POSTAVA s a 7 / o ! in <1 ersliavino famoprodaid. F* Zgubljam. Natifnjena v’Egerzhni poglavarfki natifkavnizi, 18 3 7 . 67013 in- « > 5601 - 3 ^ PREDGOVOR. 1. Jxjer fo v’ te poflavi trije ali vezh pa¬ ragrafov ali pofamesni isreki s’ befedizo „ d o “ poklizani, fe med nje , s’ vfimi vrnef sapopadenimi paragrafi, ali isreki vred , vfelej tudi tifii, kteri fo pervizh ali sad- njizh imenovani, fhtejejo. 2. Befede: „dershavina okolij a , ali notrenja deshela u sapopadejo v’te poflavi vfe deshele Eftrajfhkiga ze- farftva, bres raslozhka, ali fo te po fiati podvershene, ali ne. 3. Sa vnanjo deshelo fe fIdeje, vfaka sunej dershavine okolije leshezha de- shela, tedej tudi morje, kolikor ga ni med dershavino okolijo vsetiga . /. Befede: „ opravilnih ali po fla¬ vt j enez “ naj fe v’naravnavi te poflave v’ dolgi ras fhiri vsamejo, Vres raslozhka, ali so mošhje, od klerik fe govori, perfe- sheni, ali ne, sa dolgo, ali le sa nekej zha- fa , ali s' sadershkam, de njih odfiava je gofpofkam na voljo pufhend, poftavljehi. 5. Pod »preftOpi “ fe v’te poftavi, dokler fplofhne firuhovavne poftave sa- popadka preftopov drugazh ne rasloshe , teshki poliži f ki pr e f topi vsamejo ati mftopijo. 6. Vfi v' le pofldvi povedani denarja snefki veljajo v’ frebernini, po konvenzjon- fki denarni meri. PERVO POGLAVJE. Od solne oleolije in solnih naredehfploh, I. Sadeve žolne okolije. 1. Žolna meja ali zherta in žolna okolija. §• 1 . Meja, ktera dershavo od vnanje deshele lozlii, ob morji pa breg semlje in otokov k’ dershavi fhtetih je žolna meja ali zherta. Snotrej žolne meje leshezhe deshele fe ime¬ nujejo žolna okolija. 2. Žolni isjemki. S. 2 , a) Sapopadek. Deli dershave, kteri fo f pofebnimi ukasi od žolne okolije raslozhno isjeti, fe imenujejo žolni isjemki. Ob zoluih isjemkih dela meja, ktera jih od žolne okolije lozhi, ne pa meja dershave žolno mejo. 1 2 b) Njih sadeva sa žolno okolijo. Žolni isjemki fe, zhe pofebni ukasi drugazh ne oberuejo, kar plazhilo zola in kupzhijo v’ žolno okolijo ali is nje sadene, v’ vnanjo deslielo fbtejejo. - 1 §• 4 . S. Mejni kanton. Ob žolni meji leshezli prollor, kteriga fhirjavo dvornija po sadevkih kraja pove, fe pofebnimu obzhuvanju podvershe; pravi fe mu mejili kanton. 4. Notrenja žolna okolija. §• 5 . Meja, do kfere fe fhirjava mejniga kan¬ tona fteguje, fe notrenja meja, snotrej nje leshezha okolija pa notrenja žolna oko¬ lija imenuje. o. Sasnamvanje mejniga kantona. §. 6 . Kraji, v’ kterih notrenja meja velke zefte k’ zolnijam peljajozlie prereshe, naj fe sa- snamvajo, kakor tudi imena krajin v’ mejnim 3 kantonu leshezhih ozhitno na saanje dajo. Na- pifu, kteri fe ob dohodu ali na sadnjim konzu teh krajev poftavi, naj fe vfelej raslozhno perdene, de ta kraj v’ mejnim kantonu leshi. II. Žolne nareilbe. 1. Njih raspbli in sasnamki. • §• 7 . • Zolnije. Sa pobiranje poftavljenih zolov in sa fpolnovanje v’ tem zolnim redu ukasaniga zol- niga opravila fo ob žolni meji ali blis zolnije ali žolne opravilnize in fzer: kupzhifke zolnije in zolnije sa vfakdanjo pro¬ dajo, ali pomozhne zolnije; snotrej v’ desheli pa velke zolnije ali žolne vlog- nije. Pravize teh zolnij, v’ sadevku kak- fhnolii in mnoshine rezhi, ktere fmejo obravnati, pove žolna tarifa. V’ drusih sadevkih fe. njih opravilfke pravize ali v’ tem zolnim redu ali pa v’ pofebni!) osnanilih poflavijo. Pra¬ vi z e v i f h i h zolnij obfeshejo vfelej tudi zolnij a m nishjiga reda dodeljene opra¬ vilfke dela. 'g. 8. b) Napovedniki ali narozhniki. Kjer mejnp zolnije nifo prav na žolni 4 meji, fe, zhe je savolj varnofti perhodkov treba, napovedniki ali narozhniki poftavijo. §• 9 . c) Opravilifhe. Tifti k’ dopolnjenju zolniga opravila per vfaki zolnii snotrej ali sunej poflopja na¬ menjeni dvori ali proftori fe imenujejo opra- vilifhe. §. 10 . d) Sasnamek zolnij, napovednikov in opravilifh. Vlaka zolnija in vfak napovednik fe s’ vedo ali tablo, ko ime in kraj zolnije sapo- pade, sasnamva. Tudi okolava opravilifha, kjer ni v’ sapertih dvorih, naj fe raslozhno sasnamva. S 11. e) Strashe, De fe potnima kupzhija odverne in pre- lomljenje poftav sa perhodke snajde, fo mejne ftrashe, in perhodkne lirashe poftavljene. t S’ pofebuimi osnanili fo opravila in naprave teh paredeb bolj na tanko povedane. 2. Dolshnofti v’ sadevku zolnih navedel/. §. 12 a) Zolnih opravilnikov in poftavljenih na ftrashah. Zolnim opraviltiikam in poftav- 5 I j en im na imenovane firashe je ukasano, pod teshkim odgovoram, per fpolnovanji fvojih dolshnoft lia tanko po poftavah ravnati fe, varovati fe vfiga fvojoglavniga od (lopa od njih, ljudem, ktere njih opravilo sadene, fpodobno in pametno vehi fe, in od njih savolj ali sraven opraviltiva darilne tir j ati, ne jemati pod nikoli nobenim sgovo- ram. §• 13 . b) Drusih ljudi. Tem nafproti je pa tudi flehernimu ukasano, befede zolnih opravilnikov in vfih na. ftraslio pofiavljenih, ktere njih opravilllvo sadevajo, radovoljno in vdavno poflufhati. Kdor fe jim s’ befedo ali djanjem vfiavlja, bo po kasnih poftavah ftrahovan. S- 14- - c) Sodnikov, gofpofk, fofefknih mosh in toldafhkih sapovednikov. t Sodniki, gofpofke, fofefkini mo¬ sh j e in foldafhki sapovedniki fo dolsh- ni, kolikorkrat jih žolni opravilniki ali po- ftavljeni na imenovane ftrashe k’ fpolnovanju fvojih opravil na pornozh poklizhejo, jim hitro in v’ d jan ji pomagati. 6 §. 15 . d) Kteri imajo zhuti sa fplofhno varnoft v’ mejnim kantonu. Tifti, kteri imajo po fvojim opravilu ali po Tvoji flushbi v’ mejnim kantonu jghnti sa fplofhno varnoit, fo dolshni, ,v’ lem kantonu k’ odvernjenju ali snajdbi potuhne kupzhije ftojezhe naredbe v’ djanji podpirati. Preloinljeuje zolnih poftav, sa ktero v’ Tvojih opravilih svedo, naj, kar je m o- gozhe , odvernejo, in vfelej prezej sglafijo. Zhe koga v’ takim prelomljenji dobojo, ali de lio-die rezil prelomljenja v’ kraj fpraviti, fo dolshni njega in rezh s gra¬ biti, in sa daljno obravnanje k’ blishnji zolnii, ali k’ blishnji gofpofki per- pelj-ati. DRUGO POGLAVJE. Od /plofhnih pogojev sasolane menje zhes solno mejo. I. Bezh sazolane menje. §• 16 . 1. Sapopadek blaga. V’ sadevku naravnave zolnih poftav fe ime¬ nuje blago: 7 a) sa vli o d is vnanje desliele ali is zofniga isjemka v’žolno okolij o vfe rezki, ktere fo po žolni tarifi vkodnimu zolu ali prepovedi sa vkod v' deskelo podver- skene, bodo naj namenjene v’deskeli oftati ali fkosi njo iti (§. 8)5 bj sa is-kod is žolne okolije v’ vnanjo deskelo ali v’zolni isjemek pa rezki, ktere žolna t arifa i s - k o d n i m u zolu ali prepovedi sa is-kod is deskele pod- vershe. Tilie rezki, kterik žolna tarifa sa tifto snienjo, v’ kteri zkes žolno mejo pridejo, ne zolu ne prepovedi ne podverske, fe imenujejo profte rezki. S- 2. — 48) fe rasfhirijo tudi na nefrezhe, ktere na drusih mejnih vo¬ dah, kakor na morji k’ odkopu od fplofknih naredeb zhes pogoje, pod kterimi je perpu-* fheno proditi ali ladijo vflanoviti §§. (23 in 32) filijo. Tudi na tikih krajih mejnih vod, na kterilr je perpufheno proditi (§. 23) fe fme vlaganje ali islaganje sazolniga blaga le pod tihimi pogoji sgodiii , kteri fo sa vlaganje ali islaganje v’ molkih saveljih povedani. (38 do 41,) S- 50. 2. Vrmize zolnih opramnikov in poftavljen zov mrjiva v’ ladijah na mejnih vodah. ,S’pofebnimi naredbami bo, po osirku na dershavine pogodbe , saterjeno , po k ter ih pravizah fo žolni opravilniki in po- liavljenzi mejnih ali perhodknih krasil pa ladij ah, ktere fe na mejnih vodah (najdejo, ravnati pooblakeni. TRETJE PffiGLAVJE. Od poved blaga. I. Stoislmoit 'k* povedi blaga. f. $ a popadek povedi in kraj donefbe, §. 51. Vfak« *hes žolno mejo p e m e fen a rezh? 25 - ktere donefba mejni zolnii je ukasana (§§. 26 in 27), ji mora sloshena, to je: povedana biti. K’ is-hodu namenjeno blago fe mora per mejni zolnii, zbes ktero fe is-hod sgodi, povedati; nje poved fe pa vender tudi fine per kteri zolnii sgoditi, ki je v’ uo- irenji žolni okolii ali na notreuji žolni meji poftavljena. 2. Rezh dolshnofti k’ povedi . S. 52. Ukasana poved blaga, ktero je sa vhod ali is-liod zhes žolno mejo namenjeno, sapo- pade pogoj, bres kteriga fpolnjenja fe zolfko obravuanje ne sgodi. Zhas povedi , a) ^Sploh. §. 53. Poved naj fe p reze j, ko je rezh do zolnije pernefena, per njej sgodi. Zolnija ima pravizo, blago, ktero ni po »kasu povedano, na solnifhu ne terpeti; ona fme ukasati, de naj fe blago sa ftrofke fprotnikov hitro odpravi, pofeboo pa rezili, ktere fo zhes žolno mejo douefene, de naj fe ali po tihim potu, po kieriin fo perfhle, v’ vnanjo deshelo nasaj fpravijo, ali pa v’opravilfko hrambo dajo, dokler fe poved po redu dobi. 26 — ^Sprava v’ opravilfko hrambo fe le sgodi, zhe je sa take rezili dofti prodora, in zhe fo rezili sa fprejetje v’ opravilfko hrambo perpravue. b) V’ morfkih savetjih, §. H V’ morfkih savetjih fe mora poved blaga vlosheniga v’ perplavavfhih ladija h, v’ fhtiri in dvajfetih urah, po tem ko je ladija v’ savetje ali v’ savetrijo perfhla, per- nefti. Zhe je ladija f’ takimi rezhmi naloshe- na, od kterih ladijarju ni snano, ako je sa vhod ali sa fkoshnjo namenjeno, ali je dobilo namen, ne v’ sa vetji islosheno, ampak po morji dalej peljano biti, naj ladjar to v’ poftavljenim zhafu, s’natego ladiniga popifa, in zhe ni she bilo oddano, s’ njega perlogo zolnii fkashe, tudi naj ji vlagine pifma, ladine vosne pifma, in druge k’ odkasi ladine vlage fluskezhe pifma popolnima dopoloshi. Zhe je od blaga v’ ladii vlosheniga le n ek e j sa savetje, nekej pa Sa daljno voshnjo uamenjeniga, naj od pervi- ga poved, od drusiga pa sveft popif v’po¬ ftavljenim zhafu poloshi. Zhe ladijar ne sna pifati, naj odkaso namena vlage s’ liftrni pove. Per fprejelji uftne odkase fe poredil ukasanim sa fprejetje uftne povedi blaga ravna. §• r » r »- Ravnanje per munkunji povedi v’ morfkim save/ji. Zhe fe v'poftavljenim zhafu samudi, vlago - 27 - povedati, ali nje namen fkasati in ladini po- pif, po k’ odkasi vlage flushezhe pifma zolnii predpoloshiti, ima ona pravizo, sa ftrofke ladijarja, toliko opravilnikov ali poftavljen- zov na mejni ali perhodkni ltrashi na ladijo poflati, kolikor jih je treba, de nedovoljeno vlaganje ali islaganje odvernejo, in fploh oblafti obzhutja po te poftavi ji dane fe po- flushiti (§. 43j, ali odlago vklade v’ opra- vilfko hrambo ukasali. 4. Isjemi. $. 56. a) Sa plenjene rezhi. Zbe vojfkina ladija ob zhafu morfke vojfke plenjenih rezhi pernefe, in fe njih po¬ ved ne odda, naj jih zoluija opravilama po- piflie, in ta popit naj daljimu žolni mu obrav- panju podloshi. v '. 1 ; §■ 57. b) Sa blago pofhttiih vosov. Poflatve, ktere f’ pofhtnimi vosmi dojdejo, fe nefmejo, zhe fe v’pofhtniga vosa Iiftu prav sapifane vidijo, in v’ pofhnim vo- fu d alej pojdejo, savolj pomanjkanja po¬ vedi blaga od mejne zolnije sadershati. Te naj v’ vlagnijo ali velko zolnijo naravnajo, v ktero fe ukasana poved pernefe. 28 — S- 58. .5. Pomozhki poved narediti. Ljudem je perpufheno, preden poved dajo, opravilfke vage, mere ali druge v’ zolnii imete perprave v’ pomozh sa- ftonj vseti, de f’ lem snajdejo tesho, ali povedno derslinino, kolikor fe to more bres smole reda v’ opravilftvu sgoditi, de fe f’ po- inozbjo teli rezhi poved na tanko flori. II. laprava povedi. /. Nbtrenje potrebe. a) V’ fplohnoti. $. 59. Vfaka poved blaga naj sapopade t 1) Ime, priimek in liano vanj e : a) Pofbiljavza, t. j, tiltiga, kleri blagu namen da, de fe zbes žolno mejo no¬ ter ali ven prenefe, pa b) vosuika ali ladjarja infplolitifti- ga, kteri ima rezh na kraj namena perpraviti, ako blago ni namenjeno v’ kraji zolnije, per kteri fe poved sgodi, oftati. 2. Kraj, kamor bo rezil pernefena. 3. Namen, kteriga rezh dobi, zheje rezh nam rez h sa vhod ali is-iiod, ali fkohs- 29 — jijo namenjena, in zhe bo per zo lini, per kteri je napovedana, zolnimu ravnan¬ ju popolnama podvershena, ali na ktero drugo zolnijo naravnana. 4. jShtevilo sveskov ali hramb , \ ? kterih fe snajde. 5. Nje raspol in mnoshina, in fzer po imenih iu po meri tifte žolne tarife, ktera fe snajde sa povedan namen fkasa- uih rezili. b) Per blagu vhodnim zhes žolno mejo. §• 60. , aa) ^ploh. Sa blago vhodno zhes žolno mejo, bo naj sa vhodni sazol ali sa fkoshnjo na¬ menjeno , fe morajo v’ povedi fhe pofebuo slo- zhiti: 1. Snamnja, in fhtevila sveskov, iu hramb ; 2 . Kakfhnoft poflatve , in fzer: zhe fe poflatev po fuhim sgodi, f h te vilo iu kakfhnoft vpreshne ali nbfue sliivine, pa vosov; zhe fe pa poflatev po vodi sgodi, raspol ladije, nje ime ali fhtevilo, zhe ima ta raslozhek; 3. Pot, po kterim poflatev v’ kraj namena pojde; 4. Ime in ftanovanje prejeinza; to je tiftiga zhloveka, do kteriga je povedana rezil naravnana; — 30 5. Mnoshina in raspol sanj fe mora sa vfak svesk in vfako hrambo pofebej raslozhiti j 6, Zhe fo vhodne ali fkosne rezhi od ras- pola tlftiga blaga, od kteriga fe vhodni zol po vrednofti jemlje, fe mora rasun vrednofti, zhilia tesha, fhtevjlo kofov ali fploh tifta mera povedali, po kteri fe rezil v’ kupzhii prodaja, in po kteri fe da vrednoft obfoditi. §. 61. bb) Sa ladino brefhrio. Bezhi, ki fo sa ladino brefhno in fe v’ ladii od morja perplavavfhi snajdejo, fe morajo vfelej raslozhuo od druge vlage povedati. Zolnija ima pravizo tifto v’ opra- vilfko hrambo djati, ali pod opravilfko sa¬ pi ro pollaviti , in ladiuim moškem potrebno mnoshino po meri potrebe fzhafama dajati, 2. Vnanje potrebe . a) Spitana poved. §. 63. Poved fe po redu fpifana poda. Po- fhiljavez ali prejemez rezhi, ali f prem¬ ij a vez blaga, to je: tifti kteri rezil k’ zobni fprerni jo utegne naredili. Narednik naj poved podpifhe. Zhe ne sna pifati., naj vprizho dveh prizlij kterih ena njegovo ime pod- 5 31 piflie, P fvojo roko snanmje krisha perftavi. Zhe fe poved v’ zolnii, per kteri fe naredi, podpifhe , fmejo o p ra v i 1 n i k i te zolnije , ali poftavljenzi na mejni ali perhodkni llrashi, zhe jih povedavez poprofi, sa prizho podpifa biti. b) Uftna poved. aa) Kdaj je dopufhena, §. 03. Uflno poved dati je dopiifheno : 1. Popotnikam in kurirjem, ki nimajo blaga sa kupzhijo namenjeniga Teboj; 2. Sa vTe rezili, kterih sazolanje ni farno žolni vlagnii ali velki zolnii uka- sano, zhe jih zhlovek nefe, ali na kolih farnotesh, bres vosne shivine* vlezlie; 3. V’ vhodu i,s vnanje deshele ali is zolnih is jemkov sa vfe rezhi, od kterih fe vhodni zol per pomozhnih zol- nijali bres ras lozhka mnoshine opravlja; sa vfe druge rezili pa, zhe je njih miioshina per shivini defet re¬ pov, per drugim blagu edinoft, po lite* i žolna tarifa vhodni zol poftavi, sadnjizh per rezheh, ktere fe po vred- nolii sazolajo, zhe ta snefka od pet in dvajfet goldinarjev ne prefeshe; 4i V’ is-hodu is žolne okolije sa vfe rezili, ktere fe v’ v h odu in v' is - hodu bres raslozhka mnoshine per pomozhnih z,o !nij ali frnejo sazolati, sa drugo blago pa, zbe njega mnoshina ne snefe vezli kakor dvojino ali dva dela tifte mere, ki je sa uftne povedi per vhodu po- liavljena. §. 64 . feb) Red popila; tTftna poved fe v’ opravilfke bukve Sajpifhe, in povedovavzu bere. Zhe kej predene ali premeni per branji povedi, fe, kardalej pove, na tanko sapifhe, iii mu fpet bere. Popotniki in kurirji naj sapifano poved vfelej f’ fvojim podpifam poterdijo, in zhe pifati ne snajo, f’ fvojim rozhnim snam- 11 jem, kakor je sa pifano poved rezheno. Tudi ima vfak povedovavez pravi z o , rezhi, de mu poved , v’ opravilfke bukve po njegovi uftni befedi sapifano, dajo prebrati, in zhe liozhe, de fe podpifhe, ali zhe pifati ne sna, de fvoje rozliuo snamnje pertifne, preden fe k’ opravilfkimu obravnanju pertlopi. Po ukasu llorjen popif uftne povedi v’ opra¬ vilfke bukve ima , v’ zolfkim sadevku, fprizhno mozh ozhitniga pifma. §. 65 ; c) Jesik, v’ kterim naj fe poved ftori, .Spifaiia poved mora v’ nemfhkim, zhe fe fe 7 .t)h\ ii v’ Lombardo -Kenef liki m kraljelivu pernefe, pa jv’ laflikim jeziku llorjena bili. V’ jufbklin TiroJii in na iiirfkim pev morji fmejo pifane povedi v’ IaiJikim je¬ siku ftorjene bili. Ufi n e povedi fe fmejo v' deshelnim jesiku lifliga kraja, kjer fe perneiV*, sgodili. Sapif v’opravi!fke bukve fe pa vfelej v’opraviifkim jesiku sgodu 3. Obravnanje nepolnih poved. a) Poftava. §. 6fi. Nobena poved, klera ni ali po nkasaniirt redu (§. 02) , ali v’ ukasanim jesiku (§. G5J dana, ali, per kteri je ukasana bilna potrebnoft (§§. 59 in (50) ispufbena, naj fe sa zoInO obravnanje ne vsa in e. b) Odftopi. §• 07 . aa) Per rhahjlhih nepolnoftih. Nepoluofti pa vender, savolj kterih fe poved bres pogoja ne savershe, fo: zhe ni bilo povedano a) ime ali ftanovauje pofhiljaVza ali vosnika; h) kakfbnoft poflalve; *) kraj, kamor fe blago pofhlje; d) pot, po kterini blago pojde, ali e) snamnja in fjitevila branib. Savofj ' ft 34 - ene ali vezli teli nepolnoft fe poved, ka¬ kor de bi s a ni zli ne bila ne savershe. Naj fe po uftnih befedah vosnika dopolni. Zhe p‘aon, ali, zbe je prejemez bla¬ ga sraven , ta per vhodnim ali fkosnim blagu potrebne povedi ne da sa kraj, kamor fe rezil pofhlje , in sa pot po kterim pojde, in fe to tudi is vosnih li- ftov in is drusih pifem ne more isvediti, fe poved kakor sa nizh obravna. Kak- fhnoft poflatve, ime vosnika ali ladijarja, pa snamnja in fhtevila hramb naj zolnija, preden blago odpravi, opra¬ viloma isve, in na poved perftavi. §. 68 . bb) Pofebno per vhodnim blagu. Per vhodnim blagu , od kteriga fe zol preže j per mejili zolnii opravi, fe fme, zlie je sa vshitek v’ kraji zolnije, ali, tudi suuej tega kraja, nesa kupzhijo namenjeno, od poftave de mora mnoshina in raspol blaga sa vfak svesek in sa vfako hrambo pofebej povedan biti, odftopiti. §. 69 . ec) Per rezheh popotnikov. Rezili, ktere imajo p o p o t ni k i feboj sa fvojo potrebo, kar jih v’fvojih Skolifliinah po¬ trebujejo, fmejo, zhe je tudi poyed nepolna, — 35 — ako ni na potuho mifliti, f fpolnjenjem pre- viduoft sa naravnavo blaga danih, na velko zolnijo ali iia žolno vlagnijo, k’ fpolnjenju povedi, in k’daljiniu zolnimu obravnanju na¬ ravnat L §. 70 . dd) Per drusih fezheh. Blago, ktero fe ne fhteje med rezili sii- iiej kupzhije djane, fmejo, tudi zhe je sa kupzhijo ali sa drugo perdobftvo namenjenb, po profhhji fprotiiikov, f fpOlhjenjem poftav sa odkasev blaga danih j od mejne zolnijb ris drugo ®k’ sazola pooblafteno zolnijo n a r a v- nati, zhe poved blaga nima druge pofebne hepolnofti v’ Tebi, kakor de ime blagd v’ nji sapopadeno , ni fzer prav s’ befedami v’ tarifi poftavljenimi, pa veuder s’ befedami ravno tiftiga pomena, povedano, ali de ni perftavka, kterl je v’ imenovanji blaga v’ ta¬ rifi povedan, kteri pa k’ n a m e r v a n j u za¬ la, v e n d e r n i z h ne pomaga, ali sad- njizh, de v’ pergodku, kjer fe zol po vred- nofti opravlja, odkašve vrednofti v’ p o- v e d i fzer manjka, je pa vender mera blaga tako povedana, de fe is nje da vred- iioft isnajti. Ta odftop od fplofhne poftave C §• 52) fe fme le sgoditi, zhe fo okolifhi- ne take, de ni mifliti sravea na prelomi jenje poftave. - 36 - HI. Porofltivo @a poved. 1. Njega sapopadek. §• 71. Porofhtvo sa poved blaga sapopade dolshnoft, odpadni zol opraviti, in s a hu¬ de nafledke porok biti , ktere kriviza v’befedah povedi fperuefe. 2. Rez-hnO porofhtvo. §. 72. To porofhtvo (§. 71) je nalvesheno na blago poftavljeno k’ zolnii sa žolno obravna¬ ve. 3. Ofebno porbfhtvo. a) Naredza povedi, S. 73. Sa poved je dalej porok nje nare- dez, to je tifti, kteri jo je podpifal, ali s’ uftini povedal, ali jo je pa po kom dru¬ gim dal narediti ali s' uftini povedati. Po- oblafieuez pa mora v’povedi tiftiga, v’kteri- ga imenu dela, raslozhno povedati, in fka- sati k’temu ali s’befedo ali molzite prejčto pooblaftenje. Zhe fe to opufti, id zlte tifti, v’ kteriga imenu je poved dana, porofiitva postteji ne poterdi, oflaue pravi naredez, kteri je djal, de je pooblaften, fam v dol- slntofii porofhtva. — 3 7 - b) Vosnika blaga. S- 74 . aa) Y’fplohnbti, Vosuik blaga je dolshan, zli e velja sa vhodno ali fkosno blago, ktero fe mora v’ pifmu povedali, rasna povedi, vbsne lifle, ki jih ima v’rokah, in dinge pifma k’odkasvi vlage ob poflal vi ali per oddaji name njene s a vi'o vlago zolnii oddali. Zhe ktero pifmo sadershi, kleriga bi bil mogel po te naredbi oddati, in zhe fe v’ povedi nepravnoft snajde, klera bi fe bila f permero sadershanih pifem rasodela, bo ka¬ kor deleshnik te krivize obravnan ? in nje budi naftopki naj ga sadenejo. Zolnijam je ukasano , vosniku per fprejetvi pifem to poftavo in fhkodo , ktero fi s’nepolno oddat - vo pifem uavlezhe , v’f pom in pernefti. §. 73. bb) Ladijarja. Ladij ar je porok sa refnizhnoft la- dije popifa in odkasve dane od blaga, ktero ni namenjeno sa iskladev, ali kteriga namen ni snan (§.' 54). $, 7 d. cc) Vosnika praviza rezili , da naj fo mu fpilana po¬ ved bera. Vosuik blaga ima pravizo, zhe ni fam naredil fpifane od njega pfernefene po- — 38 vedi, per zolnii profiti, de mu jo bero in mu perloshnoft dajo, zolnii sglafiti, zlie v’po¬ vedi kaj nepravnžga najde. Naredzu povedi sanjo natvesheno porofhvo (§. 71 j preide per vhodnim blagu na v’povedi imenovaniga p reje m za blaga, kakor hitro on fam ali po pooblaftenzu pove¬ dano rezil prejme, ali zolnii sglafi , de bo¬ ah e povedano rezh prejeti. Ta sglafitev fe ali s’u fin o befedo ali Ppifmam flori. Zhe ni fpifmam ftorjena , fe na herbtu pitane po¬ vedi sa poflatev blaga, od ktere fe govori, ob kratkim perflavi, in fe od prejemza blaga ali od njegoviga pooblaftenza f’ podpifam imena poterdi. Per podpifu fe ravna po redu, sa podpif poved C §§• 62 iu 64 j ukasanim. V’ povedi imenovani prejemez ima pravizo, preden prejetev rezili zolnii sglafi, njej re- zhi, de mu da poved na snauje in mu blaga ogled perpufti. Ta ogled, kakor tudi sapretev hramb, iu njih prenefenje na po- prejfhnji kraj, pa tudi de fe blago v’ tifti kraj fpravi, kjer je bilo pred ogledam , fe ima farno na ftrofke in nefrezho pre¬ jemza sgoditi. Dershavini saklad ne prevsame v’ tem sadevku ne proti naredzu povedi, ne proti komu drugimu kakorfhuekoli dpl^hnofti ali porofhtva. c) Prejemza blaga. §. 77 . i - 39 - ZeETERT© POGLAVJE, Od solniga ravnanja tfsadevku vhoda In Is- hoda blaga. I. ©pravlltko delo zohuga ravnanja. :/. Preifkanje pifem. S. 78. a) Povedi in iskasvi flushezhe pifma.' Poved blaga fe od zolnije, per kteri je bila peruefena, kar vnanje potrebe, pa tudi kar notrenjo napravo sadene, pre- ifhe. Zbe fo bili rasun povedi vosni lilije, ali druge Itodkasvi flushezhe pifma oddane; fe f’povedjo permerijo, in p o- ierdba, de fe je to sgodilo, fe na Iierbtu imenovanim pifmam sazherka. §.79. h) Potrebniga pofebniga dovoljenja. Zbe fo rezili, sa ktere je bila poved pernefena, tiftiga reda, k’kterih vhodu ali is-hodu zhes žolno mejo , sa namen v’ povedi poftavljen, je pofebniga dovoljen ja tre¬ ba 19) ; preifhe zolnija , 'zbe je to .do¬ voljenje po poftavi sraven. Zbe ni ukasaiiiga dovoljenjo; fe obravna po poftavi (§§. 53 in 55), ktera je sa pergodekr, kjer ni po¬ ved peruefena, dana. — 10 — S' 80. c) Vedba, zhe zolnija nima pravice ftoriti zpluo ob- ravnanje. Zhe fe is povedi blaga vidi , de je rezil tako blago, kleriga zolnija ali bi*es pogoja, ali sa povedan namen, ali v’povedani mnoshini zoluimu ravnanj 11 podvrezlii ni pooblaftena, naj fe po poftavi dani sa pomanj¬ kanje ukasane povedi (§§. 53 in 55 j ob- nefe ( zhejia ima sakaj fiitrafuigo nagna¬ ti), naj « kar j« fc’ tema treba, po poftavi na-t ravna. 2. Sprejetje v’ opravilfm vlagniso. §. 81. h) Pofiava. Per fprejetji rezili, sa ktere povedi, ali k’ opvavilfkimu ravnanju potrebniga pofeb- niga dovoljenja manjka, ali klerik zolnija nima jiravize zolnimu ravnanju podvrezlii, v’opra- vilfke vtagnize, le obnefe zolnija po po¬ kava}) danih sa f prejet je blaga v’ žolne vlag- nize fjsloli. 