 28. decembra, ob: 13.30 Glasba po željah;
18.30 Z začarane police; 18.40 Zenski kvartet Večernica; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu;
Sobota, 29. decembra, ob: 12.55 Jugoslovanski mo tivi; 16.00 Utrinki iz tehnike in gospodarstva; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.49 Orkester Bojana Ada miča; 21.00 Teden v Italiji; 21.45 Dvorakovi slovanski plesi.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 324: Raztolmačite mi, kaj je »kaviar« in kako vpliva?
Odgovor: Kaviar so konzervirane ikre (jajčka' različnih rib. Jesetri dajo najboljšega, zato je znan niški kaviar, ker je v ruskih rekah mnogo teh rib, jesetrov. V trgovini pa se dobi kaviar različnih virov in kakovosti. Dobrota je odvisna tudi od tega, ali je kaviar debelozrnat in se lahko loči vsako zrno-tkra, ali je pa samo neka mešanica, ki je mnogo manj vredna. Kaviar je zelo redilen in je še najbolj podoben kurjim jajcem. Kaviar vsebuje nad 30% dušičnatih snovi (beljakovin), 15% tolšč in ne koliko soli; ostalo je voda. Navadno ga uživajo kot predjed, ni samo redilen, marveč pospešuje tudi prebavo.
Vprašanje št. 325: Ali smem prav na mejniku svojega zemljišča, a še vedno na svojem, izkopati odvodni jarek?
Odgovor: S sosedom, to je z mejašem, lahko imata skupen jarek, ki tvori mejnik. Če pa mejaš tega noče, smeš izkopati na svojem odvodni jarek, toda njegov gornji rob mora biti tako daleč od so sedovega zemljišča, kot je jarek globok. (Člen 891 civilnega zakonika).
Vprašanje št. 326: Imam 3 hi vina »fragola«, ki je šibko. Bojim se, da bi se pokvarilo v poznejših mesecih. Kako bi ga okrepil? Kako bi ga obvaroval, da se ne pokvari?
Odgovor: Vino, oziroma grozdje »fragola« imenujemo slovenski »izabela« ali »francosko«. Je ena najstarejših samorodnic in najbolj Znana v naših krajih. Prešibko vino lahko okrepite samo, če ga premešate z močnejšim vinom, ali pa tako, da vino še enkrat prevrele, ko ste mu dodali zgoščenega mošta (mosto concentrato). Ker ta vsebuje navadno 55-60% sladkorja, ga je potrebno približno 3 kg na hi, da se alkoholna moč dvigne za eno stopinjo. Vino »izabela« ima navadno le 7 do 8 stopinj al kohola in zato je potrebno dodati vsaj 6 kg zgoščenega mošta na hi. Toda če dodamo toliko mošta, dobi vino drug okus. Poleg zgoščenega mošta bi morali dodati vinu še kipnih glivic in klet bi bilo potrebno kuriti in dvigniti toploto na 18 do 2; stopinj C. Če pa hočete ohraniti vino tako, kot je, ne da bi se pokvarilo, mora biti shranjeno v zdravem sodu. čimprej ga morate ločiti od drožij
— to je pretočiti — in dodati mu vsaka dva meseca po eno kocko »enososine« na hi ter držati vino v hladni kleti.
Vprašanje št. 327: Ali so bolj priporočljivi vinski sodi in plavniki ali posoda iz cementa?
Odgovor: Najbolje bo, če obiščete klet, kjer imajo cementne posode. Tu Vam bodo raztolmačili do bre in slabe strani teh sodov. Cementni sodi oziroma cisterne imajo predvsem to prednost, da jih je lahko čistiti, da ne dobijo odvratnih duhov (ju okusov po plesni, po lesu itd., da je v njih usušek manjši in da bolje izrabijo razpoložljivi prostor. Kdor pa hoče vino hraniti skozi leta in ga starati, lahko to stori le v lesenih, predvsem hrastovih sodih.
