GEOLOGIJA 23¡2, 285—313 (1980), Ljubljana
UDK 553.497.2(497.12) = 863
AntìmonoYO rudišče Lepa njiva
Antimony ore deposit at Lepa Njiva
Milan Bidovec
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
Rudonosno kamenino Lepe njive so različno imenovali. Označevali so
jo kot dolomit, roženec in celo felsitni porfir. To je verjetno posledica
visoke stopnje okremenelosti prvotnih kamenin: apnenca, kremenovega
peščenjaka s karbonatnim vezivom in meljevca. Kremenica v spremenje-
nih kameninah znaša 86 do 97 "/o, medtem ko odpade na CaO + MgÒ
samo 0,3 ®/o. Kremenica je nadomestila primarne minerale še preden so
bile kamenine orudene; to izhaja iz dejstva, da so kamenine enakomerno
okremelene brez obogatitve s kremenico ob rudnih žilah in gnezdih. Zna-
čilna slika so karbonatni vključki v kremenu, nastalem ob nadomeščanju,
ter brečasta struktura rudonosnih kamenin.
Abstract
In the past the antimony ore bearing rock of Lepa Njiva was dif-
ferently designated and was supposed to be dolomite, hornstone, or even
felslte porphyry. Nevertheless, this results from a strong silicification of
the original rocks. These appear to have been limestone, quartz sandstone
cemented by calcite, and siltstone. The silica content of the altered rocks
amounts to 86—97 percent, whereas that of CaO + MgO is 0.3 percent
only. The replacement by silica preceded the antimony ore deposition, as
is evident from a rather uniform silicification degree without silica enrich-
ment along the ore veins and nests. Characteristic features are irregular
carbonate inclusions whithin quartz, that originated from the silicifica-
tion, and the brecciated structure of the ore bearing rocks. Thereby, the
replacements of the primary minerals and postmineral structural changes
are indicated.
Zgodovina rudnika Lepa njiva
F. Rolle (1857, 439—440) si je leta 1856 ogledal okolico Mozirja in nato
med drugim poročal tudi o nahajališču antimonita v guttensteinskem apnencu
v dolini Ljubije (si. 1). Severozahodno od kmetije Gregore sta bila takrat
odprta dva rova na strmi rebri na zahodnem pobočju doline Ljubije. Antimonit
je našel po razpokah v trdem rožencu. Po trdoti roženca je sklepal, da je pri-
dobivanje rude težko. V poročilu je omenil, da je obratovanje že nekaj let
ponovno prekinjeno. Po tej njegovi pripombi se dà sklepati, da so imeli rudarji
286	M. Bidovec
že takrat — pred več kot sto leti — težave z rudarjenjem v Lepi njivi. Težave
pa verjetno niso izvirale toliko iz trdote roženca kolikor iz skope rude.
To je verjetno prvo poročilo o antimonitu v Lepi njivi, ali vsaj prvo ob-
javljeno. Večina poznejših avtorjev ga je uporabila za podlago pri oblikovanju
mišljenja o rudišču, bodisi da so Lepo njivo obiskali, ali pa so se z njo ukvarjali
le doma za primerjavo z drugimi rudišči.
Bolj vzpodbudno je mišljenje, zapisano po službeni dolžnosti v rudarskem
uradu v Celju ob podelitvi rudniškega prostora dne 21. oktobra 1874. Po pro-
tokolu obsega antimonov rudnik Lepa njiva štiri jamska polja, vsako polje pa
štiri jamske mere (j. mera = 45 116 m^), skupno nekaj več kot 72 ha. Anti-
monov sulfid je izredno čist, vsebuje 69 "/o antimonove kovine in nič arzena.
Rudniški prostor se razteza med štirimi golicami, ki predstavljajo sistem križa-
jočih se žil, kar se vidi v več ko desetih rovih, odprtih med golicami. Po
mišljenju sestavljalca protokola je ves prostor med štirimi golicami rudonosen,
rudišče pa se nadaljuje prek meje podeljenega prostora.
V nadaljevanju so dokaj na drobno opisane razmere v jamskih poljih. Na
koncu pa sestavljalec trdi, da je samo pomanjkanje gotovine oviralo nadaljnje
odpiranje obetajočega terena, ki bi ob zadostnem kapitalu prinašal dobiček.
Bolj stvarno je uradno poročilo višjega rudarskega komisarja v Celju See-
feldnerja, ki je pregledal rudnik v dneh 27. in 28. julija 1915. Lastnik mu je
pokazal tri metre dolg rov v porfirju severno od cerkve sv. Mihaela. Rude
v njem ni našel. Na pobočju južno od kote 693 m mu je pokazal kraj, kjer naj
bi bila dva rova, katerih vhoda pa sta bila zasuta z odkrivko površinskih
sledilnih del, ko je pred nekaj leti inženir Glaesener iz Izlak pri Zagorju
poskušal odpreti rudnik s površinskim odkopavanjem. Seefeldner je ocenil, da
je bilo pri tem odstreljene tudi nekaj rude, vendar površinsko raziskovanje ni
bilo smotrno, ker bi vpadu žil bolj ustrezalo jamsko raziskovanje. Zahodno od
površinskih sledilnih del je Seefeldner videl še kakšen rov in razkop z rudnimi
sledovi, vendar se mu vse skupaj ni zdelo nič kaj obetajoče, ker lastnik ni imel
niti denarja za drago raziskovanje niti delavcev in je bil pripravljen rudnik
prepustiti bolj petičnemu lastniku.
O obratovanju rudnika Lepa njiva v letih 1900—1915 je prinašal podatke
letopis ministrstva za poljedelstvo. Leta 1899 je obratoval nekaj tednov. Trije
rudarji so nakopali 100 centov (cent = 56 kg) antimonove rude po povprečni
ceni 10 kron za cent. Rudo so predelovali v retortah na kraju samem. Leta 1904
so bili zaposleni trije rudarji, pridobili so 140 centov po povprečni ceni šest
kron za cent (Statistisches Jahrbuch d. k. k. Ackerbau-Ministeriums, 2 Heft,
str. 88, 1904).
Vsa nadaljnja leta so bila rudarska dela omejena na vzdrževanje in občasno
raziskovanje, ko so nakopali po kakšno tono rude. Pregledna in statistična poro-
čila pa Lepe njive sploh ne omenjajo, ali jo pa štejejo med neobratujoče rudnike.
>->-Rudarski i topionički vesnik<^ št. 5 je maja 1939 poročal v rubriki »Rudarska
hronika« o proizvodnji antimona v Jugoslaviji, ki se je takrat povečevala. Poleg
topilnice v Lisi pri Ivanjici sta leta 1938 začeli obratovati še dve topilnici, in
sicer v Krupnju ter v Zajači pri Loznici. Lepa njiva v tej kroniki ni omenjena.
V oktobru 1939 pa je isti časopis v št. 10 objavil povzetek sestavka, ki ga je
inž. Lojze Zupančič napisal za »Spominski zbornik Slovenije«. V poglavju o pri-
dobivanju rud je poleg edinega obratujočega rudnika v Mežici naštel več neobra-
Antimonovo rudišče Lepa njiva
287
SI. 1. Položajna skica Lepe njive
Fig. 1. Location sketch map of Lepa njiva
tujočih rudnikov, med drugim tudi dva neobratujoča antimonova rudnika (Tro-
jane in Lepa njiva).