0. 233.) §.82, b) Zhaf, kako jolgo hranjenje per mejni zolnii terpi. Savoij pomanjkanje ukasane povedi, po¬ trebniga pofebniga dovoljenja, ali pooblaftenja zoluije k’ fpolnjeiijii zolniga ravnanja, ali sa- Vtdj iirjanjarezki per lodbi ftorjeuiga (0. lil - H - in 112) fe blago per mejni zolnii, ktetfa ni žolno vlagnifhe ali velka zolnija, ne fme tl olj kakor dvamefza Ji ranjeno imeti. Zhe fe do pretezheniga tega zhafa sadershek ne odvsame, naj fe, zhe je rezil savolj tajanja jier fodbi poterjeniga hranjena, po redu fpo- dej (§§. 111 in 113) ukasanim ravna, ob v lih drusih pergodkiirpa naj ga tifli, ki je blago zoluii dal, nasaj vsa in e , in kar blago, ki je zhes žolno mejo perfido, sadene, naj ga po ti f ti m potu, jio kteriiu je perfiilo, fpet na¬ saj fpravi, ali zlie on tega ne flori, fe bo rav¬ nalo kakor je fploli ukasauo sa blago, ktero fe nizlt vezb de^ v’ opravilfki vlagnizi ne hrani. (§§. 247 do 25 2 ) Itavnp to fe sgodi, z|ie rezili v’ hrambo vsete pred pre- tezhenim zhafam dveh mefzov pokashejo, defe hozhejo fpriditi, ali bersh ko fe isve, de je blago takfbno, de bi fe ne bilo fmelo v’ opraviifko hrambo vseli. Sj Zolfho jur iflutnje. $. 83, a) Njega raspoi. Zhe je poved, in pofebno dovoljenje, kjer ga je treba, prav po redu najdena, fo manjkljivofti posneji fpolnjene, ali nifo lilniga pomena (§§• do 70); fe k’ zoluii pernefene rezhi zolfkiuiu prejskanjii (ogle¬ du) podversjiejo. To preifkanje je' dvoje: vnanje pa notrenje. 42 — . b) Vnanje preifkanje, §• 84 . aa) Njega rezh. Vnanje preifkanje obfeslie: a) jShtetev sveskov blaga in hramb, ali zhe fo rezili, ktere fe po fhtevilu ftvari in nesvesane sazolajo, ftvari. h) Permera snamenj in fhtevil, f’ kterimr fo sveski in hrambe ofkerbljene, f’ po¬ vedjo. c) Preifkanje okolifhine, zhe je vnanji ftan sveskov in hramb k’ fprejetvi ukasaniga opravilfkiga ravnanja, in pofebno per rezheh, ktere fe v’ opra- vilfki saklep djati morajo, zhe fo k’ temu perpravne. d) Ogled poflatve, po kom fe rezil pofhlje, in nje p er m ero f’ povedjo. §. 85 . bb) Ob kterih pergodkih je treba preifkanja. Vnanje preifkanje fe mora per vfakim blagu, ktero fe zhes žolno mejo nQter pernefe, bres raslozhka namena, ki ga do¬ bi, kakor tudi per blagu, ki je sa is-hod na¬ menjeno , (polniti. c) Notrenje preifkanje. aa) Njga rezh. §. 86 . Ob not rtn j im zolfkim obif kanji fe 43 - • mnosliina , raspbl in kakflinoft rezili, zoluimu ravnanju podversbenih, in vrednoft, zhe fe po njej sazolajo, preifhe. bb) Isvediti mnoshino. 87 . Mnosliina rezili, kterih tesha fe mora v’povedi fkasati, fe isve po vaganji; blaga, ktero fe ne vaga, ampak meri, po meri; ktero fe po fhtevilu ftvari sazola, in je v’ povesili, po fhtetvi ; rezfii sadnjizb, od kterih je zol po vrednofti poftavljen, fe svagajo, ali fe po tifti meri prefodijo, po kteri fe da vred¬ noti nar bolj fposnati, cc) Isnajti tesho. §• 88 . Vaguje naj fe po tifti te sli i, po kteri spolna tarifa poftavljen! zol sa povedan namen rezili nameri. Poftave k’ žolni tarifi po¬ vedo, kaj de pomeni te sb a ftaro, ali zliifta tesha, v’osoru namena blaga. dd) Preifkanje raspola in kakfhnofti. §. 89 . Raspol in kakfhnoft rezili zolnimu ravnanja podvershenih fe s’ njih ogledam, in fploh po tlftili napravah isve , ktpre poka¬ žejo , ktera ftava žolne tarife blago obfeshe, in zhe fe rezil s’ befedanu povedi popolnama rsame. Salo fe svesfei in hrambe odpro, v’ njih vloshene rezili islezhejo, in, kolikor fe je treba od njih ftanu preprizhati , fe ras¬ lo s h e.-- Rezhi, ktere fe odkrite in nesa- vesaue vosijo, naj fe tako preifhejo, kakor fe, de fopo pravizi povedane, uar bolj da pre¬ prizhati. ce) Isved vrednofti. §. 90 . , a) Nje opravil fka naftava. Poved vrednofti rezili, ktere fe po vrednofti sazolajo, je od zolnije pregledana, in sa žolno mero f tiftim snefkam navdana, kte- ro zolnija po kakfhnofti rezili permerjeno najde. Sa vhodni zol fe vrednoft po ženi navdari, salsi ero fe rezhv’kraji perdelka, ali zhe fe od p r e m o r f k i h perdelkov govori, v’ m or f ki m sa vetji , od ktefiga fe na kraj namena dobivajo, v’ kupziiii na veiko navadno prodajo, f’ perf lit e vkam potrebnih ftrofkov s a po H a; e v do žolne meje. .§. 91 . h) Po rezhi umnih, Zhe fprotniki s opravilfko ženitvijo blaga nifo do volj ni ; rinejo rezhi, de naj dva pofbtena perf e.sli ena in rezhi um¬ na nioslia zenita . ki ji mora zelnija po- klizati- liezhi uiuua morala, pod perfego, po f voj i dobri vefti povedati, :iko, in sa ki eri snefek je vrednoti v’ povedi pofiavljena po« vifhati, de fe po sgornji poftavi (J). 1)0) prava mera isnajde. Zhe rezili umna ftajdeta de vrednofti v’povedi daiie ni p o vifhati; jela, v’ nafprotuim pergodku pa vifhji vrednofti snefek, kteriga isrezheta, žolni meri sa podlogo djan. Zhe fta rezki anm s neenake niifli, fe frednja mera obeh vrednofti snefkov, ki ju isrezheta , vsame. t Sprotnikam je na voljo dano, rezh , od ktere meni, de je od zolnije ali rezili umnih previfoko zenjena, sa fvoje firofke v’ vnanjo deshelo nasaj poflati, ali zke je is-hodno blago, nasaj vseli. 4 Strofke ženitve terpi.de.r- shavin saklad, zhe vrednofti v’povedi po fpo- snanji rezhi umnih ni po vifhati. Zhe pa isreko, de je j^ovifhati povedani vred¬ nofti .snefek; mora imenovane firofke tifti poverniti, po kteriga befedah fe je že¬ nitev Gorila. IT) Obfegev notrenjiga preifkanja< §. 92 , Sa vhodni sazol naj fe vfaka poflatev blaga po vfih rasdelkih notrenjiinu pre- ifkanju popolnama podvershe. Per is- bodnim blagu je dovoljeno, zhe ni mifliti na potuho, le sa en del vlage, kteriga fprot- niki nimajo isvoliti, notreuje preifkanje fpol- niti. — 46 — d) Ravnanje v’ pergodku snajdbe nepravnofti. §. 93 . • Zhe fe po zolfkim preifkanji nepravnoft povedi snajdep kna zoluija dolshnoft, na¬ peljati in koriti, kar je treba, de fe po po- ftavifhtfafniga naravna'in sagotovi. 4. Srajtla zolniga plazhila. *■ §. 94 . Zhe fo rezili, ki fo žolniniu ravnanju podversheiie, namenjene, per zolnii sazolane biti, sr a j ta zolnija po poftavi odpadno plazhilo, in ga vsame. 5. Opravilfko sndmnje rezhi ravnanju pod- vershenih. §. 95 . V’pergodkih , sa ktere je opravilfko Sna mn j e rezhi zolnimu ravnanju podvershe- nih k’ fprizhvi njega fpolnjenja ukasano, ga ima zolnija na imenovane rezhi narediti. 6. Naprava opravilfke sapire . §. 96 . a) Nje sapopadek. Pergodki, v'kterih fe ftori. ) Opravilfka sap ir a pomeni tiho na sveskih, ali hrambah, ali poflatvah ftorjeuo napravo, ktera je sato, de odvrazha ali sa- — 47 dershuje , de bres vedesa ne odpirajo sv.es- kov , ali hramb, in de sapertije ne premene. Opravilfka sapira fe v’pergodkih, v’ kterib je nje naprava raslozhno uka- sana , ftoi’i, preden zolnija dovoli, blago is vlagnize-, ali pdl.opr avilifha (Iran vse- ti. Tudi po profhnji fprotnikov fe flori, zhe v’ kraji, kamor je blago namenjeno, ali na potu, po lsterim pojde, je poftavljena zolnija, ali rasdelek perhodkne firashe, in fe o d vse¬ ma sapire po tem ali po uni da fpolniti. §. 97 . b) Rakfhnoft sapire. Kakfhnoft sapire ugane zolnija; pa vender fe mora tako ftoriti, de blagu ne fh ko d uje. Pofebne poflave sa raspole sa¬ pire, kar jih je zolnijam dovoljenih, bodo na snanje dane. Vosnik je dolshan, tifte naprave na sveskih ali hrambah ofkerbeti, kterih potrebo zolnija najde, de sapiro na¬ pravi. Pofebno ima on, zhe je k’sapiri shnor ali fhtrikov treba, de fe žolni pezhat nanje pertifne, shnor in fhtrikov perpraviti. K’ sapiri potrebnih trakov inpezhatoV! fe dobi od zoluije. — 48 — It. Konzlianje saopravllfko ravnanje, iai njega poterdba. /, Dovoljenje > A'« fe f tem dodeli. §. 98. ž5he fe je vfirti pogojem zolniga ravna¬ nja sadofiilo, iu je vfe fpoinjeno., dovoli zolnija, de fe blago is opravilfke vlag- liize, ali od opravilifiia ftran vsame, in na kraj namena perpravi. 2, Potrebe polerdh. a) Vnanje. §. 99 * aa) Spitan nared. To dovoljenje fe fpifano poterdbo fboletam) s a fpoinjeno žalno ravnanje isre- zbe. Bres le pifane poterdbe zolnije, ne fme od zolnije ne blago, ki je zhes žolno mejo noter perpravljeno, pota proti notrenji žolni okolii, ne blago k’ is-hodu zbes žol¬ no mejo namenjeno pota proti vnanji desheli jiaftopiti. Sa okolifhino, de je bilo žolno ravnanje prav ftorjeno, ni druge fprizlive, kakor pitana poterdba zolnije. (§§.106 do 110}. §. 100 . bb) Pcrgodki, v’ kterih fe sgodi fpifan narrid. Po redu fe fpifana poterdba sa (polnjeno zob* 49 žolno ravnanje le takrat naredi, ako je zol opravljen , ali ako je rezil daljiinu zd¬ rki mu ravnanju per drugi zdlnii podver- skeiia. Popotni kam Te pa vender , zhe tu¬ di nimajo rezki per febi, od kterih zol gre, ali ktere fo naravnavi na drugo zolnijo pod- vershene, fpifana potefdba dodeli, de fo bili njih sveski in druge njih rezili zolnimu ravna¬ nju podvershene, in de ni iiizh sazolniga najdeniga bilo, fproft bolet} k’od- kasvi po njih potu, in v’kraji lijih namena. §. 101 . cc) Pofebrie vnanje potrebe. Nobena pifana poterdba sa fpolnjeno zol- ho ravnanje, kterd ni na pofeben nalafh k’temu perpravljen, s’ naiifam sas- naravan popir narejena , zhe pofebne pollave sa kako opravilfko ravnanje raslozh- ne odjenjbe od te naprave ne ukashejo, pa boleti, v’kterih pifane befede ali flite- vilke fo sbrifane ali prenarejene, ali v’kterih fe ofterga posna, fe ne vsa mej6 sa fprizhev fpolnjeniga opravilfkiga ravnanja. Podoba, v’kteri fe zolfki naredi napravljajo, naj fe s’ ozhitnim osnanilant fploh na snanje da. b) Notrenje potrebe. §. 103 . aa) V’ fplobnoti. Pifana pOterdba zolnije naj isfezbe: i 4 50 u) ime in kraj zolnije , ki jo naredi 5 b) dan ni uro nareda; <9 lifte b e Tede, klere poved blaga sapo- pafti ima (§§. 59 in 60j ; dj ftan, v' klerim je poflatev od zolnije pufhena, zhe je bila pod sapiro dj an a, in v’ zhim ta obftoji, pofebno zhe fo bili pezhati pertifnjeni, njih fhtevilo in kakfhnoft; e) snefek in ra,spol prej e liga plazhi- la, ali ftorjeniga sagotovljenja. §. 103. bb) Per enih blaga raspolih. Sa vhodno ali fkosno blago, pa ga tiho is-hodno blago, kteriga is-hod zlies žolno mejo je pofhiljavez dol- shan fk asa ti, ali ktero fe fhteje med kon- trolfko blago Q§§. 337 in 360}, naj fe da- lej perftavi: fj zefta, po kteri na kraj namena po¬ flatev pojde; sa snamnje zefte fe vfe krajine, kterih fe ona v’mejnim kantonu pertika, pa vezlii kraji, f k o s i ktere v’notrenji žolni okoliigre, perftavijo ; g) zhaf, v’ klerim ima poflatev na kraj na¬ mena priti, in fzer: per blagu, ktero gre proti notrenji žolni okolii, pofe- bej fhtevilo ur, v’kterih ima mej¬ ni kanton sapuftili, in zhaf, v’kte- — 51 — rim kraj namena dofeshcjo, per re- zheh v’is-hodnamenjenih fhtevilo ur, po kterih preteku mora žolna me¬ ja preftopljeria biti. Ta zhaf fe* kakot vosnik blaga meni, po me¬ ri pdftavi, ktera fe po vfakdajnih oko- lifhinah, po kakfhndfli poflatVe in potd sadoili pokashe. Š. Vsetev pomanjkljive poterdbe boletai §. 104 . a) Poitava, Nihzhe ni dolshan, pomanjkljviga bd- ieta vseti. Zhe fe komu pomanjkljiv bo¬ let da, fine rezhi, preden fe blago is opra- Vilfke vlagnize, ali od opravilifha ftran vsa- me, de naj fe pifmo ali lift f polni ; ali novo pifmo bres pomote naredi. §. 105 . b) Kaj je ftofiti, zhe zolnija to odr&zhe. Zhe fe zolnija brani fpolnjen ali popravljan bolet narediti, ima vosnik; ali prejeihez blaga p f avizo, predeh fe od opravilifha ali is vlagnize hran vsame, re¬ zili, de fe mu od zolnije sa njegovo profh- njo sa nared drusiga boleta, in sa nje hra¬ nitev p i lan a poterdba da; zhe pa zdi¬ rja tudi tega nozhe; naj fe k’gofpofki ti- * - 52 — ftiga kraja poda, de per zolnii to okoli- Tlimo, de je bil nared prenarejeniga bolela profhen, od zolnije pa odrezhen, v’protokol fali prekuzulo ) vsame. Ta protokol fe od gofpofke, zolnije, in fprotnikov podpifhe, in oftaue per gofpofki. ( Sprotnikain fe pa od ;> ftoritve protokola 1 i ft da, ki ga tudi zolnija podpifhe, kteri jim s’ boletam vred sa od- kašo flushi, ko bi zolnija podpif protokola ali lifta odrekla, naj gofpofka to okolifhino v’obeh pifmib raslozhno perftavi. 4. Dvojniki holetov. a) Profhnja sa-nje, §. 106. Zhe fe sgodi, de fe bolet, kakor koli bres sadolshenja gofpodarja, sgubi, fine titli, na kteriga ime je fpifaii, sa dodeljen- je dvojnika ali duplikata profiti. V’te pro- f linji mora vfelej name n , sa kteriga mu j« dvojnik dodeliti, raslozhno povedati. b) Pogoji profhnje. f. 10 7. aa) Zhe je dvojnika treba, de fe odkasi žolni gofpofki polosheni perdene. Zhe sheli dvojnika, de ga odkasi, ki ga ima žolni gofpofki poloshiti sa fpol nje nje zplniga ravnanja, dobi ^ fe ima po tem ravnati; - 53 - 1. Zhe fe je bolet sgubil na poflatvi blaga, ktero fe, kadar v’ kraj namena dojde_, , k’ zolnii poftavi, ali ob odlagi v’teni kraji mora s’ boletam prevideno biti; naj fe sguba boleta b 1 i s h n j i z o 1 n ii na potu, po kterim blago gre, ftojezhi, zhe pa na tiftim potu ni zolnije, pred odlago, zolnii v’kraji namena ftojezhi, ali zhe ni ondi zolnije , rasdelku per- liodkne ftrashe v’ tem kraji poftav- Ijenimu, zhe sadnjizh ondi ni ne zolnije, iie rasdelka perhodkne ftrashe poftavljeni- ga, k’ daljfhimu v’ treh dneh, po tem ko je blago v’ kraj namena perfhlo, kantonfki gofpofki žolne opra¬ vila ravnajozhi fkashe. Zolnija ali rasdelek perhodkne ftrashe popifhe na¬ tanko ftan blaga, njega raspol in mno- shino, pa fhtevilo in snamnja sveskov ia hramb, in poda popif kantoufki gofpofki. Ona ofkerbi ravno to, zhe je odkasev na ravnoft per njej ftorjena bila. 2 . Zhe fe je sguba boleta f h e le po tem, ko je blago she v’kraj namena per¬ fhlo, in ondi she odlosheno bilo sgodila, ali snajde gofpodar bla¬ ga, kteriga per dohodu v’kraj namena pred zolnijo poftaviti ni ukasano, sgubo bolela fhe le po tem zhafu, naj k’dalj¬ fhimu v’ o f m i b dneh, po tem ko je šgub o is vedil, tifto z o 1 n i i v’ t i ft i m k r a j i ftojezhi, ali, zhe ondi ni zolnije, ras- - 54 - delku perhodkne ftrashe ondi po- ftavljenimu, ko bi pa tudi rasdelka te ftrashe ne bilo ondi poftavljeniga, kan¬ to n f k i g 0 f p o f k i žolno opravilo ravna- jozlii fkaslie. Pote odkasvi fe, kakor je sgorej ukasano, ravna. 3. Od boletov, kterik rabo sa odkasev fpol- njenigazolfkigaravnanja poftava na po- feben zhaf natvesi, fe ne fme, zhe je ta pretekel, in ni poftavinih pogo¬ jev sa njega podaljfbino, dvojnik ali duplikat, de bi fe s’njim žolni gofpofki odkasev ilorila ? dodeliti. 4. Kar ravnanje per sgubi odkasviniga bo- leta sa vnanje nesazolno blago sadene, je v’pofebnih poftavah ukasano. (§, 161} §. 108. Podaljfhina. Zhe fo te poftave 107) kolikor pkolifhine perpufte, f poln j ene, in fe nima zhimu dvomiti aii zviblati, de je blago, kteriga to sadene, ref tifto, sa ktero je bil sgubljeni bolet narejen, in fploh po gnanih okolifhinal ni mifiiti, de bi bil dvojnik savolj potuhe ali sakrivanja perhodkniga prelomljenja ifkan, fo kantonfke gofpofke žolne rezki ravnajozhe pooblaftene, ifkan dvoj' pik dati dodeliti. — 55 — $. 109 . bb) Zhe jc dvojnik sa drugi namen potreben. Zhe fe dvojnik boleta k’drugimu na- nfenu iflie, kakor sa odkasev zoiui go- fpofki dolshno, fe fine tiftimu, na kteri- ga ime je bolet narejen, dodeliti, in tukej ni treba fpolnovati, kar je sa odkasev sgube ukasaiiiga, ali sa poftavljeni zliaf veljave boleta ( §. 107 fht. 1 do 2) potrebniga. Tode per naredu dvojnika je tre¬ ba pennerjeno previdnoft imeti, de fe v’dru¬ ge namene napek ne oberne, kakor le v’ti- fte , sa ktere je dodeljen. §. 110 . c) Plazhilo sa nared dvojnikov. PlaziliIo, ktero fe bo sa nared dvojni¬ kov boletov opravljalo, bo f’ pofebnim vka- sam pojavljeno. 4. Ravnanje, zhe je blat/o pred [polnje¬ nim zolnim ravnanjem f fodnifhko prepo¬ vedjo preklizano. §. 111 . a) Ravnanje lplob. Zhe fe žolni i od fodnifhke gofpofke, preden je dovoljenje dano, blago is opra- vilfkih vlagniz ali od opravilifha 56 (Iran vseli, na snanje da, dejesaftava ali fodnika prepoved do rezili dovoljena, in de fe bres dovoljenja fodbe nikomur ne fme prepuftiti, naj fe, zhe rezh povedana sa vhodni sazol ni sunej kupzhije djano blago, in je vhodni zol sli e opravljen, ali zhe je od rezhi sa is-hpd povedane, ktere is-lioda zhes zohio piejp (protnik ni dolskan fkasati, go¬ vorjenje , trna fodbi isdp, v’ vlili drusih pergodkih pa y’oprayi!fki hrambi obder- shi. Tudi blago sa vhod napovedano, od kteriga je vhodni zol opravljen, sa ktero pa vendpr zplnija vkasane opravilfke poterd- he The ni dala, naj fe v’ opravilfki hrambi obdershi, zhe je to v’osnanilu fod- pifhke gofpofke zolnii poflanim raslozhno rezheno. §. 112 , b) Zhe zolnija f’ potrebnimi vlagnizami ni previdena. Zhe v’ pergodkih, v’ kterih mora rezh v’oprayilfhi hrambi obdershana biti, s’vlag- nizami sa hrambo potrebnimi zolnija ni pre¬ videna, ali zhe rezh sa hrambo v’opravilfkih vlagnizahniperpravna, mora tihi, kteri jesa sa- ftavo ali prepoved per fodbi profil, zhe blago she fzer na drugo vlagnijo ni naravnano, po¬ goje fpolniti, pod kterimi fe na ravnanj e Viianjiga npsazolniga blaga sgodi. Kadar fe je te naredbi sadoftilo, fe rezh pli na žolno vlagnijo naravna, in ondi v’ hrambo vsame, ali pod. opravilfko sapiro , — 57 — zhe je rezli sanjo perpravna, fodbi isda, kakor je ske ta to ali uno fklenila. .Sodba, ktera je v’tem pergodku rezh prevsela, je ne fme bres dovoljenja zolnije na profto voljo prepuftiti. III. Pomozh protnilta pcr žolni m ravnanji. /. Kdo je k* temu poklizan . a) Pravilo. §. 113 Žolno ravnanje fe na befedo in lapo¬ rno z lij o naredza povedi ali tiftiga fpolni, kleri je od njega raslozhno po- oblaften, ali kteri je po te poftavi sa po- oblaftenza fposnan, ki blago k’zolnii pernefeno zolfkimu ravnanju podila vi in po (polnjenim zolniin ravnanji vsame. §■ H4. b) Pooblaltenje vosnika blag^. Vosnik blaga je, dokler tifti zblovek, kteri je saprejemza v’povedi sasnamvan, fam ali njegov pooblafteuez k’ zolnii ne pride, iu prejetve poflaniga blaga ne sglafi, sa po- oblafteniga fposnan ; a j Rezin' k’zolnii pernefeue zolfki ob¬ ravnavi podvrezhi, in po ilorjeni zolfki obravnavi pr e vse ti, potlej pa — 58 — h) Narozbbe sa kraj namena, sa ravnatev poflatve blaga, sa ze- fto, po kteri pojde, in sa zhaf, v’kte- rim ima rezh v’ kraj nemena dojti, do¬ deliti. Po tem ko je ta sglafitev od prejem¬ ka ftoijena, fe žolno ravnanje s’njim dela, in bres njegoviga dovoljenja ne bo ne v os¬ ni ku, ne kteri mu tretji mu dopuflieno, blago is opravilfke vlagnize ali od opravili- fha ftran vseli. §■ c) Gled na pofebne namene v’povedi blaga. Zbe poved blaga raslozhno od teh po- flav drugazhen namen sa koga, f kteri- ga pomozhjo žolno ravnanje delati, ali komu klago perpuSliti, sapopade, naj gledajo po tem ravnati. Ko bi fe pa ta prezej po tem, kadar blago dojde, per zolnii ne snajdel, in zhe fe ne more savolj neprizhnofti njega, po redu, žolno ravnanje sazheti, naj fe po tiftim redu, kteri je sa pergodek pomanjkanja poftavine povedi ukasan (§§. 53 in 55) ob- ravna. 2. Pokliz poublafienza k’ opruvilfkimu pre- ifkanju. §• 11 «- Zolfko preifkanje rezhi k zolnii per- 59 — nefenih in delo sapire naj fe vprizho poobla- lieniga k’ pomozhi per zolnim ravnanji (§§. 113 do 115) ftori. ZAie nozhe sr a v en priti, naj to f pifmain pove. 3. Njegova dolshnoft pomagati. §117. On je dolshan, rezili zolnimu ravnanj« podvershene zolnii v’ ftanu k’ fpolnjenju te¬ ga ravnanja potrebnim« peruefti, in po ukas« opravilnikov, dela k’ fpolnjenju po¬ trebne, pofebno odlago in nalago, na vago djati in od nje fpet vseti , od¬ preti in sapreti svečke in hrambe na fvojo nefrezho in lahne ftrofke opraviti. Per zolnijah, per kterih fo sa te dela pofebni nofazhi ali delavzi pod opravilfkim o- g le da m najeti, in drugim delavzam ni perpu- fheno iti na opravilifhe, morajo protniki unih pervih k’ temu delu sa pollavljeno plazhi- lo dobiti. IV. Beti v* Ipolnjesijl zolnlga rav¬ nanja. §. 118. 1. Doba ali zhaf fprejetja. Mejne žolni j e morajo poftavljeno opra- vilfko ravnanje ob vfili urah dneva, su¬ ne j poldanfkc ure, delati. Poflatve, - 60 - kterih pred folnzhnim sahodam liifo mogli odpravili, naj v’ opravilfko hrambo vsa- mejo, ali na opravilifhe pod ftrasho pofta- vijo, d3 ne morejo raslezhene biti. Per žolni j a h v’ not rep ji okolii poftavljenih naj opravilfke ure v’vfakim kraji poftav- ljene fpoluujejo. Popotnike, kteri nimajo reihi sa kupzhijo namenjenih feboj, naj vfe- lej po dnevu in po nozhibres sarnude odpravijo. §. 119 . 2. Red v’ odpravi edinih poflatev. Odprava zolniga ravnanja fe po redu, v’kterim fo edine poflatve per zolnii per- f h 1 e, dela; sato fe tifti, kteri fo pred per- fhli, tudi pred drugimi, ki fo posneji perfkli, odpravijo, zhe fo poved in drugi pogoji zol¬ niga ravnanja v’pravim redu. Poflatve, per kterih ni tega, in per kterih fe mora fpol- njenje ali poprava povedi posneji floriti, na tako dolgo n a s a j o ft a n e j o, de fe tifte, per kterih ni sadershka, odpravijo. Rezili, k ter e popotniki ne sa kupzhijo feboj imajo, in rezki, ktere protuiki ne delež h od žolne meje preb ivajozki, sa fvoje potrebe ali sa terg, feboj imajo, naj fe vfelej prezej v’žolno ravnanje vsainejo, in ne sli’ njimi zhakati reda kupzkifkiga blaga. — 61 — §. 120 . 3. PerpomozhJci k’ poduzhenju zolovzov. Per vfaki zolnii naj bo ena žolna ta¬ rifa s’ vfimi posneji danimi premembami in sjafnijami, pa prizliijozbe poftave fle- hernimu na vides perpravljene, in vfakte- rimu, kteri fe slieli poduzbili, naj fe mu per zolnii v’rabo dajo. Poftave sa red, po kterim povedi morajo napravljen e bi¬ ti , naj fe per vfaki zolnii in vfakim napo¬ vedniku v’n ati fu obefijo. Tudi naj, zhe protnik per fpolnjenji zolfkiga ravnanja slieli poftave, po kterik fe to sgodi, isvediti, ras- delek poftave ali fzer fplofhniga os¬ li a ni la, k?eri opravilfko delo , ali red, po kterim fe godi, sadeva, poifhejo in protniku iia vides dajo. §. 121 , 4. Naredbe sa ohranjenje reda v’ zolnini ravnanji. Sa vprafbanje: zhe je žolno ravna¬ nje, pa nalaga zola opravljeiiiga ali dolsliniga po poftavah, ni fodnifhkiga ravnanja. Tiftim, kterim fe sdi, de opra¬ vilfko ravnanje zolnije ali nalaga zola ni po poftavi, je dovoljeno , pertoshiti fe per g o- fpofki ofkerbnijo zolnih perliodkov f a v n a j o z li i. Te gofpofke fo dolslme z h u ti 62 — nad natankim fpolnovanjem zolnihpo- ft a v, in pod nobenim sgovoram ne odftopa od njih k’fhkodi protnikov perpuftiti. PETO POGLAVJE. Od zolniga ravnanja naravnave blaga. 1» E16 VI EA§BEIiEK, Od naravnave fplok §. 122 . 1. Sapopadek. Ravnanje, fkterim fe kom« dolshnoft naloshi, blago v* nepreinin j enim ftanu drugi zolnii k’ fpolnjenju opravilfkiga dela prenefti, fe imenuje naravnava. t Stvari tega ravnanja fe imenujejo naravnavuo blago. §. 123. 2. Opravila, sa ktere fe naravnava spodi Opravila;) sa ktere fe naravnava sgo- di, fo: 1. Pravo fpolnjenje zolniga ravna¬ nja sa vhodni sazol. 2. t Sprejetev naravnanih rezhi v’op ra- vilfko vlagnizo. - (13 - 3. Jemanje neplazhaniga zola. 4. Poterdba, de je naravnana rezh v’ kr a ji zolnije, na ktero je na favn dva ftorjena, dofhla, ali 5. De je zlies žolno mejo prefhla. §. 134. 3. Nje rezhu Naravnava fe ftori: 1. Sa vnanje nesazolane rezhi r (td je sa rezhi, ktere v’ vhodu nifo bile sazolane) ki fo namenjene: a) sa v s h i t j e ali sa rabo dobljene, bj v’opravilfke vlagnize odlo- s h e n e , ali cj fpet v’ vnanjo deshelo ispeljane (fkosi dershavino okolijo peljali e) biti. 3. Sa domazhe perdelke, ali vna- hje po poftavi v’ sinenjo prenefene f e z h i aj'k’ i s - h o d u v’vnanjo d e s h el 0 5 bj k’pOflatvi v’zolni okolii, ali čj k’po£latvi is kr a j a v’ kraj po žolni desheli, zhes morje, fkosi vnanjo deshelo, ali fkos z o 1 n i i s j e m e k. i — 64 - DRUGI RASDELEK. Od naravnave vnanjih nesazqlanih rezili. I. Obravnanje naravnavniga blagra v’ vhodu. 