SLOVENSKI ODER
priiedi v soboto, 22. dec., ob 20. 30 v Avditoriju v Trstu (ul. del Teatro Romano)
LINHARTOV VEČER
Na sporedu sta Janeza Prepeluha »Cojzovo omizje« ter Linhartova »Županova Micka«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Lupše (ul. Coroneo - Rismondo)
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 22. decembra, ob 20. 30 na Kontovelu
Robert Anderson
CAJ IN SIMPATIJA
V nedeljo, 23. decembra, ob 16.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
Rade Pregare
SAGRA
V torek, 25. decembra, ob 15. uri v Sv. Križu
KVADRATURA KROGA
Valentin Katajev
V sredo, 26. decembra, ob 16. uri na Opčinah
Rade Pregare
SAGRA
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Franč'ška 20 Telefon 29-477
NOVOUSTANOVLJENO VINSKO PODJETJE
Hirtet lili^ fiii
TRST
ULICA DELLA FABBRiCA 4 TEL. 55 791 Uoiči cejenim odjemalcem ue&ele.
Loucm. i/iKMMke Im. b\ecm muo Uto
krojaCnica
TRST
Ul. F. Fllzl, 21-1 st. 8 Telefon 28-748
jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje čar elegance Vaši osebnosti
Vesel božič in uspeha polno novo leto želijo:
PAPYRO§
M. FERFOUA UVOZ	IZVOZ
papirja, grafičnega materiala ter zaloga vseh vrst ovojnega papirja TRST — ul. F. SEVERO 10 — Tel. 36 453 želi vesele božične praznike
Vesele praznike želi TRGOVINA JESTVIN
u
Mlekarna
TS'
J\aris
TRS 'r;- ULICA S. MARC0 ŠTEV 40 vošči cenjenim odjemalcem vesele praznike
ZOBOZDRAVNISKA AMBULANTA
Dr. G. Torrisi
Zdravnik - kirurg
TRST — ul. FILZI 21 — Tel. 28 445 Sprejema od 14.30 do 17. ure in po dogovoru
Jakob Vatovec Nasi.
TRST — ul. TORREBIANCA 19 — Tel. 23-587 UVOZ — IZVOZ
Jestvine, kolonialno blago, tehnični proizvodi, kemikalije, konfekcije
TRST — Trg Sv. Frančiška 8 — Tel. 36 809
Pošilja DARILNE PAKETE
h v Ig fr/»Vci#r*f'f hi Gfjhihftjf* tf a ni gub libiu!
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Stanislav Pavlica
TRST — ul. RITTMEYER 13 — Tel. 31-813
KROJAČNICA
I/ I	/ II
£<2WL£U
T R 8 T - UL. 0INNA8TICA 36/1 - TEL. +6-447 želi vsem klientom vesele praznika
Ključavničarska in mehanična delavnica
Cfctanc ^atlč
TRST — ul. CRISPI 15 — Tel. 95-214
vošči vsem znancem in prijateljem vesele praznike
PRIZNANA KROJAŠKA DELAVNICA ZA DAME IN GOSPODE
iftamblai} KOŠUTA
mi - Ulic« tUttlnarlu ■ Taistim HG.4MH
Vsakovrstne obleke najboljšega kroja
po najugodnejših cenah
URARNA — ZLATARNA
TRST - Čampo S. GIACOMO 3 - Tel. 95-881
Bogata izbira Švicarskih ur in lično Izdelane zlatnine
□
Hi!
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE
Milan Ambrožič
TRST
Tet. 29-322 Ulica Miramart 29
Vsakovrstna popravila in naročila!
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
Vet
ROJAM, Trg trm I RM 2
Trni. 31-1 a a
voSči cenjenim odjemalcem vesel božič Oglejte si naSo zalogo vsakovrstnih čevljev!
AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
POŽAR ARTEMIO
TRST - Ul. Monri 7 • Tslef. 28-373 Prevzema vsakovrstne tovorne prevoze za tu in inozemstvo po najugodnejših cenah!
