LETO L, št. 49 PTUJ, 4. december 1997 CENA 120 tolarjev V prazničnem decembru so v Ljudski univerzi v Ptuju prižgali prvo svečko ... Foto: TM KOMENTIRAMO / ^ MARJAN TOS Lenarška gospodarska strategija na razpotiuT Občino Lenart v Slovenskih goricah pestijo velike gospodarske težave, največje socialne stiske in probleme pa še vedno povzroča brezposelnost Ta je med najvišjimi v Podravju in v Sloveniji, zdaj je brez dela 1559 ljudi. Zato seveda ni naklučje, da so tudi v okviru občine večkrat resno opozorili na brezizhoden položaj iz hude gos- podarske krize, v kateri se je lenarška občina znašla v začetku de- vetdesetih let, kot je šel v stečaj večji del industrijskih podjetij. Sami so bili v bistvu nemočni, morda tudi nekoliko nespretni in premalo vztrajni, tako da jim je zdaj težje iskati sveže zagonske vet- rove. IVekaj pa se vendarle premika na bolje. Že pred časom so spoznali nu- jnost ohranitve zdravih gospodars- kih jeder, zavzeli pa so se tudi za večjo vlogo in pomen drobnega gospodarstva in podjetništva. Re- zultat tovrstnih prizadevanj je na- jnovejši predlog strategije razvoja občine Lenart, ki ga bodo obravnavali že danes, ko se bodo v Lenartu sešli člani občinskega sve- ta. Bojda se obeta živahna in kri- tična razprava, tudi polemična! Strategija, ki je solidno pripravljena, je zorela dalj časa, že lani je občinski svet obravnaval gospodarsko problematiko, letos pa je območna obrtna zbornica pripravila še odmevno okroglo mizo o razvojnih prednostnih drobnega gospodarstva in podjet- ništva. Na njej so imenovali po- sebno skupino uglednih gospo- darstvenikov, ki naj bi se lotila dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih nalog. Izdelali so cil- je bodočega gospodarskega razvoja in opredelili prednostne naloge. V začetku junija so pripravili po- sebno strokovno delavnico, na ka- teri so konkretneje analizirali vse možnosti razvoja in sprejeli krat- koročno razvojno zasnovo . V njej dajejo absolutno prednost pos- pešenemu razvoju novih delovnih mest in povečanju družbenega bruto proizvoda vsaj na okoli 75 odstotkov slovenskega povprečja. Nova delovna mesta naj bi odpirali zlasti v malem gospodarstvu, tu- rizmu in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Prizadevali si bodo pripeljati v Lenart nove dejavnosti in okrepiti vpliv uspešnih indust- rijskih gospodarskih jeder. V njih je že zdaj zaposlenih največ ljudi, zato razvoj občine Lenart brez in- dustrije ne bo mogoč. Letno naj bi v prihodnjem obdobju pridobili po sto novih delovnih mest, v pe- tih letih torej 500 novih delovanih mest, kar bo obilen zalogaj. Bo šlo? Da¡iAo in Hfegou ras Ob 210. obletnici rojstva Petra Dajnka je bil v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni tridnevni znanstveni simpozij o delu in ustvar- janju tega pomembnega Slovenca, ki ga mnogi primerjajo celo s Trubarjem in kije bil doslej preveč potisnjen na obrobje. Zgodo-, vinopisje ni celovito ovrednotilo njegove dejanske vloge in po- mena, ki se zrcali tudi na narodnostnem področju. Simpozij so pripravili Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Slavis- tično društvo Maribor in občina Gornja Radgona. Zvrstilo se je veliko izvrstnih re- feratov, ki so jih pripravili številni ugledni znanstveniki, slavisti in zgodovinarji. Uvod v tridnevni simpozij so pripravili referenti Ber- nard Rajh, ki je govoril o Petru Dajnku kot predstavniku vzhodnoštajerskega razsvetljenstva, Vasilij Melik je pripravil referat o štajerski deželi v Avstro-Ogrski, Breda Pogorelec o štajerski varianti slovenskega knjižnega jezika in o Petru Dajnku, Vinko Škafar pa o nabožnem slovstvu Petra Dajnka. Med zanimivejšimi temami naj omenimo še prispevek Mirka Krizmana o jeziku in slogu v pes- mih Petra Dajnka in Andreja Gut- mana ter Zinke Zorko o oblikoslov- ni in skladenjski analizi Kmeta Izi- dorja. Nekateri raziskovalci so predstavili tudi Dajnkovo delovan- je na slovstvenem področju in nje- govo čebelarsko izrazje. Med bolj zgodovinskimi temami pa naj ome- nimo referate Darka Frisa o zgodo- vinopisju na Štajerskem v Dajnko- vem času, Antona Ožinger ja o Petru Dajnku - sopotniku reform od Jožefa II. do Franca Jožefa I. in Ivana Rihtariča o cenah živine, poljščin in vina na Spodnjem Šta- jerskem v Dajnkovem času. Peter Dajnko (1787 - 1873), nabožni pisatelj, jezikoslovec in vzhodnoštajerski prosvetitelj, je torej doživel novo zgodovinsko vredno- tenje. Njegove nesporne zasluge za narodno prosvetiteljstvo in na- predno delovanje so velike, zato je prav, da ga je stroka uvrstila tja, ka- mor sodi. Med velike Slovence, zlasti zaslužne, da se je tudi čas na obrobju dogajanja premaknil in da so se zgo- dile velike spremembe na obrobju Slovenskih goric in šriše v severov- zhodni Sloveniji. Njegova zgodo- vinska vloga je nesporna in se bo še dopolnjevala. Marjan Toš TA TEDEN / TA TEDEN ^^^^g 2 AKTUALNO četrtek, 4. december 1997 ■ TEDNIK PTUJ / s 35. SEJE MESTNEGA SVETA Osrednja točka dnevnega reda 35. seje sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 27. novembra, je bila po pričakovanjih razpra- va o predlogu odloka o združitvi dela naselja Spodnja Hajdi- na z naseljem Ptuj, za katerega je večina poslanskih skupin odločila sprejem po hitrem postopku. Vodja poslanske skupine Slo- venske ljudske stranke Slavko Brglez je sicer predlagal razpravo po normalnem postopku, ker po njegovem ni razlogov za odločanje po hitrem postopku. Če se jim ne mudi na Hajdini, zakaj bi z odločanjem hitel mestni svet, je še pripomnil. Predsednik mestnega sveta Milan Cucek pa je pojasnil, da ni res, da ni potrebno hiteti, ker bo državni zbor že januarja razp- ravljal o referendumskem območju za nove občine. Zaradi številnih amandmajev so sejo ne- kaj minut pred 16. uro prekinili za krajše posvetovanje odbora za splošne zadeve s predlagatelji amandmajev. Podali so jih hajdinski svetnik v mestnem svetu Janko Bedrač, poslanska skupina LDS in predlagatelj odloka - župan mestne občine Ptuj dr. Mi- roslav Luci, kar je sicer neo- bičajno, vendar kot je pojasnil, je po oblikovanju predloga odloka prišlo do novih dejstev, ki so nare- kovala amandmaje z vsebino, ki predstavlja kompromis med stro- ko in politiko. Pri tem je poudaril, da se bodo ključne zadeve za novo občino Hajdina šele pričele in da se s sprejemom omenjenih amand- majev v odlok odpirajo večje možnosti, da se občina Hajdina tudi v resnici ustanovi. Svetnik Janko Bedrač je predlog svojih amandmajev utemeljil s tem, da je bil na prejšnji seji zaveden in da način dela sveta ni bil pošten. Ne zdi se mu pošteno, da bi naselje, ki je staro nekaj stoletij, delili in da bi se naselje Ptuj povečalo za agrarne površine, ki so last Hajdinčanov. Prav tako naj bi prišlo do napak pri poizvedovalnem glasovanju in da naj občinska volilna komisija ne bi delala zakonito, ker ni dovo- lila glasovanja tujcem in ker je dvema krajanoma omogočila gla- sovanje po pošti. Zanj je edino sprejemljivo, da se k naselju Ptuj priključi območje od Ekarta do Roka in območje ob postaji, ne da se posega čez cesto. Na posvetu odbora za splošne zadeve s predlagatelji amandmajev pred razpravo na svetu je bilo tudi dogovorjeno, da bo poslanska sku- pina LDS amandma umaknila, če bodo svetniki sprejeli županov amandma (da se z naseljem Ptuj združi del naselja Spodnja Hajdina od hišne številke 77/a do 140/a - prvotno od hišne številke 63 do 143 - in ulice: Poljska cesta od hišne številke 21 do 42, Petro- vičeva ulica, Praprotnikvoa ulica, Jurčičeva ulica, Arničeva ulica in Stritarjeva pot), ki po manjših spremembah prvotnega predloga še funkcionalno zaokružuje nasel- je Ptuj in ne posega v odprta kme- tijska zemljišča. To se je tudi zgo- dilo. Za novo besedilo odloka o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj je glasova- lo 22 od prisotnih 28 svetnikov. Svetnika Janka Bedrača je po gla- sovanju zanimalo tudi, kdo je od- govoren za odlok, če ta ni sprejet v skladu z zakonodajo, o čemer so namreč Hajdinčani prepričani že od vsega začetka. V tem primeru je župan tisti, ki mora zadržati njego- vo uresničevanje, je bilo pojasnje- no s strani predsednika sveta Mila- na Čučka. V nadaljevanju seje so ptujski mestni svetniki in svetnice zelo zaskrbljeno in pogosto mimo dnevnega reda razpravljali o vprašanjih, ki niso bila predmet razprave; predvsem se je to dogaja- lo pri predlogih za prodajo nekate- rih zemljišč