1. Zolnije, Mere fo k’ naravnavni poobla- ftene < §. 125. V’ redu fo le kupzhifke zolnije pooblaftene vnanje nesazolano blago v’ vhodu is vnanje deskele ali is zolniga is- jemka na drugo zolnijo naravnali. Mejnim zolnijam sa vfakdanjo s m e n j o je le dovoljeno, blago, k t eri ga vhod¬ ni s a z o 1 je v’ njih pravizah sapopaden , ali rezki, ktere imajo popotniki v’ mno- shini njih okolifhinam permerjeni sa fvojo ra¬ bo feboj in ne sa kupzhijo, naravnati. Dvor- nija saniore to pravizo , kjer je je sa sme¬ tijo treba, po meri potrebe rasfhiriti. 2. Pofebne potrebe poved. §. 126 . ' a) Vnanje. Poved sa blago, ktero je sa naravna¬ vo j naj fe ob pergodkih, v’ klerik uftna na¬ poved ui dovoljena (§. 63), v’ d v oj j ni ena¬ kim — G 5 - k im fpifu odda. Vseta uftha poved pa naj fe vfelej od povedza v’ opravilfkih bukvah a’ i lit e 11 i ni podpiram* ali zhe ne sna pifati, s’ r o z h n i m s u a majem, vprizho dveh prizh , pertifnjenim, poterdi. §. 1 Žf. b) Notrerije. Poved sa naravnavno blago fe more Vfelej po imenih in merah tarife vhodniga ali fkosuigar' žola narediti. Sa režhi, od kterili fe fkoSrii zol po te¬ šili f’ taro, ali po fhtevilu flvari pobira* fe vfelej, sunejteshe, ali fhtevila, tiha mera, po kteri je vhodni zol pohavljen, pove. Od blaga, ktero fe hlazheno vosi, naj poved, zhe je po imenih in merah tarife vhodniga zola narejena, vfelej tudi perhavek teshe f’ taro sa vfak svesek sapopade, zhe ni vhodni zol she tako po teshi f’ taro namerjen, 3. Porofhtvo sa naravnavo blaga , a) Od ftrarii naredza povedi. §. 128. Naredez povedi prevsame S’njo, šu- nei fplofhniga porofhtva sa poved (§■ 71), dolslnioft: a) na poftavo Sa naravnavo blaga fkerbno gledati, in sa njega fpol- njenje ftati, pofebno § — 66 — 1) sa refuizhno donesho blaga do z ol n i j e, do ktere je naravnano, sa fkos- no blago pa sa njega is-hod zhes žolno mejo, potlej O sa fhtrafnige zlie ukasane naredbe ni- fo fpolnjene, kar jih poflava vosniku ali komu drugimu raslozhno ne nalosbi, po¬ rok biti, sadnjizh d) zlie fe blago, pred odhodam, na potu v’kraj namena, ali po dohodu va¬ nj, v’opravilfki vlagnizi odloshi, dolshnofti vlagnikam naloshene fpoluiti. • b) Porofhtvo blaga, §. 129. Sa dolshnofti od naredza povedi na-fe vsete je saftavljena rezil, ktera je narav¬ nana, dokler je v’opravilfki hrambi ali pod opravilfko sapiro. Koliko fe more ta, tudi po pretezhenim tem pogoji, sa plazhilo zola ali fhtrafnige vse ti, fe bo v’sadevku zola v’te poliavi (0. 201 do 206), v’ sadevku fhtrafnige v’ flitraf- ni poftavi sa perhodkno prelomljeuje povedalo. c) Porofhtvo vosnika blaga sa poved, §. 130. aa) Pogoj. Zolnija naj fpifano poved sa rezin k’ na¬ ravnavi namenjene vosniku bere, zlie ni on - 67 - fam naredez povedi. Zhe poprave pove, fe morajo raslozhno na herbtu povedi perftaviti. Vosnik naj poterdbo , de mu je bila poved brana, pa od njega povedane poprave, po redu sa podpif uftne povedi ukasauim (§. 64} saterdi. §. 131 bb) Ofega tega pbrofhtva; Kadar je ta naredba (§. 130) prav fpolujeua, je vosnik k’ nerasdeljenii roki p 6i- rok s’naredzain povedi sa refnizo tehle V’ povedi, zhe je ni popravil, sapopadeuib iiailav: 1. ( ShteviIo sveskov, in f-hramb. 2. Raspol rezhi , ki fe odkrite iti n e iti a z h ene vOsijo. 3. t Shtevilo repov povedane shive sliivi- iie. 4. Tesha f’ taro vfe vlage, zfae ihta Vosnik voseu lift. g. 132. cc) Pcifebnoft pbrofhtva povedza pa vošnikd. JSpoInitve ali poprave od vosnika per branji povedi llorjene ne fpremiiie, ali itd pomanjfhajo pdrofhtva, ne tilliga naredzti po¬ cedi nalosbeniga, ne utiiga na blago djanigad % — 68 — Sagotovljenje dolshnoft is povedi isvira- jozhi/i. a) Od ftrani snanih in varnih kupzhevavzov ali vosnikov. §. 133 . aa) Pravilo. Je poved od snaniga in varniga kup- zhevavza ali vosnika narejena, ni tre¬ ba rasun podpifa povedi od ftrani naredza nobeniga drusiga sagotovljenja ali sa- varvanja. S. 134 . bb) Kdo je sa taziga fposnan. Sa snaniga in varniga kupzhevav- za ali vosnika je sa naravnano blaga tifti fposnan, kteri per zolnii f’ fprizhvijo fvoje domazhe gofpofke fkashe, de v’notrenji desbeli prebiva, deje sa kupzhijo ali vosnijo poterjen notrenji deshel- jan, in de njegovo premosbeuje ni na kant djano. Per kupzhevavzili je fhe perfta- viti, kaj imajo sa fvbje kupzhifko snam- li j e ali podpif. Te fprizhve veljajo le sa dve leti od dne njih narejenja. Dokler tifti, ki je to fprizhev pernefel, ne f premini, neftanovanja, ne, zhe je kupez, kup- zhifkiga s n a m uj a , dokler perdobfka pfaviza, ki jo fprizhev kashe, ne ugafne# — 09 — in dokler on v’kant ne pade, ne treba per pofebnih poflatvah blaga pred pretezhenim poftavljenim zhafam dveh let nobene nove poterdbe. Ko bi fe pa kdo , po tem ko je njegova perdobfka ali vosuifka praviza she ugafnila, ali ko je njegovo premoshenje na kant djano, sa varniga kupza ali vosnika na snanje dal, in tako s’ befedami ali molzhe naravnavo blaga, ki je le pod temi predki dovoljena, nafe potegnil, bo, zhe fe po tern fhkoda pergbdi, kakor fo she okolifhine, f’ ftrahvavnimi poftavami ob los h e n. Go- fpofke in fodbe fo dolshne, vfaziga kupza ali vosnika, kteriga premoshenje je. na kant djano, in kteriinu fo fprizhev sa dobljenje naravnave blaga pred meuj kakor dvema le ta m a dali, gofpofki, ktera opravila zolnih perhodkov v’tej desheli ofkerbluje, s’napo¬ vedjo dane fprizhve, de fe to zolnijam na snanje da, ob zhafu osuauila na kant devanja sglafiti. §. 135 . cc) Kdaj f« fmc od pernefve ukasanih tprizhcv od- jenjati. Zhe v’ poflatvi ni s imej k up zbij e djaniga blaga, zhe je po imenih in me¬ rah tarife vhodni ga z o la povedano, in zhe je tihi , kteri sa naravnavo sa vhodni sazol na veliko zolnijo ali na žolno vlagni- jo profi, zolnii kakor domazh in pofhten — 70 - zhlovek snan, fme naravnavo bres ukasane gofpofkne fprizhve narediti. Zolnija bo pa vender sa vfe hude naftopke tega ravnanja pcjgovov dajala- b) Sa blago na pofhtnim vosu, §. 136. Sa rezili, kterefepo pofhti pofhiljajo, zhe To v’pofhtnim vosnirn liftu sapopa- 4epe, ni treba sagotovl jenja. c) Sa nesnane ljudi. §. 13 7. aa) Redi sagotovljenja. Nesnani ljudje, to je: vli tifti, kteri pimajo sgorej imenovanih laftnoft, pofebno pa vnanji d esheljani morajo sa dolshnofti, ki fo naredzu povedi naioshene ( §. 128 ) , sagotovljenje ali savarnoft dati, Tafe da: (tj v’ gotovini; lij s’ Eftrajfhkimi dersbavnimi dolshnimi pif— mi v’frebru saobreftvanimi po vrednofti kui-sa, ktera fe po sadnjih Dunajfkih novizah, ali v’ njih po manj kanj i po sadnjim liflu tihih deslielnih noviz, kte- rim je opraviffki lili s’ Dunaj(kim kur- sam perdjan, srajla. Novize je protnik k’ temu dulshan pernelii, zhe jilt ni per zolnii? rj f’ pQvqka«t, — H bb) Porofhtvo, §. 138. ’ a) Kdo. ga fme. ftoriti, Sa poroka fmejo snani pofhteni kup¬ zi ali vosniki, ali drugi ljudje biti. §. 139. b) Snani kupzi in vosniki. Kupzi in vosidki, per kterih fo ukasane lallnofti (§. 134), prevsamejo porofhtvo slie Ttein, de poved blaga kakor poroki in plazhevavzi podpifhejo. t Smejo tudi pofebno poved porofht- va vpolosbiti, in fzer sa ra sl o zli n o pove¬ dane poflatve blaga, ali sa vfe opra¬ vila naravnave blaga, ki bodo od kteriga drusiga pofhiljavza zhes pofebno zolnijo v’ enim letu od dne podpifa ftorjene. t Splofli¬ na poved porofhtva fe le takrat fme vseti, zhe jo deshelina gofpofka žolne opravila ravna- jozhavsame, inzolnii k’ravnanju pofhlje. Zhe je fplofhna poved porofhtva ftorjena, in poved blaga ni od poroka, ampak je od tilliga, sa kteriga poflatve porofhtvo velja, podpifana , mora refnizhnoft podpifa na povedi od krajne gofpofke, kjer protnik ftauuje, po redu sa veljavo pifem ukasanitn , poterjena biti. S- »o- c) Drugi ljudje. • • Jlrugi ljudje fmejo porofhtvo le Sa 72 pofebno imenovane poflatve blaga, p’ laftnim pifinam, floriti, na kterih mora od firani krajne gofpofke ftorivza poterdba per¬ ila vi j en a biti; a) de porok v’notrenjidesheli ftanpvitnp prebiva , in ali pofebno povedano perdobfko pravizo ima, nepre¬ makljive rezili pofede, ali, kakor je snano, od obred laftne nalo- shpine shivi; Ji) de njegovo premoshenje ne gre na kant; in c) de je ftorivez imenni podpif f fyojo roko r , Porok fe podvershe savesi sa vfe na-> redzu povedi naloshene dolshnofti (§. 128), k’nerasdeljeni roki sli’njim, do snefka, sa kteriga je savarnoft ukasana 142), porpk biti. cc) Sncfck savarnoftj ali sagotovljenja. Snefek varnofti mora, zhp fe v’goto? vini ali v’ dershavinih dojshnih pifinih flori, vbodnima zolu, in fzer, zhe je poved bla¬ ga po ime ni h tarife fkosniga zola napravlje¬ na* iu zhe ime blaga v’nji sapopadeuo ob" S. 141, d) Ofega dolshnofti f’ porofhtvam prevsete. ' §. 142- - 73 — feshe dva ali vezli raspolov blaga v’ tarili vhodniga zola s’mnogoterimi zoliiiini ftavki oblosheniga, nar vifhjimu zolnimu dav¬ ku pod tem imenam sapopadenimu ena¬ ko velik biti. Na to tukej povedano mero savarnofiti fesbe tudi porofhtvo f’ povedjo prevseto , zhe v’ pifmu porofhtva ni pofeben snefek isrezhen. Sa pergodek prelomljenja poftav ga naravnavo blaga dapih fe tedej porok ne fme, zhe ni on, ne fam, ne po drusih kriv prelomljenja, farno savolj porofhtva, sa noben vezhi snefek , kakor sa tiftiga , od kteriga pifmo govori, ali zhe ni noben sne¬ fek isrezhen, sa ta tukej po meri varnofti jukasan, tjrjati. dd) Meja savarnofti v’sadevku dalje, sa ktero f<3 porofhtvo prevsame. §. 143 . a) Njih dopuftljivoft. Savarnoft fine sa fhirjavo do pofeb- ne.zolnije, do kfere fe blago naravna, ali per fkosnim blagu sa vfo fhirjavo ali daljo fkosniga pota ftorjena biti. Per sadnjim bo porofhtvo sa vfo daljo fkosniga pota veljalo, zhe ni bilo omejenje sa daljo do pofebne zohiije, v’ pifmu porofhtva ali v’ po¬ tegi savarnofli, raslozhno isrezheno. - 71 - §• 144 , b) Ofoga sa pergodek odlage blaga v opravilfke vlagnize. Pod porofhtvam, ktero varnofi; omejeno na daljo do pofebne zolnije obfeshe, fo vfe- lej dolshiiofti odlagovavza sadevajo- zke sa pergodek sapopadene, zhe fe blago per imenovani zolnii, ali, preden fe do nje dojde, per kteri drugi na tifti dalji, sa kte¬ ro je varnoft ftorjeua, ftojezlii zolnii odio- shi, in v 5 opravilfko hrambo vsame. 5. Preifkanje naravniga blaga . aj Red preif kan ja, §. 145 . a a) V’fplohnoti, Rezki k’ naravnavi namenjene morajo po- polnaina vnanji mu preif kanj u podvershe- ne biti. Notrenje preifkanje fe mora vfaj s’ ras- del kam poflatve, kteriga odkasati pa protniku ni na voljo dano, ftoriti. Zhe je velika uepravnoft najdena , je zolnija pod oftrim odgovoram dolshna, yfe sveske in hrambe vprizho gofpofkniga opravil n ika, ali ko bi tega ne bilo , vprizbo fofefkiniga mosha odpreti, in vfo notreiioft ogledati, §. 140 . bb) Pq poftavah sa vhodni sazql daniti, Zhe je poved po imenih in merah tarife vhodniga zola narejena, in zli e poflatev ob* ftoji is rezSii sa vhod dovoljenih, sa kte- rih vhodni sazol je zolnija pooblaftena, naj ona po profhnji vosnika alifploh tiftiga, kteri je per zolnini ravnanji biti pooblaften, prei- fkanje po poftavah ukasanih sa vhodni sazol (§. 92 ) fpolni. b) Ženitev vrednofti, S. 147. aa)| Ravnanje per tem, V’pergodkih, v’kterih je treba pofta- viti vrednoft v’poved, fe v’naftavi vred¬ nofti po redu befed povedi dershe. Ko bi bila pa veuder vrednoft zlo prenisko po¬ vedana, naj sa blago, kteriga zola ženi¬ tev je zolnii snana, to zola ženitev* sa vrednoft blaga vsainejo. Zhe pa zola ženi¬ tev zolnii ni snana, naj fe ženitev po sgornjih poftavah ( §§. 90 do 91 J ftori. To naj fe tudi vfelej sgodi, zhe protnik proft ženitev floriti namefli vrednofti od zolnije isrezhene. Zhe v’kraji zolnije ni prav rezhi umnih, ali zhe protnik profi, de bi fe ženitev per kteri zolnii poftavljeni v’ Motrenji žolni okoli ftorila; naj mejna zolnija blislmji žolni vlag- nii, ktere fe blago ob fkosnim potu pert ak¬ ni ti mora, ta poniiflek proti vrednofti pove¬ di na snanje da. Zolnija ima pravizo to bla¬ ga poflatev do blishnje žolne vlagnije fpre- — 7 (> — miti dati. ,Strofke fpremitve ima vos- nik poverniti, zhe rezki umni, ki jih žolna vlagnij a saflifhi, vrednoft v’povedi sapo- padeno povifhati najdejo. Zhe blago ne gre zhes žolno vlagnijo; naj fe potrebni rezili umni is bliskajiga kraja, kjer fo, k’mejni zolnii poklizliejo. bb) Naravnava te vrednofti ženitve sa vhodni sazoi, §. 148 . Vrednofti ženitev, ktero zolnija sa na¬ ravnavo molzhe vsame ali raslozhno pofta- vi, ne fme ob pergodku, kjer jerezh k’vhod- liimu sazolu namenjena, nameri vhod n iga z o la sa podlogo flushiti. Ne ta vrednofti ženitev, ne ženitev po rezki umnih ftorjena farno sa namero sagotovila in sa opravilfko delo naravnave ne odvsame zolnii, per kteri fe ima sgoditi vhodni sazoi, ravnanja sa že¬ nitev vrednofti ukasaniga CM- 90 in 91 j, 0. Naloga opravilfke sapire , §. 149 . Itezhi, na ktere fe sapira naloshi. Rezili, ktere fe naravnajo, fe pod opra¬ vilfko sapiro denejo. r J Od te naredbe fo isjete : 1 rezki, ktere fe sa vhod in fkos ni hod po fhtevilu ftvari ali po flitevilu predvpreshene shivine sazolajo, pa _ 77 - 2. tifte, ki fe navadno v’pofebne hram¬ be ne ftlazhijo, ampak fe odkrite vosijo, zhe fe odkrite iu neftlazhe- ne snajdejo. Rezili, ktere fe nesaperte pofhiljajo, fe morajo tako na tanko popifati, de fe ismenjati ne morejo. Dvornija je pooblaftena, sa pofamesne raspole blaga, ali zeftne vlake slaj- fhavne naredbe, v’ sadevku sapire blaga sa naravnane rezhi, uganiti, ali, kjer fo dru- gazhne poftave, tifte v’ veljavi obraniti, zhe sadevki smenje bozhejo, in sagotovilo proti napzhevauju dopufti. 7. Dopufhenje poflatve. §. 150. a) Nje pogoj. 4 Spolnjenje potreb ukasanih sa poved blaga, pernefba sagotovila, kjer jo po- ftavahozhej inftoritev opravilfkiga pre- ifkanja po poftavah v’ tem rasdelku danih, flore po redu neodjenjljiv pogoj, bres kteriga fe blagu naravnava in poflatev ne fme dopuftiti. Zhe fe ti pogoji popolnaina ne fpolnijo, naj fe ravna po uaredbi poftavlje- ni sa pomanjkanje povedi 53 in 55). Sa kraje, v’kterih je savolj lahnih sadevkov od fplofhnih poftav treba odjenjati, samore dvornija pofebne naprave dati, ktere bodo v’ pofebnih osnanilih fploh na snanje dane. = 7 8 - §• 151 . b) 4 Spifana poterdba (bolet). K’ poterdbi sa ftorjeno ravnanje naredi zolnija bolet, kleri, zheje blago fkosi v’ vnanjo deshelo namenjeno, fe fkosna naravnava, v’drugih pergodkih pa vhodna naravnava Imenuje. V’ ta bolet fe rasun fplofhnih potreb žol¬ ni h boletov (0. '101 do 103) poftavi: a) Zolnija, na ktero fe blago naravna, to je : tifta zolnija do klere fe mora k’ . fpolnjenju pofebniga ravnanja preuefti. h) liavnanje, sa ktero fe naravnava flori. c) Žolna vlagnija, ali druge opravilnize, do kterih mora naravnana rezh ob hodu na kraj zolnije, do ktere je naravnava ftorjena, k’ ogledu poftavljena, biti. d) Per fkosnim blagu, ktero ima bres dotike vlagnije v’ vnanjo deshelo isili, fe mora zhaf, v’ kterim ima poflatev per iskodni zolnii dojti, per drugim na- ravnavnim blagu pa zhaf, v’ kterim mora per blishnji žolni vlaguii poftavlje- no biti, poftaviti. e) Sadnjizh mora tudiperftavljeno biti, ako^ in kako je sagotovilo ftorjeno. §. 152. č) Poflatev prepifka povedi medzolnijam. Prezej po naredu boleta pofhlje zolnija prepifek povedi na ravnoft do žolne vlagnije,- — 7i P — do klere fe mora poflaiev poftaviti, ali, zli c fe na polu vlagnije ne pertakne, do zol- nije, zhes klero blago v’ vnanjo deshelo isi- de. Zke je ullna poved ftorjena, naj pre- pif sapifa v’ opravi like bukve djaniga naprej pofldje. II. Poftave wa vlak blaga do žolni je, do klere je naravnano. 1. Pojlava k’ medzolnijam. §. 153. a) Sasnaraek teh zolnii. Zhe je na potu, po kterim naravnano blago pojde, vezli zolji ib vlagnij, ali velzib zolnij, ni treba, de bi fe poflaiev k’ vfim leni zolnijam poflavljala. Dofli je, v’ kantonu vfaki deshelni gofpofki žolne rezili ravnajozlii eno žolno vlagnij o sasnamvati, per kteri naj fe poflaiev blaga, preden v’ kraj namena, ali per is-hodni zolnii dojde, poftavi. Zhe je velka zolnij a na potu, po kterim blago gre, poftavljena 5 je ne fine preiti. Tu¬ di mora blago vfelej k’per vi vlagnii, ktera fe na potu od žolne meje proti notrenji žolni okolii snajde, pa k’ sad nji vlagnii, ktera je na potu is notrenje žolne okolije proti žol¬ ni meji, pollavljeno biti. Zhe fe na potu sno- trej žolne Okolije poltavljene m e d z o 1 n e m e- je pertakne, fe mora naravnano blago k’zal¬ ajam na te meji ftojezhim poftaviti — 80 - g. 154, b) Isjdtje. Od ftave k’ žolni vlagnii pred dohodam v’ kraji namena, ali k’ is-liodni zolnii fo po- polnama isjete : 1. Rezili, ktere fe po pofhti porhljejd, in ktere fo v’ pofhtnim liftu sapifane. 2. Blago od raspola rezili k’ vhodu sa no- trenjo rabo ne sunej kupzhije djane j sa ktere je poved po imenih in merah tarife vhodniga zola narejena, in je zolfko preifkanje per mejni zolnii, po poftavah danih sa vhodni sa- zol fpolnjeiio. ($. 146.) 3. S hi v a s hi v in a. Nje poflatev fploh ni na pofebno imenovane zefte navesana. 4. Vfe rezhi, kterih sazol v’ tarifi fkosniga zola ni farno po teshi, ampak tudi po vpresheni shivini, ali je le farno po te isrezhen, 5. Kurirji in popotniki, ki nimajo bla¬ ga sa kupzhijo namenjeniga per febi. 2. Dolshnofti vosnika blagds g. 155. Vošnik je dolshaii, bolet fkerbno hfa- liiti, opravilfko sap ir o neokerfheno o- fkerbovati, po zefti V’ boletu sapifani hoditi, sa dohod pofiavljen zhaf fpohiiti, in blago k’ žolni jam, ktere fo v’ boletu ime¬ novane, p o fta vi ti. 3, Mav* - 81 - 3. Ravnanje žolni j, k ’ kterim je blago po- ftavljeno. §■ 156 . a) ( Splofhne poftave. Vfaka zolnija, do ktere mora blagd po- ftavljeno biti, ima njega vnanje preifka- nje ofkerbeti ; pofebno iina fliteviFo , in snamnje svefkov, in hramb s'bole tam permeriti, pa opravilfko sapiro ogledati. Zhe fe sveski, in hrambe, po fhtevilu inedmofti ftem, zhe fe no — 86 — bena nepravnoft, iu nizh, kar na potuho da miniti, ne najde, noy iu polu naravnaveu bo¬ let naredi. §. 163. pe) Zhe blago f' popifam dojde, drusiga prepifa povedi pa pnanjka. Zhe sadnjizh zolnii, do ktere naravnano blago Ppoterdbo ftorjepo savolj sgube bole- ta [§. 161 ) dojde, drugi prepif povedi fhe ni dofhel, fe fme fzer, zhe vosnik profi, poflatev tega blaga do zolnije, per kteri fe ima odlosbiti, ali zhe je fkosuo blago, do is-hodue zolnije dovoliti. Is-hod pa vender v’ vnanjo deshelo, v’ takim per- godkp, fkosnimp blagu f polnim fkosnim bo- lelam neprevideniinu, dokler prepif perve po¬ vedi ne dojde , fe ne fme pervoliti. g, Prememba v’ potu ali tiamenu blaga, §. 164, Naravnano blago fme ali popolnama pli nekoliko po drugim potu iti, kakor po od isazhetka povedanim. Ta prememba fe fme pa le per vlagnii ob ?efti ftojezhi ugoditi, Per nje mora premembo pota vosnik, ali s’ uftno, ali Ppifano befedo sglafiti. Zhe vfa vlaga farno zefto premini, ne pa kra¬ ja pameno, fe nov pot na sazhetnim bo^ letu sapifhe, Y’ v fi|i drusih pergodkih fe pa sazbetui bolel vsame, iu uov bolel itaredb - 87 — Zhe fe naravnane poflatve rasdele , in po mnogoterih potih raspofhljejo , ali zhe blago, ktero je bilo naravnano k’odiagi vopravilfki vlagnizi, ali k’vhodni mu sazolu, namen k’is-hodu v’vnanjo deshelo dobi, fe morajo nove povedi, po sadevku perve povedi in boleta, oddati. Vlagnija naj tukej popolnama po poftavah veljajozhih sa vbod naravnaniga blaga (_§§• 125 do 152) ravna. Tudi siliva shivina sa go¬ njo fkosi žolno okolijo namenjena mora, zhe fe kraj is-hoda zhes žolno mejo premini, pred žolno vlagnijo ob potu pervizh povedanim ftojezho poftav- ljena, in tukej sa njo nova poved oddane biti. HI. Ravna nj e z olni j e, do kterc je bilo bla^o naravnano. 1. Njega raslozhnofi, po namenu narav¬ nave. Opravilo zolnije, do ktere j : e bilo blago naravnano, fe ravna po njega na¬ menu, sa kteriga fe je naravnava flori la. 2. ( Sprejetje v ’ opravilfko hranilo. a) Zbe fe ima sgoditi, §. 166. Zhe fe flori naravnava s a odlago v’ 88 — opravilfke vlagnize, fe blago, po pofta- vali sa te odlage danih, v’lir a m bo v same. Ravno to fe tudi sgodi, zhe fe sa fkosno po- flatev ravna, sa ktero je sagotovilo, pa ne delj kakor do te zolnije, dano; ali, zhe je blago naravnano k’ fpolnjenju ravnanja sa godili sazol ukasaniga, in, zhe fe prezej po dohodu per zolnii pogoji tega ravnanja popol- nama ne fpolnijo. p) Obravnanje rezhi neoddanih , ktere po pofhti dojd,.jo, '§. 167 . aa) Zhaf nasaj poflati, Rezhi, ktere po pofhti is vnanje de- gliele, ali is zolniga isjemka dojdejo, fe bodo, zhe ni sa kaj ftrahovavniga ravnanja s a volj perhodkniga prelomljenja vpeljati, po pofhti v’ vnanjo deshelo, ali v’ žolni isjemek po po¬ fhti, po kteri fo bile v’žolno okolijo poflane, po pretezhenih treh raefzih, od dne do¬ hoda v’ kraj namena, nasaj poflane, zhe pre- jemez, do kteriga fo naravnane, v’tem zhafu zolnii ne sglafi, de hozhe prejeti imenovane rezhi. §. 168 . bb) ( Se pofhljejo nasaj pred poftavljenim zhafam. Pred pretezhenim tem zhafam fe ppsaj jiofhjjejo, zhe prejemez pove, de do- - 89 - feshenih rezili vseti nozhe, ali, zlie fe snajde, de nifo p er pravne sa fprejetje v’ opravilfko vlagnizo , ali shugajo v’tak ftan fprerainiti fe, sa kieriga voljo opra¬ vljivka hramba ni dopufhena, in, zeli v’teh pergodkih prejemez blaga preže j, ali vfaj dokler njega ftan dopufti, ne vsame. c) Sagotovilo per naravnavi dano fe poverile. §. 169 . Zlie blago naravnano je v’ opravilfko hrambo vseto , fe per naravnavi v’g o tov i- pj, ali v’dershavinih dolshnih pifmih, ftorjeno sagotovilo fhe le, po tem ko je sa dolshnofti naredzu povedi naloshene novo s a- gotovilo ftorjeno, ali sa blago vhodni zol opravljen, p o ver n e. Per vrazhitvi fe ravna po poftavah 176) sa is-liod fkosuiga blaga veljajozhih. 3* Vhodni zazol. §. 170 . a) Rgvnava per njega ftoritvi. Per fpolnj enji r a v n a v e u k a s a n e s a vhodni sazol naj zolnija, do ktere je bla¬ go naravnano, po poftavah sa to ravnava danih dela. Zlie je per mejni zolnii poved po imenih himerah tarife vhodniga zola oddana, in je preifkanje vlage po poftavah sa vhodni sazol da- — 90 irih fpolnjeno, naj zolnija preifkanje le tako ofkerbi, kakor je ukasano sa vhod rezili k’ naravnavi namenjenih (§. 145}. Zhe pa perva poved ni bila po imenih in merah tarife vhodniga zola narejena, zhe ni bil ogled od mejne zolnije po poftavali veljajozhib sa vhodni sazol ftorjen, ali nifo rezili, sa ktere fe ravna, od raspola tiftih, sa kter ih vhodni sazol je mej¬ ila zolnija pooblaftena, naj fe popolnama po poftavah sa vhodni sazol danih ravna, in v’ pervim pergodku naj fe nova po poftavi na¬ rejena poved pernefe, §, 171 . b) Kraj fpolnitve. Blago per vhodu sa fkosno blago povedano, ali famO k’ vlagi v’ o pravi 1- fko vlagnizo naravnano blago, fe fme ali per zolnii, do ktere je naravnano, ali tu¬ di per drugi na zefti, po kteri ima blago iti, ftojezhi zolnii vhodnimu sazolu tako de- lezh podlosheno biti, kolikor ftoritve tega sazola v’ pravizah zolnije ftoji. Blago mora k’ zolnii poftavljeno , in tukej ravnavi v’ prej- fhnjim rasftavku ukasani podversheno biti. §. 