Leta 1955 je Geološki zavod obnovil tri stare rove v okolici kmetije Gre-
gore. Pozneje je bil raziskovalni koncept spremenjen in so od rudarskih del
prešli na vrtanje; šlo je za to, da se ugotovi globina orudenih plasti. Da bi bile
lokacije vrtin pravilno izbrane, so najprej vzorčevali površinske plasti v oko-
lici obnovljenih rudarskih del in orudenih golic. Leta 1976 je bilo izvrtanih
10 vrtin severno od kmetije Gregore in tri vrtine v zahodnem delu raziskoval-
nega območja južno od kmetije Podstejšak. Leta 1978 je bil raziskovalni pro-
gram dopolnjen še z dvema vrtinama pri kmetiji Gregore. Globina vrtin je bila
sorazmerno majhna, saj je znašala le 11,5 do 46 metrov, kar pomeni, da orudene
plasti ne segajo globoko. Merilo za globino vrtin je bilo, da se vrta skozi okre-
menele kamenine do nespremenjenega apnenca.
288	M. Bidovec
Kamenine v rudišču Lepa njiva
Po mikroskopskem pregledu blizu 130 zbruskov sem ločil sedem vrst kame-
nin: apnenec, okremeneli apnenec, kremenov peščenjak s karbonatnim vezivom,
okremeneli kremenov peščenjak, meljevec, okremeneli meljevec in okremenelo
brečo (si. 2).
Apnenec. Pregledal sem osem vzorcev sivega brečastega apnenca. Na pre-
žaganih ploskvah so vidne bele kalcitne žilice, katerih količina se od vzorca
do vzorca spreminja. V nobenem vzorcu nisem našel določljivih fosilnih ostan-
kov.
Pod mikroskopom je vidna mikrosparitna in psevdosparitna osnova, nastala
z rekristalizacijo mikrita. Mikrosparitna zrnca merijo pet do 15 mikronov, psev-
dosparitna pa nad 15 mikronov. Mikrit je redek; njegova zrnca merijo pod štiri
mikrone. Sparitna zrnca so bolj ali manj izometrična in le slabo presojna
(tabla 1, si. 1).
Sparit se ponekod pojavlja v podolgovatih, vlaknatih in prozornih zrnih, ki
so tu in tam močno upognjena in velika 800 mikronov. To bi lahko bile rekri-
stalizirane lupinice ali hišice moluskov. V žilicah in porah je nastajal prozoren
ortosparit. Zrna ortosparita so mnogokotniki z ravnimi robovi. Velikost zrn
narašča proti notranjosti žil in por. Prevladujejo zrna s premerom 200 mikro-
nov, nekatera pa dosežejo več milimetrov.
Terigena komponenta apnenca je zastopana s kremenom, sericitom in red-
keje z muskovitom. Kremenova zrnca so bolj ali manj izometrična, premera do
40 mikronov in pogosto naj edena ob robovih s karbonatom, torej kalcitizirana.
Kremena je okoli en odstotek, sericita in muskovita pa manj. Podolgovata seri-
citna zrnca merijo do 40 mikronov, muskovitne luskice pa do 200 mikronov.
Vsi preparati vsebujejo tudi neprozorno snov, delno organsko delno rjave
železove hidrokside.
Okremeneli apnenec. Od 29 vzorcev svetlo in temno sivega okremenelega
apnenca, vzetih na površju okoli kmetije Gregore zahodno od Ljubije, nobeden
ne reagira z razredčeno solno kislino. Prevladujejo brečasti vzorci, manj je
homogenih. Nekateri vsebujejo žilice in manjše pore, zapolnjene s kristalčki
kremena, ki merijo po več milimetrov, in z zrnci kaolinita, tu in tam pa s plo-
ščastimi kristalčki barita. Pogostne so temno rjave in rjave proge, ki verjetno
sestoje iz železovih hidroksidov; morda pa gre za obarvane antimonove okside.
Pod mikroskopom ločimo kremen, sericit, muskovit, karbonate, kaolinit,
neprozorno snov, železove hidrokside ali antimonove okside in barit. V vzorcih
močno prevladujejo pravilna kremenova zrnca (tabla 1, si. 2) s preseki vzpored-
nimi z (0001) ali pravokotno na to os, v drugih vzorcih pa so kremenova zrnca
nepravilna. Nekaj vzorcev močno vsrkava vodo; v njih so kremenova zrnca
podolgovata in pravokotna druga na drugo, vmes so številne pore, ki merijo
nekaj deset mikronov. Dolžina kremenovih zrnc znaša 50 do 150 mikronov,
širina pa 40 do 80 mikronov. V nekaterih zbruskih prevladujejo manjša zrnca,
v drugih večja, toda večina zbruskov vsebuje poleg manjših tudi večja zrnca.
Ponekod se zdi, da so večja in manjša kremenova zrnca zbrana v ločenih paso-
vih. Kremenova zrnca so navadno nekoliko motna, delno valovito potemnjujejo
pri navzkrižnih nikolih in vsebujejo drobne vključke karbonatov, ki merijo
poprečno pod 10 mikronov.
Antimonovo rudišče Lepa njiva	289
Vključki karbonatov so v nekaterih preparatih razvrščeni enakomerno po
vsej površini (tabla 1, si. 3), v drugih pa so zgoščeni ob robovih kremenovih
zrnc (tabla 2 si. 1) v njihovi sredini, ali pa slede stenam nedoločljivih fosilov
(tabla 2, si. 2). Karbonatom ne pripada več kot en odstotek površine.
Sericita in muskovita je v vseh preparatih približno enako, okoli en odstotek.
Sericitna zrnca dosežejo 40 mikronov, medtem ko muskovitni preseki merijo
tudi prek 200 mikronov. Ponekod so lističi med seboj vzporedni, drugod je nji-
hova lega povsem nepravilna.
Kaolinit nastopa na dva načina. Skupaj s kremenom zapolnjuje razpoke,
široke do en milimeter in dolge več centimetrov (tabla 2, si. 3), ali pa sestavlja
izometrična polja, ki imajo premer nekaj sto mikronov. Tudi kaolinitna zrnca
so povečini izometrična, merijo okoli 20 mikronov.
Neprozorno snov in rjave železove hidrokside vsebujejo skoraj vsi vzorci.
Neprozorna snov je najverjetneje organskega izvora, možno pa je, da gre po-
nekod tudi za sulfide, predvsem za pirit. Železovim hidroksidom so verjetno
primešani antimonovi oksidi.
V	razpokah in geodah najdemo barit; njegova količina se spreminja od
vzorca do vzorca (tabla 2, si. 3).
V	okolici okremenelih kamenin sem našel od karbonatnih kamenin le apne-
nec. Zato sklepam, da je bila prvotna kamenina apnenec. V zvezi z okremenje-
vanjem karbonatnih kamenin je zanimivo omeniti vzorec apnenca, ki ga je
leta 1972 analizirala Saša Orehe k. Vendar ta vzorec ne izvira z območja
naših raziskovalnih del, temveč je bil vzet dva in pol kilometra vzhodno od
Šmihela, kjer sta označena na geološki karti 1 : 10 000 (M. Pleničar in
sodelavci) triadni apnenec in dolomit. Slika 1 na tabli 3 lepo ilustrira prehod
karbonatne kamenine v okremenelo karbonatno kamenino. Številna idiomorfna
zrnca kremena so delno conama. Notranji ali srednji deli zrnc so iz motnega
mikrita, zunanji pa iz kremena. Kremenica je torej postopno nadomeščala mi-
kritno snov.
Kremenov peščenjak s karbonatnim vezivom. Nadrobno sem pod mikro-
skopom raziskal le dva vzorca svetlo sive in rjave drobnozrnate kamenine.