z javnimi razpisi, za katere so morali odločiti z dvotret- jinsko večino. Ob Osojnikovi cesti bodo tako prodali zemljišče za gradnjo bencinske črpalke, na avtobusni postaji pa naj bi s proda- jo zemljišča omogočili ureditev so- dobnega poslovnega objekta, s čimer bi lahko odstranili sedanje kioske, ki kazijo podobo tega območja Ptuja. Sicer pa gre za zelo občutljivo območje, o katerem bodo morali svoje ob občini in zainteresiranih investitorjih pove- dati tudi strokovnjaki. Zahteve, ki jih imajo do bodočega investitorja, bodo zapisali že v okviru javnega razpisa. O POSEKU DREVES OB POTRČEVI Ptujski mestni svetniki in svet- nice so na 35. seji sveta mestne občine postavili številna zanimiva vprašanja in pobude. Že po tradici- ji so presegli dovoljene pol ure, ki jih namenjajo tej točki dnevnega reda vsakokratne seje. V našem poročanju se bomo omejili le na najpomembnejše. Svetnik mestnega sVeta Anton Ciglar iz Slovenske nacionalne stranke je v okviru pobude predla- gal spremembo 99. člena poslovni- ka mestnega sveta, ker ni skladen z zakonom o lokalnih volitvah in ustavo in ker stranki po razpadu poslanske nacionalne skupine onemogoča delovanje, izvajanje programa in uveljavljanje volje vo- livcev. Lista KS mesta Ptuja, ki jo sestavljata svetnika Franc Struci in Boris Gornik, je postavila vprašanje in pobudo v zvezi s pose- kom 32 iglavcev in 16 listavcev ob Potrčevi ulici v Ptuju. Predvsem jih je zanimalo, ali je bilo za posek izdano kakršnokoli dovoljenje, če ne, naj se zoper vandalizem posa- meznika uvede prijava. Dajejo pa tudi pobudo, da se drevesa takoj ponovno zasadijo, s čimer bo temu delu mesta vrnjen nekdanji videz. V zvezi s posekom na Potrčevi so protestno pismo napisali tudi v ptujski bolnišnici. Vlado Čuš iz poslanske skupine Zeleni Ptuja je v zvezi z omenjenim posekom po- vedal, da so že 22. novembra o tem obvestili pristojne organe v mestni občini Ptuj. Svetnica Lidija Ma- jnik je v imenu poslanske skupine LDS predlagala, da se na sejo mestnega sveta povabi načelnik Upravne enote Ptuj, da bi svetnike seznanil z informacijo o denacio- nalizacijskih postopkih, ki jih vodi upravna enota, občinska uprava pa naj poda poročilo, kako so bili v denacionalizacijskih postopkih zastopani interesi mestne občine Ptuj, zlasti še v primerih denacio- nalizacije stanovanjskih hiš in ob- jektov, ki so razglašeni za kulturni spomenik, zavarovanja investi- cijskih vlaganj v občinske zgradbe oziroma v obnovo zgrad, kultur- nih spomenikov v starem delu mesta, ki so predmet denacionali- zacije, in varstva najemnikov nekdanjih občinskih prostorov, ki so predmet denacionalizacije. Pos- lansko skupino LDS pa tudi zani- ma, kdaj se bo pričela graditi ben- cinska črpalka ob Zagrebški cesti v Ptuju. Poslansko skupino Združene lis- te socialnih demokratov Ptuj zani- majo podatki o stanju in potrebah po najemnih, neprofitnih in soci- alnih stanovanjih, poslanska sku- pina Zelenih Ptuja pa je zaskrblje- na, ker se pri dosedanjem poteku del na Studenčnici ne izvajajo kompleksnejše rešitve, ki bodo prispevale, da se bo tudi po ev- ropskih primerjavah ohranil ta izjemni naravni biser. Zato dajejo pobude za zaščito nabrežine, ure- ditev več otočkov in povratnih ro- kavov, očiščenje izvirov, ki so se- daj še zmeraj zasipani, in podobno. Zanima pa jih tudi, po katerem projektu potekajo dosedanja dela ob Studenčnici. Ponovno pa je bilo tudi več vprašanj v zvezi z gradnjo golf igrišča na hajdinski gmajni, od koder so se dnevno vo- zile velike količine gramoza, tudi do 170 kamionov. Svetnike zani- ma, koliko davka se je od tega na- teklo v občinski proračun, koliko gramoza je bilo odpeljanega za gradnjo ormoške obvoznice in ali za hajdinsko gmajno obstaja pravno lastništvo. Svetnik SLS Slavko Brglez pa je ponovno zah- teval popolnejše dogovore na svoja vrašanja o golf igrišču, ki jih je postavil na seji mestnega sveta 28. aprila letos. Čim prej naj se reši tudi status kabelske televizije Ptuj in pripravi njen celoviti razvoj, uredi neposredna okolica mestne- ga vinograda z vhodom in podpor- nim zidom. SOGLASJE K IMENOVANJU DIREKTORJA LEKARN v okviru točke volitve in imeno- vanja so ptujski mestni svetniki in svetnice na 35. seji, ki je bila 27. novembra, sprejeli soglasje k imenovanju Jožeta Gorenca za di- rektorja javnega zavoda Lekarne Ptuj. Do 20. decembra, ko mu poteče sedanji mandat, morajo z njegovim imenovanjem soglašati v vseh devetih občinah na Ptujskem, ki so ustanoviteljice javnega zavo- da Lekarne Ptuj. Svet javnega za- voda ga je že imenoval za direktor- ja za naslednja štiri leta. Ptujski mestni svetniki pa so v četrtek tudi soglašali s predlogom, da se Boris Pelel, Lidija Majnik, Tatjana Vau- potič in Franc Kolarič imenujejo v svet območne izpostave Sklada Re- publike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti za območje mestne občine Ptuj. 35. seja sveta mestne občine Ptuj je bila tudi ena najbolj nemirnih doslej. Svetniki in svetnice se ni- kakor niso mogli umiriti, zato je predsednik sveta svetnikom celo napovedal, da jih bo presedel tako kot v šoli, tajniku sveta pa naročil, da poišče v poslovniku določila, ki bi mu omogočila, da bi klepetave svetnike in goste s seje odstranil. Kljub močno prisotnemu nemiru jim je sejo okoli dvajsete ure uspe- lo dokončati. Z razpletom seje ozi- roma glasovanjem okrog amand- majev k odloku o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z nasel- jem Ptuj pa očitno ni bil zadovol- jen svetnik mestnega sveta s Hajdine Janko Bedrač, ki je predsedniku mestnega sveta Mila- nu Čučku izročil zaprto kuverto, pri tem pa povedal, da mu ga izroča, ker ga očitno navzoči na seji niso razumeli. O vsebini pisma za zdaj predsednik sveta ni želel javno govoriti. Povedal je le, da mu je svet naložil, da se z Jankom Bedračem pogovori, o vsebini pis- ma pa bo več znanega v tem tednu, ko se bo sestalo predsedstvo sveta mestne občine. Neuradno v njem napoveduje svoj odstop kot mestni svetnik. MG Ormoški svetniki so na svoji 32. redni seji odločali o progra- mu javnih del za prihodnje leto. V potrditev jim je bilo ponu- jenih sedem projektov, ki bi angažirali 35 brezposelnih oseb z različno stopnjo izobrazbe. Občina bi morala zagotoviti ok- rog 6.6 milijonov tolarjev, kar pa se je svetnikom zdelo preveč in potrdili so projekte: Pomoč starejšim na domu, V viziji ze-| lenega razvoja urejamo občino Ormož, Vodja središča za sa- mostojno učenje. Urejanje arheološke dokumentacije. Iz- boljšanje turistične ponudbe na Kogu in Dokumentarist in paznik v etnološki zbirki Velika Nedelja. Zavrnili pa so pro- jekt Pomoč družini na domu pri vzgoji otrok, ki bi vključil 101 iskalcev zaposlitve in bi stal 2,6 milijona tolarjev. Zaradi napake v navedbi datuma podelitve občinskih priznanj, ki jih bodo namesto na dan držav- nosti (25. junija) podeljevali na dan samostojnosti (26. decembra), so svetniki spremenili odlok o priznanjih občine Ormož. Odgo- vorni so na razpis in priznanja najbrž pozabili, saj bi sicer morali že pred meseci objaviti javni razpis za predloge. Da so se do neke mere elegantno izvlekli iz nerodnega položaja, so se odločiH, da bodo le- tos predloge za priznanja zbrali na podlagi poziva komisije. Rok javnega razpisa so za v prihodnje skrajšali s štirih na dva meseca, iz previdnosti pa so zapisali tudi besedico praviloma, če bi se še kdaj zgodilo, da bi pozabili. Pode- lili bodo praviloma po eno zlato, srebrno in bronasto in priznanje, če pa bo enakovrednih interesen- tov več, pa bodo naredili izjemo. Svetniki so v skladu z zakonom spremenili odlok o gospodarskih javnih službah v občini in imeno- vali člane različnih komisij. Svoje soglasje so dali tudi k po- godbi za opravljanje šolskih prevo- zov v šolskem letu 1997/98, ki jih bo opravljalo podjetje Certus Ma- ribor za ceno 138.097 tolarjev na -dan. V letošnjem šolskem letu se vsi otroci v ormoški občini vozijo brezplačno. Tistim, ki stanujejo od šole manj kot 4 kilometre, prevoz plača občina, če pa se v šolo vozijo več kot 4 kilometre, pa država. Po letu dni so ponovno dvignili tudi cene stroškov vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki bodo po no- vem dražji za 10 do 20 odstotkov. Svetniki so sprejeli plan zimske službe in objavili razpis za podeli- tev koncesije za opravljanje de- javnosti javne razsvetljave. S statutarno komisijo svetniki zares nimajo sreče. Predolgo