172 . c) Isjetje od ftave k’zolnii sa vhodni sazol. Od ukasa ftave k’zolnii sa vhodni sazol fo farno isjete: rezili, ktere fe sa — 91 vbod is vnanje deshele po fhtevilu ftvari sa- zolajo , pofebno shiva shivina, parezhi, kte- re fe odperte in neftlazheue vosi- jo, in k’ naftavi opravilfke sapire nifo per- pravne. To isjetje fe le ftorj, zbe je po¬ ved na meji po imenih in merah tarife vhodni gazola ftorjena, ogled od mej¬ ne zolnije po redu sa vhodni sazol uka¬ zanim ofkerbljen, in zhe imenovana zolnija je k’opravilfki ravnavi vhodniga sa¬ zol a sa naravnano rezh pooblaffena, Tifti, pod kterjga porofhtvam je naravnava ftor- jena, je dolshan, vfaj v’tridefetih dneh, po tiftim zhafu, v’ kterim bi bilo blago per zolnii, do ktere je bilo naravnano, imelo doj- li, sglafttev sa premeuibo v’ namenu blaga tifti zolnii, od ktere je bilo naravnano , v’ pif- mu ftoriti, in vhodni zol, zhe fhe ni bij opravljen, opraviti. 3. Is-liod fkosniga blaga. 3) Zojnije, zhes ktere je is-hod perpufhen. f. 173. V’fplohnoti. Sa is-,hod zhes žolno biejo fe fme fkosno blago le na kupzhifko zolnijo na¬ ravnati. Rvornija saniore v’ krajih, kjer sme- nja potrebuje, pomozhniin z olnij am pra- vizo sadevkain permerjeno Sa ravnavo pet' is-hoda fkosniga blaga dodeliti. — 92 - S- 174 . bb) Pofebej sa vfako poflatev. Is-hod fkosniga blaga zhes žolno mejo fe fine le p er mejni zolnii vbole- lu sapifani sgoditi. Druga zolnija ne fme poflatve puftiti zhes žolno mejo , ampak jo mora uftanoviti , in na ftrofke in frezlio tifti- ga, pod kteriga porofhtvam fe je naravnava ftorila, v’lirambo vseti, in sglafitev pofta- vljeni periio dkov kantonfki gofpofki ftoriti. Ta preifhe okolifbiue, ktere fo odftop od zolnije v’bolelu sapifane navlekle, in ftan poflatve blaga. Is-bod le dovoli } zbe je vfe prav najdeno. b) Ravnava is-hodne zolnija. §. 1T5. aa) Zolfko preifkanje. I s - h o d n a z o 1 n i j a naj fe preprjzlia, zhe je blago k’vfim zolnijam, pred ktere je fkosi žolno deshelo imelo poftavljeno biti , poftavljeno bilo, in ako je opravilfka sapi ra , pa vnanje sagrinalo sveskov in lu-amb neo kerfheno , infe v’nedolshl ji- v im i tanu snajde. Zolfko preifkanje prav po tiftim redu ofkerbi, kteri je sa vhod blaga k’naravnavi namenjeniga ukasan (§Y145j, Zhe blago ni bilo poftavljeno k’sadnji, pred is-hodno zolnijo ftojezhi, na boletu imenova* 93 — tli žolni jvlagnii , morajo vladfke gofpofke opravil n ika poklizati, in ko bi tega ne bi¬ lo , fofefkiniga mosha, ko bi tudi tega ne bi¬ lo , dve pofhtene prizhi, pa sapovednika blish- nje mejne ftrashe, ter vfe sveske in hram¬ be odpreti, in notrenjimu preifkanju pod- vlezhi. §. 176 . bb) Sagotovilo fe nasaj da. Potem, ko fe je is-hodna zolnija pre- prizbala, de je blago ravno tifto, sa ktero je fkosni bolet bil narejen, in de is-hodu ni sa- dershka , da sagotovilo per vhodu v’go- tovini It or j eno , po odfh letvi na p adn iga plazhila, vosniku sa kvitnigo nasaj. Zhe tifli sheli, kteri je sagotovilo v’ gotovini dal, de fe per vhodni zolnii nasaj da, ali fzer per is-hodni zolnii , pa veuder ne vosniku , mora to per vlagi sagotovila raslozhno povedati, po tem fe na fkosni bo¬ let raslozhno sapifhe, kje, in komu naj fe vlosheni fnefek nasaj da. Ko bi is-hodna zolnija ne imela dofti gotovine , plazhilo opra¬ viti, naj vosnika do p re d po f t a vij en e perhodkov kantonfke gofpofke f’pif- mam naravaa. Sagoto vilo ' v’der shavi- nih obli gaz jo ni h ftorjeno bo od vhodne zolnije tiftimu, kteri je vlosliil, nasaj dano. S- W cc) Is-hodni bolet. Dovoljenje sa is - hod fkosniga — 94 — blaga zhes žolno mejo, sapifhe zolnija, ker fkosili bolet obdersbi, v’ p o f e b n i bolet. J. lira dd) Ravnava v’ is-hodu, Po tem ko je ta bolet, dodeljen, ni pod nobenim sgovoram vezli perpuflieno, delj mu¬ diti fe, pa fhe menj blago odkladati v’ pre- ftoru med zolnijo in žolno mejo. Blago mora v’ tiftili urah, ki To v’ boletu poftavljene, fhe 'tifti dan, v’ kterim je bolet narejen, in s’ sveftim fpolnjenjem poftav sa is-hodno blago danih Q§§. 31 in 32.) na ravnoft od z o lilij e zhes žolno mejo fpravljeno biti. t Storjena sapira fe fhe le prav na žolni meji odvsame. Zhe je pred zolnijo napo¬ vednik, fe poflatev blaga do njega naravna, de fe ondi sapira odvsame in refnizhni is-hod poterdi. ( Spremitev blaga do napovednika fme v’ tihih pergodkih opufhena biti, v’ kterih je opufhenje fpremitve sa vhod dovoljeno. ($. 30). §. 179. ee) V’ pergodku sadershka is-hoda. Žhefemora blago savolj n ep revi de ni- ga pergodka od žolne meje k’zolnii nasaj perpraviti, in ondi v’hranitev vseti, naj fe Zolnia preprizha, ako ni sraven kake potuha Zhe hozhe prolnik blago v’žolno — 95 _ okolijo nasaj peljati, ali ga zhes drugo zolnijo ispoflati, mora dovoljenje kantonfke go- fpofke, žolne opravila ravnajozhe, k’ temu dobiti. č) t Sprizhevanje sa is-hod. §. 180 . Sa fpolnjen is-hod fkosniga bla¬ ga fi dajejo zolnije opravilama fprotno saflifhbo. Tifti, pod kterih porofht- vam je naravnava sa fkosni hod na¬ rejena, fo vender dolshni fprizhev sa fpol- njen is-hod dobro hraniti, in ga per vfaki po¬ trebi pokasati. Ta dolsluioft jenja po prete- zhenim enim letu od zhafa, v’kterim bi bilo blago imelo isftopiti. Po tem zhafu ne fmejo imenovani ljudje v’podlogi povedi blaga, ali florjeniga porozhniga pifma, farno savolj pomanjkanja fprizhev sa is-hod blaga, ne k’ vlagi vhodniga zola, ne k’fhtra- fnigi v’ denarjih fdjeni biti. Temu nafproti oftane, zhe fe ne farno is pomanjkanja fprizhev sa is-hod blaga, de je bres pravize v’ žolni okolii oftalo, fklene, ampak po drusih po - 1 tih fprizha, deje blago v’fkosni hod na¬ povedano v’ desheli sadershano, in vhodnima sazolu odtegnjeno bilo, pravi za dershavi perdershana do zolniga plazhila kakor tudi poftavljena ftrahovavna ravnava do vfih tiftih, kteri fo florjeniga prelomljenja - 96 — ali krivi, ali deleshni, bres raslozhka ali fo fkosno poved naredili, in porofhtvo sa fkosni hod liorili, ali ne j kar je le fploh snotrej zha- fa postavljene poftarje. TRETJI BAHD£L£H. Od naravnave vnanjiga sasolaniga, ali notrenjiga blaga , 'sa is-hod t’ vnanjo deshelOi §. 181. /. Zolnije, per kterih fe to fme sgoiliti. Dovoljeno je, notrenje perdelke, ali rezhi dontazhiga dela, klere fo po pravizlinim potu dobljene, in v’ notrenjo smenjo prefhle, per zolnii ne prav na žolni meji poftavljeni k’ is-hodu is žolne oko¬ lij e napovedati. Žolni j a naj ravnavo sa is- liod blaga ukasano ofkerbi, in blago na mejno zolnijo naravna, de ondi z kujejo s a ref- niz h n i is-bod zbes žolno mejo, in, zhe is-hodni zol The ni opravljen, de ga vsamejo* f. 182. : • 2. Sagotovilo . Per te naravnavi ni treba sago to vila. §. 183 . — 97 - §. 183. 3. Nalaga opravilfke sap ir e; Blago Te v’teh pergodkih pod Opra- Vilfko sapiro dene: 1. zhe naredez povedi, ali tosnik si nalagd sapire profij 2. zhe fe raviia sa opravilo, po kterim na¬ redez povedi je dolshan, zolnim gofpo- fkam fpolnjen is-hod blaga fkasati; 3. Zhe žolno plazhilo per ravuajozhi zolnii ni bilo opravljeno. 4. Zhe Te blago ined lifte rezili fhteje, v’ sadevku kterih je nalaga Opravilfke sapire per p of lat v a h V’ notreuji sine- nji ukasana. 184. 4. Ravnanj e po ukasani zefti in zhafu: Kezhi podopravilfko sapiro djanej k’ is-kodu is žolne okolije namenjene morajo po zefti v’boletu sapifarii, v’poftavlje- nim z balu, k’zolnii, do ktere fo naravna¬ ne, prenefene biti. Jih k’zolnijam pofta- vljati, ktere ob zefti do is-liodne zolnije ftoje, savolj vnaujiga ogleda ni treba, zhe fe ne fhtejejo med tifto blago, sa ktero po- ftave to ftavo k’ z h u tj u (kontroli) smenje ukashejo; 7 98 — §. 185 . 5. Pufhehje blaga v’ žolni oholii. Zhe prot ni k sheli blago k’ is-hodu na¬ ravnano v’ žolni okolii puftiti, in ni pod sapiro djano, mu je (o bres fpolujenja porab- noAina voljo dano; venderfe mapa plazliani zol ne p o verne. Zhe je bilo pa blago pod sapiro djano, Te mora, zhe fe od is-hoda od- ftopi, k’ žolni vlago ii poftaviti, in tukej pufhenje blaga v’ žolni okolii v’ pifmu fkasano biti. Zolnija odvsame opravilfko sapiro, per- dershi is-hodni bolet, in da, po tem ko je sapira neokerfhena najdena, in fprizliano, de je rezh, po mnoshini in kakfhnofti ravno tifta, sa ktero je bil bolet narejen , is-hodni per naravnavi plazliani zol nasaj. SMETEBTI RASDEIIjEK. Od naravnave rešiti , Mere v’ notrenji smettji solno mejo dofeskejo. 1. ¥’ fplolmoti. §. 186 . i. Poflava. Notranje deshele perdelki , ali vnanje sa rabo dobljeno blago, fe po redu ne Imejo zlies žolno mejo proflo- zolno is kraja v' kraj žolne okolije vositi. 99 — §. 187 . 2. Isjetje sa edine kraje okolij e. Pod kterimi pogoji sa edine kraje o ko¬ li j e je isjetje od te poftave dovoljeno, bo po pofebnih sadevkih, fpofebuimi osnanili saterjeno. II. §menja zlies morje. 1. Nje hreszolno dovoljenje. §. 188 . Zhes morje fmejo notranji perdel- ki, ali vnanje po poftavi sa rabo do¬ bi) eno blago, f fpolriovartjem poftav v’tem rasdelku sapopadenih, proftozolno is kraja v’kraj žolne okolije pofhiljani biti. Zolnije , zhes mere je smenja dovoljena. % 189 . Zhes pomozlme zolnije fmejo te rezili poflane in dobljene biti, zhe fe sa blago ravna, kteriga is-liod v’vnanjo deshelo ni prepovedan, in kteriga vhod is vnanje de- shele je zhes vfako mejno zolnijo do- pufhen. Vfaziga drusiga blaga vhod in is- hod je v* imenovani smenji le zhes k up zbi¬ rke zolnije dovoljen. - 100 - 3. Poved rezili k’ poflatvi namenjenih. §. 190. Rezh k’ poflatvi zhes morje namenjena mora k’zolnii pernefena, in lukej, po fpolnje- nji poftav danih sa naravnavo vnanjiga nesazolaniga blaga (M* 126 in 127). povedana biti. Poved k’poflatvi zhes morje fe fine tudi per žolni viagnii, ki ni ob morji poliavljena, sgoditi. Ta naravna v’tem pergodku rezh, po poftavah v’ prejfhnim (tre¬ tjim) rasdelku sapopadeuih, pod opravilfko sapiro do zolnije , zhes ktero fe poflatev zhes žolno mejo ispeljati ima. 4. Porofhtvo s a refnizhno doftavo blaga. §. 191. Naredzu povedi je v’ f ker bi, rasun fplofhniga porofhtva sa-nj , refnizhna do- ftava blaga do zolnije, zhes ktero fe ima v’žolno okolijo perpraviti, s’ dolshnolijo, zhe te doftave ne fkashe, od blaga, .kteriga is-Jiod je dopufhen , odpadni is-hodni zol, sa tifto pa, ki je is-hodni prepovedi podversheno, poftavljeno fhtrafnigo plazhati. Zhe je tilli snan in pofhten ku- pez ali vosnik, mu ni treba pofebniga sagotovila dati. V’vfih drusih pergodkih naj fe sagotovilo da po poftavah sa naravna¬ vo lijesazolaniga vnanjiga blaga (§§, 137 do 144). Mera sagotovila suefe per blagu? - 101 - kteriga is-hod je prepovedan, njega vred- noft, per drusih rezheh pa snele k is-liod- niga zola. 5, Porofhtvo in (lolshnofti vosnika. §. 192. Vosniku fo ravno tifte dolshnofti in tifto poroflitvo naloshene, ktere mu podava per naravnavi vnanjiga nesazolaniga blaga nalo- shi (§§. 130, 131 in 155). 6. Opravek per naravnavi . §. 193. V’sadevku preifkanja blaga, nalage sa-* pire, in naredbe boleta naj po poftavah sa naravnavo nesazolaniga vnanjiga blaga ($$* 145 do 151) opravijo. Poflatev blaga fe do zolnije, zhes kiero ima v’žolno okolijo fpet dojti, naravna, in z h a f, v’kieriin fe ima to sgoditi, šapifhe. Blago fe mora na ravnoft od zolnije na ladijo, v’kteri fe prepelje, prenefeno biti. Odlaga v’ mor- fkim savetji sunej zolnije ni nikoli do¬ voljena. 7. Poflalev do zolnije , do ktere je bilo blago naravnano. §. 194. Ob potu k'zolnii, do ktere je blago na¬ ravnano, fe ne fine ne v’drugo ladijo pr e- loshiti, ne na otoku, v’savetji, ne kje drugej sunej ppravilfke vlagnize odlo- shiti, zhe ktera nepremagljiva pergod- ba k’temu ne fili, Poftave sa prelago in odlago naravnanih vnanjih nesazplanih rezhi (0. 159 in 160} imajo tudi sa po- flatve zhes morje Tvojo veljavo. V’ popifu Jadije, v’ kteri je tako blago, mora to vfelej polebej popifano biti. 8. Oponovljeni vhod v’ žolno okolijo. g. 195. a) Ravnanje per t6m, Prezej ko poTIatev blaga v’ kraj name¬ na dojde, Te mora na ravnoft is ladije ilo zolnije, do ktere je naravnano pernefti. Zolnija naj zolfko preifkanje po pofta- vah veljajozhih sa vhodni sazol fpolui. Zhe Te vnanji lian , in vfa vlaga po redu, in prav najde, dodeli zolnija; pifano po- t e r d b o , po kteri Te dovoljenje da, blago S roftpzolno v’ žolno okolijo pernefti. V’ sa- evku vraž bila sagotovila v’ gotovini ftorjeniga Te ravna, kakor je 16 sa is-hod Ckosniga blaga ukasano ( §. 176 J. §. 19G. b) ( Sprizhevanje sa-nj, Narpdzu povedi blaga in fploh tifti- — 103 - go naravnano, je v’ fkerbi, v’ pet in fhtirde- fetih dneh po zhafu, v' kterim je blago do zolnije, do ktere je bilo naravnano, imelo dojli, per ravnajozbi zolnii, de je bilo ref douefeno, fprizhati. Zhe fe tafpvizhev ne pernefe, in zhe ravnajozbi zolnii tudi na ravnoft od tihe, zhes ktero fe je imel vhod v’žolno okolijo sgoditi, ne dojde, fe bo, zhe fe ravna od rezki, klerik is-hod je do¬ voljen, in od kterih is-hodni zol v’gotovini ni bil opravljen, ta zol od tiftiga, pod kte- riga porofhtvam je bila naravnava ftorjena, pobran; zhe fe pa ispeljane rezlu med iifle fhlejejo, kterih is-kod je prepovedan, ko ftrakpvavna ravnava do tiftiga, in do ftorivza in deleskuika nedoYoIjeniga is-koda nagnana. , 9. Nefrezhe na morji. §. 197 , Zhe je blago s’ n ep revi d en o per- godbo, obvoghnji po mor ji, p o poln a- ma ali nekoliko ofhkodovauo, fe fine sa odjem bo od poroka dolshniga plazliila profiti. Polna fprizhev preftane nefre¬ zhe, in ftorjene fhkode fe mora k’daijfhimu v’zhafu v’ prejflinjiin rasftavku poflavljenim zolnii , zhes ktero je blago ispeljano, pred- poloshiti, ali pa, zhe preifkanje nefrezhe na morji per kteri pooblalleni gofpofki flie ni dokonzhano, to iskasali. V’ sadevku reda , po kterim fe fprizhuje , naj fe po fplofliuili fKrttavah danili ga ravnanje p er nefrezlian pa pjorji (§. 48j ravna. SHESTO POGLAVJE. f « Od solni(/u plazhila , 1. Dolslmolt žolno plazMlo opravljati. i. Sapopadek zolniga plazhila . 198, Žolno plazhilo nesapopade farno z o- la, ampak tudi vfe pofebne doplazhila, in fploh davke, kteri fe pod marfikterimi ime¬ ni per vhodu, is-hodu, ali per fkosnim hodu blaga opravljajo, pa ftranfke pla- zhila, ktere fe savolj zolfke ravnave piorajo opravljati. Žolna tarifa poftavi piero zolniga plazhila, in pove ljudi in rezki, ki fo od tega fprofteni, Od blaga sunej kppzhije poftavljeniga, sa Jcteriga žolna tarifa vhodniga zola f'pofebnim snefkam ne pove, je tifti del vrednofti blagp vhodni zol, kterj je, per dobljenji sa lahno rabo dobivza po dofeshenjm dovoljenji, od tega opraviti. 2. Poflavii dolsjtnofti opravljati žolno pla¬ zhilo. 199. Ppravljaitje zolniga plazhila jo — 105 — pogoj, bres kteriga fpolnjenja blago is vna¬ nje deshele ali is zolnih isjemkov peruefeno ne preide v’rabo ali smetijo, k’is-liodu namenjene rezhi pa ne fmejo zhes zoluo me¬ jo ftopiti. &. Porofhtvo rezhi sa zol bres ostra na laftnika. §. 200 . Dokler je blago na potu od žolne me¬ je do mejnezolnije na opravilifhu zol- nije, do ktere je bilo savolj fpolnjenja žolne ravnave peruefeno, v’ zolfki hrambi, ali pod opravilfko sapiro, je žolno plazbilo na-nj hatvesheuo, in je naprej vfim dru¬ gim od koderkoli isvirajozhim pravi- zam. Kako fe te pravize ohranijo, je bilo sgorej C§§- Ul in 112} povedano. 4. Ofebna dolshnofi žolno plazhilo opravljati. §. m\- a) Kdo je dolshan žolno plazhilo opraviti. Žolno plazhilo opraviti je dolshan: aj Tifti, kterimu je porofhtvo sa poved na- losheno. (§§. 71 , 73,77, 128, in 141.) bj Kdor dolshnoft žolno plazhilo opraviti raslozhno prevsame. v) Kdor v’sadevku nesazolaniga blaga kej flori ali opufti, kar fe mu, po ftraho- vavni poftavi sa perhodkne preftope, ka- 106 kor perkrajfhanje zolniga plazhila, ali prelomljeiije vhodne ali is- hodne prepovedi, kakor pajdafh ali deleshnik p relomljenja, ali tega fkufhuja, more perdjati. d) Kdor blago vedama, deje bilo opravi zolniga plazhila s op er poftavo od¬ tegnjeno, na-fe perpravi. §. 202 . b) Ofega dolshnofti dveh ali vezh ljudi v’ sadevku zola. Zhe v’ dveh sadnjizh imenovanih pergod- kih (£. 201 cin d j fta dva ali jih je vezh žolno plazhilo od ene in ravno tifte rezili opraviti dolshnih, jih sadene ta dolshnoft v’ nerasdeljeno roko. 5. Porofktvo rezki v’ pofeftvu zolovza. §. 203. Dershavini saklad ima pravizo ne le farno tirjati sa žolno plazhilo vfakteriga, kteri ima dolshnoft; žolno plazhilo opravljati f §. 201), ampak tudi blago je saftava, dokler fe snajde v’pofeftvu tiftiga, kliri ima dershavinimu sakladu fhe ke jzolniga plazhila opraviti. 6. Praviza do ne sazolane rezki. §. 204. a) Proti tretjimu. Proti tretjimu, kteri zola opravljati — 10 7 - po sgornji poftavi ( SOI ) ni dolshan, fe fme nesazolano blago, sa neopravlje¬ no žolno plazhilo, le farno v’teh per- godkih v’pravizo vseti, in fzer: а) Proti tiftimu, kteri itna blago v’ime¬ nu in korifti drasiga plazhilu zola podverslieniga fpravljeno, ali zhe mu je ta pravizo do saftave prepuftil. б) Proti/tiftimu , od kteriga plazhu zola podvershetii ali zolovez ima pravizo rezil Ptoshbo sa iaft n as a j tir j ati. cj Proti pof ledni Itn, kteri hi bil per dobljenji blaga, is njega kakfhno- fti, is zlo niške žene, is sna n ih pofebnih laftnoft, is navadniga dela ali opravila prednika ali is drusih sadevkov, po pameti imel niifliti, de rezh ni sazolana. d) Proti perdobovavzu, zhe je blago, ktero prodajati je po zoluih pofta- vah prepovedano, defravno je laft¬ noft rezili in ime j za, ktera sade- vek prepovedi poterdi, posnal, na - fe perp ra vil. b) Pofebej proti saftavniku. §. 205 . Zhe imej iz ali pofednik nesazolaiiiga blaga je pravizo saftave na-nj sadobil, je, pred opravljenim zolam, ne more fpolniti, zhe bi bil per dobljenji pravize do saftave vedil, ali vfaj is kakfimofti rezili, is — 108 — gnanih pofebnih laftnolt, isnavadniga dela ali opravila dolshnika, ali is drusih sadevkov po pameti lahko miflil, de ref ni sazo-* lana. 7. Red, po Merim fe dershavi praviza do nesazolane rezin f'polni. §, 206. Nesazolano blago naj fe v’ pergodkih , v’ kterih ima dershavin saklad pravizo do njega k’ dobljenja ueopravljeniga zola po prizhjozhi poftavi (_§§. 200 in 203 do 205), k’blishnji zolnii pooblafteni sa fpol- njenje sazola odda, in tukej po poftavi žolni ravnavi podvershe. Ziie je blago rezil ftrahovavne ravnave savolj perhodkniga preftopa, naj fe sli’ njim po poftavah danih sa imenovano ravnavo oberne. Zhe pa pre¬ pir ali pravda uaftopi , zhe ni pergodka ftrahovavne ravnave savoli perhodk- niga preftopa, in ni sgorej 200) po- ftavljenih pogojev, naj fe, dokler prav¬ da ftezhe , v’f o dn if liki h ravnava h dopu- fhene naredbe k’sagotovljenju dersha- viniga saklada pravize, po perftopn go- fpofke sa-uj poftavljene, po pravim potu na¬ pravijo. 109 - II. Mera zola nafitave v’sa kakor do zhafa, ob kterim prejeme z blaga, v’povedi imenovan, žol¬ ni} sglafi, de ga prevsame. §. 232. S. Vosnik. V o sni k, ki eri blago k’zolnii perpravi, je sa poobl af teniga fposnau v’opra- vilf ko vlagni z o ga odloshiti, in, zhe poved blaga, poflatvi sa odete v flusliezhi 121 ~ bolet, ali pifma, Mere vosnik fkashe, ne go¬ vore sa pufhenje v’ zolnii, ampak sa daljflii poflatev, is vlagnize fpet vs e ti. Njegovo pooblatlenje blago is vlagnize vseli mine, kadar £e prejeme® blaga, ali porok, pod kteriga poroflitvam je bilo naravnano, per zolnii sglafi. Zhe je naredez povedi v’sadevku tifti- ga, kteri je pooblafteu blago is ylag- nize vseli, drugi namen poftavil, naj fe po njem ravnajo. US. Prevsetje v*vlagnIzo« §. 233 . 1. Ravnanje per tem, Per prevsetji blaga Vopravilfko vlagnizo fe, vprizho vosnika, vnanjimu preifkanju podvei;she, neofchifhena te- shasnajde, in vfaj en svesek, ali ena hramba, kar naj bres vosuikoviga vtika is- voljjo , odpre, in s not rej pregleda. Zhe fe pokashe dolshlji voft nepravnofti po¬ vedi blaga; naj lifti del vlage, do kteriga je dolshljivoft, vprizho tihih, Merim je po- rofhtvo sa poved nalosheno, zhe fo v’ kraji zolnije, in je njih prebivanje zol¬ nii snano, pa vprizho vosnika, in kteriga gofpofkniga Opravil n ika, ali ko bi njega ne bilo dobiti, fofefkniga mosha, ko bi pa tudi tega ne bilo, dveh pofhteuih prizh, a o- — 122 — trenjimu preifkanju popoln ama pod- vershejo. Vosniku fe v’tem pergodku fme ukasati, de fe savolj te ravnave, ofem in fhtirdefet ur od zbala oddatve blaga v’o- pravilfko vlagnizo, is tiftiga kraja ne fine podajati. V’ta zkaf fe nedelje in sapove- dani prašniki ne flitejejo. §. 234 . 2 . Poterdba prevsetja v’ vlagnizo. Zhe tifti, kteri je blago v’ opravilfko vlagnizo oddal, sheli poterdbo tega prejeti; mu bo dodeljena. Ta poterdba naj pa ven- der le fhtevilo sveskov ali hramb, kilo prevseti, fhtevilka pod ktero je blago v’vlag- niriike bukve sapifano, in dan prevsetja sapopade. Zhe je vosni lift pernefen, fe rn o- F e poterdba na njegov herbet perftaviti. Der- sbavini saklad prevsame s’ dodeljenjem po- terdbe le sa fhtevilo sveskov, ali hramb, in ne sa povedani raspol, kak- fhnoft, in mnoshino blaga porofktvo. IV. Pravlze, feter® fo s’rabo tiagm- 25e mešane. §. 235 . J. Profla ravnava sa vloslieno blaga. V’ opravilfkih vlagnizah vlosheno blago fe ime . dokler je v’ opravilfki hrambi, k’ v- — 123 — hodnimu sazolu, k’poflatvi v’druge vlagnize, alik’is-hodu v’vnanjo de¬ sk el o napovedati, §. 236. 2. Predjatev in rasdelitev sveskov. Tudi je dovoljeno: 1. V’ opravilfki vlagnizi hranjenimu blagu vfimu , ali rasdeljenimu fprem- njeu namen dodeliti, tedej blago, ki je bilo sa fkoshnjo namenjeno, sa vbod¬ ni sazol, in rezhi, ki fo bile sa vbodni sazol odloshene, sa is - hod povedati (§§. 164 in 235). 2. t j§’ fpolnovanjem sa ohranjenje reda in varnofti v’ vlagnizah ukasanih poftav, v’ opravilfki vlagnizi sveske blaga u) Rasvesati, predjati ali fe) sa poflatev v’m nog ter e kraje, ali premin itev v’namenu blaga v’manj- fhi sveske rasdeliti. Delitev sveskov s’ namenam, de manjfbi sveski ali bra- nilnize, v’ ktere fo rasdeljeni, fe le per zolnijah, ktere fo k’ temu pooblaftene ,• flori, To pooblaftenje fe le dodeli, kar ga je sa slajfbbo pofhleniga kupzbeva- nja treba. %• 237. 3. Red hranovanja. Niljzhe ne fine tir j ati, de bi fe blagp 124 v’druge, kakor k’ vlagnizi namenjene ozki In e f-hramb e, in po drugim, kakor v’vfaki vlagnizi vpeljanim, in na sna^ nje danim redu hranovalo. §. 238. 4. Ofkerbljenje bbzhuvanja sa fiati blaga. L a ft ni k blaga, in od njega pooblafteni ima ne le farno pr avizo, ampak tudi dol- shnoft, ftan vlosheniga blaga ob potrebnih, kakfhnofti blagapermerjenih zhafih ogledati, zhe manjkljivoft od ftrani branjenja sagleda, zolnii, kteri je vlagniza podloshena, hitro povedati, in, zhe ta nozhe pomagati, to rezh gofpofki, kteri je zolnija podloshena, sglafiti. Po kakflmofti okoliriiin v’ sadevku na- ftopkov sadolshenja, velja §. 130fplofh- nih poftavinih bukev. ¥. ISolsImofti vlagavza. §. 239. 1. Dela in firofki k’ ohranjenju rezki . Dershavini saklad ne prevsame ni¬ kakor fpolnitve dela in ftrofkov, ktere p h ranjen je blaga v’dobrim ftanu, ali por njem navadno perdobfko ravna¬ nje potrebuje. Ako, in kako dclezh je do- v olj eno, v ! opravilfkih vlaguizah perdobfko — 125 — ravnanje s’ rezhmi ondi vlosheiiimi pozheti, 1)0 sa vfako vlagnizo po pofebnih sadevkih povedano. 2. Oprava vlagniga plazhila. §. 240 . a) Kdo ga je dolšhart. Vlagavez, in tifti, kterimu je poroflitvo sa njegove dolslinofti naloskeno, je dolshan, vlagno plazhilo po tifti meri opraviti, klerai je f pofebnimi ukasi poliavljena. b) Mera srajtbe. Š- 341 . aa) Po redu. VI agno plazhilo fe po neozhifheni leski, kteroje blago ob zhafu vsetja v’vlag¬ nizo imelo, nameri. Ne teshe s.guba, ktera fepo raskajenji, vfufhenji ali lilapenji sgodi, ne perrafhba teshe, kifes’navle- ko v las h n o fti ali mozliernofti napravi, fe per namerjenji vlagniga plazhila ne bo zhiflala. §. 