Vzorca vsebujeta redke kalcitne žilice, široke do enega milimetra. Z razred-
čeno solno kislino reagirajo posamezna polja (kalcitne žilice) bolj kot ostali del
kamenine. Pod mikroskopom ločimo kremen (70 do 75 °/o), muskovit in sericit
(pod 10 "/») ter plagioklaze (pod 1 "/o). Ostalo so karbonati, železovi hidroksidi
in neprozorna snov.
Kremenova zrnca merijo poprečno 60 mikronov, redkejša podolgovata kre-
menova zrnca dosežejo 120 mikronov (tabla 3, si. 2). Ena in druga so brez
razpok in valovito potemnjujejo. Skoraj vsa imajo najedene robove; v nekaterih
zrnih je napredovala kalcitizacija globoko v notranjost.
Plagioklazova zrnca merijo do 70 mikronov in pripadajo kislim različkom
(majhen kot potemnitve). Luske muskovita in drobnozrnatega sericita so pove-
čini vzporedne med seboj. Podolgovati preseki muskovita merijo do 400 mikro-
nov, sericita pa le nekaj deset mikronov.
Med detritičnim materialom se nahaja mikrit, njegova zrnca se med seboj
ne ločijo, polja pa so le slabo presojna. Žilice in pore so zapolnjene z otrospari-
tom. Velikost sparitnih zrnc preseže ponekod 800 mikronov, večina zrnc pa
9 — Geologija 23/2
290
M. Bidovec
SI. 2. Geološka skica Lepe njive
Fig. 2. Geological sketch map of Lepa njiva
meri le okoli 200 mikronov. Neprozorne snovi in železovih hidroksidov je v ne-
katerih poljih več kot v drugih.
Okremeneli kremenov peščenjak. Pregledal sem 15 vzorcev svetlo rjavega
in svetlo sivega peščenjaka. Vsi vzorci so drobnozrnati (tabla 3, si. 3). Nekateri
so homogeni, drugi brečasti, ali pa imajo razpoke in pore zapolnjene s kreme-
nom kaolinitom in baritom. Tudi v peščenjaku, kakor v okremenelem apnencu,
so pogostne rjave proge, nastale iz železovih hidroksidov, ali pa z oksidacijo
antimonita in migracijo nastalih oksidov, ki so se obarvali z železovimi hidro-
ksidi. Kamenina ne reagira z razredčeno solno kislino.
Mineralni in kemični sestavi okremenelega kremenovega peščenjaka in okre-
menelega apnenca sta si zelo podobni. Zato je obe kamenini težko ložiti. Me-
nim pa, da je za okremeneli kremenov peščenjak značilno naslednje; detritična
kremenova zrnca so večinoma izometrična, njihov premer je povečini okoli
80 mikronov, zrnavost je dokaj enakomerna. Pogosto kažejo robove, ki so ver-
Antimonovo rudišče Lepa njiva
291
jetno nastali z dotokom hidrotermalnih raztopin, ali pa med diagenezo pešče-
njaka. Med kremenovimi zrnci se ponekod jasno loči vezivo, drugod pa ne;
sestoji iz kremena, sericita, muskovita in rjavega minerala, ki je verjetno žele-
zov hidroksid. Pod mikroskopom se ločijo v okremenelem kremenovem pešče-
njaku še karbonati, kaolinit, barit in neprozorna snov. Detritična kremenova
zrnca so povečini motna, pri navzkrižnih nikolih pa valovito potemnjujejo. Tu
292	M. Bidovec
in tam vsebujejo karbonatne vkljucke. Razmerje med vezivom in kremenovimi
zrnci je ponekod celo 2 : 1. Kremenova zrnca v vezivu so podolgovata, nepra-
vilna in merijo do 80 mikronov. Skoraj vsa vsebujejo karbonatne vključke,
ki so nepravilno razporejeni. Rjavi mineral je verjetno železov hidroksid.
Zaradi drobnozrnatosti in barve ga nisem mogel določiti. Muskovitni lističi me-
rijo do 200 mikronov, podolgovata sericitna zrnca pa do 40 mikronov. Podobno
kot okremeneli apnenec, vsebuje tudi okremeneli kremenov peščenjak kaolinit
v žilicah skupaj s kremenom, ali pa v izometričnih poljih. Zrnca so povečini
izometrična in imajo premer okoli 20 mikronov. Ponekod se kaolinitu in kre-
menu pridruži barit.
Meljevec. Pregledal sem samo en vzorec svetlo rjavega meljevca (tabla 4,
si. 1). Z razredčeno solno kislino reagirajo posamezna polja močneje kot ostali
del kamenine, ki sestoji iz kremena (80 do 85 "/o), muskovita, sericita in karbo-
natov ter ortosparita in kaolinita v žilicah.
Kremenova zrnca merijo do nekaj deset mikronov, vendar prevladujejo
zrnca s premeri 10 do 20 mikronov. Le redka so izometrična s premerom do
50 mikronov in »plavajo^^ v drobnozrnati osnovi. Ta zrnca kažejo na proces
nadomeščanja kremena s karbonati, ki pa ni segel globlje v njihovo notranjost.
Sericita in muskovita je količinsko približno 10 "/o celotne kamenine. Zrnca
in luskice so podolgovata in vzporedna med seboj. Karbonat je zelo drobno-
zrnat. Posamezna zrnca so težko ločljiva, deloma tudi zaradi primesi nepro-
zorne snovi in železovih hidroksidov. V žilicah nastopata ortosparit in kaolinit.
Kalcitna zrnca so velika do 500 mikronov, kaolitnina pa okoli 20 mikronov.
Nadrobneje nisem raziskoval vzorcev vrtinskih jeder, ki so pod mikro-
skopom videti bolj drobnozrnati od meljevca in bi mogli ustrezati glinovcu, ali
pa so neenakomerno zrnati in podobni meljevcu.
Okremeneli meljevec je povečini brečast. Ostrorobi kosi so beli, sivi in črni
ter merijo nekaj milimetrov do več centimetrov. Na kremenasto vezivo odpade
manj kot 30 odstotkov celotne kamenine.
Nadrobno sem pregledal šest vzorcev. Kosi sestoje iz okremenelega meljevca.
Z razredčeno solno kislino ne reagirajo. Sestoje iz kremena, sericita, kaolinita,
železovih hidroksidov in neprozorne snovi. Kremenova zrnca merijo le nekaj
mikronov in se težko ločijo. Posamezna večja kremenova zrnca merijo nekaj
sto mikronov. Količina sericita in železovih hidroksidov se spreminja od kosa
do kosa; v nekaterih presega 50 "/o.
Vezivo sestoji iz večjih, tudi do 160 mikronov dolgih kremenovih zrnc, ki
vsebujejo v svojih osrednjih delih karbonatne vključke, velike le nekaj mikro-
nov. Okremeneli meljevec vsebuje kaolinitne žilice; zrnca merijo poprečno
okoli 20 mikronov (tabla 4, si. 2).
Okremenela breca. Sem štejem kamenino z naslednjimi lastnostmi: Okreme-
nela kamenina ne reagira z razredčeno solno kislino, ima brečasto teksturo,
kosi in drobci se po sestavi razlikujejo med seboj, redkeje so enake sestave.
Količinsko razmerje med vezivom in kosi je v različnih vzorcih različno, na-
vadno je veziva veliko manj. Barva kosov in veziva je svetlo siva, siva, temno
siva ali črna, vezivo pa je celo temno rjavo.
Pod mikroskopom sem raziskal dva vzorca. Breča sestoji iz okremenelega
kremenovega peščenjaka, okremenelega apnenca in okremenelega meljevca.
Osnova so kremenova zrnca; kremen je verjetno nadomestil karbonat, ker vse-
Antimonovo rudišče Lepa njiva	293
buje številne karbonatne vključke. V vezivu najdemo še sericit, muskovit, žele-
zove hidrokside in neprozorno snov.