so imenovanje članov izrabljali za strankarske razprtije in dokazo- vanje (ne)pomembnosti, zato se sestava komisije nenehno spre- minja. Morda prav zato komisija kakšnega opaznega dela še ni opra- vila, menda pa tudi komunikacija med svetom in njegovo komisijo nekoliko šepa. Ker je Anton Lus- kovič odstopil, so v statutarno ko- misijo imenovali Tea Frangeža in Urško Ambrož. V svet zavoda Centra za socialno delo sta bili imenovani Ana Lukaček in Irena Janežič. V programskem svetu za- voda za informiranje bosta Alojz Sok in Anton Prapotnik. Zatakni- lo pa se je pri pri članih sveta zavo- da za informiranje. Predlagani so bili Miran Tramšek (izobraževan- je), Ivan Hržič (kultura), Martin Hebar (šport) in Janez Görgner (verstva). Ker so vsi omenjeni ra- zen svetinjskega župnika na tak ali drugačen način dejavni v občin- skem svetu, je župan zahteval, da se v svet imenujejo predstavniki na predlog kulturnih in drugih or- ganizacij, ki bi lahko dejansko zas- topali določen del javnosti. Svetni- ki so bili drugačnega mnenja in so predlagane člane potrdili. Za ko- nec so svetniki potrdili še pismo o nameri za ustanovitev Partnerstva za severovzhodno Slovenijo. Predvidena je povezava 24 občin v aktivno regijo, ki bi postala pri različnih projektih partner Ev- ropske Unije. Osnovna vloga re- gionalnega partnerstva je izvajanje programov, katerih osnovni na- men je zmanjšanje brezposelnosti in doseganje večjega blagostanja ljudi, primarno s pomočjo turiz- ma, privabljanjem neposrednih tujih investicij, s pomočjo lokal- nih koalicij. Za delovanje se sredstva pridobivajo iz nacional- nih virov in predvsem iz virov EU. V primeru realizacije namere bodo ustanovili koordinatorsko telo in sprejeli dogovor o stalnem financi- ranju. Po prvih predlogih naj bi to za občino Ormož znašalo okrog 720.000 tolarjev letno. Odločanje o tem, kdo izmed šte- vilnih prosilcev je oproščen plačila odvoza odpadkov, so svetniki pre- ložili. vki ít'ü/i/Ad ozuonid Ndsega de/a. ki ga /e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredriištvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednif<), Jože Bračič, Majda Goznilf, Viki Klemenčič - Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, 0 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: w (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel.liaks: (062) 702-345. E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.36C tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Minisi stva za informiranje Peoubilke Slovenije št 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. TEDNIK - Četrtek, 4. december 1997 3 o UREDITVI CEST V IlIDMSTRIJSKI CONI Vorganizaciji podjetij, ki so locirana na območju industrijske cone ob Ormoški cesti v Ptuju, bo 9. decembra ob 9. uri v prostorih vodstva Certusa ok- rogla miza o ureditvi cest v industrijski coni. V zadnjih desetih letih se pri urejanju cest v industrijski coni ni nič naredilo, čeprav se gospodarske de- javnosti širijo, nekatere no novo oživljajo. Pobudnici pogovora za okroglo mizo sta podjetji Sava in Cer- tus, glavni razlog pa je neurejeno cestišče v indust- rijski coni na odcepu Ormoške ceste v Budini, je v imenu predlagateljev povedala direktorica Gumar- ne Saša Štros. V SAVI IZDEULI ŠTIRIMILIJONTO PNEVMATIKO Vkoncernu Sava so v enajstih mesecih letos proiz- vedli več pnevmatik kot v celem prejšnjem letu. Letošnje leto je nasploh za ta slovenski gumarski koncem prelomno, kar zadeva obseg proizvodnje. Do konca leta bodo proizvedli štiri milijone 350 tisoč potniških plaščev, kar je za 19 odstotkov več kot v letu 1996. Dnevno jih proizvedejo 14 tisoč, skupno pa bodo letos proizvedli štiri milijone 850 tisoč potniških, tovornih in poltovornih plaščev. Sovi- ni rekordni proizvodnji sledi tudi uspešna prodaja. V desetih mesecih letos ¡e dosegla skoraj trideset mili- jard tolarjev, kar je več kot za deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Že sedaj pa je mogoče napovedati, da bo letos zanesljivo Savino najus- pešnejše poslovno leto doslej. 28. novembra je bil za koncern še posebej slovesen dan, saj so izdelali letošnjo že štirimilijonto potniško pnevmatiko. USPOSABLJANJE ZA ZAŠČITO Vpodjetju Animacija so pričeli usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč. Kot drugi v Sloveniji so pridobili pooblastilo ministrstva za obrambo. Danes bo usposabljanje, ki traja od dvajset do pet- deset ur, odvisno od programa, končala že druga skupina udeležencev. Te dni pa končujejo tudi zbi- ranje prijav za usposabljanje za komercialista. VČERAJ PRIZNANJA KAMPOM Turistična zveza Slovenije je letos prvič v projekt Moja dežela - lepa, urejena in čista vključila tudi ocenjevanje kampov. Posebna komisija je v polet- nem času obiskala vse kampe v Slovenije. Trem na- jbolje ocenjenim iz vsake kategorije so priznanja po- delili 3. decembra v prostorih veslaškega centra Zaka na Bledu. Zelo dobro se je v prvem ocenjevan- ju odrezal avtokamp prve kategorije ptujskih Term, ki |e bil tretji v tej kategoriji. Pred srečanjem s pode- litvijo priznanj bo pogovor z upravljalci avtokampov 0 rezultatih, problemih in perspektivah slovenskih tu- nstičnih kampov. Oi TORKIH V OiZORJi ' ot je sporočil mentor Ivo Zupanič, bodo v klubu Obzorje pričeli tudi kvačkanje, pletenje, klekl- iGn¡e, vezenje in še kakšno ročno spretnost. Srečanja ljubiteljev pletilk in kvačka bo vsak torek ob 17. uri. ŽE VEČ KOT 30 MILIJONOV OKUŽENIH * sak dan se v svetu z virusom HIV okuži 1 6 tisoč udi. Večina okužb je med mladimi v starosti od 1 5. do 24. leta starosti. Trenutno je v svetu s HIV okuženih že več kot 30 milijonov odraslih in otrok. Zaradi aidsa je letos umrio že 2,3 milijona ljudi, kar |e več kot dvakrat toliko kot v letu 1 996. Umrijivost zaradi aidsa pa bo v prihodnosti še zelo narasla. V Sloveniji trenutno živi najmanj 81 okuženih s HIV, od tega jih je dvajset že zbolelo za aidsom. Zaradi na- predka pri zdravljenju aidsa v letu 1997 še ni umrl nihče, bolezen se je razvila le pri eni osebi. Med okuženimi je največ tistih, ki so se okužili pri spolnih odnosih, ker niso uporabljali zaščitnih sredstev. Obstaja pa upravičena bojezen, da se bo število okuženih v HIV v bodoče občutno povečalo, zlati še med uživalci nedovoljenih drog. LIONS KLUB TUDI V PTUJU $sprejemom statuta je bil 28. novembra tudi uradno ustanovljen Lions klub Ptuj - Poetovio, ki ga bo v prvem letu delovanju vodilpobudnik za nje- govo ustanovitev Branko Brumen. Sedež ima v res- tavraciji Ribič, članov pa je 22. Ptuj je zadnji med večjimi mesti v Sloveniji z Lions klubom. Ti klubi so pomemben segment civilne družbe in predstavljajo samoorganizacijo državljanov, ki so se odločili, da bodo na osnovi skupnih ciljev lionističnega gibanja in ob upoštevanju lionističnega etičnega kodeksa delovali v svojem okolju ter nudili pomoč tistim, ki jo potrebujejo. V okviru Lions Club International deluje že več kot 42 tisoč klubov z 1,5 milijona ljudi. PTUJSKI TRAMINEC - VINO MESECA DECEMBRA "•»venska vinska akademija Veritas je sredi no- • embra na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubl- jani izvedla še zadnje letošnje ocenjevanje vin za Ve- ritasov vinski nakupovalni vodnik. Vina, vzeta iz pro- dajne mreže, je ocenjevala komisija petih ocenjeval- cev pod vodstvom dr. Dušana Terčelja. Komisija je ocenila 30 slovenskih vin, predvsem predikatov in penin, katerih potrošnja se v decembru zelo poveča. V pestri paleti žlahtnih slovenskih vin je bilo ugo- tovljeno najugodnjše razmerje med kakovostjo in ceno pri vrhunsko donegovani polnitvi traminec - pozna trgatev, letnik 1 996, iz kleti Kmetijskega kom- binata Ptuj, Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. Vino je bilo pridelano na izbranih legah Majskega Vrha v Halozah. Ocenjevalce sta ob izrazitem ka- rakterju dozorele posebne polnitve s sledmi žlahtne- ga botritisa navdušila tudi sortnost in polnost tega polsladkega vina pozne trgatve. Namig potrošni- kom torej, kaj naj pijejo v prazničnem decembru. (JB) UGODNI KREDITI V NOVI KBM ova kreditna banka Maribor je pripravila za december posebno ugodno kreditno ponudbo, trenutno najugodnejšo v Sloveniji. Kredite do 500 tisoč tolarjev bo banka v decembru nudila po samo 6-odstotni obrestni meri, za kredite nad 500 tisoč tolarjev pa bo obrestna mera samo petinpolodstot- na. Krediti so za čas enega leta, pri tem je obrestna mera