242 . bb) Zhe fe fpridi, ali po fili vsame blago , ali nekef blaga. Ko bi fe blago, ali nekej blaga, po neprevideni pergodbi fpridilo, ali is vlagnize ftran vselo; naj fe od tiftiga zhafa, ob kterirn fe je to pergodilo, ali kt» - 126 — bi ta zhaf ne bil prav snan, od tiftiga, ob kte- rim je to zolnii na snanje perfhlo, sazheti, tesha oftaniga blaga namerjenju vlagniga plazhila v’ podlogo dene. Pomanjfhati ali od- jenjati fe pa vlagno plazhilo ne more tirjati, zbe je blago fhe oftalo, pa vender fprideno in ni sa nobeno rabo perpravno najdeno. c) Kdaj fe opravi. §. 243 . Vlagno plazhilo naj fe per od- datvi blaga is vlagnize, ali, zbe je delj kakor eno leto fpravljeno, na konzu vfa- ziga od zbala vsetja v’ vlagnizo prete- zlieniga leta opravi. d) Porofhtvo blaga sa vlagno plazhilo. §. 244 . Sa vlagno plazhilo je saftavljeno blago, dokler fe v 5 opravilfki hrambi snajde, in fe ne more, dokler ni vlagno plazhilo sa zhaf hranjenja upadeno opravljeno, is vlagnize po nobeni pravizi tirjati. 3. Sglafitev fianovanja vlagavza ali njego- viga nameflnika. §. 245 . Vlaga vez naj, zhe on, ali tifti, kteri je sa-nj porok, v’kraji vlagnize navadno fta- nuje, fvoje ali porokovo ftanovanje zol¬ nii, per kteri je vlagniza, na snanje da; V — 127 - nafprotnim pergodku pa, zhe ne on, ne porok navadno v’ tiftiin kraji ne flanuje, naj nameft- nika sa opravila, ktere hranjene rezhi v’opra- vilfki vlagnizi sadevajo, v’ tem kraji dobi, in zolnii sglaii. Perdobovavzi, kterim fe po golio pergodi, de blago v’vlagnizo denejo, fmejo zolnii sglafiti she naprej sa vezli blaga, kar ga bodo ta ali uni zhaf v’ vlagnizo dali hraniti* VI. VgaOaessje viagnize. 1. Zhaf, sa kteri fe vsetje v’ vlagnizo sgodi. §. 246. Suuej pergodka, v’kterim fe blago per nishji zolnii j kakor per zolnim vlagnifhi, v’ opravilfko hrambo vsame 53, 79, 80, 82, 111 in 112) ni, zhe fe vlagno plazhilo prav opravlja, hranjenje v’opravilfkih vlag- nizah na pofeb ni zhaf natvesheno. 2. Pokliz vlagavza ali poroka. §. 247. Zhe je vlagavez, ali njegov porok, dol- Shnoft savolj sglafitve ftauovanja ali nameftuika fpolnil (§. 245); naj fe on, ali njegov na- meftnik v’tehle pergodkih poklizhe, de blago v’ zhafu nj ego vi mu ftanu namerjenim is vlagnize ftran vsame, in saftano vlagno plazhiio opravi, fzer fe k’prodaji blag4 po ozhitui drashbi gre: — 128 4. Zhe fe na konzu eniga leta, od zhafa vsetja v’ vlagnizo, ali vsadnjizh opvavljeuiga vlaguiga plazhila, saftano vlagno plazhilo ne opravi. 2. Zhe fe med letam snajde, de je blago tdko, de bi fe ne bilo fmelo v’ vlagnizo nikakor ne vseti, ali 3. Zbe fe v’ftanu vloshenigfl blaga prememba pergodi, ali pergoditi fe shuga, ktera ne dopufti, ga vezh V opravilfkiin hranjenji imeti. 0. Prodaja blaga. §. 248. a) Pergodki, v’ kterih fe sgodi. Ozhitna prodaja blaga naj fe v’per- godkih, v’poprejfhnjim rasftavku (§. 24f ) povedanih, o s n a n i, zhe a) fe po ftorjeuim poklizu v’ pojavljenim zhafu ukas ne fpolni, ali zhe bj ni ne vlagavez, ne porok ukasane sgla- titve (§. 245j predpoloshil, ali zhe tj flan blaga tako fihio hitro naredbo ho- zhe, de fe pred vlagavez ne more per- zhakati. §. 240. b) Prodaje osnanilo. Os Manilo pro daj e naj fe, kakor je v’ vfakini kraji navadno, flori, in vlagavzu ali njegovimu nameftniku, zhe je ukasana sglafitev (245) ftorjena, f pifuiani pove. Zhe flan bla- — 129 - blaga dopufti, naj osnanilo vfaj sa Iri delavne dni saporedama na vrata zoinije, in zol- fke vlagnize nataknejo, in zhe fe v’ tifiiin kraji n o vi z e natifkajo, na lift opravilfkim osnanilam namenjen trikrat natifniti dajo. §. 250 . c) ( SpoInjenje! prodaje. Prodaja naj fe f fpolnovanjem pofiav danili fploli sa ozliitno prodajo per zolnii, vprizlio vladfkiga opravilnika, zhe ga pa ni v’ tiftim kraji, vprizlio fofefkiniga mo¬ sta, obravna. §. 251 . d) Namen prodajavniga blaga. Prodaja fe more sgodili ali s’n a me¬ nam, blago v’žolni okolii sa rabo vseti, ali ga is žolne okolije poflati. V’per- vim pergodku prevsame kupez, zhe fe ravna sa blago pefnefeno is vnanje desbele ali is zolniga isjemka, dolsbnoft opraviti vhodni zol. V’ drugim pergodku je ku¬ pez dolslian, blago, f’ fpolnovanjem poftav danih sa naravnavo nesazolanih vnanjih rezili, is žolne okolije poflati. Zhe ni blago tako, de bi bilo is opravilfke vlag¬ nize isklenjeno, fme kupez, po opravlje¬ ni kupni ženi, rezil v*opravilfki vlagnizi popuftiti. 9 — 130 - §. 252 . c) Ravrianje s’ dobljeno kupno ženo. Od per prodaji sadobljene kupne žene naj ftrofke ftorjene s’obdersha- njem in prodajo blaga povernejo, po lem safiauo vlaguo plazhilo odfhtejejo , kar fbe denarjev oltane, naj jih vlagavzu, prezej ko fe sa-nje sglafi, dajo, zhe pa pravizo tretjiga do rezili ali žene zolnii fodba na snanje da, naj jih njej dajo. VII. Odlaga blaga snnej opravili kili vlagnizi. §. 253 . Kje in pod kterimi pogoji fe Ime sgoditi. K’slajf hanju kup zbij e fe fine do¬ voliti, kolikor fe more domazhe perdobfke priuhofti v ar v ati f lik ode s’ dershavi- nim sakladam vred, vnanje nesazolano blago sunej opravilfkih vlagniz s’ dovolje¬ njem , de bo posnej k’ vhodnimu sazolu, k’ dalji poflatvi, ali k’ is-hodu v’ vnanjo de- slielo povedano , odlosbiti in hraniti. Dvornija pove, v’k ter ih krajih, in pod kterimi previdnoftmi fe to dovoljenje dobi. Nesazolano blago, per kterim fe to sgodi, dokler je sunej opravilfkih vlagniz rhanjeno per tihim , kteri ima to dovoljenje , je v’sadevku porofhtva sa zol v’ujem — 131 - 1 izliezli ravno toliko, kakor de bi bilo v’opravilfki hrambi 200). OSMO POGLAVJE. Od smenje v ’ solni okolii in naredek* sa nje ol/shuvanje fploh. I. Poftave sa smenjo v’ žolni okolii« * • i. Poflava. §. 254 . Blagu, ktero je is vnanje deshele ali is zolnib isjemkov po poftavlje- nim redu dobljeno, in tiftimu, ktero je v’ žolni okolii perdelano, je f’ fpolnovanjem kupzbifkih in perdobfkih poftav profta sme- nja dovoljena, kolikor pofebno povelje isjetja od te poftave, ali nje omej en j a ne ukaske. 2. Poflatev sazotaniga vhodniga blaga v’ kraj namitttti §. 255 . a) Tukejfhnja dolshnoft. Vhodnimu sazolu podvershene rezin' mo¬ rajo od zolnije, ktera je poftavino ravnavd opravila, po zefti v’boIetu sasnamvani, v’ zhafu k’ te poflatvi poftavljenim, v’kraj namena preuefene biti. Bolet naj * — 132 — rezil do tega kraja fpremi, in ne fluslii bla¬ gu sa poflatev ne sunej sasnamvane zefte, ne po pretezhenim poftavlje- nim zhafu sa iskasev, zhe fe ne fprizha, de je neprevidena pergodba odvernila, sa- snainvano zefto in zhaf fpolniti. Bo¬ let, kteri le per rezili v’poflatvi ne snajde, naj, zhe Te posneji pernefe, in ne fpri- zha, de je bil bolet od vlage s’neprevi- deno pergodbo lozhen, nizh ne velja. §. 256 . b) Premčmba pota ob poflatvi. Zhe fe s’blagam, ob poflatvi na kraj namena, drugi pot vsame, in zhejepred, ali na kraji, na kterirn fe na drugi pot ober- ne, ali na novo isvoljenim potu zolni- ja, ali draga s’ ravnavo obzhuvanja bla¬ ga pooblaftena opravnija, naj fe blago k’te opravnii, ko bi pa na tem potu ne bi¬ lo take opravnije , k’tiftimu rasdelku per- liodkne ftrashe, ktera fe pred, ali na kraji snajde, kjer fe je od sasnamvaniga pota obernilo, ali ktera je blishnja ob na- ftopljenim potu, poftavi. Zolnija, ali rasdelek perhodkne ftrashe poftavi, zhe fe ne v’ sadevku ftanu in kakfhnofti poflatve, ne v’ sadevku od naredbe bolela pretezheni- ga zhafa noben sadersbek ne pokashe, na bolet novi pot, in zhaf, ob kterirn mora poflatev v’ premili jen kraj namena dojti. — 133 — §. 257 . c) Zhc fe v’ kraji namena zolnija snajde. Zhe fe v’kraji, kamor je blago sa kup- zhijo, ali sa drugo perdobftvo vhodni- mu zolu podverfheno namenjeno, zolnija snajde , naj fe , preden fe odtoshi, k’ te zob¬ mi poftavi, in ji vhodniga zola bolet odda. Zolnija prezej, po permeri boleta s’vldado blaga, poterdbo, de je te pofta¬ vi sadoftvauo, na bolet sapifhe; F tem je perpraven ftorjen , blagu per hranjenji v’imenonim kraji, sa odkaso flushiti. 3. Odkasa od firani popotnikov sa f'polnje¬ no opravilfko ravnavo . §. 258 . • Popotniki naj bolet, ki ga per vhodu v’žolno okolijo prejmejo C §. 100) dobro hranijo, in fzer: zhe fkosi žolno okolijo gredo, do is-hoda is nje ; zhe fe v’ nji ntu- de, do dohoda v’fvoje ftanovitno prebivanje, tukej pa tako dolgo, dokler pogoji sa tir— janje dobne odkase terpe. 4. Sune j kupzhije djano blago. §. 259 . a) Njega oddatev in hranitev. Ib e zhi po poftavljenim redu is vnanje desliele , ali is zoiuih isjemkov dobljene , s u- nej kupzhije djane fe ne fmejo, dokler fo v’novim nerobljeniin ftanu , ne suuej 134 — pof lopja, ktero fe f hteje v’ f t a n o v a n j e t i- ftiga, kterimu je dovoljenje dobitve sa laft- lio rabo dodeljeno, hraniti, ne komu dru- gimu, bres pofebniga dovoljenja, prepu- ftiti. Zhe tifti, kterimu je dobitev blaga sunej kupzhije djaniga sa njegovo rabo do¬ voljena, kupzhuje, mu gaje prepovedano hraniti v’hrambah sa kupzhifke rezili namenjenih. §. 280. b) .Sprizhev sa poftavino dobitev blaga, Sa poftavino dobitev blaga sunej kupzhije djaniga fe sa tiftiga, kteri ima fkasati opravljen zol, druga fprizhev ne vsa- me, kakor bolet na ime pofeduika na¬ rejen. §. 261. c) Blago, ki fe v’sapuftnini najde. Zhe fe v’ sapuftnini najde sunej kupzhije djano blago, ki ga je sapuftnik |io poftavi dobil , in je s’ boletam prevideno ( §. 260) ; ga fmejo dedizhi ali jerbje ra¬ biti ali vsiliti , bres pofebniga dovoljenja. Zhe hozhejo dedizhi prodati ali prepu- ftiti to blago , zhe fe v’novim neoroblje- 0i m ftanil snajde , velja vender le sgornja fplofhnja poftava ( §. 259 ) , po kteri fe su¬ nej kupzhije djano blago, bres prejeliga po¬ febniga dovoljenja, drugimu ne fme perpuftid - 135 - 5. Vhod tkanja , tenzhizhe pa galanterije in kramarfkiga hlaga v’saperle kraje. §. 262 . • Zhefe tkanje, tenzhiza, pa galan¬ terija ali kramarfko blago, bo jiaj iio- t ran ji ga ali vnanjiga dela, v’ mnoshini, ktera per galanterii 25 liber Duuajfke te- she ( 14 liber nietrifke teslie) per drugim imenovanim blagu pa Dunajfki zent ( fheft in petdefet liber inetrifke teslie) prefeshe, v’ kr a j s’davkovfkimi mejami oklenjen, in ob vhodih f perhodknijami previden , ali de bi fe tukej odloshilo, ali fkosi neflo , pernefe, fe mora per zolnii, na vhodu ftoje- zhi, s’ befedo ali pitanjem sglafiti , in f’pihni vlagi sa odkaso flushezhimi vred k’zolnii v’kraji ftojezhi poTtaviti. Ona permeri bla¬ go f pernefenimi pihni , in dodeli sa fpolnje- uo opravilfko ravnavo fpifano poterdbo. 6. Vvbshnja fhpezeriiniga hlaga v kraje s’ vlugnijami prevulene. §. 263 . a) Pravilo. .Shpezeriino blago , to je: zuker, zuker- na moka, zukerni firup , kole, kakao, klinah— ki, orefhko zvelje, orefhiz, poper, beli in zlierni, pa piment, ingber, vanilja in zimet fmejo v’tihi kraj, v’kterim fo žolne vlag- nifha, ali velkc zolni jc potlavljeue, le ali na ravnoft is vnanje dcshele, in zol- 136 — nih isjemkov, ali is drusih krajev, v’kte- rili je tudi žolno vlagnifhe ali velka zolnija poftavljena, f fpolnovanjem pofeb- nih sa to blago veljajozhih poftav pernefe- ni biti, §, 264. b) Perdelki domazhih zukerniz. Veuder pa do mazilim zukernizam, ktere is domazhih rezhi neolikan zuker delajo, ali domazh neolikan zuker likajo, pa zukernizam, ktere vnanjo sazolano zukerno moko likajo, zhe tudi v’kraji njih flanovanja ni zolniga vlagnifha ali velke zolnije, ni prepovedano, fvoje perdelke v’ kraje, kjer je žolno vlagnifhe ali velke zolnije , f’ fpolnovanjem poftav sa oddajo teh rezili ftorjenih pofhiljati in oddajati. 7. Pod zimi j e djane p er d ob it v e, §. 265. Poftave, po kterih fe perdobitev raslozh- no pod opravilfko zhutje (ogledje) de¬ ne, povedo, ktere pofebne previdnofti naj fe per ravnanji te perdobitye fpol- nujejo, ktere rezin' fe ne finejo sa-njo omifliti, v’ delavnizi perdo bitve , ali v' v I a g n i z a h pr o d a j e h r a n i t i, ali od p e r- tlobitviue pozhetve oddati. - 137 - S. Dopernafhev pohifhne kupzhije. §. 266 . Rasun pofebnih previdnoft, ktere prizhjo- zha podava sa dopernafhev pohifhne kupzhije ukashe, povedo polizifke po- ftave sa dopernafhev te perdobitve dane , pod kterimi pogoji, in f’ kterimi rezlimi je smenja blaga f’pohifhno kupzhijo dovoljena. 9, Prodaja na drobno rezin sa pohifhno prodajo nedopuflienih. §. 267 . Rezili, f kterimi je pohifhna k up z h i- ja ali fploh, ali v’pofebnih krajih prepove¬ dana, fmejo od kupzov v’ perviin pergodku fploh, v’ drugim v’ tiftim kraji, sa kteri pre¬ poved velja, le na ozhitnih prodajali- fhih, in v’prodajavnizah potrebovavzam teh rezhi prodajane biti. Kupzhevavzam je v’krajih, v’ kterih prepoved pohifhne kupzhije velja, prepovedano, suuej oko- lije kraja njih perdobitvine doper- nafhve, farni ali po drusih najemnih ime¬ novane rezhi potrebovavzam v’hifho nofiti, ali tudi v’okolii tifliga kraja od hifire 'do Jiifhe na prodaj ponujati. 10, Sapifatev v’ perdobitvine bukve. §. 26R. ' jSplofhne kupzhifke in perdobit- vifkc poftave, pa po f eb n e uarčd/bc s a — 138 - dopernafhev zkutja, kteri fo pofebno perdobiive podversbene, povedo, kieri per- dobovavzi fo dolshni, fvoje perdobiive po redu v’perdobiivine bukve sapi- fovali. IS. Karedbe sa zinit je nad gmčujo v’zoM okoli L 1. Dolshnofi dodelitve snanofli v’ poflatvi §. 269 . Ofega te dolshnofti. Vosniki, nofazhi in gonjazhi fo dolsbni, zhe poflatev blaga ofkerbe, po kotenji perhodknih opravilnikov, in poftavljc- nlli na mejni in perliodkni ftrashi, pifma sa odkaso jim flushezhe pokasati, in na tanko povedati, kje, kdaj in od koga fo te rezili, kterih poflatev na drugi kraj ofker¬ be , prevseli, pa kam, in do koga fo na¬ menjene. Te dolshnofti fo tudi d r u g i podver- slieni, zhe poflatev blaga v’toliki mno- shiui, de njih potrebo ozhitno prefe- she, ali pod okoiifbinarni, pod kteriini ras- lozhua poiiava ukashe, de mora vlaga f’ pi- fano ode v o pr e videna biti, fpoluujejo. — 139 -+ 2. Pr aviza perhodknih opravilnikov, v’pro- dajalifha in vlagnize perdobovavzoo ftopiti, §. 270. Pogoji. Perhodknim opravilnikam in po- ftavljenžam na mejni in perhodknf ftrashi je dovoljeno, tudi sunej pergod- kov, v’ kterik fe to sa preifkanje, ali vgled v’ perdobitvine bukve po redu sgodi, v pro- dajaliJfha prodajavnize ali vlaguize blaga perdobavavzov, kteri imajo f’p er- delavo, perpravo, predevo, ali po- flatvijo blaga opraviti, po dnevu, to je, po folnzhnim is-hodu in pred folnzlmim sabo- dam, kolikorkrat fe jim sdi, ftopiti, in fe tukej fvojimu namenu permerjeui zhaf muditi. Opravilniki in poftavljenzi, kteri po te pra- vizi ravnajo, morajo pa f’pofebnim, k’te¬ mu dobljenim, in perdobovavza imenujo- zhim pifanim poveljem kantonfke žolne opra¬ vila ravnajozke gofpofke prevideni biti , in po hotenji perdobovavza to povelje fka- sati. Po te pravizi fe fme vfelej , le bres smote navadne perdobitve, ravnati. Tu¬ di fe sunej pergodkov, v’ kterih fo pogoji preifkanja gotovi, ne fme tir j ati, de bi fe imenovani prof tori ob zhafu, ob kteriin sa perdobitev uifo navadno odperti, fa¬ rno sato, de bi opravilnih ali poftavljenez na mejni ali perliodkni ftrashi perftopiti mogel , odpirali. — 140 - 3. Preifkanje. a) V' pcrdobitvinih proftorih perdobovavzov pod zhutje djanih. §. 271 . aa) Pcrgodki preifkanja. Opraviluiki in poftavljenzi f tem poveljem imajo pravizo v’per dobitvinifhih in prodajalifhih perdobavzov, kterih perdobitev je s’raslozlmiin ukasam pod zIiul¬ je (ogledje) djana, kolikorkrat fe jim treba sdi, preifkavati, najdeno blago popi- fati, in odkase, po meri dolslmofti laftniku sa odkaso naloskene , tir j ati. §. 272 . bb) Zhal in rdd te ravnave. Te ravnave v’ perdobitvinifhih in prodajalifhih perdobovavzov, kterih per¬ dobitev je pod zhutje djana, naj v’redu le v’ delavnikih po folnzhnim is-ho¬ du , in pred folnzhnim sahodam po- zhenjajo. Od te poftave fe fine odftopiti, zhe fe perdobitev po nozhi, in ob dru¬ gim, kakor ob delavnim dnevu godi, ali zhe je dolshljivoft perhodkniga pre- ftopa, ali fkufhnj e perhodkniga pre- ft op a. taka, de je treba, k’odvernitvi ali suajdbi, ravnavo ob drugim zhafu, ne po sgornji potlavi, pozheujati ali sdelavati. Tudi naj fe per teh ravnavalt fkerbno varujejo, zhe uti sa zhutje zlo potrebno, de perdo- hitve nizh ue o d vem ejo in ne sadershe* — 141 - b) Sune] perdobitvinih proftorov zhutju podvershe- nih, in per drusih perdobovavzih. §. 273. aa) Pergodki prcifkanja. «1 Pr e i Tkanj e (ogledje) fe fmč per per¬ dobovavzih, kterih perdobitev je pod zhutje djano, v’tiftim poflopji, ali perdobitvinih proftorih, kteri pod po- febnimi ukasi iialosbeniga zhntja ali ogledja nifo sapopadeni, pa fploh per perdo¬ bovavzih, kterih perdobitev ni pod zhuije djana, pozheti , zhe fe dolsliljivoft prav ref pokashe, 1. de fo farni ali po drusih perhodkam kej odtegnili, ali fe te perhod- kov odtege deleshne ftorili, ali 2. de je per njih perhodkov odtega ravno perpravljena ali ispelja- n a, ali 3. de fe per njih rezh, ftorivez, snam- nja , ali perpomozliki ftorjene p er- hodkov odtege snajdejo, ali sad- njizh 4. de fe per njih perdobitev, ktera je pod zhutj e djana, na fkrivni m po- zhenja, in snanju perhodkne go- fpofke odtegne. §. 27 4. bb) Praviza pfeifkanje ukasati. Pravizo preifkanje ukasati, ima v’ kraji — 142 - kantona prednik kantonfke perhodkne rezili ravnajozhe g o f p o f k e, ali njegov nameft- nik v’opravilfki ravnavi, v’drusik krajih pa ravnaj ozki vikflii opravilnik zolni- je, ldera ima vfaj dva opravilnika, ali tifli opravilnik, kterimu je fkerb sa perhodkno flrasko v’ tiftiin kraji poftavljeno srozheua. c) Per drusih ljudeh bres take perdobitve. §. 275 . aa) Pcrgodki preifkanja. Per ljudeh, kteri fe ne flitejejo v’red perdobovavzov, fe fme preifkanje pozheti le v’pergodku, zlieje dolshlj ivoft tiflie- zha, in na filne podloge opirajozha, 1. de fe per njih perhodkov odtega ravno pozhenja, ali 2. de fe per njih rezil, f tori vez, ali perpomozhki perhodkov odtege snajdejo, ali 3. de fe per njih perdobitev, ktera je pod zhutje djaua, na fkrivnim pozhenja, in snanju perhodkne go- fpofke odtegne. §. 270. bb) Praviza, to preifkanje ukasati. Preifkanje per teh ljudeh fine le pred¬ nik kantonfke perhodkne rezili rav- najozlie gofpofke , njegov nameftnik v’opravilfki ravna vi, ali tifli dershavi- ni opravilnik, kteri je f’to pravizo od de- - 143 — slielniga perkodkne rezki ravnajozhiga pogla- varftva navdan, f’fkerbnim fpoluovaujem po¬ vedanih pogojev (§. 27 5) ukasati. d) V' lovu begovza. §. 277 . Zhe kdo, kogar je mejna ftrasha po redu poklizala, opravilfki ravnavi ube- gnili hozhe, in fe v’hifho ali v’druge sa¬ pe r to poflopje poda, ima ukasnik mejne ftra« she pravizo, rezili, de fe hifha ali poflopje, zhe je bilo sape r to, odpre, de samore ftrasha do begovza in rezhi, ktere ima per febi, priti, perjeti in poftavini ravnavi pod- vrezlii. Ko bi ne h o tli hifhe ali sapertiga poflopja odpreti, naj gofpofko, ktera v’ tiftim kraji sa pokoj, red in varnoft zlnije, ali , zhe ni gofpofke v’ tiftim kraji, fofefkine moške sraven povabijo, in vprizho mosha k’temu poflaniga naj fe o dp er tj e permo- ra. Preden fe to sgodi, naj mejna ftra¬ sha dohode saftopi, in ftori, kar je tre¬ ba, de varuje, de begovez ne uide, in re¬ zhi , ki fo per njem, kdo ne o d n e f e. e) Ukasi sa fpolnjenje preifkanja, §. 278. aa) Zhaf (polnjenja, in pokliz pomozhnika od ftrani gofpof ke ali lofefke. Sunej pergodkov, v’ kterih fe preifkanje ob lovljenji begovza pozhne, ali, zhe fe per perdobitvi pod zhutjc djani, - 144 - savolj pofebnolli perdobilviniga dela, s’ ras- lozhnim poveljem odltop ukashe, naj prei- fkanje le po folnzhniin is-hodu in pred folnzhuim sahodam , vprizho opraviluika od gofpofke, ktera sa pokoj, red in varnoft zlnije, poflauiga, ali, zhe v’tihim kraji ni take gofpofke, vprizho fo- f e f k i n i ga m o s h a pozhenja. Zhe fe ima preifkanje per g o f p o f k i, per opravilu i- kih fodbe ra v naj o z hi h* ali per pred¬ niku f o f e f k e tiftiga kraja, v’ kterini ni gofpofke,, pozlienjati, naj bo o p r a v i 1 n i k bi is hnj e gofpofke per f polnjenji pri- zhijozh. §. 279 . bb) Red pozhetve. Per f p o 1 nj enj i p r e i f k a n j a naj, kar¬ koli je mogozhe, f’ lihimi , per klerih fe (o pozhne , prav lepo ravnajo ; naj , kar je mogozhe, tako preifkujejo, de ne motijo de¬ la navadne perdobitve; in naj fkerb- no varujejo, de n e n ar e d e nepotrebni- ga hrupa- §. 280 . cc) Pokliz zhloveka , per kterim le ima preifkavati. K’ fpolnjenju preifkanja naj fe zhlovek, per kterim fe ima preifkavati, zhe ga pa ni bliso, in fe bres fhkode sanaredbo , ali brcs velike samude ne more perklizati, pa ti hi , kteri ima p r o h o r e v’ f k e r b i , po kterih ho- 145 hozhejo preifkavali, ali kteri iifto liifho ali poflopje ofkerbluje , s raven poklizhe. §. 381 . dd) Zhe tudi tiftiga. ktt-ri ima proftore v' fkerbi» ni doma. Ko bi tudi tiftiga, kteri ima proftore , klere hozhejo preifkati, v fkerbi, ali kteri hifhe ali poflopje tiftih proftorov ofkerblju- je, ne bilo doma, in ko bi ga ne bilo mogozhe k’ preifkanja dobiti, naj tifte preifkavne proftore, dokler fe sadershek preifkanjane o d verne , tifti, ki je sa preifkanje poftavljen, in tifti, ki je od gofpofke, ali fofefke k’temu perdjan, fkupej sapezhatita in pod ftrashopo« ftavita. §. 283. oe) Odpira proftorov in hramb opravilama. Ko bi fe pa ta naredba bres fhkode sa pravize tretjiga, sa dershavino fluslibo, ali sa namen preifkanja ali zlo ne, ali ne po redu varnoft obetajozhim , ali bres velizih ftrofhkov ne dala ispeljati, naj fe odpira proftorov in hramb po hotenji preifkanje ravnajozhiga opravilnika, vprizho in fpomozhjo tiftiga, ki je od gofpofke ali fofefke perdjan, ftori, preifkanje pa po sgorej ( §§. 27 S in 279 J ukasanim redu fpohii. 10 - 140 - §. 283. ff) Preifkanje v'proftorih, ki fo sa obzhinfke rezhi namenjeni. Zlie fe v’hifhah ali sapertih pro-, ftorih, ki fo sa obzhinfke rezhi name- | njeni, preifkanje pozhue, naj fe tifti, kte- rimu fo v’fkerb ali ravnavo sa te na¬ mene saupani, sraven poklizhe. Ko bi ga pa ne bilo dobiti ne njega, ne njego- viga nameftnika, naj ravnajo, kakor je sa pergodek nevprizhuofti tiftiga, per kterim fe preifkanje perzhne, ukasano (§§. 280 do 282j. f) Delshnott tiftih, per kterih fe preifkanje pozhne. §. 284 . Ljudje, per kterih preifkujejo, fo dol- shni, perhodknim opravilnikaui in poliavljen- zam na mejno in perhodkno flrasho, k’hra- njenn rezhi, ktere ifbejo, kolikor jim je suana, saperte prof tore, zhnmnate, velbe, kifhte, omare in fploh vfe f-hram- be, ktere fo jim odkasane, dobro voljno odpreti, hranjeno blago pokasati, in zhe imajo do bite v in kraj perdelka po poftavi fkasati, jo pokasati. Ne fmejo tirjati, de bife jim pred fpolnjenjem pre- ifkanja povedalo, od kod ta dolshljivoft do njih, ali fploh de imajo poftavine potrebe to preifkanje pozheti. g) Odrezhonje (polnjenja tt* dolshnofti. §. 285. Zhe kdo odrezke, dolslmoft v’prej Hi¬ nj im rasftavku ( §. 284 ) povedano fpol- niti, naj fe na njegovo frezho poiiave sgorej (§§. 281 in 282) floijene na saperte proftore, zhumnate, sveske ali hram¬ be, klerili odpreti in pregledati ne dajo, naravnajo. Zhe fe pod p e z h a t denejo, naj sh’ njimi po patlavi sa ravnanje per per- hodknim prekopu obernejo. 4. Vgleil v’ perdobitvine bukve in njih pregled. a) Per pcrdobovavzih pod zhutje djanih. §. 280 . Pofebne pofiave sa obzhuvanje pod zliutje djanih perdobovavzov povedo, ktere per¬ dobitvine bukve imajo per opravil- fkim preifkanji k’ ogledu predpolo- shiti , ali zhafi ter zhafi perhodkov go- fpofkam oddati. b) Per drusih perdobovavzih. §. 28 7. aa) Poftava. Kjer imenovane poftave nimajo veljave , morejo hoteti vgled v’perdobitvine bukve ali le savoTj tiftiga , s a kar je preifkanje dovoljeno '(§§. 273in275), »li, zhe fe do bi te v blaga od tretjiga na pozlietnika perdobitve, sa kteriga kuk- ve fe ravnd, iskashe. §. 