MLEKARNA
Martelanc Vida
TRST — ul. MIRAMARE 50 — Tel. 29-345 voSči vsem cenj. odjemalcem vesele praznike!
PRODAJALNA SADJA IN ZELENJAVE
GERLANC MARI)
TRST — ul. MIRAMARE 181
želi vsem prijateljem in znancem vesel božič in srečno novo leto!
MIRODILNICA
TEODOR SCHE/MER
TRST Barkovlje Ul. Cerreto 2 - Tel. 28-641
ZNANA KROJAČNICA z veliko izbiro modernega blaga za ženske In moške
DELFAR
TRST — TRG TRA I RIVI 3
Tel. 24-750
MIRODILNICA
Č E K E T
TRST — ul. SOLITARIO 11 — Tel. 95-442 želi odjemalcem vesele praznike!
LA VINICOLA ISTRIANA
MIRKO PIREC PIERI Import - Export
TRST — ul. FONDERIA 6 — Tel. 93 200 Vesele praznike!
Vesele božične praznike In srečno novo leto želi
TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN MODNO DROBNARIJO
Kristan Susič
TRST — ul. ROIANO 2 — Tel. 32-515 Velika izbira po najnižjih cenah!
TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIM BLAGOM ZA KROJAČE IN ŠIVILJE
n
TRST, ul. CELLINI 3, ul. SETTEFONTANE 56 želi vsem cenj. odjemalcem vesele praznike!
KDOR PRINESE TA OGLAS,
IMA 10% POPUSTA
ZALOGA IN PREDELAVA VREC IN JUTE
MARGON HUGO
TRST — ul. FONDERIA 10 — Tel. 90-720
GOSTILNA
D&tofrdci'
(Lia Pipan)
Pristna vina in domača kuhinja
TRST — ul. ROSSINI 10 — Tel. 37 909
).'!■ '.V
želi cenjenim gostom obilo sreče v novem letu
Ivan Doles
sedlarska delavnica
TRST - UL. GASPARB G0ZZI J Izdeluje in popravlja aktovke, konjsko opremo, kovčke itd.
ZNANA KROJACNICA
ISiiečnr
TRST - ul. XX SETTEMBRE 22 - Tel. 96-796
vošči vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim cenj. klientom In znancem!
'&■ mr. ph.
Farmacevtski proizvodi In kemikalije TRST - ULICA TORREBIANCA 21-11 Import . Export
Telef. 31-315
FOTO STUDIO
Ui
TRST - ul. Oriani 2/1 (Barriera) - Tel. 93-295 Poroke, birme, družinske fotografije, slike za dokumente
ZNANA KROJACNICA ZA DAME IN GOSPODE
Mozetič Miro TTR,8.0ARo'BAnLo°'"
Telefon 90-280
ZNANA TRGOVINA VSAKOVRSTNEGA USNJA IN ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN
Virgil Veljak
T R S T
Ulica Molino * vento, 4 Telefon BS-M*
želi vsem odjemalcem vesele praznike In se priporoča
»Tech na«
UVOZ - IZVOZ TRST (302) — ul. F. Fllzl 17 — Tel. 35-907 Telegram: »TECHNALUIN«
LUPŠE IVAN TRGOVINA »PRI SONCU« MANUFAKTURA, GALANTERIJA IN VSE VRSTE PERILA TRST - ul. CORONEO - ul. RISMONDO št. 1	Obilo uspeha in sreče v novem letu 1957 želi cenjenim odjemalcem Orel Jože TRGOVINA JESTVIN TRST — ul. GEPPA 8 — Tel. 23-869		Gostilna '"N j 1^. ittoulka TRST — IIUCA S. NICOL0 1 Telel. 37 Hill
			
NAJLEPŠE CVETLICE DOBITE PRI
IVANKI"
TR9T - UL. DELL1STRIA 17 Tel. 93-032
Srečne praznike želi In se priporoča Krojtčnlc«
£mpoid Podgornik
T B 3 T • UL. 0RIAN1, 9 - Telel. 41-91J
PAPIRNICA — TISKARNA
U. Bernardi
TRST — ul. MAZZINI 44 — Tel. 93-667 Vsakovrstna naročila z plačilnimi olajšavami
TRGOVINA JESTVIN
Hudi (ftid&UGC
TRST — ul. GENOVA 13 — Tel. 37-700
želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem in prijateljem!