nespremenljiva, spreminja se samo temeljna obrestna mera, ki je odvisna od inflacije. Višina kre- dita je odvisna od posojilne sposobnosti občana, mesečna anuiteta pa lahko dosega, odvisno od višine prejemkov, od tretjine do polovice rednih mesečnih prejemkov. Pogoji najema kredita so ena- ki tako za komitente banke kot tudi za tiste, ki še niso sodelovali z Novo KBM. (JB) JUTRI NA KTV eORIŠNICA 00 internega programa kabelske televizije je ludi v minulem mesecu posnela veliko prispevkov za novo mesečno kroniko o aktualnem dogajanju iz krajev gorišniške občine. Kronika bo na sporedu jut- ri, 5. decembra, ob 20. uri in ponovitev v nedeljo, 7. decembra, ob 15. uri. Iz vsebine; zadnja seja občinskega sveta, poslovne informacije, poročilo z večjih gradbišč, predstavitev uspešnega podjetja Ziher, martinovanje na Borlu, odprtje asfaltirane ceste Zagojiči - Gorišnica, obiskala nas je Marija Fatimska, dobrodelni koncert v minoritskem samos- tanu, kako je potekala kraja in potem vračilo hatoškega klopotca, policija svetuje in na koncu še najzanimivejši športni rezultati minulega meseca. (TM) V SOBOTO NA PTUJSKI TV ""a programu je glasbena oddaja Videoboom 40 z znanimi slovenskimi pevci in glasbenimi skupi- la 1111. Pripravila: MG GOVORI SE ... ... DA so letošnje volitve postregle a izidi, ki še ne zagotavljajo miru v državi. V državni svet sta tako med drugim izvoljena tudi Milan ZVER in Katarina OVCA. ... DA so mestni svetniki kot šolarčki: kar naprej klepetajo. ìiìhka začasno pošlje iz razreda (hm sejne-sobe). Menda jih ho tudi presedel, ali pa jih bo pošiljal tudi v kot, še ni povedal. K.. DA gre po besedah glavnih ak- ^terjev pri gradnji golf igrišča za fair play. Povezava s pred leti "ožemalno" igro fair play je le v imenu tu in tam sodelujoče osebe. ... DA ima tudi staro mesto ob Dravi knjigo svojih starih razglednic. Na predstavitvi so šte- vilni prednaročniki in drugi gostje kar lep čas ploskali avtorjem, ki so si med sabo podeljevali knjižno novost po načelu: jaz tebi, ti meni. ... DA se zdaj že vidi, da bo imel Videm rumeno občinsko upravno zgradbo. Sosednji župani bodo ob takem objektu zeleni od zavisti, domači občani pa bodo preblede- vali in zardevali, ko bodo (če bodo) izvedeli za ceno. ... DA bodo z lustracijskim za- konom ukinjeni vsi decembrski obdarovala: Miklavž s svojim kosmatim in rogatim spremljeval- cem že od nekdaj straši naše otro- ke. Božiček je bil kar nekaj deset- letij v ilegali. Dedek Mraz pa je bil pripadnik partije. Vsi trije pa so vseskozi razpolagali s tajnimi podatki o željah in potrebah slo- venskih otrok. Čas je, da razčisti- mo s preteklostjo. 4 lAMIMIVOSTL REPORTAŽE četrtek, 4. december 1997- TEDNIK LASIGOVCI / DIAMANTNIH 65 LET ZAKONCEV ZURAN Wu sreien zakon ljubezen In ^ìoslwmnfe Zakonca Marija in Franc Žuran iz Lasigovcev 19 pri Po- lenšaku sta izrekla svoj prvi "DA" pred 65 leti v Gorišnici. Obnovila sta ga na zlati poroki, 21. novembra letos pa sta ime- la diamantno poroko. Žena Marija je stara 89 let in še vedno skrbi za gospodinjska dela. Mož Franc je bil znani kro- jač, in kljub temu da bo kmalu napolnil osemdeset let, je tudi ob našem obisku sedel za svojo drugo ljubezen - šivalni stroj. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Marija in Marjeta, ter sin Franc. Danes pa imata že šest vnukov in pet pravnukov. Kljub častitljivi starosti živita v prijet- nem, idiličnem kotičku Slovens- kih goric v hiši, ki sta jo sama zgradila. "V teh skupnih letih se nama je pripetilo veliko lepega, občutila pa sva tudi pomanjkanje in hude čase. Toda mož je bil uspešen krojač in je zmeraj znal poskrbe- ti za družino," je povedala žena Marija. Ob jubileju so ju na njunem domu obiskali župan občine Domava Anton Velikonja, predsednik občinskega sveta Jožef Hojnik, tajnik občine Jožef Munda in predsednik vaškega odbora Franc Kukovec ter jima izročili priložnostno darilo. Za- konca Žuran sta bila ob obisku presenečena, saj tokrat nista na- meravala praznovati in smo ju zmotili pri pripravi drv za zimo. Ko smo ju spraševali za recept za tako dolgo skupno življenje, sta povedala, da je to ljubezen in spoštovanja drug drugega, pa vsake malenkosti ne smeš zame- riti. Dokler bosta še tako zdrava, kot sta zdaj, bosta ostala na svo- jem domu v Lasigovcih, kjer jima pri vsakdanjih obpravilih veliko pomaga prijazna soseda Cilika Kokol. Tekst in foto: M. Slodniak Marija in Franc Žuran sta kljub svoji starosti živahna in pozorna drug do drugega. DRAVINJSKI VRH / OSEMDESET LET MAKSA VAUPOTICA yisM ¡ub¡k¡ Pelelìnovega Maksa v drugi polovici listopada je skromno, v krogu svoje družine, sorodnikov in znancev, obhajal svoj osemdeseti rojstni dan Maks Vaupotič. Na predstavitvi knjižice Naš stric iz Lancove vasi, ki jo je avtor tega članka napisal njemu v zah- valo, je njegov sovaščan, upoko- jeni pater Martin Vidovič, pri- pomnil, da bi on dal knjižici nas- lov Toti Petelinov Maks. Njegova vselej dobronamerna hudo- mušnost ima zmeraj tudi res- nično vsebinsko ozadje, tako tudi tokrat. Osebnost, kot je ju- bilant Maks Vaupotič, si morda takšno pripombo tudi zasluži iz več razlogov: Maks izhaja iz šte- vilne kmečke družine iz Lanco- ve vasi, ki so ji po domače rekli pri Petelinovih; Maks je naša prava domača štajerska legenda, ki je bil med drugo svetovno vo- jno neštetokrat blizu smrti, ker je želel številnim domačinom pomagati v težavah v resnično nevarnih vojnih časih; takoj po drugi svetovni vojni je po ne- dolžnosti moral prestajati težke razmere v taborišču Ozne v Strnišču ter je po čudežnih oko- liščinah ostal živ in je dočakal danes visoko starost; Maks je v življenju opravljal razna dela. Več kot 20 let je delal v zad- ružništvu, bil je tajnik, knjigo- vodja in direktor. Pred upokojit- vijo je bil več kot 10 let upravnik na Turnišču pri Kmetijskem kombinatu Ptuj. V vsem tem obdobju je tudi bil dirigent šte- vilnim pevskim zborom. V vseh težkih in tudi lepih časih ni pozabil dirigirati, zapeti ali zaigrati s sorodniki, sovaščani, z godci slovensko pe- sem in povedati nekaj šaljivih besed za dobro voljo. Številni domačini, sorodniki, znanci in redki živeči sodelavci, zlasti pa pevke in pevci, tambu- raši, godbeniki in tudi lovci ter številni drugi z Dravskega polja in iz Haloz Maksu iskreno česti- tamo in mu želimo še mnogo zdravih let. S.B. DORNAVA / ZLATOPOROCENCA CUS IZ MEZGOVCEV Peideset вЕшрпЊ let... v baročni dvorani dor- navskega gradu sta 22. novem- bra ob navzočnosti številnih sorodnikov ter prijateljev imela obred zlate poroke zakonca Marija in Janez Čuš iz Mezgo- vcev ob Pesnici 30. Zlata nevesta Marija je rojena 8. decembra 1924. leta in je bila gospodinja, ženin pa 22. junija 1925. leta in je dolga leta delal v Nemčiji. V zakonu so se jima ro- dili hčerki Milena in Ivanka ter sin Janez, danes pa ju razveselju- je šest vnukov in pravnukinja. Na obredu zlate poroke, ki jo je vodil dornavski župan Anton Velikonja, jima je zapel oktet iz Dornave, čestital pa jima je tudi predsednik društva upokojencev Franc Cigula. MS Zlatoporočenca IVIariJa in Janez Čuš sta si po petde- setih letih znova izmenjala zlata prstana TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE AB preponíale kraj na folegraSji? Ali prepoznate zaselek na fotografiji? Iz ptičje perspektive je videti vse nekoliko dru- gače. V prejšnji, 48. številki Tednika smo objavili Polenšak. Med Vašimi pisnimi odgovori, ki jih boste poslali do četrtka, 11. decembra, na nas- lov Uredništvo Tednika, Raičeva 6, Ptuj, bomo ponovno izžrebali nagrajenca. Tokratna nagra- Foto Milena Zupanič da je glasbena čestitka na Radiu Ptuj. Po podarjeno čestitko za pravilen odgovor v 47. številki Tednika, ko smo objavili Vitomarce, lahko pride Mladen Čuček iz Spodnje Voličine 81. MZ TEDNIK - Četrtek, 4. december 1997 ZAMÊMIVOSTI, REPORTAŽE 5 LOVRENC NA DRAVSKEM POUU / ZLATA POROKA ANTONIJE IN KARLA TOMANICA Po 50 letìh ponovno pred oltar 15. novembra sta natanko petde- set let skupnega življenja dopolnila zakonca Antonija in Kari Tomanič iz Lovrenca na Dravskem polju 22. Ob zlatem jubileju sta stopila pred oltar domače cerkve v Lovrencu, na domačiji pa ju je poročil župan občine Kidričevo Alojz Šprah. Zlati ženin Kari se je rodil 17. ok- tobra 1925 v Gorici in je vse do upo- kojitve delal kot varilec v Talumu Kidričevo, veliko pa je pomagal sinu Romanu pri nastajanju njegove obrt- niške