V okremeneli breči so pogostne kaolinitne in kremenove žilice.
Kemične analize kamenin iz Lepe njive
Na območju »b« (si. 2) sem nabral devet vzorcev okremenelih kamenin za
kemično analizo. Pregled določenih sestavin kaže tabela 1. SÍO2, CaO in MgO
so določeni v vseh vzorcih, K2O in NasO pa le v enem.
Prvi vzorec je sestavljen iz koščkov okremenelega apnenca, okremenelega
peščenjaka in okremenelega meljevca. Analiza kaže torej poprečno sestavo
spremenjenih kamenin. Pri razlagi analize moramo vedeti, da vsebuje nespre-
menjeni apnenec največ en odstotek SÍO2, nespremenjeni peščenjak 70 do 75
odstotkov SÍO2 in nespremenjeni meljevec okoli 80 do 85 odstotkov SÍO2.
Primerjava vrednosti SÍO2 v nespremenjenih in okremenelih kameninah
kaže, da so prvotne kamenine zelo obogatene s kremenico. Posebno močno je bil
hidrotermalno spremenjen apnenec. V vzorcih 2, 3, 4, 5 in 6 znaša vrednost
SÍO2 89, 80 0/0 do 97,50 Vo, vrednost CaO in MgO skupno pa samo 0,40 Vo. Vzorca
2 in 3 vsebujeta malo več glinice, kar govori za prisotnost kaolinita, ki je bil
prav tako prinesen v kamenino.
Tabela 1. Kemične analize okremenelih kamenin iz Lepe njive (v odstotkih)
Table L. Chemical analyses of silicified rocks from Lepa njiva (in percent)
Analiziral: Z. Tofant
Analyst :
1 Vzorec, sestavljen iz okremenelih kamenin
Composite sample of silicified rocks
2—6 Okremeneli apnenec
Silicified limestone
7	Okremeneli meljevec
Silicified siltstone
8	Okremenela breča
Silicified breccia
9	Okremeneli apnenec ali okremeneli kremenov peščenjak
Silicified limestone or silicified quartz sandstone
294	M. Bidovec
Tudi za vzorec 8 sta značilni izredno visoka vrednost SÌO2 in zelo nizka
vrednost CaO in MgO. To je okremenela breča, nastala iz kosov prvotnega
apnenca, kremenovega peščenjaka in meljevca.
Vzorec 9 vsebuje najmanj SÌO2, le 86,44 "/o, sicer pa enako količino CaO in
MgO ter glinice kot okremeneli apnenec. Pod mikroskopom nisem mogel
ugotoviti, ali gre za prvotni apnenec ali peščenjak; vsekakor je bila kamenina
hidrotermalno spremenjena.
Antimonova ruda
Nadaljnje usmerjanje rudarskih del in vrtanja v Lepi njivi zahteva odgo-
vor predvsem na dve osnovni vprašanji:
—	Katera kamenina je rudonosna?
—	Ali obstaja genetska zveza med orudenjem in okremenjenjem?
Poleg tega so potrebni še določeni podatki regionalne geologije, zlasti o sta-
rosti plasti in zgradbi širšega območja.
Da bi odgovoril na osnovni vprašanji, sem vzorčeval
—	golico 56 v jugovzhodnem delu območja, označenega na sliki 2 s »c«.
—	razkopa III in IV v zahodnem delu območja, označenega z «-a«.
—	jedra desetih vrtin LN-l, 76 do LN-10 76 na območju »a« in treh vrtin
LN-11/76 do LN-13/76 na območju »b«.
Skupno je bilo pregledanih blizu 400 vzorcev kamenin, od tega rakiskanih
pod mikroskopom 150.
Makroskopske raziskave. V golici 56 prevladuje okremeneli apnenec, v raz-
kopu III je možno šele po mikroskopskem pregledu ločiti okremeneli apnenec
in okremeneli peščenjak, medtem ko na oko na terenu obeh kamenin ni mogoče
razlikovati. Kamenina v razkopu IV je okremeneli apnenec.
Spremenjene prikamenine se po stopnji okremenelosti ne razlikujejo od
kamenin, bolj oddaljenih od rude. Oboje so zelo okremenele in vsebujejo le
malo karbonatov in kaolinita.
V	golici tvori antimonit žile, široke do dva centimetra in dolge okrog 15 cm,
v razkopih pa do enega metra. Žile so ponekod vzporedne, drugod se med seboj
prepletajo in tvorijo nepravilno mrežo ali manjša rudna gnezda premera do
15 cm. Močno oksidirano rudno gnezdo v razkopu je merilo 50 X 35 cm. Smer
žil in žilic je različna.
Antimonit tvori nepravilna zrna in prizmatske kristale, dolge nekaj mili-
metrov do več centimetrov. Najpogosteje so kristali žarkoviti, tu in tam se
nepravilno prepletajo.
V	razkopih III in IV je antimonit dobro ohranjen, v golici 56 pa je močno
oksidiran; iz antimonita so nastali pri oksidaciji beli in svetlo sivi ali svetlo
rjavi oksidi, ki vsebujejo še vedno sledove antimonita. Antimonovi oksidi so
zelo drobnozrnati, na pogled skoraj amorfni in prhki. V golici 56 so žarkovito
zrasli kristali oksidirani, Sb2S3 je preostal samo v sledovih. Nastal je porozen,
igličasti agregat. Iglice so svetlo rjave, merijo le nekaj milimetrov in se med
seboj prepletajo. Od tam, kjer so sedaj pore, so bili antimonovi oksidi odneseni
po preperevanju.
SI. 3. Prežagano jedro brečastega apnenca iz vrtine LN-10/76 v Lepi njivi. Antimonit
(označen rdeče) zapolnjuje razpoke in nadomešča okremeneli apnenec. V globini
5,30 m je zanimiva žilica antimonita, premaknjena ob mlajši odprti razpoki; bele
žilice so mikrokristalni kaolinit
Fig. 3. Sawed core samples of brecciated limestone from the borehole LN-10/76 at
Lepa njiva. Antimonite (indicated by red colour) filling fissures and replacing highly
silicified limestone. Note an older antimonite veinlet shifted by a younger open
fissure at the depth of 5.30 metres; white veinlets are microcrystalline kaolinite
296	M. Bidovec
Več kot antimonovih rudnih mineralov vsebujejo hidrotermalno spreme-
njene kamenine barita, ki tvori žile, debele do 10 cm, in gnezda, velika do
50 cm. Njegovi kristali so ploščati in merijo nekaj milimetrov do več centi-
metrov.
Vrtine so bile locirane v okremenelih kameninah. Njihovi profili kažejo, da
okremenelost z globino hitro preneha; povečini že v globini okrog desetih
metrov. Blizu površja terena so okremenele kamenine drobnoklastične, v glav-
nem meljevec. Pod njimi sledi brečasti del profila. Klasti so iz okremenelega
apnenca in okremenelega meljevca, ali pa samo iz ene vrste kamenine. Osnova
sestoji iz mineralov glin, karbonatov ter mikrokristalnega in detričnega kre-
mena. V nekaterih vzorcih jeder prevladuje osnova iz mineralov glin, tako da
klasti plavajo v njej. Antimonit je najpogostejši v okremeneli breči, manj ga je
v meljevcu in drugih okremenelih kameninah. Pojavne oblike antimonita kaže-
jo slike prerezanega jedra vrtine LN-10/76 (si. 3). Antimonit je delno kristalizi-
ral v razpokah delno je metasomatsko nadomestil okremenele prikamenine.