288 . bb) Vgled v* bukve per preifkanji. V’ teh pergodkih imajo poftavljenzi, kte- 4‘i preifkanje fpolnujejo, farno pravizo ho¬ teti, prav ob preifkanji, vgled v’bukve v’Osirku tiftih sapifkov, feteri raslo- zhno sasnainvane prejetve blaga, po- Clatve ali prodaje sadevajo. §. 289 . cc) Sapezhatev edinih platcizov ali delov bukev, Pravizo imajo dalej, edine platelze, ali dele perdobitvinjh bukev, v’sadev- ku klerik je terda dolsMjivoft, de ti ne- pravnofti, ali f le de perhodkniga pre¬ it opa sap o padejo, sdrusfieni s’opravilni- kam ali fofefkinim mdshent, ktfiri je per pre- »f kanji sraven , pod ebzbji p e zb at djati, in povelja kantonfke gofpofke, ktera žolne rezhi ravna, sa daljno ravnavo perzhakali. §. 290 . dd) Pregled bukev sa pofebeh zbal'. Le ta gofpofka, pa njej predpo- ftavljene fin silila , in fodbe k’rasfo- jenji sa fhtrafuigo perhodknih pre- ftopov poftavljene fo pokližane, v’per¬ godkih , sa ktere naredbe sa perdobitve pod zb ulj e djane noheniga ukasa ne sapopadejo, - 149 - pregled perdobitviuih bukev sa pofeben »bat ukasali. §. 391 . ec) Hranjenje bufcey k’ pregledu namenjenih aii pod pezhit djanih. Perdobitvine bukve, klerik pregled je nkasan, ali ktere fo p er preif kanji po že¬ lim ali po rasdelku pod pezhat djane, 0.289), naj fe po redu perdobovavz« v’ roka h pufie. Zhe fe je pa vender sa kej bali, naj fe le perdobitvine bukve , zbe kantonfka gofpofk^ žolne rezki rav¬ na j oz k a v’ lifiim kraj, ali blis prebiva, tej gofpofki, zke ni tem tako, pa lukej ali blis k'temu kraujenju perpravna žolni j a iioji, tej, zke sadnjizb tudi take zolnije ni blis, vladf ki gofpofki k’iemu namenu oddajo , de fe lukej do fpolnjeuja vgleda fpifov ali delov pod pezhat djanih, do pregleda bukev, 4 ali do zhafa, kadar njih sadershek k’name¬ nu poftavine ravnave ni vezk potreben, per- hranijo. Predloske fe, zke perdobovavezali »»pravilnik perkodkov gofpofke rezhe, pod pezhati od obeh natifnjenimi. §. 292. JT) Odpira oatifnjenih pczhatov. '/Jie fo perdobilviiie bukve sapezkafene predloshene, naj p e zbale opravilni k, ktferiga kantonfka gofpofka žolne rezki rar- nujozka k’ vgledtt v’ bukve ali k’ pregledu od- — 150 — lozhi, odpre. Ta odpira naj fe vprizho perdobovavza sgodi, zlie fe ni pravizi, per odpiri pezhatov sraven bili, odpovedal. To odpoved da molzhe fposnati, ako, defiravuo je bil sa zhafa k’le ravnavi po¬ vabljen, fara ne pride, in drusiga ne po fh Ij e. §. 293 . gg) Praviza perdobovavzov bukve pohafniti. Perdobovavzara je na voljo dano, v’perdobitviue bukve, ktere fo ali per njem pod pezhatam pufhene, ali per gofpofki, ali per zolnii branjene, vprizho opravilnika od kantonfke gofpofke k’(emu odlozheniga, pogledati, in is njih ispife vseti. Zhe fo bukve ali edini plalelzi pod pezhat djani, naj jih imenovani opravilnih toliko, kolikor perdobovavez sheli is njih isvediti, odpre, j Pezhati naj fe po ftorjenim vgledu, zhe le opravilniku treba sdi, fpet natifuejo. c) Dofshuofti gofpofk in opravilnikov v’sadevku vgle* da v’ pcrdobitvine bukve , in njih pregleda. St 2i)4. aa) Hitroft ravnav. Rnvnave, sa ktere je predloshenje per- dobi Ivini It bukev ukasano, naj vfelej prav pridno pobite. jSploh je vfiln go- lpolkani, opravilnikam in poftavljeu* zain , kleri pcrdobitvine bukve od perdobo- vavj&ov imajo vseli, va-njc pogledali' — 151 - in jih pregledali, nalosheno, perdobllvine bukve perdobovavzam le is filniii v srč¬ kov odvseli, in kar je mogozhe , jih le nar krajfhi zhaf profti rabi ali ravnavi lalinikov sadershati. §. 295 . bb) Samolzhanje fkrivnofti. Vfnn opravilnikam in poftavljen- zam, kleri v’perdobitvine bukve pogledajo, in vfini žolni jam in gofpofkam, ktere te buk¬ ve od perdobovavzov prevsamejo , in hrani¬ jo , je velika dolslmofl naloshena, sa- popadek bukev in snanohi, ktere is njih do- bojo, po fvojivefti kakor neokerfhlji- vo flushbino fkrivnoft samolzhati. Vik- rhim imenovanih zolnij in gofpofk je pod njih lahnim odgovoram nalosheno, potrebne na- redbe ofkerbeti, de fe perdobitvine bukve , ktere k’zolnii ali gofpofki pridejo, fkerbno hranijo, de fe napzhevanje f’ lemi buk¬ vami in krivizhno rasglafhenje is njih od- verne. d) Rajtbe, kterili vglcd fe nikoli ne fmc tirjati,* §. 296 . Sa ravnavo v’ perhodknih rezheh fe ni¬ koli ne fine predlaga rajtbine fklenitve, rasfhlelve ali premoshenja iskas.afve tirjati. - 152 - 5. Sglafitve perhodknih preflopov. a) Per kora fe ftore. §, 297. K’ »najdbi, ali preifkanju perhod- knih preftopov poftavljeue gofpofbe, zolnije ali pofebni poftavljenzi imajo dolshnoft, vfako do njih pevnefeno sglafitev fprejeti. Tudi per vladfkik gofpofkah fe more sglafitev ftoriti. Tem je nalosheno, sglafitev prezej blishnji zolnii ali opravilniku, kterimu je ravnava v’tem kraji poftavljenili rasdelkov mejne ali perhodkne ftraske sro- zhena, ko bi bila pa sglafitev proti perhodkni gofpofki, proti zolnii, ali proti poftavljenzu v’ perhodkni fluslibi obernjena, gofpofki, kteri je sglafhenez na ravnoft podversheu, dodeliti. b) Nje raba, §. 298. Sglafitve ne fmejo vvod« preifkauja, ali ukasu, perdobitvine bukve k’vgle- du predpol os h i t i, v’ pergodkih , v’ kterih fo te navedbe po poliavi le savolj vterje- n e do 1 s h 1 j i v o ft i dopadljive (§§. 27 3, 275 in 287j, k’perlosliuoft i flushiti, zhepre- ftop, in okolifhiue, v'kterih fe je sgodil, ali fe ima doriti, ali okolifhiiie, ktere kraj Jiranjenja rezhi prellopa, ali prebivanje fto- l* i v z a sadeucjo, nifo v’sglafitvi r asi oz h n o povedane, in zbc ni od zliloveka, od kte- riga je dosdevuo, de ima saanje od oko- lifhin, kleče je povedal. c) Vnanje potrebe. §. 299 . Sglafitve fe fniejo s’uftnii ali f pit¬ ni am ftoriti. Ufine sglafitve fe v’prekuzulo ( protokol) sapifhejo. Sglafnik mora vfelej v’sglaiiivi fvoje ime, ftau in prebivanje povedali. To pa fiue sapealiatiti, in rezili, de fe sapealiaten a lirani, in le od opra- viluika, kteri je k’ sdelatvi potlaviue ravnave ga to sglafitev poklisan, ali od gofpofke po- ftavljene k’ preifkanju ali raslozheuju sglafhe- niga preftopa, fine odpreti. Sglafitve, kte- rim ni ime perdjano, ali kterim kaka v’ po- preflinjim rasdelku povedana potreb no ft manjka, fe fniejo fzer sa poprafhevanje imeti, nikoli pa fe ne ftnejo preifkanju, odvsetju perdobitviuih bukev , ali fploli preifkanju perhodkniga prefto¬ pa v’podlogo djati, zhe fe is snajdenih oko- lifliin pravizhno vterjena dolshljivoft ne po- kashe. d) Plazlnlo sgiasnikam. '§. 300 . aa) ,Sploh. Zhe je sglafitev k’ snajdbi sglafhe.- niga perhodkniga preftopa, in ^na¬ ravnavi fhlrafniga peljala, fe sglafniku v’pergodku, de je farna reali prekopa do- — 154 — hijena, ni pa preftopovavez tudi obfojeu, tretjina dobljenima fhtrafniga denar¬ ja, v’ drusih pergodkili pa t retjina po po- ftavi upadene fhtrafnige -od premo- sbenja ali denarja, kolikor je F ženo »grabljene predfebe preliopa odeta, vfelej pa bres odfhtetve ftrofhkov ftorjenih s’lovljenjem fhtrafnigi podvershene rezin' ali zbloveka, pa f’preif kan jem in slozheujem preftopa , v’plazhilo dodeli. §. 301 . bb) Pcr odjenjbi fhtrafnige ali slajflibi is milofti , ali por nedobbivotti. Zhe fe fhtrafniga fzer v’ pravizi vterje- na fposna, pa vender is milofti pregleda, ali pod nar manjfhi mero sa preftop po- fiavljeno slajfha, fe plazbilo po tej nar manj- fbi meri srajta , in kolikor je f’ženo do¬ bljene rezili preftopa odeta, sglasniku opravi. Takti naj fe ravna , zhe fe mora is- rezbena fhtrafniga v’ denarjih savolj nedob- Ijivofti v’fhtrafnigo v’jezili iprenieniti- §. 302 . cc) Por naravnavi fhtrafnige na shivotu. Zhe je sglatitev k’ siiajdbi in fhtrafanju perliodkniga preftopa peljala, na ktero pofta- v;t fii trafuigo na shivotu ftanovituo, I in ne le kakor fprcmembo ali povezhbo filtrat- uige v’denarjih naravna, dobi sglafnik od 155 — gofpofke po veli k of ti p ref top a namerje¬ no p lazili I o v’denarjih. §. 303 . dd) Sguba plazhila savolj opufhenc, ali neprave po¬ vedi imena. Sglafniki, kteri fvoje ime povedati o p u f t e, ali kteri nepravo ime namefti fvoji- ga povedo , nimajo pravize do pla¬ zili! a. cc) Samolzhanje sglafnika. §. 304 . line sglafnika naj gofpofke in po- flavljenzi, kteri ga isvedo, sam o 1 zli e. Zhe fe pa is fiorjeniga preifkanja pokashe, de je sglafitev , po lderi fe je ravnalo, i sini f hije¬ na, ali refuiza v’nji prekanjeno saber- njena, naj fe ravnava, k’nagnjenju fpl ofhnih ftrahovavnih poftav proti sglafniku, gofpofki k’ tema oblafleni odda, in ako zhlovek , proti kterimu je bila sglafi- tevnaravnana, sa snanoft sglafnika proti, naj fe mu njegovo ime na snanje da. Tudi naj samolzhanje sglafnika tako delezh ne feslie , de bi bil poftavini ravnavi odtegnjen , zbe fodba v’fodnifhkim preifkanji potreb¬ no fposna, njega kakor prizho, pajdafha ali napeljeva v za saflifhati. 156 — I?. Splofhne naredbe. S. 305. a) Dolshnolt goipolk in poftavljenzov do tenziga ipolnovanja poftave. V’sadevku vvoda preifkauja, vgle- *la v’per dobitviue bukve, ali njih pre¬ gleda, ali tildiper fpolnovanji te opra¬ vili’k e ravna v e naj fe ua tanko po befe- J rezil suamnje ftarji sazhčtve, ali dalji hranitve na febi ima, kakor pifmo k’iskasatvi pernefeno govori. b) Zhaf, sa njih vsctje. §. 329. Tudi kjer -fe med ftanam blaga, ki zlia- fam hranitve, kteriga pifmo Silani, nafprotnoft nepokashe, fe pifma sa rezhi v’neorafalje- nim ftanu imele od raspola tiftjh, sa kte^ reje f’pofebnimi ukasi terpesh veljave raslozhno poftavljen, po pretezheuim tem zha- fu ne morejo sa iskasatev vseti. c) Naftopki pretczhcniga zhafa, §. 330. aa) V’sadevku boletov, V’ pergodkih, v’k(erili fprizhvi bolela, - 170 - manjkljiva edinoft med njim in ftanam blaga, ali pretezhenoft pof tavljeniga zhafa uafproti Hoji, je imejzu blaga na voljo dano, f pr iz bati, deje rezil ravno tifta, sa ktero je bil bolet narejen, tedej a) v’ pervim teh pergodkov, de je rezh po nenavadnih okolifkinak vrta¬ na, kteri f’povedanim terpeshem hra¬ nitve ne ftoji v’edinofti, ohranjena, ali v’ tak Han djana ; b) v’ drugim pergodku, de je bil imejiz fpofebniini sadevki sadershan, rezil ali prodati ali vsiliti. To fe le dovoli, zhe ni f pofebno poftavo sa blago, sa ktero fe ravna, ukasano, de naj fe pred pretezhenim poftavlje- nim zhafam potreba njega po¬ da 1 j f h a n j a sglali, in sa - n j profi. §. 331 . bb) V’sadevka nafebnih pilcm. Pod ravno tem pogojem ima imejiz bla¬ ga , zhe je nafebno pifmo, kteriga vsetju eden imenovanih sadershkov nafproti ftoji, pravizo, mu nalosheno fprizliev, kraja per- delka ali dohilve s 1 drugimi poftavinimi ofredki ftoriti, in pomiflike, ki is fta- u u, v’ kterim fe blago snajde , isvirajo ■> sjafnili. — 171 tl) Vsctje pilcm od blaga, ktero fe mora k’perhod- knii poftaviti. §. 332 , Pifina od rezili, ktere morajo ob po- flatvi is kraja, na potu, ali ob doho¬ du v’kraji, k’ p crhodknii poftavlje- n e, in tukej opravilfki ravnavi podversbene biti, ne fmejo, zhp jim po ter db e od te fpolnjene opravilfke ravuave manjka, sa iskasatev vsete biti. 3. Sasnamvanje blaga.. §. 333 . a) Iitere re^h? fo mu podvershcne. Pofebne poftave povedo, ktere re¬ zili morajo od ftorivza, ali od perhodknije , s’snamnjem previdene biti, doklej fo iinej- zi sasnamvanih rezili dolskni, sasaamvauje na njih ohraniti, in ako sasnamvanje po¬ goj iskasatve notranjiga perdelkaflori. 334 . b) Njih veljava §a iskasatev notranjiga perdelka. Ukasano opravilfko snamnje flori sa rezili, ktere imajo po poflavi per vhodnim sazolu sh’ njim previdene biti, dokler fe v’no- vim liefpreminjenim flanu, in per tkanji v’ že¬ lih kotih snajdejo, pogoj, bres ktcriga ftorjeu sazol rezili bres snamuja najdenih, fe kakor iskasau ne zhifla, zhe ni fprizhauo, - 172 - de je ncprevidcna pergodba snamnje okerfJiiia, ali od blaga odtergala (5- 255j. BESETO POGLAVJE. Od pofebnih naredeb sa obshuvanje mnenje. PEBYI RAZDELEK, Od naredeb sa obshuvanje smenje v’mejnim kantonu. I. jgploflme jjoftrtve. i. Pofhiljanje po nbzhi. a) Poftava, $. 335. Vfaka prenafhev (poflaiev) blaga is kraja ali v’kraj leshezh v’mejnim kan¬ tonu je po nozhi, to je: po folnzhnim sahodu in pred folnzhnim is - kodam , kres pofebniga zolfkiga dovoljenja , klero po n oz h n o p o fiate v raslozbeno perpufti, prepovedana. b) Isjctje. §. 336. Isjete od lob pollav fo: 1, Itezbi, ktere po nozbi zhes žolno me¬ jo noter ali vela iti futejo (§• 33}$ — 173 - 2. t Srovi perdelki poljfkiga dela, gojsdarijc, ali rudarije, kteri fe od seinlje, na kteri fe perdelujejo, v’kraj hranitve prenafhajo, pa odpad¬ ki kmeliftva, shivinfke reje, ali r u d a r ij e, kakor : sililo v’ fnopii, feno, trava , klaja, grosdje , frovo fadje , frova povertina, dreva, lef, terft, dre- vefa in terle, zhebelni panjovi, liftje, flama, pleve , resaniza , gnoj , perft in ruda , obdelano in neobdelano kainnje, V pefek, rufiiina, ogelje in premog, zhe fe te rezili v’odkritim nesabitim ftanu vošijo; 3. Siliva shivina, ki fe na paflio go¬ ni, ali nasaj gre, f’ fpoln o Vanjem po- febnih previdnoft, ktere fo v’ nekterih krajih k’ odvernjenju potuhne kupzhije s’ shivino ukasane. 4. Sa okoljave krajev, v’kterih fo letni fejmi ali tedenfki tergovi, bodo krajem permerjene , fejmno smenjo slaj- fhavne poftave od deshelnih žolne re- zhi ravnajozhih gofpofk v’edinofli s’de- shelnimi poglavarftvi dane. 2. Zhutje nad pofhiljanjem. a) Blago zhutju podversheno. §. 337. V’ pofebnih osnanilih bo povedano, ktere rezhi in v’ kteri mnoshini v’ mejnim kantonu fo p er prenafhvi, v’drugi kraj, pcr h ra- — 174 - nitvi ali v’ kupzhii pofebnimu zlralju podvershene. Te rezili fe imenujejo blago zkufju podversbeno. b) Poflatve is feraja v’ mejniiri kantonu. §. 338. aaj Dobitcv zolniga dovoljenja. Blago zhutju podversbeno fe ne fme v’ mnoshini zhutju ne isjeti, is kraja v’ mejnim kantonu leshezhiga* bres zolfkiga dovoljenja pofhiljati* To fe mora p er perhodknii tiftiga kraja, ali per blislmji perhodknii, kteri je tifti kraj sa žol¬ no ravnavo odkasan, dobiti. Zhe je perhod- knija v’ kraji poflatve , naj blago k’ poflatvi namenjeno ob enim f’ profhujo sa dovoljenje, fzer pa, po tem ko fe je to dobilo, k’ per- kodknii poftavijo, in tej, zhe fe ne ravna sa lahne perdelke pofhiljavza, naj po- kasatev sa poftavino dobitev predpoloshe- §. 339. bb) Ravnava žoltlije per poflatvi. Perhodknija preifhe blago po redu sa naravnavo blaga ukasauim ($.145), pre¬ gleda poloshene pifma, in naravna, zhe ni sadersiika, blago pod opravilfko sapiro, f’poflatvinim liftam do perhodknije ftojezhe v’kraj n antena , rdi, ko bi jO' lukej ne bilo, do perhodknije, kteri je kraj namena sa to opravilfko ravnavo odkasan. §. 340. cc) Vedba na potu, in po dohodu v’ kraji namdnd. Blago mora k’ perkodlcnii, do ktereje bilo naravnano, poftavljeno biti. Napo¬ ta v’ kraj namena, kakor tudi od ftraui per- hodknije , do ktere je bilo blago naravnano , naj fe vedejo po poftavah sa naravnavo nesazolanik rezki ( §§. 153 do 165). Zhe gre blago proti no trenji žolni oko¬ li i, fe do perhodknije v’kraji namena ftoje- zlie , k’ opravilfki ravnavi z kut j a blaga po- oblafteni, ali, zhe nj tukej take perkod- knije poftavljene , do žolne vi a gnije, ali do druge perhodknije, ktera v’natoplje¬ nim potu pred krajem namena nar bliske nje fioji, ali sadnjizk, zke ni v’ nafiopljenim po¬ tu žolne vlagnije, do rasdelka perkod- kueftraske, v’kteriga kantonu kraj na¬ mena leski, naravna. c) Poflatve is notrenje žolne okolije v' mejni kanton, §. 341. aa) Dobitev zolniga dovoljenja. Blago zkutju podverskeno, ktero fe is notrenje žolne okolije v’mejni kanton pofhlje, ne fine pred prej sadobljenim z o 1 f k i m d o v o lj e n j e m va-ui pernefeno biti, §. 342, bb) Ravnanje v’sadevku njega. Zke fe v’ kraji, is kteriga fe blago 176 — v’mejni kanton pofhlje, perhodknija k'o- pravilfkimu ravnanju zhutja blaga pooblaftena, ali fe s’ blagam ob potu v’notrenji žolni okolii, ali na itotrenji meji kraj, na kteriin je taka perho d k ni ja poftavljena dofeshe, naj fe blago k’ njej po- ltavi. Perhodknija ravna po redu s’ 339 sa poflatve v’ mejnim kantonu ukasanim. Zhe na potu poflatve ni perhodknije k’ imenovanim ravnanju pooblaftene, fe taka zolnija tudi na potu v’ notrenji žolni okolii ne dofeshe, naj fe, preden je blago v’ mejni kanton perite- feno, dovoljenje k’ temu per b 1 i s h n j i v’ m e j n im kantonu poftavljeni perhodknii fprofi. Od te perhodknije dobljeno pifanje naj blago do nje fprejmi. Per sadnji naj fe blago poftavi, in fzer po redu sa poflatve ukasanim ravna (§§. 339 in 340). d) Polajfhbe v’fpolnjenji poftave. §. 343. Dvornija bo v’pozhetvi zhutja ravnave sa poflatve, kolikor sadevki kraja potrebu¬ jejo , in varllvo domazhe perdobitve, pa der- shavinih perhodkov dopufti, slajfhavne po¬ ftave dodelila. 3. Zhutje nad salogamL §. 344. a) Oddva blaga zhutja podversheniga. V’mejnim kantonu mora vfaka saloga reala zliutju podvershenih, klora mero od zhul- — 177 — zhutja isjeto prefeshe, dokler fo v’novim neorobljeuim ftanu , s’ opravilfkini liftain s a poftavino dobit e v odeta biti, ali fe pa mora po hotenji perhodknih opra- vilnikov , ali poftavljenzov mejne ali perhod- kne ftrasbe iskasati, de To salogine rezhi v’kraji hranitve narejene. §. 345 . b) Blaga zbutju nepodversheniga. Zhe kteri v’mejnim kantontu ali prebi¬ vaj ozh , ali ondi vlagnijo blaga imajozh per- dobovavez salogo rezhi, zhutja nepod- versheniji, ki v’n jegovi perdobitvi nifo sapopadene, ali kteri, ki fe med perdo- bovavze ne fhteje , v’ mejnim kantonu salogo blaga zhutju nepodversheniga hranitivsame , in njega mnoshina njegovo potrebo ozliit- no prefeshe, naj sglafitev, zhejev’kraji perhodkuija k’ opravilfki ravnavi zhutja blaga pooblaliena, ali rasdelek perhodkne ftrashe , pred odlago teh r’ezhi v’njegovo fta- novanje ali perdobitvinizo, v’imenovano perhodknijo, ali v’ rasdelek perhodkne flra- she ftori. Sa fpolnjenje te naredbe fe pi- fana poterdba dodeli. §. 346 . c) Saloge, v’sadevku kterih je k’ vselofti pifem po- ftavljeni zhaf pretekel. Zhe fe prodaja, vshitje ali pode- latev rezhi saloginih v’mejnim kantonu, pred 12 - 178 - preteklim zhafam , v’ kterim fe pifina jim kodevi flushezhe sa iskasatev vsamejo, ne sgodi, in zhe fo pogoji tukej, pod klen¬ im je naloshena dolshnoft k’ iskasatvi dobit- ve, kraja perdelka ali sazola, naj fe to, de prodaja , vshitje ali podelalev saloginih rezhi fe ni sgodila, k’ m anjfhim u v’ fh tirnaj- ftih dneh pred preteklim tiftim zha- fam, blishnji perhodknii k’ ravnavi zliutja blaga pooblafleni , fprofh njo sa podalj- fhanje zhafa sa vsetoft pifem potlavljeniga sglafi, fezer te sa iskasatev ne bodo veljale. II. Pozlietev perdobftev v* mejnim kantonu. 1 . ^Spisana odeva sa dohitev iti poflalev rezhi perdohilve. §. 347. a) Rezhi, per kterih fe vravnavajo. Blago, zhutju nepodVersheno, ki je sra- ftina, perdelek ali fploli rezh dela perdobovavza , mora, zhe ga od koga dru- siga na fe perpravi, ali, zlie mu je is dru- siga kraja poflano, na potu v’ kraj hranitve, kakor tudi ondi fpifano po¬ te tdbo tiftiga , od kteriga je perpuf h eno ali poflano, prevideno biti. Isjetje od te poftave fo: • 1. Rezhi v’ §. 336, fht. 2. imenovane ■ kte- 179 — rili pofhiljanje po nozhi v’ mejnini kantonu je perpufheno, in Rezili med tifto blago fhlete, ktere (& per pOmozhnih zoiiiijah v’ vhodni sazol vseli morejo. §. 348. b) Sapopadek teh pifem. Te poterdbe (dobitvine ali prodajne pif- ma vosni liili) naj sapopadejo: 1 Im e in prebivanj e pr odajza ali p o- f la v Za, prejemza, iii tiftiga* po kterim fe poflilje. 2 . Raspol in mnoshiiia blaga, po ime¬ nih iii merah , kakor fo v’ smenji fzer navadne. 3. jShteviloin snamnje kifht, sveš- kdv in drusih hramb. 4. Pot, po kterim fo poflane, in zhaf* v’ kterim imajo v’ kraj namena dojth §. 349. c) Njih vravriava na polil. Pifma ne morejo na potu ne siinej uka- sahe zefte , ne po preteklim zhafii sa f p o 1 n j e nj e p o t a poftavljenim, ne sadnjizh, zhe one f’ftanam poflahiga blaga nifo v’ edin o Hi, sa iskasatev vseie bili, ako fe ne fprizha , de je neprevidena pergodba sa- dershala, po namenjeni zefti, in ob pravim zhafu dojti. Zhe je v’ k r a j i n a ni e n a p e r- - 180 - liodknija k’ opravilfki ravnavi zhuija blaga pooblaftena , ali rasdelek perhodkne ftrashe, naj fe blago pred odklado v’kraji k’ tej perhodknii, ali temu rasdelku perlrod- ' kne ftrashe poftavi, in fpremljajozhe pifrna poloshe. 2. Perdobitve pod zhutje djane. §. 350 . a) .Sploh. Perdobovavzi, kteri zhutju podver- sliene rezhi delajo , perpravijajo, ali predelujejo, fploh pa kupzhevavzi fe v’ sa- devku njih perdobitve v’mejnim kantonu pod opravilfko zhutje denejo. §. 351 . b) Savolj snajdenih preftopov. Tudi druge perdobftva v’ mejnim kantonu fe morejo pod opravilfko zhutje djati, zhe fe v’ njih delavnizah ali proda- javnizali po potuhnjeni kupzhii doblje¬ ne , k’perdo bi t vi pozhetja fhtete re¬ zin najdejo, ali, zhe fo fe te perdobitve fploh k'pozhetvi, podpiri, ali fkrivatvi po¬ tuhne kupzhije sanapzhvale. Ta na- redba fe perdobovavzu, kteriga sadene , s’do- pufhenjem doklizhve, v’pifinu na sna- nje da. 1 - 181 3. Naprava in pozhetev perdobilev . a) Fabrikine pozhetve. §. 352 . Perdobitve, ktere narejajo, po¬ pravljajo ali predelujejo zhutju pod- versheue rezili, fe ne fmejo v’ mejnim kantonu, bres prej fprofheniga in sadobljeni- ga dovoljenja vladfkiga deshelniga po- glavarftva , in deshelne gofpofke žolne rezki ravnajozhe, napraviti. Pod to naredbo pa perdobitve, ktere pozhetnik kakor rokodelftvo ofkerbluje, nifo sapo- p a de ne. b) Kupzhiftvo. §. 353 . aa) Kar je pofebniga dovoljenja treba. Velki kupzi in fhtazunarji, kteri v’ perdobitvine bukve po redu sapifujejo, ima¬ jo pravizo v’meftih in tergeh kupzhe- vati s’rez krni zhutju podvershenimi.' Sune j meft in tergov fe s’blagam zhutju podver- shenitn v’ mejnim kanton fploh bres pofebniga dovoljenja, ki ga kautonfka gofpo- fka, ktera ima ravnavo zolfkih opravil, do¬ deli , in vladfka gofpofka poterdi, ne fme ne kupzhevati, ne kramariti. Tega pofebniga dovoljenja sa kramarijo ni treba v’ krajih, ki fo s’davkniini mejami obdani, in na vhodih f’ zolnijami previdenih. — 182 - §. 354 . bb) Previdnofti per dodelitvi dovoljenja. Dovoljenje sa kramarijo s’ bla- gara zhutju podversltenim v’ mejnim kantonu, ali sa kupzhijo ftembla- gam sunej meft In tergov fe ne dodeli, ako fe prav ne vidi, de po legi kraja, in po- febno sa perdobitev isvoljeniga ftanovanja, pa po okoljavi dosdevne prodaje , perdohfivo sa prebivavze tiftiga kraja in blish- njih krajev je potrebno, ali zhe fe po- miflek vsdigne, de bi to potuhni kupzhii v’perpoinozhek flushilo. V’ dovoljenji fe vfelej kraj , na kteriga je natvesheiio, pove- Zhe fe to dovoljenje, ali njega poterdba odrezke, fe fmejo soper ras- lozbbo dovladfkiga deshelniga pogla¬ var ftva oberniti, ktero ima v’edino Iti s’de- shelrio gofpofko žolno opravila ravnajozlio raslozhiti. §. 355 . Cc) Dobitev k’perd(diitvi potrebnih rfizhi zhutju pod- ! vershenih, Kupzi, kramarji, ali perdobovav- zi , ki narejajo , perpravljajo # ali predeluje¬ jo fezhi zhutju podversheue, ftnejo k’njih perdobitvi potrebne , zb ut ju podversheue re¬ zili, zhe jih naravnali is vnanje deshele, ali is zolnjga isjemka pq poftavi ne do¬ bivajo, le ali od drugih perdobovav- ®6Y| kteri narejajo, perpravljajo, ali 183 — predeluje jotak e rez hi, ali od kupzhe- vavzov ali velzih kupzov, kterili kup--, zhiftvo je ondi, kjer je žolno v I a g n i f h e, ali druga perhodknija k’opravilfki ravna vi zhutju podversheniga blaga po- oblaftena poftavljena, dobivati. §. 