dejavnosti. Zlata nevesta Anto- nija, rojena Robar, pa je bila rojena 13. aprila 1929 v Gorici in vsa leta dela kot gospodinja ter skrbela za družino. Poročila sta se pred 50 leti v Racah, v zakonu je Antonija povila štiri otroke, danes pa ju razveseljuje že devet vnukov in pet pravnukov. Zakonca Tomanič sta zlato poroko praznovala v krogu svoje številne družine in prijateljev, ena od njunih prič je bil tudi znani televizijski vo- ditelj Stojan Auer, vesela pa sta bila tudi nastopa folklorne skupine Vin- ko Korže Cirkovce in moškega pevskega zbora GD Hajdoše. Zlatemu paru Tomanič čestitke tudi iz uredništva Tednika. T. Mohorko 6 KULTURA, IZOBRjaEVANJÊ Četrtek, 4. december 1997 - TEDNIK PTUJ / OBRTNO IZOBRAŽEVANJE SKOZI ČAS Ob praznovanju 120-letnice obrtnega izobraževanja na Ptuju in 30-letnici obstoja šole sta Zgodovinsid arhiv Ptuj in SŠC Ptuj pripravila obsežno razstavo Obrtno izobraževanje skozi čas. Prvi del razstave je zgodovinski prerez ravoja izobraževanja, drugi pa prikaz izdelkov, ki so jih izdelali učenci sami pod budnim očesom svojih učiteljev. Na poti v razstavni prostor nas že od daleč vabi velika slika Kel- tov, ki izdelujejo orodje, podkve in druge kovinske izdelke. Kelti, ponosno pleme močnih in pos- tavnih ljudi, odličnih vojščakov vzkipljive narave so bili res- nično prvi veliki mojstri kalje- nega železa. Kako to trditev do- kazati? Preprosto: v vitrini na drugi strani si čisto zares lahko pogledamo njihove izdelke, stare več kot 2000 let. Preko starega Rima in njiho- vih kovinskih izdeklov nas pot popelje do srednjega veka. To je čas gradov, vitezov in dvorskih dam. Na razstavi je slika viteza v naravni velikosti. Če v odprtino vtaknete svojo glavo, boste za trenutek postali čisto pravi vitez. Na drugi strani vas spremlja vitrina, v kateri se bohotijo čudovito lepi kovinski izdekli, med katerimi naj bo posebne po- zornosti deležna knjiga, v kateri je cesar Leopold П. potrdil iz- boljšani in razširjeni cehovski red kovaškega ceha v Ptuju, 18. oktobra 1705. Obrtniki so se zavoljo lastnih interesov in tudi zaradi konku- rence združevali v cehe. Ti so med drugim skrbeli tudi za izobraževanje svojih kadrov. Toda cehi so zaradi industria- lizacije kmalu postali ovira in država je morala poseči tudi v izobraževalni proces. Tako je po letu 1870 naprej pričela financi- rati šole, ki so izobraževale obrtnike. V tistem času nastane na Slovenskem veliko obrtno na- daljevalnih šol in tudi ptujska. Leta 1900 je bilo na Ptuju 378 nosilcev obrti. Izjemno pestra in po številu bogata je bila tudi pa- leta različnih obrti, saj jih je bil prijavljenih kar 70. Poleg šivilj, krojačev, čevljarjev (ljudje so si dali vse izdelati "po meri") je bilo veliko tudi mizarjev, pleskarjev, ključavničarjev, kovačev ... Med najzanimivejše obrti pa je šteti zlasti tiste, ki so že jenjale: jer- menar, fijaker, izdelovalka prtov in umetnih rož, dežnikar in iz- delovalec sončnikov, izdelovalec studencev, vodnjakov ... Resnici na ljubo pa je potrebno poudari- ti, da so se ob umiranju nekate- rih obrti zaradi industrializacije prav zaradi nje hkrati rojevali novi poklici, in to zlasti iz kovi- narske stroke: avtoličar. avtome- hanik ... Šolstvo je v stari Jugoslaviji os- talo pravzaprav nespremenjeno, le jezik postane slovenski in sko- raj vse šole so nemoteno delovale naprej do začetka druge svetov- ne vojne. Ptujska obrtnonadalje- valna šola je imela neprestane težave, ker ni imela lastne zgra- dbe. Ta problem je pestil mnogo tovrstnih slovenskih šol in ptuj- ska ni osamelec, ki je užival gos- toljublje drugih šol. Prav zato je pouk potekal v popoldanskih in večernih urah. Dolgoletne sanje so se uresničile leta 1967/68, ko je šola dobila svojo stavbo v Rai- čevi ulici (danes vrtec). Od tak- rat sledimo hitremu razvoju šo- le: zaposlijo lastne učitelje, od- prejo lastne delavnice, razvijejo nove programe izobraževanja ... Razstava spremlja selitev v novo stavbo - SŠC Ptuj decem- bra 1979, gradnjo novih delavnic in telovadnice, ki sta zrasli izključno s pomočjo samopris- pevka, otvoritev prenovljene avtomehanične delavnice v Raičevi ul. ter druge dogodke vse do današnjega dne. To, kar počno dijaki v šolskih delavnicah pod budnim očesom učiteljev, pa so pod vodstvom g. Kostanjevca prikazali v drugem delu razstave delavci šole sami. Na ogled so postavili ogromno zahtevnih izdelkov, med kateri- mi pa nedvomno pritegneta na- jvečjo pozornost Eifflov stolp in dunajsko kolo. Razstava bo odprta do 12. de- cembra. Pridite, ne bo vam žal. Tlaša Mrgole iukli Kovačija Matija, izsei< z razstave. Foto Langerholc Učno pismo za čevljarsicega mojstra, izdano leta 1900 PTUJ / NA UUDSKI UNIVERZI OB BLIŽAJOČIH SE PRAZNIKIH Pogovori In delîÊvnke šola za tretje življenjsko obdobje je na ptujski Ljudski univerzi izredno dobro obiska- na, vedno znova pa njene vsebine prilagodijo času in praznikom. Minuli ponedeljek so se na univerzi lotili izdelave adventnih venčkov, v ponedeljek, L decembra, pripravljajo pogovor ob božičnem drevesu, 8. decembra pa bodo go- vorili o adveutnem času s poudarkom na etno- logiji. Rozika Ojsteršek, animatorica in mentorica na Ljudski univerzi, je v ponedeljek povedala, da se delavnic in pogovorov ne udeležujejo le starejši, ampak tudi ženske okrog 30 leta starosti. Zani- manja za praktična dela v delavnicah in preda- vanja je veliko, to pa se je pokazalo tudi pri obis- ku delavnice izdelovanja adventnih venčkov, ki so jo lani na univerzi pripravili prvič. Ponedel- jkova delavnica je potekala pod strokovnim vodstvom cvetličarke in aranžerke Marije Potrč iz Jiršovcev, ob njej pa je ustvarjalo kar 21 žensk različnih starosti. Vsaka od udeleženk je pač našla svoj kotiček za delo, prinesti so morale le material za izdelovanje venčkov, za kar so že prej dobile nekaj praktičnih nasvetov. Imele so več kot dovolj zelenja, trakov, sveč, žice in že pripravljenih krogov za venčke, ti pa so nastajali samo v vijolični in rdeči barvi, ki sta barvi božično-novoletnih praznikov. V ustvarjalni de- lavnici se jim je minuli ponedeljek pridružila tudi Terezija Meško, vodja svetovalk za dom, družino in dopolnilne dejavnosti na Ptuju. V šoli vseživljenjskega učenja se bodo v predprazničnih dneh pogovarjali tudi o pomenu božičnega drevesa in o kiču, ki ga je bilo v zadnjih letih opaziti mnogo preveč, potem pa bodo čez štirinajst dni pripravili še zanimivo predavanje o pomenu adventa in božično-novo- letnih praznikov. Poudarek bodo udeleženke znova dale etnologiji, lotile pa se bodo tudi priprave prazničnih pogrinjkov. TM Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence. Tone Pavček Decembrski vremenski sivi- ni v posmeh sem izbrala ver- ze Toneta Pavčka iz pesniške zbirke Majnice, saj je praz- nični mesec prepoln sončnih razpoloženj, ko pričakujemo praznične dni. Hiše in ulice že dobivajo svečano podobo in volitvena nakladanja so se umaknila prijetnejšim pogo- vorom o bližajočih se sveča- nostih. Te bodo najbolj prev- zele otroke, a tudi odrasle rado premami veselo pričako- vanje. December bo vrvel v dobrih besedah in toplih žel- jah, lučke upanja bodo napol- nile sleherni kotiček človeških src. Kar je bilo ničevega, bo- mo pozabili in odpustili; vse lepo in dobro pa bomo prih- ranili, da nas bo naprej ple- menitilo. Takšne, lepe in dob- re, so tudi slikanice za najmla- jše, ki vam jih predstavljam v današnji knjigarnici. LEVČEK LEO, KRALJ LJUBEZNI je velika in prav zares sončna knjiga, saj so glavni junaki pravljice prebivalci afriške pustinje. Pravljico, pravzaprav pesem o ne- vsakdanjem levčku, je napisal Giles Andreae, prepesnil pa Boris A. Novak. Zakaj je levček Leo nevsakdanji? Ali je lahko biti drugačen? Težko je levčku, ki ne prenese krvi in lova. Celo lastni trop ga zavrne in Leo mora sam sa- mcat po svetu. Z ljubeznijo in spoštovanjem do vseh živali si mali lev pridobi veliko prija- teljev, ki tudi njemu pomagajo in slednjič ga tudi njegov trop sprejeme takšnega, kot je: nežnega in čutečega ne- vsakdanjega levčka. David Wojowycz je knjigo imenitno ilustriral, izšla je pred kratkim pri založbi Didakta iz Radovlji- ce. KLOVN CAPEK je velika avtorska slikanica, ki je izšla pri založbi Slo- venska knjiga in jo je podpisal Andre Dahan. Capi je cirkuški klovn, ki ima najzvestejšega gledalca v svojem psu Capku. Ta obožuje cirkus in seveda svojega gospodarja. Klovnove vragolije se nauči tudi