V nekaterih vzorcih breče povsem zapolnjuje razpoke, drugod so vidni le
skupki njegovih zrn v kremenovi osnovi in posamezni kristali v drobnoklastični
kamenini. Le v dveh primerih vsebujejo sledove antimonita tudi jedra nespre-
menjenega apnenca; vrtina LN-4/76 je v globini 10 metrov prešla skozi tekton-
sko, okremenelo cono z redkimi kristali antimonita v razpokani in delno
zdrobljeni nespremenjeni apnenec s kalcitnimi žilicami in žilico antimonita
pri 12. metru. Podobno žilico antimonita vsebuje jedro iz nespremenjenega
apnenca v globini 18 metrov vrtine LN-8/76.
Najugodnejši podatek o rudi je dala vrtina LN-10/76 nad kmetijo Gregore.
Dolžina okremenelega profila v njej znaša 21 m, orudeni del 12 m, vsebina anti-
mona pa 0,010 do 1,20 Vo. Zato so na isti lokaciji vrtali še vrtini LN-l/78 (ver-
tikalna) in LN-2/78 (poševna). Vzorci jeder LN-l/78 so blizu površja močno
okremeneli, z globino pa vse manj. Temna, skoraj črna okremenela breča se
izmenjuje z drobnoklastičnimi kameninami, ki jih je na oko težko ločiti. V glo-
bini okrog 30 m preidejo v nespremenjeni temno sivi drobnozrnati laporasti
apnenec s kalcitnimi žilicami. Tanke žilice in oprhe antimonita je pokazala
samo vrtina LN-l/78 do globine 11,20 metrov. Zanimiv je pojav rjavega sfale-
rita v temno sivi brečasti okremeneli kamenini ob žilicah antimonita in plo-
ščicah barita v globini 9,20 metrov.
Mikroskopski opis rude. Mikroskopsko sem v odsevni svetlobi pregledal
15 vzorcev rude, skupno 17 obruskov. Izvirajo iz razkopov III in IV in iz go-
lice 56.
V rudi prevladuje antimonit poleg mineralov, nastalih po njegovih spre-
membah: valentinita in z njim polimorfnega senarmontita ter stibikonita in ker-
mezita. Ruda vsebuje tudi kaolinit, kremen, barit in pirit.
Antimonit je delno kristaliziral v razpokah, delno je metasomatsko nado-
meščal okremenele kamenine. Antimonit v razpokah ne vsebuje piritnih in kre-
menovih vključkov (tabla 4, si. 3). Metasomatsko nadomeščanje okremenelih
kamenin z antimonitom dokazujejo močno korodirana kremenova zrna, ki meje
na antimonit, (tabla 5, si. 1), kakor tudi vključki kremena in pirita v antimonitu
(tabla 5, si. 2 in 3).
Gre za dve generaciji antimonita. Prvo predstavljajo zdrobljena in upog-
njena zrna s presmučnimi lamelami, presmučnimi dvojčki in z valovito potem-
Antimonovo rudišče Lepa njiva	297
Tabela 2. Spektralnokemične analize antimonita iz Lepe
njive in Trojan ter antimonove rude iz Lepe njive
Table 2. Spectrochemical analyses of antimonite from Lepa
njiva and Trojane, and of antimony ore from Lepa njiva
Analiziral: Z. Maksimović
Analyst:
1 Občutljivost določanja prvin v analizah 2, 3, 4 in 5
The lowest determinable value for analyses No. 2, 3, 4 and 5
2—3 Antimonit iz Lepe njive
Antimonite from Lepa njiva
4—5 Antimonova ruda iz Lepe njive
Antimony ore from Lepa njiva
6	Občutljivost določanja prvin v analizi 7
The lowest determinable value for analysis No. 7
7	Antimonit iz Trojan
Antimonite from Trojane
298	M. Bidovec
nitvijo pri navzkrižnih nikolih (tabla 6, si. 1 in 2). Zdrobljena zrna merijo nekaj
mikronov do več milimetrov. V drugo generacijo štejem lepo razvite kristale,
ki niso deformirani in potemnjujejo pravilno. Tako eni kot drugi so v vzorcih
s površja močno oksidirani.
Med oksidnimi minerali je najbolj pogosten mikrokristalasti valentinit (tabla
6, si. 3) poleg stibikonita (tabla 7, si. 1), bolj redka so nepravilna polja rdečega
kermezita, velika nekaj sto mikronov (tabla 7, si. 2). Oksidacija je potekala na
dva načina. Po prvem je napredovala od robov zrna proti sredini; na si. 3, tab-
la 7, je presek antimonitovega kristala že več kot do polovice nadomeščen
s submikroskopskimi zrnci valentinita in stibikonita. Po drugem načinu pa je
oksidacija sledila strukturi kristala; najprej se je zajedala globoko v njegovo
notranjost in se potem širila na vse strani (tabla 8, si. 1, 2 in 3). Pogosto je
možno razlikovati le konture antimonovih kristalov, ki sestoje iz oksidov.
Kristali barita imajo navadno podolgovate preseke in ravne robove. Piritova
zrnca merijo le nekaj mikronov in so vključena v antimonitnih zrnih pa tudi
v okremeneli prikamenini. Med rudnimi minerali je skoraj vedno prisoten tudi
kaolinit; zato sklepam, da je bil prinesen s hidrotermalnimi raztopinami.
Spektralna slika. Po S. Grafenauerju (1969) sta si geokemični sestavi
antimonita iz Trojan in triadnega keratofirja in porfirja zelo sorodni. Zato je
po njegovem mišljenju antimonovo rudišče Trojane v genetski zvezi s triadno
magmatsko aktivnostjo. Enako naj bi veljalo za Lepo njivo, ki je bolj oddaljena
od vulkanskega vira.
M. Drovenik (1972) je preučeval med drugim tudi geokemijo wengen-
skih predorin. Primerjal je spektralni analizi kremenovega alkalnega porfirja
iz Cerknega in kremenovega keratofirja iz Lipanjsko-Mošenjske planine s po-
prečno vsebino kemičnih prvin v granitu po A. P. V i n o g r a d o v u ( H. J.
Rosier & H. Lange, 1965) ter analizo kremenovega porfirita iz Cerknega
s poprečno vsebino kemičnih prvin v dioritu. Pri tem je pa ugotovil, da
takšna primerjava zaenkrat ni možna, ker so analitični podatki o naših predor-
ninah pomanjkljivi; uporabljena metoda je bila namreč premalo občutljiva za
Ag, As, Be, Bi, Cd, Hg, Nb, Sb, Ta, Te, TI, Zn in Yb. Te prvine torej niso bile
dokazane, Hg pa sploh niso določali. Zato tudi spektralnih analiz vzorcev iz
Lepe njive (tabela 2) ni mogoče primerjati s podatki o naših predorninah. Po-
sebno zanimiva bi bila primerjava s tufom kremenovega keratofirja jugo-
vzhodno od Podstejšaka, vendar njegove analize nisem imel na voljo.
Antimonit iz Lepe njive (tabela 2, analiza 2 in 3) in antimonova ruda (ana-
liza 4 in 5) vsebujeta visoke količine Ba, Cr, Cu, Fe, Hg in Pb ter nekaj Ga, Mg
in Sr. Barij je vezan na barit, ki je tesno zraščen z antimonitom. Tudi Sr se
nahaja verjetno v baritu. Železo izvira iz pirita in železovih hidroksidov. Cu,
Pb in Hg so verjetno vezani na antimonit, ki je praktično edini sulfid, med-
tem ko za sorazmerno visoko vrednost Cr in za Ga ne vem izvora-
Zanimiva je primerjava antimonita in antimonove rude iz Lepe njive z anti-
monitom iz Trojan (analiza 7). Antimonit iz Trojan je bogatejši s Cu in Pb.