356 . dd) Pozhetev kramarije in male kupzhije, Kramarji, in fploh mali kupzi, kte- ri po poftavi v’bukve ne sapifujejo, finejo v’ mejnim kantonu blago zhutju podver- sheno le potrebovavzam, ne pa drugim perdobovavzam sa dalji kupzkijopro- dajati, ali k’pozhetvi perdobitviue ravua- ve dajati. c) Pohifhina kupzhija. §. 357 . aa) Pogoji nje pozhetve, I)e ima kdo pravizo do pohifhine k up z hi j e v’ mejnim kantonu,' mora p o- hiriiini po£ k’ teinu raslozhno dovoljenje sapopalii. To je na tifte kraje natvesheuo, kteii fo v’njem raslozhno imenovani. §. 358 . bb) Omejenje dovoljenja. To dovoljenje fine od krefije, v’edi- nof i f’ kantonfko gofpofko žolne rezili ravna joziio, le is filnih v rokov, in farno, ajko — 184 — fe napzhvanja ni bati, dodeljeno biti. Ime¬ novane gofpofke ga morejo na pofebne re¬ zili, ali na pofeni zliaf natvesiti, Vfe- naj rezhi zhutju podvershene ne sapopade. §. 359 . cc) Prodaja blaga perdobivzam. Perdobovavzi ne fmejo k’ pozhetvi fvoje perdobitve potrebnih rezili od po¬ li i f h n i k o v jemati. BMUCII .BASBEIiEK. Od pofebnih naredeb sa obzhuranje mnenje v’motrenji stolni okolii, I, Fofiave v* sadevkn perdobitve. §. 360 . j. Blago zhutju podvershmo. Tudi v’ nolrenji žolni okolii fe nektere rezki f pofebnimi osiianili sa zhutju podrer- sheno povedo, §. 361 . 2. Pod zftutje djane perdobitve. Pozhčtje perdobitev, ktere narejajo, perpravljajo, ali predelujejo zhutju podvershene rezhi, sh’njimi na volke - 185 - ali na drobno kupzhu jejo, fe pod o pra¬ vil fk o z h u tj e dene. §. 362 . 3. Pretekli zhaf sa vsetoft odev. Zhe fe prodaja, vshitje, ali obdelatev zbutju podvershenik per perdobovavzih saloginih rezili pred preteklim zhafam, v’ kterim fe pifina jim sa odevo flushezhe sa iskasatev vsamejo, ne sgodi; naj okolifhino, de fe prodaja, vshitje, ali podelatev salogi- nih rezili ni sgodila, k’ m a n j f h i m u v’ f h tir- najftih dneh pred preteklim tiftim zhafam, v’ kantonfki gofpofki žolne rezili ravnajozhi f’ profhnjo sa podalifhanje zhafa veljajozhiga sa vsetoft pifem sglafijo, fzer t6 per iskasatvi ne bodo veljale. $. 363 . 4. Dobitev zhutju podvershenik rezki sa perdobitev. Per dobovavzi, kteri narejajo, per- pravljajo, ali predelujejo ogledno blago, sli’njim na velko, ali na malo kupzhujejo, morejo rezili njih perdobitvi potrebne, zhutju podvershene, zhe jih na ravuoft is vnanje deshele, ali is zplniga isjemka po poftavi ne dobivajo, le ali od d rušili pe rdobovavso v, kteri to blago narejajo, perpravljajo ali predeluje¬ jo, ali od k up zhevavzov in velzih kup- fcOv dobivati. Kramarji, pokifhuiki, zhe 186 imajo ti sadnji dovoljenje zhutju podversliene rezhi prodajati, in fploh mali prodajavzi, kteri po poftavi v’perdobitvine bukve ne sa- pifujejo, finejo ogledno blago le potrebo- vavzam ne pa drugim perdobovavzam sa dalji prodajo, kupzhijo, ali po- zhetev perdobitvine ravnave dajati. §. 364. 5. Pohifhina kupzhija. Blago zhutju podversheno ni dovoljeno sa p o hi fh in o kupzhijo. Kjer pa vender okolifhine pdjeujbo od te poftave, k’slajfhbi potrpbovavzov y’dobitvi potrebnofti, fvetuje, fmekrefija, v’ediuofti f kantoufko žol¬ ne rezhi ravnajozho gofpofko, po isjetji dovoljenje pohifhine kupzhije f’ pofebno ime¬ novanim blagam zhutju podversheniin, ktero f polizifkimi prepovedmi ni bres pogoja pohifhine kupzhije isklenjeno, dodeliti. II. Z Smilje nad po n at vami in branit* vijo k initju podversheniga blagra. 4. Redi zhutja. §.. 365. Zhutje, kterimu zhutju podversheno bla¬ go v’ notrenji žolni okolii v’ sadevku njega p o f 1 a t v e in hranitve podversheno j e d v o- j e. Enoje ojftrimu, euo enotuimu zhut¬ ju podversheno. - 187 2. Ofiro zhutje. §. 366, a) Njega bitje. Na blago pod oftro zhutje djano naj fe v’notrenji žolni okolii per njega poflat- vi, prepufhenji drugiinu pofedniku in hranitvi naredite, ktere sa poflatev, pre- pufhenje in hranitev zljutju podvershenih re¬ zili v’ mejnem kantonu veljajo , naravnajo (0.338 do 340 in 344}, §. 367. b) Poflatve blaga pod oftro zhiitje djaniga. Blago pod oftro zhutje djano fe (me p er do bo vav za m, kteri te rezhi per- pravljajo, predelujejo, ali prodaja¬ jo, ali (ploh v’m no s h in i is zhutjane- isjeti, le is tiftih krajev', v’kterihje per- hodknija k’opravilfki ravnavi zhutja blaga pooblaftena, pofhiljati. §. 368, c) Njega smenja na fejmu. Tudi fe fmejo f’tem le tifti fejmi, kte¬ ri fo v’ k r a j i li f’takimi per ho d k ni jam i pr e vi d enih, od perdobovavzbv, kteri su- nej teh krajev prebivajo, ali fvoje de- lavnize imajo , obifkovati. — 188 — 3. Enotno zhnfje. a) ( Spifane odeve. §. 369. Per prepufhcnji perdobovavzam , ali pofhiljanji. Blago enotnimu zliutju v’n6trenji žol¬ ni okolii podloslieno mora, zlie na perdo- bovavza, sa perdobitev prejde, ali, zhe fe v’ muoshmi is zliuija raslozhno ueisjeti, v’ drugi kraj pofhlje, tako na potu v’ kraj namena, kakor ob hranitvi v’ neorobljenim ftanu, f’ pifano po- terdbo (V dobi tv in im ali vosuim li- ftam) ti/liga , kteri ga je prepuftil , ali po- flal, prevideno biti. Te pifma fo tiftim po- ftavam podvershene, ktere fo sa poterdbe prppufhenja, ali pofbiljauja blaga zliutju pod- versheniga v’mejnim kantonu dane ( §§, 348 in 349}. b) Per pofhiljanji. §. 370. aa) Is krajev, kjer je perhodknija poftavljena. Zhe fe blago , ktero je enotnimu zliutju podversheuo, is kraja, v’kteriin je zolnija, ali druga perhodknija k’ opra¬ vili ki ravna vi zhutja blaga poobla- fteua poftavljena, v’ mnosliiui is zhutja pO" febno ueisjeti pofhlje; mora k’tej zolnii pernefeno, tukej povedano, iti pokasatve sa dobitev rezili, klerik poflavcz ni fam na¬ rodi! , ftorjene biti. — 189 — §. 371. bb) Is krajev, kjer ni perhodknije. Zhe pa v’ kra ji, is kteriga fe rezheno blago Vmnosliini is zhutja nejsjeti pofhlje, perhodknija k’ opravilfki ravnavi zliutja blaga jooblallena ni po davljena, gre pa vender )oflatev po tifti zedi, na kteri je taka per¬ iod k ni j a podavljena, naj ga k’tej per- hodknii, in zhe vezh tazih perhodknij na naftopljeni zedi doji, k’ blishnji teh perhod- knii podavijo. Ta naredba fe pa ne rasfhiri na rezili, ktere fe po vos ni p o Ihti is kra¬ ja, v’ kterim ni perhodknije k’opravilfki rav¬ navi zhutja blaga poobladene, pofhljejo. §. 372. cc) Ravnava perhodknije. Perhodknija preifhe raspol in tesho blaga, pregleda pernefene po k asa t ve, in dodeli sa dorjeno opravilfko ravnavo poterd- bo. Zhe je blago namenjeno, v’mejni kan¬ ton , ali v’ kraj, v’ kterim je perhodknija k’ o- pravilfki ravnavi zhutja blag a poobladena po¬ davljena, pernefeno biti; naj fe o pravil fka sapira na blago dene, in na to perhodknijo naravna. §. 373. dd) Naloga opravilfke sapire, Perhodknijam sa opravilfke ravnave zhut¬ ja blaga podavJjeuim je obderskano , tudi 190 v’ drusih pergodkih, kakor v’ (eh, od kterih prejfhnji rasftavek govori , zhe fe jim treba sdi, blago pod opraviIfko sapiro dja- ti, in na perhodknijo ftojezho blis kraja na¬ mena naravnati* Protniku fe pa is to per- loshnofti ne Ime velik ovinek napraviti, §. 374 . ee) Poflatve v’ kraje , v’ kterih fo perhodknije. Zhe ima sadnjizh poflatev blaga pod enotno zhutje djaniga namen, v’mnoshini is zhutja neisjeti, v’ kraj perpravljeua biti, V’ kterim je zolnija k’ opravilfki ravnavi zhut¬ ja blaga pooblaftena j naj fe po dohoda v’tem kraji, in pred odlago, k'perhodknii poftavi. Per njej fe po redu sa poflatve uka- sanim ravna (§. 372J. Zhe fe blago na per- liodknijo pod opravilfko sapiro naravna; jo odterga, preifhe tesho in raspol blaga, in dodeli poterdbo. c) Ob pofiatvi. §. 875. aa) Pod opravilfko sapiro. Blago zliulju podversheno pod opra- vilfko sapiro na drugo zolnijo naravnano, je podversheno na potu poftavaul sa narav¬ nane nesazolane rezili danim f K, 158 do 164 j. 191 — a) Prememba pota. §. 376 . bb) Breš sapire. Zhe fe poflatev blaga pod enotno zbutje djaniga, ktero Te ne pod opra- vilfko sapiro na dragi kraj prenafha, na po¬ tu v’drugi kraj oberne, kakor tifti, ki je v’ poterdbi, f’ ktero je blago prevideno , po¬ vedan , in zhe fe snajde ali prej, ali na kraji, kjer fe je od prejflmjiga pota ober- nilo, ali na novoizvoljenim potu perhodknija k’ opravilfki ravnavi sa zhutje blaga poobla- liena ; naj fe poflatev k’ njej , ali, zhe fe na tem potu taka perhodknija ne snajde, k’ b li s h- njimu rasdelku perhodkiie ftrashe poftavi, in isvoljeni pot sglafi. Perhod¬ knija ali rasdelek perhodkiie ftra¬ she fpolni ukasano ravnavo, zhe ni bila she ne ob poflatvi blaga, ne na potu per drugi perhodknii ftorjena. Y s nafprotnim pergodku sapifhe na poterdbo , f ’ ktero je blago previ¬ deno , nov'pot in zliaf, v’ kterim ima pofla¬ tev kraj namena dojti. b) Oddaja nekoliko vklade, §. 377 . aa) .Sploh. Zhe vosnik, na potu v’kraj namena ne¬ koliko vklade odda, in ta ni pod opra- vilfko sapiro ; naj fi on od prejemza oddani- ga blaga pifano prejemno poterdbo re- 192 zhe dati, v’ktero naj fe raspol in mno- sliiua oddane rezin’, pa dan in kraj, v’kteriin in kje je blago bilo oddano, poliavi. To Te lahko na lierbet poterdbe, ktera blago fpremlja , poftavi. bb) Na femeh. §. 378 . Zhe fe v’ kraji perhodknija snajde. Zhe fe blago, ktero je enotnima zhutju podversheno, na fejin v’ kraj pernefe, v’ kterira je perhodknija k’ opravil- fki ravnavi zhutja blaga pooblaftena; fe mo¬ ra ne le , per dohodu v’ kraj pred odlago, k’ perhodknii poliaviti, ampak tudi na k 6 «- zu fejma oftala ali neoddana mnoshi- na k’perhodknii pernefti, preden fejm sa- pufti. Perhodknija sapifhe na poterdbo do¬ deljeno v’ sazhetku fejma in n o s h i n o neod- daniga blaga, pot, po kterim pojde, in zhaf, v’kterim ima na kraj namena dojti. §. 379 . Zhe v’ kraji fejma ni perhodknije. Zhe pa v’kraji, kamor fe imenovano blago nafejm pofhlje, ni perhodknije po- davljene k’ opravilfki ravnavi zhutja blaga 5 mora pifana poterdba, f’ktero fe blago po- Jhlje , raslozhno povedati na pot n a,fejm* .Se je nekej vklade na fejuiu na drobno pro¬ dalo , naj protnik na konzu fejma, preden ga sapufti, neoddano mnoshino kraj, ka- — 193 — kamor fe poneiej pot, po klerim pojde, in zhaf, v’ kterim ima v’ kraj namena dojti, na pifano poterdbo sapifhe. Zhe Te la poftava ne fpoini; velja mifel, de vfe blago na lej m pernefeno je ondi prodano, in pita¬ na poterdba, f ktero je blago na tej m per- thlo, ne flushi ne ša vo. sli njo v’ kraj perve poflatve, ne sa prenafhbd v’ drugi kraj k’ is- kasatvi. 4i Slajfhhe v’ p oz h ei vi zhutjti. §, 380 » Tudi v’ notrenji žolni okolii bo dvornija per fpolnjenji zhutja ravnave, kolikor je k’ poshivitvi snlenje, iri k’ podpiri perdobitve treba,savarftvodomazhe perdobitvine pridnofti, in dershavi- nih perhodkov dopuftljivo, šlajfkav- ne poftave dovolila. ENAJSTO POGLAVJE. € Od rezhi dershavine prodaje. PEBTI BA§DELEK. Od rezhi dershavine prodaje f ploh. §. 381 . 1. Sapopadek. Uezlii, k ter e fo farno zefarfki od- 13 194 daji , sa dershavin saklad perder- shane, fo: 1. t Sol , zhifta in tudi smefhana s’drugimi rezhmi; 2. Tobak, frov aliudelan, paodpad- ki od tobaka ; 3. 4 Solitar, Vfrovim ali ozliifheiiim (olikanim) ftanu , ali smefhan s’drugimi rezhmi; 4. jSmodink ali pulfer, purfel. §. 382. 2. Imenovanje. Te rezhi fe imenujejo rezili dersha- vine famoprodaje, ali famoprodajne rezhi. §. 383. 3. Raslozhnifhi imenovanje tobaka. Tobak pomeni ne farno perje in odpad¬ ke od tobakoviga selifha, ampak fploh vfe selifha, ktere fe sa tobak (namefti to¬ baka), ali farne na febi, ali smefhane f’to- bakam, ali s’drugimi'* rezhmi imajo Ta po- llava pa vender le sunej tobakoviga selifha, farno sa tifte selifha v’ veljavo flopi, ktere fe v’ pofebnim osnanilu, de fo v’ tej naredbi sa- popadene, povedo. 195 — §. 384 . 4. Ofega okoli je, v' Meri dershavina farno- prodaja obfiojit Poftave sa pozhetev perdershane farno- oddaje sa dershavini saklad v’ sadevku fanio- prodajnih rezhi, nifo farno na žolno okolijo natveshene, ampak obfeshejo tudi žoln« i sjemke* DRUGI B1SDELEK. Od vnanje sntenje s’ rezhmi dershavini Ja mo pr o daj e. I. 'Splofline poftave* 1. Vvbshnja. §. 385 * a) Is vnanje deshele. Rezili dershavine famoprodaje ne fme¬ jo, bres pofebniga dovoljenja is vnanje deshele, ali od morja zhes meje dershavine okolije, sa ktero prizbjozha poliava velja, ne sa rabo , ne sa odlago, ne sadujizb sa fkosno vosluijo vpeljane biti. §. 386 . b) Is deshel, v’kterih ena dershavinih famoprodaj ne obftoji. Zbe v’ kterirn kraji dershavine okolije — 196 - ena imenovanih dersliavinih famoprodaj, ktera v’ dmsih deshelah dershave obftoji, ni vpelja¬ na; fe tifti, v’sadevku pozhetve te dersha- vine famoprodaj e, sa vnanjo deshelo ima, in is njega fe ne fmejo rezhi te famoprodaje v’ druge deshele, bres pofebniga dovolje¬ nja, vpeljati. §. 387. 2. Ravnava per vhodu, ali fkosni voshnji zhes žolno mejo. Rezili dersliavine famoprodaje fo podver- shene per vhodu, in is-hodu zhes žol¬ no inejo fplofhnim, sa žolno smenjo danim poftavam. II. Pofebne naredbe sa žolne is- jemke. I. Kraji , na kterih fe fme vvbsfmja sgoditi* §. 388. a) ( Sploh. V’ žolne isjemke fmejo, s’ dovoljenjem perhodkne gofpofke, famoprodajue rezhi, le na tihih krajih is vnanje deshele, ali od morja perpeljane biti, v’kterih je žolni ja, ali druga perhodknija k’fpolnjenju ukasa- ne ravnave sa te rezhi pooblaftena po- ft a vij ena. 197 - §. 389. b) Pofebno sa popotnike. Na te kraje je sa vhod is vnanje de- sliele, ali od morja, v’ žolne isjemke tudi dovoljena popotuikam , v’ sadevku tobaka, kteriga farni safe feboj nofijo , slajfhba (§. 19) liatvesbeua. §. 390. c) Ravnava, zhe fe perhodknija prav na meji ne snajde. Zhe perhodknija k’ ukasani ravnavi sa rezili dershavine famoprodaje pooblafiena, v’zoInim isjemku ni prav na meji dersha- ve poftavljena; morajo famoprodajne rezili, ktere is vnanje deshele ali od morja pridejo, po zefti, po kteri kupzhifko blago od meje do perhodknije navadno vosijo, na ravnoft k’tej perpravljene, in tukej opra- vilfki ravnavi podloshene biti. Po zefti fe mora neprenehama hoditi, in famopro- dajna rezil fe v’zolnim isjemku ne fme, pred fpolnjenjem ukasane ravnave o d los hi ti, su- nej zhe fe kej neprevideuiga pergodi, kar k’ temu fili. §. 391. d) Kjer fo napovedniki. Zbe je prav na vnanji meji zolniga is- jemka sa rezili dershavine famopro¬ daje poftavljeu napo večin ik , imajo _ 198 - v’ sadevku ičh rezin', pollave sa ravnavo k’ fpolnovanju per napovedniku v’ žolni oko¬ lij, veljavo C§§- 29 in 30). 2. Zhaf pofhifjanja zhes mejo. $. 392. t - a) Pravilo. Eezhi dershavine fainoprodaje fe ne fme- jp zhes vnanjo mejo zolnih isjemkov, ne v’vhodu, ne v’is-hodu po folnzhnim sahodu, in pred folnzhnim is - hodam pofhiljati. Vfaka vlaga ali islaga teh rezhi na mejnih vodah, po folnzhnim sahodu in pred folnzhnim is-hodam, je prepove¬ dana, §. 393. b) Isjetje. Sam tobak, popotnikam sa njih ra¬ bo v’ mnoshini, ktera pel Ji bet' Dunajfke ieshe (2 8 / 10 metrifke libre) ne prefe- she, feboj imeli, je, in fzer: sa vhod is vna¬ nje deshele, in od morja, v’ krajih , na ktere je slajfhba, popotnikam dovoljena, natve- shena (§. 389) , od sgornje prepovedi (392 ) isjeto. j§’tem pa veuder po¬ potniki od dolshuoftjnapovedniku, in per- liodknii sa ukasano opravillko ravnavo po¬ javljeni tobak fpodobno sglafiti, in ga pofta- yiui ravnavi podloshiti, nifo odvesani. — 199 - 3. Sglafitev famoprodajnih rezki, in opra¬ vil fka ravnava. §. 394 . Sa sglafitev famoprodajnih rezhi, kte- re v’žolne rsjeimke is vnanje deshele ali od morja pridejo, in sa opravilfko ravnavo k’temu pojavljenih perhodknij veljajo po¬ jave dane sa poved blaga, in sa žolno ravnanje. 4. Pofebne poftave sa morfke bregove. §. 395 . a) Morfke savetja, v’ktere ladije f’famoprodajnimi rezhmi obloshene fmejo satezhi. Pofebne osnanila povedo, v’ ktere od žolne okolije isklenjene morfke savetja fmejo ladije, ki fo f’ famoprodajnimi rezhmi obloshene, satezhi. Vfe druge savetja, ^avetrije, salive in podbreslija, pa pred njimi leshezhe mozvirja in kalushe, s’njih v odo tez hi nami vred, fo v’ zolnih isjemkih pofhiljanju famoprodajnih rezili fploh, ali rezhem tifte famoprodaje, sa ktero do¬ voljenje v’ danih osnanilih ni dodeljeno, s a- perte. §. 396 . b) Ladijo vftanoviti, perprezhi ali pcrvesati, sunej savetja. Sunej f’ temi osnanili imenovanih savetij zolnih isjemkov , ni nobeni ladii s’ rezhmi der- shavine famoprodaje obloskeni dovoljeno, vftanoviti, perprezhi, pervesati, ali fe f’ zlielni, defkami, vervmi ali plavajozhimi ftvarmi, s’bregam v’smenjo poftaviti, sunej, zhe velika lila ueprevideue pergodbe k’ temu permora, §. 3? f. c) Vlage in islage v’savetjih. V’ savetjih is žolne okolije isklenjenih , Jdere fo ladijam f’ fainoprodajuimi rezhini na- loshenim odperte, fe morfij o v’sadevku teh rezili, poftave sa ?olno okolijo savolj vi a g in islag v’ m q rf k ih savetjih ukasane (§§. 38 do 41 j fpolnovati. K’ slajfhbi sme- Jije fe bodo v’edinih fYobp4*dh savetjih, kra¬ jem permerjene naprave, kolikor fe s’ var- ftvam dershavinih perhpdkov sdrushiti dajo , f pofebnimi naredbami uganile. §. 398. 4) Pravize zojfjih opr^vilnikov in poftavljenzov v 5 §a- devku ladij v'sayetje sateklih. Žolni opravilniki, in pollavljenzi mejne jii perhodkne ftrashe imajo pravizo , na la- 4'je v’savetjih zolnih jsjpmkov satekle podati fe, in zhe fo s’ rezhini dershavine fa¬ moprodaje naloshene, dokler fe te v’ opra- vilfko hranitev ne oddajo , ali do is-hoda Ia- (lije, oftati, kakor tudi potrebne naprave Uganitj, de fe obrani, de kej teh rezili oj japije ne odnefo. Zhe imajo kako doJsidji- — 201 - voli, de fo rezili dersliavine famoprodaje fkrite , naj imenovani opravilniki in poftavljeu- zi, vprizho gofpofkiuiga opravilnika , ali ko bi taziga opravilnika ne bilo sraven, vprizho kteriga fofefkiniga inosha ladije pro f tore , kamre, omare, butare, sveske, ali druge f - hramb e odprti, in preifhejo , dokler fe to preifkanje ne fpolni, naj ftra-? sho na ladijo poftavijo, iu imenovane naprave sa o d ve mite v ra sle z h b e ugane j o. Opra- viluikam, kteri fe v’ fpolupvauji Tvojih flush- binih dolslmoft na, ladii m ude, naj fpodobno prebivalifhe sailouj dajo, §. 399 , c) Pofhijjanja famoprodajnih rezhi po ribfhkih la- Ribfhke Jadije fe ne fmejp ob mor- fkim bregu od žolne okolije isklenjenim k’po- flajvi rezili dersh^vfpe famoprodaje imeti. §, 400. f) Ravnava ob nefrezhi na morji. V’ sadevku pergodkov , v’ kterih Indija S ? rezhuii dersliavine famoprodaje nalosheua je s’ nefrezho na morji k’ preltopu poftav (§§. 395 in 396 j permorana, pa v’ sa¬ devku , na morfkim bregu zohijga isjemka', naplofkanih rezhi dersliavine fanio- prqduje, naj fe po poftavah danih sa mor- fki breg žolne okolije (0- 46 do 18j ravnajo. - 202 TRETJI RAZDELEK. Od nareje , perprave in obernitve J'a- moprodajnih rezki. S. f Sploflme poftave. 1. Pofiava. §. 401 . Nihzhe ne fme, bres dovoljenja per- liodkne gofpofke, rezhi dershavine famo- prodaje narejati, v’pergodkih po poftavi sasnamvauih perpravljati, ali na red po poftavi prepovedan oberniti. 2. Dershavina taft foli in folitarja. §. 402 . Vfa fol, ktero na ali v’semlji dersliavi- ne okoli je natvora nareja, v’zhiftim ali s’ drugimi rezhmi smefhauim ftanu, pa vef foli tar, ki ga je v’ali na semlji dershavine okolije natvora naredila , ali fe na¬ pravlja, je sgol dershavina laft. 3. Pogoj vfaziga dovoljenja k’ nar e ji, ali perpravi. §. 403 . Dovoljenje narejati ali perpravlja¬ ti famoprodajuo rezil fe vfelej le f’ tem po¬ gojem dodeli, de fe f’ to rezhjo nobena druga, kakor le raslozhuo dovoljena - 203 - perprava ne pozhne, de fe le na semlji k’temu sasnamvani, ali na krajih k’te- mu odlozhenih flori, in de fe vef por¬ del ek v’pogojenim ftanupopolnama v’ vlag- nizo dershaviniga perhodka odda. 4. Vrazhilo od ftrani dershaviniga saklada ,* §. 404. Dodeli pa dershavini saklad sa oddane, in, po pogojih dodeljeniga dovoljenja, kar sadene kakflmoft, iu tudi nuioshino (f. 418), k’vsetju perpravne najdeno rezhi, permerjeno vrazhilo. Njih mera, pa kraj, in zhaf oddaje bodo £’ posebnimi poflavami poterjene. 5. Praviza tretjiga , §. 405. a) ?he fe po nji nareja, perprava, ali oddaja per- (lershuje. Do rezhi dershavine famoprodaje, ktere kdo s’saveso oddaje dershavinimu sa- kladu, nareja, ali v’njegovo fhtevilo perpravlja, ne more nihzlie nobene ka¬ korkoli imenovane pravize, po kteri bi fe nareja ali perprava odjenjala ali *vftavila, ali oddaja perdelka dershavini- lnu sakladu sadershala, dobiti. §. 406. b) Do zcne ali plazhila. 55 e u a ali plazhilo, ktero gre is det- — 204 shaviniga saklada sa oddane rezili ali sa de¬ lo , pa ni, zhe pofebna naredba odftopa ne poterdi, od s a do bij e n j a pravi z e is mno¬ goterih sadevkov isvirajozhe, in od naravna¬ ve k’njega sagotovilu in dobljenju po poftavi dopufhenik pomozlikov iskle- jijeno. §. 40 f. p) Do orodja, naredeb , ali potrcbnoft nareje ali perprave. Do oiodja, naredeb indrusilipo- trebnoft nareje ali perprave rezili der- sbavine famoprodaje, ktere fe dershavinimu perhodku oddajo , ali sa-nj perpravljajo , fe ne fine, bres dopufhenja desheline , ofkerb- nijo perliodka, od kteriga fe lukej govori, ravnajozhp gofpofke, fodnifhka fila sa- gotovila, ali fukazjon, po zhimur bi fe nareja ali perprava imenovanih rezili odjenjala , vftavila, ali nemogozha Storila, sgoditi. II. Pofebne nareilbe sa narejo foli In Solita rja. 1. S najdba isvirka foli (ili folnatih ftvari, §. 408 . Zhefeisvirek foli, naloga foli, fol v’ zhiftim liana, ali v’smefi s’drugimi fivarmi gpajde ; poftane isvirek foli, ali sazlme 205 — fladek fludenez foli nofiti, je tifti, kleri ima vs hitele se ml je, ali, zhe je semlja pulta, nje laftnik dolslian, k’vezhimu v’ devetdefetih dneh od zhafa, kar je to sve- dil, kantonfki perhodkue rezki ravnajozhi gofpofki sglafiti. 2. Pravize perhodknih (jofpofk. §. 409 . a) Vsadevkil isvirka foli. Perliodkne gofpofke imajo pravizo, i s- virke foli , ktere sa rabo dershaviniga sa- klada neperpravne najdejo, sabiti, ali ka¬ ko drugazh, kakor varnofli dershaviniga sa- klada permerjeno najdejo, fol v’ ftudenzhni vodi sapopadeno sa nobeno rabo ftoriti ali konzkatk §. 410 . b) V’ sadevku naprave folarnij. Te gofpofke imajo tudi pravizo, povfod, kjer fo isvirki foli, ali kjer fe fol na ali v’semlji najde, folarnije napraviti, in k’temu potrebne sem 1 je, irt potreb niga poflopja prevsdti. §• 411 . c) Plazhilo fhkode laftniku. Laftniku semlje , na kteri je is v ir e k foli sabit ali nevshiten ftorjen ali kon- akan, zhe fe mu je f tem per njegovi laftl - 206 - flikoda ftorila, pa laftniku semlje k’fo- larnii perpufhene, ali poflopja k’temu vsetiga, fe fhkoda poverne, po pofta- vak fplofhnih poftavinih bukev §• 365. §. 412. 3. Pofebne pravize delavzov folitarja. Ktere pravize To delavzam foli- iarja do jemanja folitarfke perfti, in sidovne fipine , pa do ifkanja folitar¬ ja vsidovih dane, dalej ktere dolskno- £ ti imajo v’tem sadevku fpoluovati 5 sadnjizh po kt er im potu fe kopazhem folitarja dane pravize, in nalosheue dolshnofti saterdijo, po¬ vedo sa to rezh dane pofebne poftave- 4. Oddaja foli, Id era ofiaja , ali fe s raven folitarja dela. §. 413. a) Dolshnoft per tem. Kdor folitar ozhifhuje (olikuje 3 , ali fplok f’ kakim delam opraviti ima, per kterim fol oftaja, ali fe fol saraven navadni- ga opravila farna dela, je dolshan, ob sazbelku vfaziga mefza , v’ preteklim mefzu perdobljeno fol, s a p laz bil o, nje kakfhno- fii permerjene, po odJozlibi vshitniga davka v’ famoprodajni ženi sapopadeniga, poftavlje- he žene tifli perbodknii, do ktere bo po sgla- fitvi od njega ftorjeni naravnan, vfelej po* polnama od dati. 307 - §• 414. b) Ravnava, zhe je fol malopridna. Zhe fol per imenovanim delu perdoblje- na je tako malopridna, de sa prodajo v’ perhodknili vlagnizah ni perpravna najde¬ na , naj fe, zhe perhodkne gofpofke delavzu dolshnofii oddaje ne odjenjajo, po svagi, vprizho k’ temu pojavljenih perhodknik opra- vilnikov ali poftavljenzov, s a nobeno rabo perpravna ftori. m. Prepovedana n a reja . perprava ali obernitev famoprodajnili rezili. 