kuža in Capi omogoči Capku nastop pred občinstvom. Pravzaprav sta si kuža in njegov lastnik zelo podobna: oba sta odlična klovna. Sicer pa pravijo, da so si lastniki in njihovi kosmati prijatelji zelo podobni. Duho- vito pravljico je prevedla Nataša Žnideršič. MALI HOKUSPOKUS je nova pravljice priljubljene Mire Lobe, ki jo najmlajši bral- ci poznajo po izvirnih Gegcih. Tudi Mali Hokuspokus je knjižna poslastica, ki jo je za- bavno ilustriral Winfried Opgenoorth. Čarovnik Pokus in njegova žena čarovnica Hokus si želita naraščaj. A kaj, ko si mož želi fantka, ene- ga majhnega Pokusa, žena pa prisega na deklico! Tako se prepirata in vsak po svoje carata otroške potrebščine. Pokusove čarovnije so vse v modrem, Hokusina pa se utaplja v roza barvi. Vran Ralf ju ves čas opozarja, da k takšnim prepirljivim staršem ne bo želel nobeden otrok. Končno le dobita dojenčka. Malo je oblečen v modro, malo pa v roza. Ali pa je mor- da dojenčica? Čarovniško dete ne prenese prepira in z eno modro in z eno roza pe- rutjo odplahuta k vranu. Jas- no, čarovnik in čarovnička sta se nehala prepirati, le mali Hokuspokus naj pride nazaj. Zares humorno, a tudi spo- ročilno pravljico je prevedla Maja Hode in je izšla pri založbi Abrakadabra iz Artič. MIKLAVŽ PRIHAJA - VABILO NA PRAVLJIČNO URO je naslov imenitne slikanice z velikimi tiskanimi črkami, ki je izšla pri založbi Kres. Kon- rad Richter je napisal prijazno Miklavževo pravljico, ki jo je oplemenitil z vrhunskimi ilustracijami svetovno znani Josef Wilkon. Duhovita pravljica bo predstavljena na današnji pravljični uri, ki bo ob 17. uri v mladinskem od- delku Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 35. Vstopnine ni, zelo zaželeni pa so copati. Liliana Klemenili stoletnica rojstva akademskega slikarja in grafika Janeza Mežana je dogodek, ki se ga s spoštovanjem spominjamo tudi v Pokra- jinskem muzeju Ptuj, saj je umetnik dobršen del svojega ustvarjal- nega življenja preživel v našem starodavnem mestu. Čeprav je bil Mežan po rodu iz Gorenjske (Brnik pri Cerkljah) in je živel in ustvarjal v krajih po vsej Sloveniji, si ga Ptujčani las- timo kar za svojega slikarja. Pre- den je prišel na Ptuj in potem tu- kaj ostal za zmeraj, je živel in poučeval v Mariboru, kjer je skupaj s sošolci z zagrebške Aka- demije za umetnost (Olaf Glo- bočnik, Miha Males, Mira Pre- gelj, Nikolaj Pirnat) razstavljal in bil pobudnik ter član umet- niškega kluba Brazda. Potem se je preselil v Novo mesto, kjer je med letoma 1933 in 1940 nasli- kal vrsto uspelih portretov in razstavljal skupaj z Božidarjem Jakcem, Ivanom Vavpotičem, Josipom Germom idr. Druga svetovna vojna ga je doletela v Ljubljani. Po vojni, ki jo je v glavnem preživel v ujetništvu, ga je življenjska pot pripeljala na Ptuj, kjer je v šolskem letu 1946/47 začel poučevati risanje na ptujski gimnaziji. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 1956. Mežan je bil izredno nemirne- ga duha, plodovit, ustvarjalen in tehnično razgiban slikar. Delal je v olju, temperi, ustvarjal ft-es- ke in grafiko. Na začetku ustvar- jalne poti je moč razbrati vpliv impresionizma in secesije, po- tem tudi ekspresionizma. Inten- zivneje se je posvečal cerkvene- mu slikarstvu, kjer se je likovno povsem podredil tradicionalni sakralni motiviki. Največjo dognanost, subtilno izpovedno moč in mojstrsko dovršenost pa je zagotovo dose- gel v akvarelu, kateremu se je v poznejših letih povsem posvetil. Mežana uvrščamo med tiste sli- karje, ki so slikali realistično, pa vendar deloma idealizirali nara- vo in njene upodabljajoče izseke. Najraje je slikal prav pokrajino v vsej njeni široki zajeti snovni in metafizični podobi. Pomenila mu je primerni in nikoli izživeti navdih in izziv, da jo ukroti ter njeno lepoto in barvno skladnost transfi-omira preko slike v pri- hodnost. Take so najštevilčnejše in nam najbolj poznane upodo- bitve Ptuja iz najrazličnejših zornih kotov, njegovih ulic, trgov in ptujske okolice s Halo- zami. Na Ptuju je večkrat razstavljal. Skupaj z Janom Oeltjenom in Albinom Lugaričem je nastala tolikokrat omenjena in poudar- jena trojka ptujskih slikarjev, ki so s svojo umetnostjo dodobra zaznamovali čas in prostor, v ka- terem so živeli in ustvarjali. Mežanova likovna dela so v stalnih zbirkah Dolenjskega muzeja, v Umetnostni galeriji Maribor in v ptujskem muzeju. Največ pa jih je zagotovo po do- movih Ptujčanov in okoličanov, saj je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse do tragične smrti 3. decembra 1972, neumorno ustvarjal in velikokrat dobro- dušno poklanjal dela "svojim lju- dem". Spomin na Mežana je med ljudmi še izredno živ, saj se ga spominjajo kot dobrega, vesele- ga in optimističnega človeka in take so tudi njegove slike in ak- vareli, polni svetlobe, sonca, top- lih barv... V Pokrajinskem muzeju Ptuj vas vabimo, da se nam pridružite 7. decembra ob 11. uri v viteški dvorani, kjer se bomo skupaj spomnili ter počasitli slikarja Ja- neza Mežana in njegovo umet- nost. Stanka Gainik J. Mežan, Muršičeva ulica v Ptuju, 1953, olje, platno TEDNIK - Četrtek, 4. december 1997 KULTURA, IZOBRAZiVANJE 7 PTUJ / IZID MONOGRAFIJE Pluf Hi okoÊhfÊ mi romglednkoh Ko je zbiralec razglednic Drago Selinšek pred dobrim le- tom razstavljal v prijateljevi galeriji Drava svoje stare razglednice, je napovedal, da bo kmalu izšla knjiga z na- tisnjenimi starimi razglednicami Ptuja. Skupaj z Lojze- tom Petrovičem, ki prav tako zbira razglednice, sta dala uradno pobudo Mestni občini Ptuj. Le-ta je očitno čutila manko tovrstne publikacije na Ptuju, saj nekatera druga naša mesta in Slovenija takšne knjige že imajo, in se na pobudo odzvala. Knjiga je pod uredniškim vodstvom Kris- tine Šamperl Purg, ki je takrat še vodila občinski oddelek za družbene dejavnosti, ugledala luč sveta minuli teden. Takrat so jo tudi predstavili na ptujskem gradu. Kdo bi si mislil, da ni nekaj let po tem, ko so obstajale v prej- šnjem stoletju že vse tehnične možnosti, nihče pomislil, kako velik posel se skriva v tisku in razpošiljanju razglednic. Prva na svetu je začutila veliki izziv du- najska pošta, ki se je leta 1869 odločila za izdajo prve - dopisni- ce. V treh mesecih so prodali 3 milijone dopisnic in kmalu so dunajsko pošto posnemale tudi druge. Vendar je bila dopisnica šele predhodnica razglednice. Razglednice v današnjem pome- nu besede so pričeli tiskati v zad- njem desetletju prejšnjega stolet- ja, pred dobrimi 100 leti torej. Te in še veliko zanimivih po- datkov najdemo v knjigi Ptuj in okolica na starih razglednicah v za- pisu Franca Goloba, učitelja zgodovine na Mladiki, ki ima tudi sam obsežno zbirko razglednic. Razglednice so nam- reč že ob svojem nastanku vzpodbudile zbiralce in tudi danes je nekaj strastnih zbiral- cev predvsem starih razglednic. Le-te si na tako imenovanih se- jmih zbiralci med seboj izmen- jujejo ali jih kupujejo. Nekatere so vredne pravo premoženje. Na Ptuju imajo največje zbirke sta- rih razglednic prav Franc Golob, Lojze Petrovič in Drago Se- linšek, ki so jih tudi prispevali za natis v knjigi, pa še Jakob Emeršič in morda še kdo, kot institucija pa Pokrajinski arhiv. NAJSTAREJŠA PTUJSKA RAZGLEDNICA IZ 1891 Franc Golob je, kolikor je le mogel izčrpno, zapisal nastanek in pomen razglednic v zgodovi- ni, svoj zapis v knjigi je posvetil založnikom, prodajalcem, tisku in posameznim motivom. Raz- glednice ne prikazujejo le mesta in njegovih posameznih delov ter takratnih znamenitosti, pač pa tudi vinske in gostinske moti- ve, člane društev, vojake ... Zato je 200 razglednic, ki so natisnje- ne med leti 1891 in 1945 in so objavljene v knjigi, odličen in za marsikoga edini dokument o nekdanjem videzu Ptuja in oko- liških krajev. Posamezne motive na razgled- nicah je opisal v posebnem po- glavju Jakob Emeršič, ki nas pri večini opozarja tudi na današnji videz in namembnost stavbe ozi- roma posameznih ulic, dela mes- ta. Skoda je, da niso njegove bo- gate opombe sproti opremljene z razglednicami, saj se sedaj znaj- de bralec pred dejstvom, da bere na enem mestu, sliko pa mora hkrati poiskati in gledati nekje povsem drugje v knjigi. Knjiga prinaša še kratek splo- šni oris tedanjega časa avtorja Ivana Lovrenčiča, umetnostne razglede po razglednicah Stanke Gačnik in besedo urednice Kris- tine Šamperl Purg. Tako kot sta na predstavitvi knjige dejala ure- dnica Kristina Šamperl Purg in tudi