Analize vzorcev iz Lepe njive pa kažejo obogatitev z Ba. Iz tega sledi, da je kri-
staliziral antimonit v Lepi njivi iz raztopin, ki so vsebovale manj halkofilnih
toda več litofilnih prvin.
Geokemična analiza. Kemijski inštitut »Boris Kidrič« je določil Sb v 135
vzorcih iz 130 golic. Geološki zavod pa 'Hg z mercury detektorjem tipa SV
Antimonovo rudišče Lepa njiva	299
Tabela 3 a. Geokemične analize vzorcev kamenin
iz Lepe njive (območje »a«)
Table 3 a Geochemical analyses of the rock sam-
ples from Lepa njiva ("a" sector)
v istih vzorcih. V posameznih vzorcih sta bila določena tudi Pb in Zn (tabela 3).
Za primerjavo podajam v tabeli 4 po Turekianu in Wedepohlu (H.
J. Rosier & H. Lange, 1965) poprečne vrednosti istih kemičnih prvin_
v podobnih kameninah, kakršne so bile prvotno na območju Lepe njive.
Območje »a«. Za kremenov peščenjak s karbonatnim vezivom je na voljo
samo vrednost Hg, ki je v vzorcu 22 približno trikrat večja od poprečne, v vzor-
cu 24 pa okoli 18-krat.
V	apnencu (vzorci 28, 29 in 30) so vrednosti Sb močno povečane (620 ppm,
130 ppm, pod 30 ppm), prav tako vrednosti Hg (3,20 ppm, 1,40 ppm, 0,20 ppm).
Zn je blizu poprečne vrednosti, za Pb pa kaže ena analiza 60 ppm.
V	vzorcih okremenelih kamenin od 31 do 51 je vrednost antimona močno
povečana, skoraj povsod je nad 1000 ppm, v enem vzorcu pa so namerili celo tri
300
M. Bidovec
Tabela 3 b. Geokemične analize vzorcev kamenin
iz Lepe njive (območje "b")
Table 3 b. Geochemical analyses of the rock sam-
ples from Lepa njiva (sector "b")
Antimonovo rudišče Lepa njiva	301
Tabela 3 c. Geokemične analize vzorcev kamenin
iz Lepe njive (območje »c«)
Table 3 c. Geochemical analyses of the rock sam-
ples from Lepa njiva (sector "c)')
302	M. Bidovec
Tabela 4. Poprečne vrednosti Sb,
Hg, Pb in Zn (ppm) v apnencu in
peščenjaku po Turekianu in We-
depohlu (H. J. Rosier & H. Lange,
1972)
Table 4. World wide averages of
Sb, Hg, Pb, and Zn (ppm) in li-
mestone and sandstone after Tu-
rekian and Wedepohl (H. J. Rosier
& H. Lange, 1972)
Tabela 5. Korelacijski koeficienti
o medsebojni odvisnosti antimona
in slednih prvin v Lepi njivi
Table 5. Correlation coefficients
showing the interdependency of
antimony and trace elements at
Lepa njiva
odstotke. Tudi vrednost živega srebra v teh vzorcih je močno različna, in sicer
0,20 ppm do 4,30 ppm; poprečna vrednost vseh analiz presega en ppm.
Cink in svinec sta določena predvsem v tistih vzorcih, ki vsebujejo več kot
en ppm Hg. Vrednosti cinka znašajo 30 do 130 ppm, svinca pa 40 do 470 ppm;
en vzorec ima celo nad 1000 ppm svinca.
Območje »b«. S tega območja je bil analiziran le vzorec 98 nespremenje-
nega apnenca, vsi ostali vzorci (53—97) so okremenele kamenine. Vzorec 98
vsebuje močno povečano količino živega srebra(55-krat), količini antimona in
svinca sta pod mejo občutljivosti, medtem ko je cink v mejah poprečnih vred-
nosti za apnenec-
Antimon je bil določen v vseh vzorcih razen 54, 70 in 81. Njegova količina
je zelo različna: najnižja vrednost je 40 ppm, največ, 0,78 »/o Sb, pa ga kažejo
analize vzorcev z jugovzhodnega dela območja »b«. Vsi vzorci imajo tudi pove-
čano količino živega srebra; 14 vzorcev vsebuje nad en ppm Hg, od tega devet
nad dva ppm, poprečna vrednost Hg vseh 44 vzorcev pa je 1,1 ppm. Vrednosti
svinca in cinka so močno povečane.
Antimonovo rudišče Lepa njiva	303
Območje »c«. Vse kamenine tega območja so hidrotermalno spreme-
njene. Analizirani so bili vzorci, vzeti v golicah 99 do 147. Vrednosti antimona
so zelo različne; največ ga vsebujejo vzorci s sredine območja: dve analizi
kažeta celo nad en odstotek antimona.
Vrednosti živega srebra so le v sedmih analizah večje od enega ppm, od
tega v dveh primerih večje od dveh ppm. Najvišja vrednost Hg je 3,20 ppm,
poprečna vrednost 48 vzorcev pa je 0,7 ppm.
Svinec in cink sta bila določena le v 10 vzorcih. Njune vrednosti so v večini
analiz večje od poprečnih. Ena analiza kaže 100 ppm Zn, dve analizi pa 210 ppm
Pb. Na splošno je količina svinca večja kot vsebina cinka.
Geokemične raziskave vseh treh območij kažejo, da je antimona v nekaterih
vzorcih več od poprečnih vrednosti, v drugih pa ga ni. Količina živega srebra
je v nespremenjenih kameninah močno povečana, svinec in cink pa sta enaka
poprečnim vrednostim ali blizu njih.
Hidrotermalno spremenjene kamenine kažejo različne vrednosti antimona in
živega srebra. V nekaterih vzorcih antimona ni, v enem pa so ga določili celo
tri odstotke. Živega srebra je od 0,05 do 4,30 ppm. Vrednosti Pb in Zn so tudi
različne, vendar v manjši meri kot Sb in Hg-
Določitve svinca in cinka so sicer nepopolne, vendar korelacijski koeficienti
kažejo rahlo genetsko zvezo z antimonom in med seboj. Živo srebro pa ne
kaže nobene korelacije niti z antimonom niti s svincem in cinkom (tabela 5).
Ker ni med njimi neposredne količinske odvisnosti, sklepam, da so bile te
kovine prinesene v različnih fazah hidrotermalne aktivnosti.
Sklep
Prvotne kamenine Lepe njive. Zaradi visokega odstotka kremenice so kame-
nine na območju Lepe njive različno imenovali. Sedanje mikroskopske raziskave
kažejo, da so bile prvotne kamenine apnenec, kremenov peščenjak s karbo-
natnim vezivom in meljevec. Njihove geološke starosti nisem raziskoval, temveč
sem pri vzel zgornjepermsko starost, ki jo je L. Sribar (1974, neobjavljeno
poročilo) določila po foraminiferah Reichelina sp. in Agathammina sp. v črnem
apnencu severno od Smihela.
Okremenenje. Vse vrste kamenin vsebujejo poleg karbonatnih mineralov
sericit, muskovit, kremen in malo pirita, peščenjak pa tudi plagioklaze. Apne-
nec, kremenov peščenjak in meljevec vsebujejo še neprozorno snov in železove
hidrokside, meljevec pa tanke kaolinitne žilice. Večina vzorcev kaže brečasto
teksturo, kar dokazuje, da so bile kamenine po diagenezi zdrobljene. V prid
tektonskim premikom govori tudi dejstvo, da je zelo težko slediti plasti v hori-
zontalni smeri; kamenine nastopajo v osamljenih skalnih golicah, ki si slede
bolj na gosto pravokotno na izohipse. Ti pasovi golic kažejo na prelomne cone.