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN S TKANINAMI
‘franc Udovič
TRST — ul. MAZZINI 46 — Tel. 94-550 TRG PONTEROSSO 5 — Tei. 29 686
želi cenj. odjcmalcem tu in onstran meje vesele praznike!
TRGOVINA 7, JESTVINAMI
T R S T — Ul. D'Annanzio fl Telefon 41-972
ZNANI TAPETNIK
PAHOR MARIJ
TRST — ul. SLATAPER 20 — Tel 41-812 Sprejema vsakovrstna naročila in popravila
TRGOVINA JESTVIN
GREGORI M.
TRST — ul. D’ALVIANO 86 — Tel. 94-404 želi cenjenim odjemalcem vesele praznike
Mlekarna
FORNAZARO
TRST — SKEDENJSKA ul. 97
Buffet
£
trst VIA CASSA 01 mm 3 - TEL 35301
Krnnjiike klobaae in kraiki teran dobii pri Tomažiča inak dan.
TRGOVINA Z MESNIMI IZDELKI
FONDA
TRST — SKEDENJSKA ul. 93 — Tel. 44-443 vošči vesele praznike in se priporoča!
Trevisani
Trgovina z obuvalom T R S T - Ul. O. Vuserl 10 - Tel. 96 661 Oglejte sl našo bogato zalogo vsakovrstnih čevljev po zelo ugodnih cenah
Vesele praznike želi
ZNANA TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN DROBNARIJO
Peter Pavel Čepar
TRST — ul. UDINE 36 — Tel. 28-296 Postreže Vam z najboljšim blagom! Obiščite nas in se prepričajte!
želite dobro hrano? GOSTILNA
.ALGAMBERO' (PRI RAKU)
TRST — ul. UDINE 37 — Tel. 24-938 Vam bo gotovo ustregla!
Vesel božič in uspeha polno novo leto 1957! TRGOVINA Z JESTVINAMI
VIŠINI
TRST — ul. ROMA 15 — Tel. 32-094
))
Ol ALBERTO URŠIČ
TRST - Ul. Cec, Rlttmey»r 20 - Telefon 38-380 Imamo bogato zalogo vina Verona, furlanska, istrska in vipavska vina ter kraški teran
Zelimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v L 1957!
ZNANO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
KANOBEL MEDARD
TRST — ul. IPPODROMO 16 — Tel. 90-812 čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom!
TRGOVINA JESTVIN
OBERSNEL ANDREJ
TRST — ul. MAIOLICA 1 — Tel. 93-070
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem TRGOVINA JESTVIN
duguAt Gregorič
TRST — ul. COMMERCIALE 25 — Tel. 29 658
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA — TRST, sedež in skladišče ul. FOSCOLO 1 - Tel. 94-386 — Prodajalne: Trst, ul. Flavta 23; Milje, ul. Roma 1 VSE ZA KMETIJSTVO!
RIBARNICA
PERTOT MARCELA
TRST-BARKOVUE, ul. Perarolo 2 - Tel. 28-415 PROSEK št. 2
želi vsem veselo praznike!
Vesel božič in obilo uspeha v novem letu 1957 želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem TRGOVINA JESTVIN
Sl
TRST — ul. FRIULI 271 — Tel. 28-664
TVRDKA
Heric
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
TRST
PIAZZA S. GI0VANNI 1 TELEF. 35 019
f/roJa/a /udi na o/roAc
Emajlirani štedilniki in peči najmodernej ših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (lnox) jekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušanega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike.