župan Ptuja Miroslav Luci, je knjiga lepega videza in zelo dobrodošla publikacija tako za Ptujčane kot zaradi zgodovine. Res je, da natisnjeni izbor raz- glednic kar kliče po izboru in knjigi razglednic naslednjih de- setletij. Pravzaprav pa bi lahko že pri- čujoča knjiga pomenila uredni- škemu odboru kakšen dodatni izziv, denimo že omenjenega v zvezi z zapisi Jakoba Emeršiča. Ti zapisi in stare razglednice pa vzbujajo v bralcu tudi željo po današnjih podobah teh istih kra- jev in stavb. Pričujoča knjiga bi tako lahko presegla razmeroma enostaven izbor in natis znanih razglednic, ulovila bi današnji trenutek in ga vzporedila z zgo- dovino. Prav tako 200 razglednic, ki so natisnjene dru- ga za drugo brez razpoznavnega razvrstitvenega ključa, kliče po natančnejši obdelavi: avtorju fo- tografije, založniku, letu natisa, natančnejši zgodovini fotografi- rane stavbe do danes ... Ob posa- mezni razglednici izvemo le ime objekta in povečini leto, v kate- rem je bila odposlana. Najsta- rejšo znano razglednico, ki jo se- veda želi bralec knjige starih razglednic takoj poiskati, pa najdemo šele na strani 122 oziro- ma pod zaporedno številko 140. Za knjigo Ptuj na starih razglednicah, ki bi jo na svoji knjižni polici lahko imel vsak Ptujčan, je, kot kaže, veliko zani- manja. V prednaročilu se je zan- jo odločilo 300 bralcev, po izidu pa je knjigo mogoče kupiti v Zgodovinskem arhivu, in sicer za 5000 tolarjev. Knjiga je izšla v nakladi 1500 izvodov. Milena Zupanič Minuli teden je izšla knjiga Ptuj in okolica na razgledni- cah 1891 -1945. Izdala stajo Zgodovinsko društvo Ptuj in Mestna občina Ptuj, strokov- no jo je uredila Kristina Šamperl Purg, zasnovo in iz- \ bor gradiva so pripravili Ja- I kob Emeršič, Franc Golob, Drago Selinšek, Lojze Petro- j vič in Kristina Šamperl Purg, knjigo je oblikoval in tehnično uredil Franc Milo- šič, lektoriral Franček Vogel- nik, povzetke objavljenih prispevkov je prevedel Mišo Koltak, knjigo je natisnila Dravska tiskarna, lastniki natisnjenih razglednic pa so Franc Golob, Drago Se- linšek, Lojze Petrovič in Zgo- dovinski arhiv Ptuj. Predgo- vor je napisal župan MO Ptuj Miroslav Luci, avtorji posameznih prispevkov pa so Kristina Šamperl Purg (Beseda urednice), Ivan Lovrenčič (Zgodovinski oris \ 1880 - 1945), Stanka Gačnik ; (Umetnostni razgled po razglednicah), Franc Golob (O zgodovini razglednice) in Jakob Emeršič (Ptuj na sta- rih razglednicah in Razglednice ptujske okolice). \ Najstarejša znana ptujska razglednica je bila verjetno na- tisnjena leta 1891. Ptujska osnovna šola Olge Meglic je praznovala dan šole. Ob tej priložnosti so odprli šolsko knjižnico in računalniško učilnico, učenci pa izvedli prisrčen kulturni program. Nove šolske pridobitve je odprla državna sekretarka za šolstvo magistra Teja Valenčič, ki je bila tudi slavnostna govornica na šolski proslavi. Knjižnica, ki se je doslej stiskala v premajhnem prostoru, je ob prese- litvi v večjo učilnico v prvem nadstropju dobila tudi nove knjižne police in pohištvo. Tako lahko sedaj učenci sami izbirajo knjige, v knjižnici pa lahko tudi posedijo in prelistajo knjige in revije. Knjižnico vodi Alenka Zenunovič. Računalniška učilnica pa je boga- tejša za 12 računalnikov in 2 tiskal- nika. Skupaj s 5 računalniki od prej nudi možnosti za kakovostno delo, vsi računalniki pa so priključeni tudi na Internet, tako da se učenci spoznavajo s tem hitro razvijajočim se medijem prihodnosti že v šoli, učenci višjih razredov pa predstavljajo v tem mediju tudi šolo in svoje aktivnosti. Računalništvo poučuje Milan Pulko, ki je dejal, da bo nova oprema omogočila učencem še uspešnejšo udeležbo tudi na tek- movanjih. Denar za računalnike sta dala Ministrstvo za šolstvo in šport in mestna občina Ptuj, nekaj pa ga je priskrbela tudi šola. MZ Simpatično novo opremljena računalniška učilnica. PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 51 Dominikanski samostan R. Peskar piše, da sta na umetnostna izhodišča gotske- ga obočnega sistema in sta- vbne plastike kostanjeviške sa- mostanske cerkve v ogrsko- češkem prostoru prva opozori- la E. Cevc in I. Komelj. V kos- tanjeviški cerkvi srečamo tričetrtinske služnike, ki nosijo rebra hruškastega profila s polkrožnim žlebom, med deko- rativnimi rebri pa vzbuja pozor- nost zanimiv motiv konzol na bazah služnikov sestavljenih snopov. V južnem paru kapel in v glavnem oltarnem prostoru so to preproste pravokotne konzo- lice, v severnih kapelah in v ladjah pa že piramidaste. Na- dalje R. Peskar zapiše, sklicu- joč se na E. Cevca, da v kostan- jeviški cerkvi najdemo največ analogij v madžarski in deloma v češki arhitekturi iz 1. polovice 13. stoletja, kar nakazujejo že dinastične zveze Spanheimcev. Zapiše, da je zgovorna primer- java tlorisne zasnove, še bolj pa kapitelnega okrasa z leta 1232 ustanovljeno cisterco v Bela- patfalvi, ki kaže le za spoznanje starejšo zasnovo. Enako členi- tev sten in profil snopov srečamo v Aracsu. Za nas še bolj pomembna pa je ugotovi- tev, da enak profil reber in soro- den tip brstičnih kapitelov najdemo že v Esztergomu in pozneje v celi vrsti primerov: Pannonhalma, Jak, Türje, Le- beny, Tišnov na Slovaškem. Dalje še zapiše, da v benedik- tinski opatiji v Pannonhalmi n. pr. izstopa tudi motiv baznih konzol in čeprav ta dekorativni element sredi 13. stoletja v Slo- veniji ni neznan (sv. Pankracij nad Slovenj Gradcem, Gornji Grad), se vendarle zdi, da je bil motiv zakoreninjen prav v ogrs- ko-češkem kulturnem prostoru (Zvikov, Tišnov), najpogosteje v ustanovah fevdalnih veli- kašev. Samostansko cerkev v Kostanjevici na Krki R. Peskar širše datira v 2. tretjino 13. sto- letja. Kot smo že omeniti, je že M. Zadnikar ob odkritju "prvega" slavoloka opozoril na motiv močno potlačene baze nad podstavkom, ki ta podstavek presega in jo na tem mestu pre- seganja podpirajo značilne konzolice; podoben motiv srečamo tudi pri sočasni arhi- tekturi cerkve sv. Pankracija nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu, ki jo M. Schwarz datira v 2. četrtino 13. stoletja, pri vzo- rih za njeno kvadratno central- no zasnovo s središčnim po- dpornikom, ki je v srednjeveški sakralni arhitekturi v 14. stoletju precejšnja redkost, pa bi po njegovem treba pomisliti na od- vod kapiteljskih dvoran te obli- ke v samostanski arhitekturi. Poznoromanska predhodnica te forme je kapiteljska dvorana v cistercijanskem samostanu Zwetll v Spodnji Avstriji, zgraje- na okrog leta 1180, enako pros- torsko formo ima tudi zgodnje- gotska kapiteljska dvorana ka- tedrale v Tuliu (Bas-Limousin), zgrajena ok. leta 1200. Cerkvi sv. Pankracija bi za vzor lahko služil tudi prostor z enim po- dpornikom v stanovanjskem stolpu kraljevske palače v Esz- tergomu na Madžarskem (zgra- jena okrog leta 1190/1198). Na- dalje pa M. Schwarz meni, da bi ob tem bilo mogoče pomisliti tudi na možni vpliv gradbene dejavnosti, ki se jo je v tem času lotevalo več ožjih sorodni- kov patriarha Bertolda. Vendar se povrnimo k M. Zadnikarju: "Datacijo stavbe določa, celo bolj od njene ne- navadne zasnove, vrsta podrobnosti, ki so slogovno in v širšem kulturnem prostoru tudi časovno pobliže določlji- ve". Gre za obliko in za kamno- seške dele glavnega portala, za bazo in kapital osrednjega stebra ter za posameznosti obočnega sestava in obliko oken. V vsem se kažejo zadnji spomini na romaniko, ki jih v mnogočem že spodriva novo, iz opazovanja narave in njenih pojavov prevzeto občutje, s ka- terim se zlasti v detajlih že na- poveduje gotika. Pustimo ob strani vse ostale arhitektonske elemente in se osredotočimo le na bazo os- rednjega stebra, ki tudi kot dro- ben detajl pomaga datirati cer- kev sv. Pankracija. Steber nosi kvadratni podstavek, ki je en- krat poševno stopnjevan in niz- ka potlačena okrogla baza, ki se je na njem pod težo breme- na tako razlezla, da jo morajo na vseh štirih simetralah podpi- rati navzdol se zožujoče geo- metrične konzolice, motiv, ki tudi v našem spomeniškem gradivu ni osamljen (Kostanje- vica, Gornji Grad), je zapisal M. Zadnikar. V tej obliki pomeni baza prav zadnjo stopnjo v raz- voju romanskih atičnih baz, pri katerih postaja prvotni strmi profil vedno položnejši in se žleb med obema svitkoma vedno bolj poglablja, ker se svitka pod težo bremena vdaja- ta, čemur je dobro prisluhnil, za naravo in njene pojave bolj od svojih romanskih prednikov dovzetni kamnosek