Po prelomnih conah so prihajale hidrotermalne raztopine; prinašale so najprej
kremenico, ki je izredno močno nadomestila karbonatne minerale. Mikroskop-
sko sem določil okremeneli apnenec, okremeneli kremenov peščenjak in okre-
meneli meljevec. Zanje je značilno, da sestoje v veliki meri iz kremena, ki je
ponekod rastel na detritičnih kremenovih zrncih, drugod pa predstavlja povsem
novo tvorbo; pogostna so tudi idiomorfna kremenova zrnca. Posebno značilno
304	M. Bidovec
je, da vsebuje kremen, ki je nastal pri okremenenju, drobne nepravilne kar-
bonatne vključke. Količina sericita, muskovita, železovih hidroksidov in nepro-
zorne snovi v spremenjeni kamenini je odvisna od sestave prvotne kamenine.
Kemične analize kažejo, da vsebujejo okremenele kamenine 86,44 ®/o do 97,50 "/o
SÌO2, poprečno 91 ®/o, in poprečno le 0,30 "/o CaO + MgO. To govori za skoraj
popolno okremenelost apnenca, kremenovega peščenjaka s karbonatnim vezi-
vom in meljevca-
Okremenenje in rudonosnost. Okremenele kamenine so tudi rudonosne. Toda
ni opaziti, da bi bila okremenelost ob rudnih žilah močnejša kot drugod. Na
drugi strani je treba pri ocenjevanju zveze med okremenenjem in orudenjem
upoštevati, da je — sodeč po jedrih dveh vrtin — oruden tudi nespremenjeni
apnenec. Okremenele kamenine vsebujejo tudi barit, navadno v majhnih koli-
činah, tu in tam pa ga je več. Najdemo ga v ploščatih belih kristalčkih pove-
čini v porah, deloma pa tvori tudi žilice in žile. Rudne golice okremenelih ka-
menin kažejo, da se nahaja barit na veliko večjih površinah kakor antimonit.
Antimonit je kristaliziral v razpokah, delno pa je metasomatsko nadome-
ščal okremenele kamenine; verjetno je nastal v dveh fazah; starejši kristali so
tektonsko deformirani, mlajši pa ne kažejo deformacij.
Na površju je bil antimonit povečini oksidiran. Njegova oksida valentinit
in stibikonit sta enako pogostna, rdečega kermezita pa je manj. Valentinitu in
stibikonitu se verjetno pridružuje senarmontit, ki pa ima zelo podobne optične
lastnosti kot stibikonit, in ga je zato težko prepoznati. V orudenih vzorcih jeder
vseh vrtin je ostal antimonit svež.
V okremenelih kameninah, kakor tudi v rudi je pogosto prisoten kaolinit,
čeprav zvečine v manjših količinah; vsebuje ga celo nespremenjeni meljevec.
Nastopa v kremenovih žilicah, tu in tam pa tvori tudi samostojne žilice. V rudi
obdaja antimonit in antimonove okside. Kaolinit vsebujejo tudi neorudene ka-
menine; po tem sklepam, da je nastal vsaj v dveh fazah.
Geokemične raziskave kažejo, da so vsebovale rudne raztopine tudi Hg, Pb
in Zn. Vrednosti Hg so 0,05 do 4,30 ppm, Pb 30 in celo nad 1000 ppm ter Zn
20 do 180 ppm. Po primerjavi količin Sb, Hg, Pb in Zn v posameznih vzorcih
je možno sklepati, da so bile te kovine prinesene v različnih hidrotermalnih
fazah.
Vprašanje, kateri magmatizem je povzročil okremenenje in oruden j e kame-
nin v Lepi njivi — triadni ali terciarni — je zaenkrat ostalo odprto. V ta namen
bi potreboval spektralne slike triadnih in terciarnih predornin, da bi jih pri-
merjal s slednimi prvinami, določenimi v antimonitu in antimonovi rudi Lepe
njive.
Zahvala
Toplo se zahvaljujem Geološkemu zavodu, ki mi je že kot diplomantu geologije
omogočil terensko raziskovanje in dal na voljo ustrezna poročila. Hvaležen sem vsem,
ki so mi na kakršen koli način pomagali pri delu, posebno ing. Francu Droveniku kot
večletnemu usmerjevalcu rudarskih raziskav v Lepi njivi, in prof. dr. Matiji Drove-
niku kot mentorju, ki je spremljal moje delo in mi vsestransko pomagal. Končno se
zahvaljujem C. Gantarju za fotografiranje in izdelavo slik.
Antimonovo rudišče Lepa njiva
305
Tabla 1 — Plate 1
SI. 1 — Fig. 1
Lepa njiva. Sparitni apnenec
z ortosparitno žilo (spodaj de-
sno). Presevna svetloba, -j- ni-
kola, 100 X.
Lepa njiva. Idiomorphic quartz
with orthosparitic vein (lower
right). Transmitted light, cros-
sed niçois, 100 X.
SI. 2 — Fig. 2
Lepa njiva. Idiomorfna kreme-
nova zrna V okremenelem ap-
nencu. Presevna svetloba,
115 X.
Lepa njiva. Idiomorphic quartz
in silicified limestone. Trans-
mitted light, 115 X.
SI. 3 — Fig. 3
Lepa njiva. Karbonatni vključ-
ki v kremenovi osnovi. Pre-
sevna svetloba, nikola,
100 X.
Lepa njiva. Carbonate inclu-
sions in quartzose matrix.
Transmitted light, crossed ni-
çois, 100 X.
10 — Geologija 23/2
306
M. Bidovec
Tabla 4 — Plate 4
SI. 1 — Fig. 1
Lepa njiva. Okremeneli apne-
nec. Karbonatni vključki( tem-
no sivo) ob robu kremenovega
zrnca (svetlo). Antimonovi ok-
sidi (črno). Presevno svetloba,
-K nikola, 115 X.
Lepa njiva. Silicified limesto-
ne. Marginal carbonate inclu-
sions (dark gray) in a quartz
grain (bright). Antimony oxi-
des (black). Transmitted light,
crossed niçois, 115 X.
SI. 2 — Fig. 2
Lepa njiva. Okremeneli apne-
nec. Karbonatna zrnca ob ste-
nah nedoločljivega fosila. Pre-
sevna svetloba, 100 X.
Lepa njiva. Silicified limesto-
ne. Carbonate grains along an
undeterminable fossil shell.
Transmitted light, 100 X.
SI. 3 — Fig. 3
Lepa njiva. Baritna žija v
okremenelem apnencu se na-
daljuje v kaolinit (desno). Pre-
sevna svetloba, + nikola,
100 X.
Lepa njiva. Barite vein in si-
licified limestone extends into
kaolinite (right). Transmitted
light, crossed niçois, 100 X.
Antimonovo rudišče Lepa njiva
307
Tabla 3 — Plate 3
SI. 1 — Fig. 1
Vrh. Prehod apnenca v okre-
meneli apnenec. Ostanki mi-
kritnega apnenca (motno sivo)
v conarnih kremenovih zrnih
(svetlo). Presevna svetloba,
40 X.
Vrh. Limestone replaced by
quartz. Micrite limestone rem-
nants (pale) in zoned quartz
grains (bright). Transmitted
light, 40 X.
SI. 2 — Fig. 2
Lepa njiva. Kremenov pešče-
njak s karbonatnim vezivom.
Sparitna žila (na levi) Presev-
na svetloba, -f nikola, 75 X.