Jlajbotje	vas postrežejo
GOSTILNA
SIMONIČ
OPČINE — NARODNA ul. 39 — Tel. 21-053 Zeli blagoslovljene božične praznike vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem
Veselo in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem
PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN
ZORA ČOK
OPČINE
OPČINE — NARODNA ul. 57/63 — Tel. 21-043
Urorna In zlatarna
cJ-nton y llaiattih
ati
OPČINE, Alplnmka BS Ta la fon 21-486
TROOVINA S ČEVLJI
Ji azca. d JAM
OPČINE, Alplnmka, 85
Talofon 21-486
Vesele božični praznike vošči
GOSTILNA LEBAN BAZOVICA
Na novo obnovljeni BAR
Metlika bazovica 94
želi vesele praznike vsem cenjenim gostom
GOSTILNA
Emilija Vremec-Sosič
OPČINE
vošči cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto 1957!
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA
Daneu Celestin OPČINE — NARODNA ul. 77 — Tel. 21034 želi vesele božične praznike
Mig
iimič 'Thaua
OPČINE - Narodna 48 ČRPALKA AGIP
Predstavništvo motorjev: Cimatti, BMVV, Pa-rilla, Nasetti, Atala in kolesa Willer in Palma
CVETLIČARNA IN MESNICA S KONJSKIM MESOM
ŠVAGEU
OPČINE — PROSEšKA ul. 35 — Tel. 21-482 se priporoča in želi srečno novo leto!
Lfutic Olfya
OPČINE - PROSEŠKA 45 želi vsem cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto!
HOTEL — RESTAVRACIJA — P1ZZERIA
ROMAR
OPČINE želi vesele božične praznike vsem cenjenim odjemalcem
TRGOVINA JESTVIN
Škabar iosip
O P () I Ji E
NARODNA t l.It .V 42 TELEFON 21.02«
vošči cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto!
ZALOGA DRVI IN PREMOGA
Danilo Šuligoj
OPČINE — PROSEšKA ul. 24 — Tel. 21-172 želi vesele prazn'ke in se priporoča
ZNANA GOSTILNA Maks - Pri Upi BAZOVICA
se priporoča in želi cenjenim obiskovalcem obilo uspeha v novem letu 1957!
Vsem cenjenim gostom želi vesel božič in uspeha polno novo leto
- vena
1
cfVitiLta (J
PROSEšKA ULICA Vedno založena s prvovrstnim! vini
Vsem odjemalcem želi vesele praznike Pekarna
Marc
Bazovica St. 55
TRGOVINA IN GOSTILNA
Ivan MAHNIČ
BAZOVICA ŠT. 202
Vesele božične praznike!
Vesele praznike želi vsem prijateljem in znancem
BAR CENTRAL - Opčine
OPČINE — NARODNA 48 — Tel. 21067
MANUFAKTURNA TRGOVINA
pisani Mercerie bazovica
Vsakovrstne modne drobnarije po najnižjih cenah
Srečno in uspešno novo leto želi vsem klientom in prijateljem
krojač j KRAMAR
OPČINE, NARODNA ULICA 05
H
Vedno založena z najboljšimi vini GOSTILNA
iMUkimii GROPADA
želi vsem cenjenim gostom vesela praznike
TRGOVINA JESTVIN
Guštin Karel REPENTABOR 33
želi vsem odjemalcem mnogo uspeha v novem letu!
TRGOVINA JESTVIN
KRIŽMANČIČ GROPADA
vošči vsem cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
GOSTILNA
I,
REPENTABOR
Pristna domača vina in izborna kuhinja
ZNANA GOSTILNA IN TOBAKARNA
KRALJ
TREBČE — Tel. 21-170 želi vsem gostom vesele praznike
TRGOVINA JESTVIN PfllloV H Ut vi	TREBČE
vošči odjemalcem vesel božič in srečno novo leto!
GOSTILNA IN TOVARNA SODAVICE
Grgič
BAZOVICA 97 vošči vesele praznike in srečno novo leto!