1. Prepovedana nareja. a) Savolj pomanjkanja dovoljenja. §. 415. aa) Od foli. V’ prepovedano narejo famopro- dajnih rezhi fe fhteje, zhe kdo bres do¬ voljenja perhodkne gofpofke: 1. Na fvoji ali ptuji semlji zliiflo fol (kamnofolj folnato perft, ali fol- nato rudnino kopa; 2. Isvirke foli odpre; 3. ( Sol po njenih notrenjih delov kakfhnofti nareja; ali 4. Jo is vode, perfli, ali rudnine na¬ bira. Per temni raslozhka, ako fe — 208 - liana voda ali flaniza is morja, ali is ftudenzov sajema, alis’smefjo llad- ke vode f foijo nareja , ali ako je Oftahek perdobitvine ravnave, pa, ako fol vodi permefhena is vlag- 11 i k dersliaviriiga perhodka pri¬ de j ali ne. §. 416. bb) t)d tobaka ^ fdlitarji in fmodnika ali pulfra. Med prepovedano nai‘ejo rezhi dershavine lamoprodaje je dalej sa- popadeno, zhe kdo bres dovoljenja dershavi- nih gofpolki 5. Tobak ladi ali leje; 6. Tobak $ kteri bres lajenja rafte ; obde¬ luje; ali 7. Sa rabo; kakor tobak perpravno perje , Itebla , klinze; ali odpad¬ ke pobira; ali hraniije; 8. Solitarja is perfti, rudnine ali vode nabira, ali ga f’ p o ni o z lij O umetnije nareja; ali sadnjizli 9. jSmodnik ali pulfer dela. b) Savolj pfeftopa pravize, §. 417, aa) V’sadevku odkasanih krajev, ali scmlje. Prepoved nedovoljene nareje rezili dersbavine famoprodaje preftopi sadnjizli tudi tifti narejiz lazih rezhi, kteri je fzer nare- jati ali delati jih dovoljenje od ftrani perhod- knih - 209 - knih gofpofk sadobil, pa vender njemu do¬ voljeno ravnavo je na drusib, ne na nje¬ mu dovoljenih krajih pozhenjal, ako fe pa rezh fadi, ali is senilje dobiva, k’temu druge, ne tifte k’temu namenu mu sa- snamnjane semlje obrazka. £• 418 . bb) V’sadevku mnosbine, ali kakfhnofti rezhi. Zhe je pa na semljah k’temu name¬ njenih, ali v’kra jih mu odkasauih re¬ zili, ktere inu je narejati dovoljeno, v’ve- zhi mnoshiui, ali v’drugi kakfhnofti, kakor dovoljenje nameni, naredil, fe ta pre- ftop dodeljeniga dovoljenja fzer ne fhteje v’ krivizhno narejo. Zhe pa vender gofpofke perhodek ofkerbujozhe najdejo, de oddane , dovoljenju v’ mnoshiui ali kakfhnofti neper- merjene rezili nifo perpravne k’vsetju sa ra¬ bo dershaviniga perhodka, morajo temule v’hranitev pufhene biti, dokler fe sa- dershki njih kupljenja sa dershavin perhodek ne odvernejo. Zhe Te ob te hranitvi pofe- bni ftrofki permerijo; ima perhodek pra- vizo njih vrazhilo od narejzov hranjenih fa- moprodajnih rezhi tirjati. Po tej poftavi ofta- nejo, zhe med narejzam rezhi dershavine fa- moprodaje, in dershavinim sakladani pogod¬ ba obftoji, is nje isvirajozhe pravi- ze, in dolshnofti n epremaknjene. 14 - 210 — 2. Prepovedane perprave famoprodajnih rezki. §. 419. V’ prepovedi perprave rezili der- shavine fainoprodaje je prepovedano, bres dovoljenja perhodknih gofpofk: 1. Sol od ptujih vinefkov po odlozhnii zhif titi; 2» Tobak, kteri ni is prodajavniz dershavniga perhodka dobljen, prefti, mleti, ftrojiti, ali kakor¬ koli perpravljati; ali 3. jSrov tobak, ali dimni tobak, zbe je ravno is prodajavniz dershavniga perhodka dobljen , v’ nofni tobak prenarej ati; 4. ,Sploh perdobitev napraviti , ali pozhenjati, v’kteri fe sa rajtingo drusih ali sa prodaj: a) tobak perpravlja; ali b) folitar ozhifhuje, ali umetno na- pravlj a. 3. Prepovedana obernitev. §. 420. a) 4 Sploh. Rezili dershavine fainoprodaje fe soper prepoved obcrnejo, od vfaziga, kteri bres dovoljenja perhodknih gofpofk: 211 1. .Slano vodo is foinatih ftuden- zov sajema; 2. .Slano vodo is morja, k’perpra- vi shiveslia obrazka; 3. .Sol, ktera fe je ob bregu mor¬ ja, ali po drusih krajih na verhu sernlje naredila, ali 4. .Solitar, kteri fe je po tleh bres po¬ ni oz hi umetnije naredil, pobira, ali ftran vsame ; 5. Rezhi dershavme prodaje is krajev nareje, perprave ali hranitve, v’ kterih fe pod saveso oddaje v’ dershavin perhodek snajdejo, ali is vlagniz dershaviniga per- hodka, ali njegovih poftavljen- zov ftran vsame, in tako ali po- feftvu dershaviniga perhodka na ravnoft, ali njegovi oddaji od¬ tegne. §. 421 . b) Od ftrani tiftih, kteri famoprdajne rezhi narčjajo, ali perpravljajo. Tifti, kteri je dovoljenje sa narejo ali perpravo rezhi dershavine famoprodaje dobil, preftopi prepoved obernitve teh rezhi, zhetillo, kar je naredil ali perpravi'1, bres pofebniga dovoljenja perhod- knili gofpofk , vfe ali nekej , oddaji dershavinimu perhodku sadershi, rezil — 212 - naj ali fani povshije, ali komu drugima prepufti, ali po tiftim zhafu, ob kte- rim bi jo bil mogel oddati, zhe ga ravno ni fila neprevidene pergodbe k’temu permorala, nasaj dershi. , 4. Perdershek pofebnuja dovoljenja sapre- bivavze edinih krajev, ali sa pofebne per- dobitve. §. 422 . Kolikor je prebivavzam edinih kra¬ jev, ali pofebnim perdobitvam odjenj- be od fplofhnih poftav sa narejo, perpravo ali obernitev dovoljene sa rezili dersliavine famoprodaje , fe f' prizhjozho poftavo ne od- vsame, pa vender I’ perdershkam prememb , ali naredeb previdnofti, ktere sagotovilo der- shaviniga saklada Ivetuje, ali bi vpfihodno fvetvati utegnilo. ZIIETESfcTI MAlSSEEEK. Od smenje s’ reshmi dershavine famo¬ prodaje. I. f §i>lollme poftave. §. 423 . 1. Rasdelilev famoprodajnih rezki, v’sa- devku pozhetve isklenljivipa perdershka. V’ sadevku smenje s’ rezJimi dershavine — 213 — famoprodaje ima dershavino ofkerbniflitvo is- klenljiv perdershek dersliave ali p op o In a- ma, ali le v’ omejeni ofegi. §. 424 . 2. Kraji, v’ Merili fe omejena, pozhdtev is- Menljiviga perderslika godi. t S’ pofebnimi osuanili JTe saterdi, v’ kt e- rih deshelah, iu sa ktere rezili der¬ shavino ofkerbniflitvo dershavi perdershane isklenljive pravize v’omejeni ofegi ftesuje. I. Polna ftesa islclenljiviga peidcr- slika. 1. Prodaja. §. 425 . Rezili, v’sadevku kterih dershavino of- kcrbnifhtvo dersbavi perdersliane pravize po¬ poln a in a ftesuje, ne fine v’deshelah , v’ kterih je ta rezil tako, nikzlie proda¬ jati, kteri ni k’temu raslozlmiga pooblafte- nja od brani perkodknih gofpofk dobil. 2. Dobitev. §. 426 . Nizbe ne fme teli rezili v’ povedanih de- slielab na-fe perpraviti od koga , kteri ni s’ dovoljenjem perkodknih gofpofk sa pro- — 214 — dajo, in fzer sa lifti kraj, v’ k(erim prodaja, previden. 3. Saftdva. §. 4 27. Te rezili ne morejo tedej , bres dovolje¬ nja perhodknih gofpork, sa saftavo biti. 4. Obernitev poflav na blago sunej kupzhije 'djano. §. 428. Povedane rezbi fo podvershene v’ der- shavini okolii, v 9 kf eri je famoprodaja (§. 384), zhe fe is vnanje deshele , ali is deshel, v’ kteriji ni famoprodaje, ali v’ kterlh der- shava perdersbane isklenljive pravize v’ ome¬ jeni ofegi flesuje , pernefo , poftavam sa bla¬ go sunej kupzhije djano ( §§. 19 zher. b, 259 do 261 ). 5. Prodajavzi famoprodajnih rezhi. a) Naftava prodajavzov. s. 429. Sa te rezhi fe v’ povedanih deshelah od gofpofk perhodkuo ofkerbnifhtvo ravnajozhih prodajavzi, sa oddajo na velko, ka¬ kor tudi sa prodajo potrebovavzani, v’ potrebnim fhtevilu, in v’ perloshuik krajih poftavijo. - 215 — b) Njih dolshnofti. §. 430 . aa) V’ sadevku kra : a prodaje. Ti prodajavzi fo dolshni, to jim prepuf heno opravilo v’ o z h i t n i h k u p o v a v n i- zali, ali prodajavnih vlagnizah ofker- bovati. Tfako tako prodajalifhe mora s’ra- slozhniin s nami)je m ofkerbljeuo biti. §. 431 . bb) Nepreininjena ohranitev famoprodajnih rezhi. Tem prodajavzani je prepovedano, rezhi sa prodajo dobljene prenarediti, jim vode, ali druge, kakorfhuekoli ftvari permefbati. §. 432 . cc) .Spolnovanje mere, teshe in tarifnih ftavkov. Per prodaji morajo uk asa n o mero iu t e s h o u a tanko fpolnovati. Nobene re¬ zili ne fmejo sa vifliji ženo, kakor po pro¬ dajni tarifi, in zhe fe ktera rezk bres pogoja, ali sa iiianjfhi ženo le pofebnim lju¬ dem , ali pod pofebniini pogoji fine dajati , nobenimu druginiu, per kterim ui ukasauili pogojev, prodajati. §. 433 . dd) Obefitev prodajniga dovoljenja, in talile v’pro- dajalifhi. V’ vfakim prodajaliflii naj fe , prodajavzu sa prodajo rezhi dershaviue faiuoprodaje , od 216 — gofpofke ofkerbnifhtvo perhodka ravnajozhe dodeljeno dovoljenje , in natifnjena prodajna tarifa na viden kraj obeli. Ta in uno naj fe vfakterimu, kadar kdo hozke, da brati. II. Omejena ffesev IsMenljivIga perderslilca. §. 434 . 4. Poflava fploh. Rezili dershavine prodaje , v’ sadevku ktere dershavino ofkerbnifbtvo dersbavi per- dershane pravize v’o meje ni ofegi ftesu- j e, finejo , zbe fo is narejavniz dersbaviniga perhodka dobljene, v’ deskelah , sa ktere je omejena flesev dersbavi perdershanib iskle- idjivih praviz ukasana, f’fpolnovanjem po- ftav sa sinenjo blaga fploh danih, kakor drogo po poftavi dobljeno blago pro¬ dajati. §. 435 . 2. Smenja med deshelami, v ’ kterih je pol- 7 ta flesev isklenljiviga perdershka, in dru¬ gimi kraji dershave. Kezhi dershavine prodaje fe ne finejo is deshel ali kantonov, v’kterih je v’tem sadevku omejena flesev dersbavi perdersha- nili isklenljivih praviz, bres pofebniga do- 217 - voljenja perhodknih gofpofk v’druge de¬ sk el e ali kantone, v’klerik derskavino ofkerhnifhtvo derskavi perderskane iskle- nljive pr avize sa to derskavino famoprodajo popolnama ftesuje, prenafkati, ali po- fhiljati. III. Sdrnshene poftave. §. 436 . 1. Prodaja rezin dershavine famoprodaje f’ p er bolj f likam dobljenih. , Ljudje, kterini fe rezki dershavine pro¬ daje sa njih rabo, sa obernitev v* do¬ ni azilii, ali v’ perdobitvi, po isjemku sa nishji , kakor fplofhno prodajno že¬ no dajo, jih ne finejo , br®s raslozhka, ako fe derskavi perderskane isklenljive pravize v’ sadevku dershavine famoprodaje, od ktere je govorjeno, popolnama, ali v’ omejeni ofe- gi llesujejo, drugim perpuftiti. 2. S menja v' dershavinih krajih , v' klerik je prodaja le sa pofeben raspbl f amopro¬ dajnih rezki dovoljena. §. 437 . Tudi fe ne finejo, zhe je po raslozlmi naredbi v’ enim kraji dershave le savskilje eniga pofebniga, raslozkno sasnam- — 218 — vaniga raspola famoprodajnih rezili, s’ isklenlji volijo drusib raspolov iiliih rezhi, dovoljeno, ne rezili povedaniga, isklenljivo k’ vshilju ukasaniga raspola is tiliiga kraja dersliave v’ druge desliele, ne nafproti is teh deshel rezili od raspolov tukej dovolje¬ nih v’ povedan kraj dersliave preiiafhati, ali po f bilja ti. 3. Opravilfka sasnamva. §. 438. a) Rezhi is perhodknih vlagniz prodajanih. t S’ pofebnimi ukasi bo povedano, ktere fanioprodajne rezhi, in v’ kteri innoshini mo¬ rajo per prodaji v’vlaguizah dershavi- niga perhodka, ali njegovih poftavljenzov, s’opravilfko sasnamvo na ovijalo ali kam drugam n atif nje no, po kteri fe njih dobitev is perhodkne vlaguize fposna, previdene biti. §., 439. b) Is vnanje desheie dobivanih famoprodajnih rezhi. Tudi fanioprodajne rezhi , ktere fe po poftavi is vnanje desheie dobivajo, naj fe kar njih kakflmoft dopufli, k’fprizhvi ftorjeuiga sazola od zolnije, ktera je ukasano ravnavo fpolnila, rasun naredi boleta na ovijalo, ali kam drugam s’ rasi o zhuo sasnamvo previdijo. 219 — c) Naftopek pomanjkanja opravilfke sasnamvc. §. 440. Tifti, per kterim fe famoprodajne rezili v’ mnoshini, v’ kteri fe per prodaji is vlagniz dershaviuiga perhodka, ali njegovih poftavljeu- zov, s’opravi!fko sasnamvo po navadi previ- dij° (§. 438), bres te najdejo, je dolshan iskasati dobitev teh rezhi. 4. Pr avize perhodknih »pravilnikov, in po - fiavljenzov na flrashi. §. 441. Pravize f’ to poftavo perbodknini opra- vilnikam in poftavljenzam mejne in perhod- kne llrasbe , s a zhutje nad sme njo ( §§■. 2(59do 306) dane , veljajo ne farno sa žolno okolijo , ampak tudi sa žolne isjemke v’ sadevku tihih dershavinih famoprodaj, ktere fo v’rezhenih isjemkih vpeljane. f - 220 - PETI SiiSBSllEK. Od »Mveshniga na rezhi dershavinefa - moprodaje naloaheniga davka. I. Med pobfratve tega davka. 1. Od rezili, Mere fe v’ perhodknih vlag- nizah kupujejo. §. 442. (Shiveshni davek, ki gre od rezhi dershavine prodaje, je v’ sadevku rezili, kte- re (e is prodajnih vlagniz dershaviniga per- hodka, ali njegovih poftavljenzov dobivajo, v’njih prodajni ženi sapopaden, in fe od teh rezhi po te opravlja. 2. Sunej kupovanja is perhodknih vlagniz* §. 443. a) Mera davka. Mera tiliiga od famoprodajnih rezhi, kle- rih ne dobivajo is prodajavnih vlagniz aer- shavniga perhodka, ali njegovih poliavljen- zov, pofiavljeniga davka pove pofebna tarifa podiuienam: „perpufhenja piazhilo. “ §. 444. b) Pei dobitvi is vnanje deshele. Sa rezili dershavine fmuoprodaje, klere — 221 — fe is vnanje deshele dobo jo, fe dovolje¬ nje v’njih dobitev le pod pogojem, de fe to plazhilo pred opravi, dodeli. §. 445. c) Dodevek k’ vhodnimu zolu. Sarezhi, kiere fe is vnanje deshele v’žolno okolijo pernefo, fe perftavi dodevek k’vhodnimu zolu, kteri fe sra- ven tega opravi. Ravno to tndi velja takrat, kadar fe rezh derskavine famoprodaje, ktera is pro¬ dajnih vlagniz dershaviniga perhodka ni do¬ bljena, is zolniga isjemka, ali is kiere de¬ shele deršhavine okolij e, v’ kteri dershavina famoprodaja ni vpeljana, v’ žolno okolijo pernefe. II. Poroflitvo sa vsliitnl davek. 1. Od rezhi is vnanje deshele dobivanih. §. 446. Poftave sa tifte ljudi, kteri fo dol- shni žolno plazhilo opravljati, in sa poroflitvo rezhi sa žolno plazhilo (§§. 199 do206) veljajo tudi sa vshitni davek od rezhi deršhavine famoprodaje, kiere fe is kraja dershave, v’ kterim ni deršhavine fa¬ moprodaje , v’ deshele, v’ ktere je ta vpelja¬ na , pernefo. — 222 — 2. Od rezhi v’ dershavini okolii narejenih , ali perpravljenih. a) Porofhtvo rezhi, bres osira do po Tednika. §. 447. aa) Pogoji tega porofhtva. Savshitni davek od rezhi dershavine famoprodaje, ktere fo fe v’ o k o 1 i i f a m o p r o- daji podversheni narejale ali perpra- vljale, kterih nareja ali perprava fe je v’ po¬ vedani okolii sazhela, pavenderjii bila do¬ le, on z h ana, ali, ktere fo v’tej okolii komu v’perpravi sa flitevilo dershaviniga perbodka dane, je porofhtvo v’njih, dokler fe a j per tiilim, kteri jih nareja , ali per- pravlja; b) v’ vlagnizah dershaviniga per¬ ilo d k a, ali ljudi, kteri sa flitevilo perbodka prodajajo, ali c) pod opravilfko sapiro snajdejo. §. 448. bb) Naftopek tega porofhtva. Dokler ti pogoji C §• 447 j oHauejo , ne morejo povedane rezhi dershavine famo- prodaje , po nobeni kakorkoli imenova¬ ni nafebni pravizi v’ smenjo , ali sa- vshitje prej (h dokler fe k’ teinu dovolje- - 223 — nje od perhodknih gofpofk ne dolti, in der¬ shavi d o J s h u o p 1 a z k i 1 o ne opravi (§. 405J. b) Ofebno porofhtvo. aa) Rdo ga je dolshan. §. 449. Savshitni davek od rezili v’ de- slieli, v’kteri je dersliavina famoprodaja vpe¬ ljana, narejenih ali perpravljenih te farno pr o daj e je vfakteri dolshan opra¬ vljati, kteri d) to dolshnoft raslozlino prevsa- m e; ali l) povedane rezhi is vlagniz dersha- viniga perhodka, ali od pofta- vljeniga prodajza na-fe perpra- vi; ali cJ te rezili s’djanjem ali opufhenjem, kte- ro fe mu, po flrahovavni poflavi Sa per- hodkov preftop, kakor perhodkov fkrajfhba, fo krivJftvo, ali nje delefhtvo, ali fkufhnja taziga preftopa more perfhteti, dershavi per- dershani isklenljivi naredbi odtegne, ali odtegniti fkusha; ali dj jih je na-fe perpravil, defiravno je vedil, de dershavi perdershani isklenljivi naredbi fo soper po- ftavo odtegnjene bile. 224 — bb) Ofega te dolshnofti per vezh deldshnikih, §. 450. Dolshnoft sadene v’ obeh povedanih per- godkih (§. 449 c in d ) , zhe f t a dva ali jih je vezh deleshnikov tiftiga djanja, vfe po nerasdeljeni roki. c) Porofhtvo rezhi v’sadevku pofednika. aa) Zhe je on davek opravljati dolshan. §. 451. Dershavin saklad ima pravi z o sa vshtt- ni davek ne le tirjati tifte ljudi, ki fo ga dolshni opravljati (§§. 446 in 449), ampak tudi rezin', od kterih plazhilo ni opravljeno , dokler fe v’ pofeftvu taziga zhlo- veka snajdejo, fo saftava dershavinimu sakladu sa neopravljeno plazhilo. bb) V’ drusih pergodkih. §. 452. A. Per rezheh famoprodaje, ktera fe popolnama ftesa ali pozlidnja. Proti tre tj imu, Isteri savshitniga dav¬ ka po poftavah f §§. 446 in 449 ) ni dol¬ shan opravljati , fe fine j o rezhi dor-shavi- ne famoprodaje , v’ sadevku ktere fe der- shavi p er der s h a n e pr avi z e popolna- m a — 225 — m a ftesujejo, v’deshelah, v’fcterifa fe to godi, k’pozhetvi dershavi perde i\s lia¬ ne isklenljive naredbe, ink’prejembi neopravljeniga plazlula v’pravizo vseti, zhe je pofednik te rezki od koga na-fe fpra- vil, kteri ni imel od flrani perhodknik go- fpofk pravize teh rezhi prodajati. £. 453. B. Per drtlsih rezheh famoprodaje. Proti tretjima, kteri savshitniga dav* ka po sgornih poftavak ( §§. 446 in 449 ) ni dolshan opravljati, fe fmejo rezhi dersha- vine famoprodaje, v’sadevka ktere derska- vino ofkerbnifhtvo dershavi perdershane isklenljive pravize le v’omejeni ofe- gi ftesuje, v’deshelah, v’kterih fe to go¬ di , farno v’ tehle pergodkih k’ prejembi neopravljeniga plazhila v’pravizo vseti, in fzer: a) Proti tiflimu, kteri ima rezhi hranjene v’imenu in sa prid drusiga, kteri je savshitni davek opraviti dol¬ shan, ali v’ saftavi od tega zhloveka mu dani. bj Proti tiftimu, do kteriga ima tilli, kte¬ ri je savshitni davek opraviti dolshan, pravizo rčzh ftoshbo sa lati po poftavah istirjati. c) Proti tiftimu, kteri bi bil mogel per do- bljenji rezhi, is nje kakfhnofti, is nje 15 — 226 — ■F ozhitno niške žene, is snanih pofebnih laflnoft, is dela ali opravila prednika, ali is drusili sadevkov, po pameti mi- fliti, de je rezk dershavi perderska- ni isklenljivi naredbi, ali opra- vlj enju savshitniga davka soper poftavo odtegnjena. d) Proti tiflimu, kteri je rezki derskavine famoprodaje od koga, kterimu je njik prodaja po poftavak prepoveda¬ li a, defiravno je laflnoft prednika, kte- ra naravnavo prepovedi poterdi, posnal, na - fe perpraVil. cc) Rako delezli saftavi predek gre. §. 454 . Zhe je imejiz ali pofednik rezki famo¬ prodaje , v’ sadevku ktere fe dershavi per- dershane pravize popolnama ne ftesujejo, pravizo saflave do njik sadobil, je ne more, pred ftesvijo dershavi perdershane isklenljive pravize, in preden fe neopravljen savskitni davek plazha, v’ veljavi poterditi, zhe je per dobljenji saftave vedil, ali is kak- fhnofti rezhi, is snanih pofebnik laflnoft, is dela ali opravila dolshnika, ali is drusik sadevkov, po pameti mifliti mogel, de je rezk dershavi perdershani iskle- nljivi naredbi, ali opravljenju sav- shitniga davka soper poftavo odteg¬ njena. — 227 - III. Ravnava por lamoprodajnili re« zfičlt, pravizi dersliaviniga naklada podverslienili. 1. t Splofhne pojlavc. §. 455. a) Pufhenje per dosdajnih pofednikih. Rezili, do kterih ima dershavin saklad sa prejembo neopravljeniga savshitniga dav¬ ka, in sa ftesev dershavi perdershane iskle- nljive naredbe pravizo ( §§• 446 do 451 ) , fe fmejo, po tem ko je njih tesha in kak- fluioft opravilama prejfkaua, zhe fe perhod- knim gofpofkam prav sdi, pofedniku, ka¬ dar neopravljeni savshilni davek plazha, na njegovo prbfhnjo prejiuftiti. S- 456. ^ v ' i b) Oddaja v’opravilfko vlagnizo. Zhe tega ne profi , saftauiga plazhila ne opravi , ali perhodkne gofpofke pofed- iiikn, pufhenja rezili pravizi dershaviuiga sa- klada podvershenih ne dovolijo, naj fe te. re¬ zili v’ blishnjo opravilfko vlagnizo oddaj o. 2. IS uredba sa rezki famoproduje , Iti er a fe popolnama flesuje. §. 45 7. a) Kupovanje sa dershavine perhadke. Zhe oddane rezili fo polni — 228 — praviz dershavi perdershanih podvershene, iti fo od perhodkiiih gofpofk k’ prodaji sa fhievilo dershaviniga perhodka, ali k’ ober- nitvi per perpravi famoprodajnib rezili per- pravae fposnane, plazila dersliavin sa¬ ki a d njih ženo, po odlozhitvi savshitniga davka v’ famoprodajaj ženi sapopadeniga, po¬ javljeno, §. 458. b) Odpoflatev. Zhe pa perhodkne gofpofke te rezki sa kup sa dershavine perhodke neperpravne fposjiajo, fe morajo, pod opravilfkim zhat- jem, sa toofke tiftiga, v’ kleriga pofoftvu fo fe snajdie, v’vnanjo deshelo, ali v*ti- fU kraj dershav©, kjer dershavina famopro- daj® m vpeljana, ali kjer ni sadershka kupa m deFjshavine psrliodke , pofiati. 3, Ramam s’ rezhmi famop podaje , Mera fe popolnoma ftesuje. §. 459. 6) Odpoflatev. Po redu v’ prejfhnjiin rasfiavku ($. 458) gaterjenim fe tudi ravna, zlie fe v’ sadevku rezin', pravizš dersliaviniga saklada podver- shenib, pravize dershavi perdershane, fzer S© v s ©sa©jeiii ofegi fiesujejo, aiie fo pa - 229 veiider te rezhi take, de v’ desheli« v’ ktčri fo najdene, ne fmejo v’sraenjo prej ti. §. 460. b) Prodaja. Ako pa ni tega sadershka, fe povedane rezhi po redu, kteri je sa dobitev vlagniga piazhila ukasan (§§. 249 do 251) proda¬ jo. Dobljena zena fe, po odfhtetvi ftrofkov hranitve, prodaje, in sa- vshitniga davka, laftniku da. §. 461. c)#Pozhčtev per prepirih sa pravizo. Zhe fe v’sadevku teh rezhi dersbavine famoprodaje, ktere fo perpravne, v’ profto smenjo prejti, pernierijo prepiri sa pr a vi¬ zo tretjiga, kteri ni dolshan savshitniga davka opravljati (§§. 453 in 454), in v’sa- devku porofiitva rezhi ni sgorej (§§. 200, 446 in 447) povedanih pogojev ; naj fe v’ pravizo vsete rezhi, dokler pravda ni do¬ gnana, v’ opravilfki vlagnizi hranijo, zhe njih lian, pred tem zhafam, prodaje ne permora, ali fe dershaviuimu sakladu sa neopravljeno plazhilo, in natezhene ftrofko kako drugazh ne (lori polno sagotovilo. 4. Perdershek. §. 462. a) Obernitve ukasov sa fhtrafnige. Tukej saterjene poftave (0. 455 do — 230 461) veljajo le v’ tiftih pergodkih , v’ kte- rili fe pravizi dershaviniga saklada podver- sliene famoprodajne rezki, v’ flitrafnigo savdlj perhodkniga preftopa ne po¬ teg n e j o. Zhe fe pa imajo na flitrafnigo oberiiiti, fe s’ rezhmi po poftavah sa-nje da¬ nili okravna. §. 463. b) Pravize dershaviniga saklada do rezhi. Tudi oftane dersha/inimu sakladu , koli¬ kor ima pravize do famoprodajnik rezki savolj neopravijeniga savshitniga davka, per- dershano, is tega isvirajozhe pravize po pravim potu v’veljavo djati. 'jV ’ v * ff C: - j/ o 35 \\ S l _ \%, U L j o' ■J ■ • : I ■ te' 7 . '-V ■ . , $ ■. ’ >M $M:, V a^| iW *V''r--' > •, . h % • . > V^S^Vlte H v ^-1 : • ' ' - 1 > 1 - . '■ ,/ I i‘ 7 * • ■ ■ te' ■'■ S te /-:> • ' ■' :>■: /y [ ' : ■: ! - v : . 7 t .,. _ V 7 ;(■ te s.. te' ' - . i r . tete:' ? > V' * * • Vr O*:??:, »sp 'te '■ 7 ■■ 'W ' ' • •v k : ’ 1 - .. „ ' - V". ■: f ^ ' te : ' , , i’ , 7 ' te. ■ - "' 1 ' - •■/tete'' • . -te-.' V' 'V,.;.; . ' -J. ‘V- •*• ' v; -• . .• - >+• / " te'-c. .-•■■■ 7 tete'č,, •M- V ,; -■ ' . ! , •• v \ ' - ^ - ' .'•'•■ } ■ ' /te \ - ‘ ~ !/ ' • J >, v ■ ■ l /\ .> ■ te '• /te ■ k,;,/' - te'/- . \te te '«£ -te \ \ ■ite te te • te, 1 ! • '. ,, s \ //.'/ *V ©M ■■ •4 ;te- © © - rSSfr, .. r''-. - 7 . "teri. ' V , ' ■ ••te te te A " '4 ' te' ’■• '3.> v / V i: ' > ' r , - - te , ■■••-. . ■ - ■; ,te • / .x ■ r •- i • 1 . ' : • :• y-:k. ■ te"' 7 ti &. 'i: ti' ■ : n -, v.*- v y Wm ;: , ;; . ..'/'te ■ i ■ V- •te V,' v. 1 •« * ■ tete V te ■ ; ■ '■ . . , 'v . ‘ : ' - "• <<' ■ * . !> * ' >' & ' ■ •: • /V ■ • v- , 'M «. / , * a ' : . r'- , . , - ■- ■ ‘ • ■ - . . " : ■>■' 1 >-A ■ - rj .■ '■ &a i. ; i. "'W ■ .• . ' ' ■ ' ' i •' K i,- • •*> lit - ■V- / v 1 V h- i . '■‘•'-i' >j . 1 %: ■ - s s ' : , \; r - ' 1 • i J ;.. i *a " \ ■ V *• . \ I .•■J ’ • • • • .. - • . •• - , ■ : ' . . .• v;.H^ k ■ ■- ■ ; ... '{. ' M 4 '''' ■ ; < , i.\ iv - v ■- ;; ■ • • n .. . .ii .. K ' '• .i . l •V V’ * "tv , ■' ■- I N :i . i ' V f . /,• _ •• S ‘ V\' • j . / ' - . -•;; r C '..-r' ...i* .