Lepa njiva. Quartz sandstone
cemented by sparite limestone.
Note the sparite vein (left).
Transmitted light, crossed ni-
çois, 75 X.
Si. 3 — Fig. 3
Lepa njiva. Okremeneli kre-
menov peščenjak. Podolgovati
preseki muskovita v kremeno-
vi osnovi. Presevna svetloba,
+ nikola, 115 X.
Lepa njiva. Silicified quartz
sandstone. Oblong muscovite
section in quartz matrix.
Transmitted light, crossed ni-
çois, 115 X.
308
M. Bidovec
Tabla 4 — Plate 4
SI. 1 — Fig. 1
Lepa njiva. Meljevec. Ortospa-
rit (levo zgoraj), podolgovati
preseki muskovita v kremeno-
vo-karbonatni osnovi. Presev-
na svetloba, nikola, 75 X.
Lepa njiva. Siltstone. Ortho-
sparite (top left), oblong mu-
scovite sections in a quartz-
carbonate matrix. Transmitted
light, crossed niçois, 75 X.
SI. 2 — Fig. 2
Lepa njiva. Kaolinitne žilice
(svetlo sivo) v okremenelem
meljevcu. Presevna svetloba,
40 X.
Lepa njiva. Kaolinite veins
(light gray) in silicified silt-
stone. Transmitted light, 40 X.
SI. 3 — Fig. 3
Lepa njiva. Žarkovito raščeni
antimonit v okremenelem me-
ljevcu. Odsevna svetloba, + ni-
kola, 50 X.
Lepa njiva. Radiated agregate
of antimonite in silicified silt-
stone. Reflected light, crossed
niçois, 50 X.
Antimonovo rudišče Lepa njiva
309
Tabla 3 — Plate 3
Lepa njiva. Najedena kreme-
nova zrnca v antimonitu. Od-
sevna svetloba, 250 X.
Lepa njiva. Quartz grains par-
tly replaced by antimonite.
Reflected light, 250 X.
SI. 2 — Fig. 2
Lepa njiva. Kremenovi vklju-
čki V antimonitu. Odsevna
svetloba, 40 X.
Lepa njiva. Inclusions of quartz
in antimonite. Reflected light,
40 X.
SI. 3 — Fig. 3
Lepa njiva. Vključki pirita
(belo) in kremena (sivo) v an-
timonitu. Odsevna svetloba,
180 X.
Lepa njiva. Inclusions of pyri-
te (white) and quartz (gray) in
antimonite. Reflected light,
180 X.
310
M. Bidovec
Tabla 6 — Plate 6
SI. 1 — Fig. 1
Lepa njiva. Presmučne lamele
v antimonitu. Odsevna svetlo-
ba, + nikola, 30 X.
Lepa njiva. Crumpling-lamel-
lae in antimonite. Reflected
light, crossed niçois, 30 X.
SI. 2 — Fig. 2
Lepa njiva. Deformirano zrno
antimonita je delno nadome-
ščeno z antimonovimi oksidi.
Odsevna svetloba, 50 X.
Lepa njiva. A deformed grain
of antimonite partly replaced
by antimony oxides. Reflected
light, 50 X.
SI. 3 — Fig. 3
Lepa njiva. Žarkoviti valenti-
nit (svetlo sivo) nadomešča an-
timonit (belo). Odsevna svetlo-
ba, 30 X.
Lepa njiva. Antimonite (white)
replaced by radiated aggregat
of valentinite (gray). Reflected
light, 30 X.
Antimonovo rudišče Lepa njiva
311
Tabla 7 — Plate 7
SI. 1 — Fig. 1
Lepa njiva. Drobnozrnata va-
lentinit (svetlo sivo) in stibiko-
nit (sivo). Odsevna svetloba,
60 X.
Lepa njiva. Fine granular va-
lentinite (light gray) and stibi-
conite (gray). Reflected light,
60 X.
SI. 2 — Fig. 2
Lepa njiva. Antimonova svet-
lica — kermezit (svetlo sivo)
ter valentinit in stibikonit (si-
vo) nadomeščajo antimonit
(belo). Odsevna svetloba, 60 X.
Lepa njiva. Antimonite (white)
replaced by kermesite (light
gray), valentinite and stibico-
nite (gray). Reflected light,
60 X.
SI. 3 — Fig. 3
Lepa njiva. Nadomeščanje an-
timonita z valentinitom in sti-
bikonitom poteka od roba pro-
ti sredini. Odsevna svetloba,
30 X.
Lepa njiva. Replacement of
antimonite by valentinite and
stibiconite progressing from
the rim to the center of the
grain. Reflected light, 30 X.
312
M. Bidovec
Table 8 — Plate 8
SI. 1 — Fig. 1
Lepa njiva. Začetek nadome-
ščanja antimonita z valentini-
tom in stibikonitom po razkol-
nosti in presmučnih lamelah.
Odsevna svetloba, 30 X.
Lepa njiva. Replacement of an-
timonite by valentinite and
stibiconite progressing along
the cleavage and crumpling-
lamellae. Reflected light, 30 X.
SI. 2 — Fig. 2
Lepa njiva. Stopnjevanje na-
domeščanja antimonita z va-
lentinitom in stibikonitom.
Oksidi imajo že večje površine.
Odsevna svetloba, 30 X.
Lepa njiva. Antimonite highly
replaced by valentinite and
stibiconite. Reflected light,
30 X.
SI. 3 — Fig. 3
Lepa njiva. Antimonit povsem
nadomeščen z valentinitom in
stibikonitom. Odsevna svetloba,
30 X.
Lepa njiva. Antimonite com-
pletely replaced by valentinite
and stibiconite. Reflected light,
30 X.
Antimonovo rudišče Lepa njiva	313
Literatura
Bidovec, M. 1974, Antimonovo orudenje Lepa njiva pri Mozirju. Diplomsko
delo. Arhiv FNT, Ljubljana.
Drovenik, M. 1972, Prispevek k razlagi geokemičnih podatkov za nekatere
predomine in rude Slovenije. Rudarsko-metalurški zbornik 2—3, Ljubljana.
Grafenauer, S. 1964, Najdišča antimonita v Sloveniji. Rudarsko-metalurški
zbornik 3, Ljubljana.
Grafenauer, S. 1969, O triadni metalogeni dobi v Jugoslaviji. Rudarsko-me-
talurški zbornik 3—4, Ljubljana.
Hawkes, H. E. & Webb, J. S. 1968, Geohemija i istraživanje mineralnih siro-
vina, Beograd.
Hinterlechner, K. 1918, Ueber die Alpinen Antimonitvorkommen: Maltem
(Nied.-Oesterr.), Schlaining (Ungarn) und Trojane (Krain). Jahrb. d. Geol. R.-A. 1918,
Wien.
Janković, S. 1958, Opšte odlike antimonovih ležišta Jugoslavije. Zbornik
Rudarsko-geološkog fakulteta Univerziteta 6, Beograd.
Ramdohr, P. & Strunz, H. 1967, Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie,
Stuttgart.
Rolle, F. 1857, Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen Weiten-
stein, Windisch-Gratz, Cilli und Oberburg in Unter-Steiermark. Jahrb. d. Geol. R.—A.
1857, VIII. Wien.
Rosier, H. J. & Lange, H 1965, Geochemische Tabellen, Leipzig.
Strunz, H. 1966, Mineralogische Tabellen, Leipzig.
Teller, F. 1898, Erläuterungen zur Geologischen karte Prassberg a. d. Sann.,
Wien.
Uytenbogaardt, W. & Burke, E. A. J. 1971, Tables for microscopic iden-
tification of ore minerals. Amsterdam, London, New York.