Vesel božič in uspeha- polno 1957. leto želi
gostilna
(Zora Presl) BAZOVICA 95
ZOBOZDRAVNIŠKA AMBULANTA
Dr. G. Tor risi
Zdravnik - kirurg
TREBČE 18 — Nasproti ljudskega doma Sprejema vsako sredo od 17. do 20. ure In vsako nedeljo od 10. do 12. ure.
gr** Košuta
KONTOVEL Vsem cenjenim odjemalcem želi vesel božič in uspeha polno novo leto 1957!
TRGOVINA JESTVIN
gruden j osip
vošči vsem odjemalcem, vesel božič in uspeha polno novo leto
DEVIN
MANUFAKTURNA TRGOVINA
Stoka rafael
PROSEK 1
ZOBOZDRAVNIŠKA AMBULANTA
Dr. G. Torrisi
Zdravnik - kirurg
PROSEK — HOTEL »Pri belem konjičku« Sprejema vsak torek in petek od 17. do 20. ure
Vesele praznike želi vsem znancem in prijateljem
MLEKARNA
STOKA
PROSEK
GOSTILNA
Pertot
NABREŽINA - KAMNOLOMI želi cenjenim gostom vesele božične praznike!
PRIZNANA KROJACNICA
JAZBEC
NABREŽINA vošči vsej cenjeni kiienteii vesele praznike
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi GOSTILNA
Terčon »ZEZA«
NABREŽINA
Vesele praznike želi MESNICA
FUKS
NABREŽINA — Tel. 22-513
GOSTILNA
Kos
DOLINA
želi vsem cenj. gostom vesele božične praznik: in srečno novo leto!
MANUFAKTURNA TRGOVINA PAPIRNICA IN TOBAKARNA
Olga Kos
DOLINA
TRGOVINA JESTVIN
ŽERJAL DRAGO
BOUUNEC vošči božične praznike in srečno novo leto vsem svo'lm odjemalcem
ZNANA TRGOVINA IN GOSTILNA
FRANC BERCE
BORŠT
želi vsem cenj. odjemalcem vesele praznike
Dr. R. Hlavaty
ZOBOZDRAVNIK ordlnlra za ustne in zobne bolezni ter zobno protetiko, dnevno od 15. do 18. ure TRST — ul. LAVATOIO 4/1
VSE ZA KMETOVALCE
Edvard Furlani
Trst — Ul. Milano 18 — Tel. 35-16°
Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica Poljedelski stroji — Orodje — Vsako-vrstna semena i.t.d.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem odjemalcem
PEKARNA FRANCESCHINI
TRST — Trg LIBERTA’ 6 — Tel. 38 981
telefon 37-338
trst
ni. »v. IVančlška 20
ielL ueoel iotui
ut iKeČM muc teto
vmvh, klicateljem doL\e iatji^e!
TRGOVINA
PODLOG
Foderami
PL
JOT 1,
4 f T R S T J- [Ul, Ginnastica 22 • Tel. 93-8
tiskarna
grapbis lr„,
ul. sv. franČIška 20 telefon 29-477
vam hitro, solidno, poceni In lično Igdela kakršnokoli tiskovino (poročna oznanila, voščila, posetnice, pisemski papir Itd.)
PODJETJE ŠVARA
Elektromeha-lč^a d“'avnlra za avtomobile in motocikle, poprava in predelava akumulatorjev
TRST — ul. GIULIA 28 — Tel. 96-742
Podjetje BELTRAM
TRS t — L/Lica VALDIRiVO 3 — TEL. 36-991 Vam nudi vsa pojasnila za izvoz v Inozemstvo razn h darilnih paketov: vespe, motorje, avtomobile, šivalne stroje in radio aparate. Is.očasno Vam preskrbi nove in stare orne njene predmete po najnižji ceni ter Vam jih pošlje na zaželen kraj.
TRST
VIA CARDUCCI 15 Telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materia'a
DESTILACIJA ESENC
Jtknovšek
Tvrdka ustanovljena leta 1883 TRST — BARKOVUE — TELEFON 29-953
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi TRGOVINA JESTVIN
MEDEN
TRST — ul. LA MARMORA 18
Vesele praznike želi vsem odjemalcem TRGOVINA JESTVIN
Gregorič Marij TRST — ul. TORREBIANCA 43 — Tel. 24 004
Zaloga drv, premoga In apna
Sciga-Sajovic
GORICA — TRG CAVOUR 6
KLOBUČARNA
Ji JLl*
GORICA — ul. RASTELLO 28
Lepa izbira moških klobukov - tudi znamke »Panizza« - ter ženskih klobukov, čepic, dežnikov itd.
T O V A R N A
Plmcie
JKRMIN . CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
ileAe/ ('fzič in hfoeismo n©*>© leto 1957 selilo s
KMEČKA
BANKA
MIZARSTVO S STROJNIM OBRATOM
Anton Černigoj
GORICA • ul. DUCA DAOSTA 30 - Tel. 25-08
I '
Zaloga koles, šivalnih strojev, triciklov, radijskih aparatov, športne in avtomobilske opreme
Heh&euani
GORICA, Corso Italia 24 - Tel. 26-43; TRST, Import Export, ul. Coroneo 15
TRGOVINA GALANTERIJE
„al risparmio"
(Mikulus Karmela) GORICA — ul. OBERDAN 6
MEHANIČNA DELAVNICA IN TRGOVINA
GOLOB IVO
GORICA — Trg E. I>e AMICIS 1 — Tel. 21-38 Avtomobili, motorji, kolesa, nadomestni deli
r. *. * o. J. SORICA
UL. MORILLI, 14 TELEFON 22-06
AVTOPREVOZNO PODJETJE
tat j e
Doljak
GORICA — ul. DONIZETTI 27 — Tel. 20 9/
GOSTILNA
Rigelj
GORICA — Trg E. De AMICIS ll
GO*
C N
,CC'
aS
(.G«'
,*V°
KROJACNICA ZA DAME IN GOSPODE
€5
GORICA — ul. CAPRIN 13 želi vesele praznike in srečno novo leto
GORICA — ul. ARCIVESCOVADO 1
LF.SNA TRGOVINA
C
tjetlc - 2>Jn;
GORICA — ul. MATTIOLI 1 — Tel. 28-35 Zaloga drv, premoga, apna ter plina Aglpgas.
OB NAKUPU VSAKE JEKLENKE (BOMBO-LE) LAHKO DOBITE BOGATO NAGRADO!
PEKARNA
Škarabot
Bernard
GORICA — ul. MONTESANTO 34 — Tel. 29 29
Električne in vodovodne napeljave
ITI
l
I
GORICA — ul. MATTIOLI 11 — Tel. 32-71
TRGOVINA GALANTERIJE
M. Bavcon
GORICA — ul. CARDUCCI 6 (Gosposka ulica) KROJACNICA
M. Bavcon
GORICA — ul. S. GIOVANNI 5 — Tel. 31 93
MIRODILN1CA . DROGERIJA
Anton PODGORNIK
GORICA Trg E. Dv Amicis 12 - Telef. 30-09
KAVARNA
■
AdriaHco
BEGUŠ ALOJ/ GORICA — Trg VITTORIA 2 — Tel. 32 57
ZALOGA GORIVA NA I) R O 11 N O IN NA DEIIRLO
VvVtih Ivan
UVOZ . IZVOZ GORI CA Ulica Lantleri S Telefon *t. 25-27
				
TRGOVINA JESTVIN	GOSTILNA			 JI,	RESTAVRACIJA
1/elišček Teodor		Hoti	AirUniversita ■ Pri Univerzi
GORICA — ul. MONTESANTO 91 — Tel. 32-85		PEVMA PRI GORICI - 			- 		GORICA — Trg VITTORIA 3