nekje proti sredini 13. stoletja. Ob najbolj mikavnem vprašanju, od kod tako nena- vadna in v svojem času v tem kulturnem prostoru povsem osamljena arhitektura cerkve sv. Pankracija, M. Zadnikar meni, da bi bilo treba slediti so- rodstvenim ali kakšnim drugim zvezam. Na tem mestu se javlja lik v osebi oglejskega patriarha Ber- tolda, za katerega vemo, da je bil poleg salzburškega nadškofa Eberharda II., in seve- da Ptujskih gospodov, eden iz- med glavnih dobrotnikov ptujskega dominikanskega sa- mostana. Iz okvira njegovega patriarhata pa je tudi savinjski arhidiakon Konrad, ki je posre- doval sredstva za gradnjo no- vega kora samostanske cerkve ptujskih dominikancev, ki so tudi skrbeli za duševni blagor studeniških dominikank. In kdo je bil Bertold ? M. Zadnikar piše: "Od leta 1146 so bili lastniki slovnejegraškega okoliša grofje Andeški, ki so to svojo posest leta 1180 za- okrožili v samostojno slovenje- graško gospostvo. Leta 1218 je bil izvoljen andeški grof Bertold za oglejskega patriarha in tako je bila odslej v eni osebi združena oblast zemljiškega gospoda in cerkvenega pogla- varja nad velikim delom slo- venske zemlje in tudi nad Slo- venj Gradcem. Patriarh Bertold, ki je bil osrednja osebnost slo- venske zgodovine v prvi polovi- ci 13. stoletja, je vneto posegal ne le v takratne politične razmer v severnojadranskem prostoru, temveč se je osebno zanimal tudi za svojo koroško in štajers- ko posest, ki jo je pogosto obis- koval /.../". V nadaljevanju povzemamo M. Zadnikarjev in M. Schwarzov opis osebnosti oglejskega pat- riarha Bertolda. Bertold je bil sin Bertolda, me- jnega grofa Kranjske in Istre (-1-1204), iz vplivnega bavarske- ga rodu Andeških. Bertold, čigar vplivne in ožje sorodstve- ne vezi so segale v razne ev- ropske dežele, je bil najprej stolni prost v Bambergu. Bertol- dov brat Ekbert je bil škof v Bambergu in cesarski na- mestnik v Avstriji, ki je kot bam- berški škof dokončal gradnjo tamkajšne znamenite stolnice, ki je bila posvečena v letu nje- gove smrti, 1237. V času, ko je Bertoldova in Ekbertova sestra Gertruda Andeška bila ogrska kraljica - bila je žena ogrskega kralja Andreja II. (1205 - 1235) - je Bertold kot "archiepiscopus electus" leta 1205 prevzel vodstvo nadškofije v Kalocsi, katere graditelji so se zgledova- li po najsodobnejših vzorih ta- kratnega francoskega sta- vbarstva. Tesni kulturni stiki Andeških s Francijo se dajo med drugim razložiti tudi s tem, da je bila ena izmed Bertoldo- vih sestra, Agnes, poročena s francoskim kraljem Filipom Av- gustom; tudi oblast enega iz- med njegovih bratov, pala- tinskega grofa Otona VII. Bur- gundskega, je segala daleč na Francosko. Zveze s Francijo to- rej pojsnjujejo, zakaj je Bertol- dov brat, škof Ekbert, dal za- hodne stolpe stolne cerkve v Bambergu zgraditi po vzoru ka- tedrale v Laonu. TEDNIK - 4. DECEMBER 1997 PO NAŠIH KRAJIH -9 PREJELI SMO v Zupanu in svetnikom občine Ptuj ustava, zakoni in drugi akti ne pomenijo nič! Zadnje čase se v občin Ptuj sprejemajo odločitve, ki bi bile sra- motne tudi za "totalitarno" družbeno ureditev in ne za demokra- tično, ki jo, žal samo verbalno, cenijo tudi nosilci oblasti v občini Ptuj. Pri tem imam v mislih ravnanje župana in Mestne- ga sveta v zvezi s postopkom ustanavljanja občine Hajdina. Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog za ustanovitev 22 novih občin, med njimi tudi občine Hajdina. Svoj predlog je posredovala DZ RS v nadaljnji postopek. Ta predlog je bil ob- javljen v Poročevalcu DZ, št. 45, dne 25.09.1997. Predlog za us- tanovitev občine Hajdina je obrazložen na str. 49 pod 10. točko. Iz obrazložitve je jasno razbrati, da se predlaga ustanovitev občine Hajdina zato, ker območje nekdanje Krajevne skupnosti Hajdina po ustavni zasnovi ne spada v mestno občino. V skladu z določili 10. člena Zakona o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij (Ur. list 44/96), so bili v občini Ptuj v času od 16. do 21. oktobra opravljeni zbori občanov v posameznih mestnih in primestnih četrtih. Na teh zborih, ki se jih je udeležilo preko 500 volivcev, je bila večinska opredelitev za ustanovitev občine Hajdina. Tako je bilo na zbo- ru občanov v primestni četrti Hajdina od 252 prisotnih 249 vo- livcev za ustanovitev občine Hajdina in le trije proti. Na podlagi izražene volje občanov na teh zborih pa bi naj dal Mestni svet komisiji DZ za lokalno samoupravo svoje mnenje. Zaradi sprejema tega mnenja je bila dne 29.10.1997 sklicana iz- redna seja Mestnega sveta. Pred potrditvijo predlaganega dnev- nega reda je predstavnik "Liste KS mesta Ptuj" (Kaj neki to je?) podal predlog za razširitev le-tega ter kot razširitev dnevnega reda pod 2. točko predlagal izločitev dela naselja Sp. Hajdina iz naselja Sp. Hajdina in pripojitev le-tega v mesto (naselje) Ptuj. Žal so svetniki ta predlog brez pravnega preizkusa o zakonitosti sprejeli ter z njim razširili dnevni red. S tem pa se začenja sprejem vrste, po mojem mnenju, protiza- konitih in protiposlovniških odločitev Mestnega sveta. Žal se tudi županu ni zdelo potrebno, da bi v skladu z 21. členom Sta- tuta občine zadržal izvajanje spornih sklepov. Še več, tudi sam je nadaljeval s sprejemanjem pravno nedopustnih dejanj, npr. z razpisom "izražanja volje" dela prebivalcev Sp. Hajdine s samo njemu znanim postopkom, ki je v nasprotju z vsemi pravnimi normami, katere v tej državi veljajo za demokratično izražanje volje državljanov. Menim, da Mestni svet ni smel sprejeti sklepa, da se dnevni red razširi s točko, katere vsebina je v nasprotju z ustavno in za- konsko zasnovo mestne občine. Vsebina je tudi v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-183/94. Še miiogo hujša kršitev je kršitev določb poslovnika Mestnega sveta. Če je svetnike mogoče še razumeti, da ne poznajo dovolj zakonodaje o lokalni samoupravi, se jim pa ne more in ne sme dopustiti, da kršijo občinske splošne akte, ki so jih sami sprejeli. Pri razširitvi dnevnega reda so bile grobo kršene določbe 6. od- stavka 48. člena poslovnika Mestnega sveta, ki jasno določa raz- loge, zaradi katerih se dnevni red lahko razširi. V konkretnem primeru teh razlogov ni bilo. Na osnovi tako sprejetega dnevne- ga reda je bil sprejet tudi sklep št. 461-27/97-20, s katerim je bilo sprejeto, da se začne postopek delitve Sp. Hajdine. V nadaljnjih nepravnih postopkih se je izkazal predvsem župan. Najprej je razpisal in izvedel izražanje "volje" dela kraja- nov Sp. Hajdine po postopku v nasprotju z določili statuta občine in poslovnika Mestnega sveta. Nato je brez zakonsko določenih pobudnikov za spremembo mej naselij nastopil kot predlagatelj odloka o delitvi Sp. Hajdine. Da županu in mest- nim svetnikom poleg ustave in zakonov ne pomenijo nič niti statut občine in poslovnik najvišjega organa v občini, je razvid- no iz tega, da je bil ta odlok sprejet po hitrem postopku. Kako hudo je s tem kršen postopek sprejemanja tega odloka, naj si bralci ustvarijo lastno mnenje iz citata 151. člena poslovnika Mestnega sveta: "151. člen "Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Tako se lahko izda samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v občinskih zavodih in podjetjih, kadar to zahtevajo interesi obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe." Iz opisanih postopkov je jasno razvidno, kako deluje "pravna in demokratična država" po ptujsko. Zastrašujoče je predvsem to, da taisti nosilci nepravnih postopkov v občini zasedajo tudi visoka in odgovorna mesta v državi. Prepričan sem, da bo pristojno sodišče, ko bo odločalo o sklad- nosti spornega odloka z zakoni in drugimi akti, nedvoumno odločilo, da takšni postopki v državi, ki se želi vključiti v Ev- ropsko skupnost, niso dopustni. Albert Brenkovič, pravna a PTUJ, MURSKA SOBOTA, UUBUANA / CERAR OBTOŽUJE PTUJČANE ficfo /e zastrupil kandidata Cerarfa? Volivci se še spomnimo, da je bil eden od kandidatov za predsednika Republike Slovenije med volilno kampanjo v bolnišnici. Magistra Marjana Ceraija smo lahko v radij- skem soočenju z Milanom Kučanom poslušali po telefonu iz bolniške sobe, v bolnišnični obleki pa ga je prikazala tudi televizijska kamera. Marjan Cerar, rojen 15. maja 1943, magister kemije in ekonomije, glavni direktor Belin- ke in neodvisen ljudski kandidat ter prepričan demokrat, kot je poudarjal pred volitvami, se je v času volilne kamp- anje zastrupil. Pravzaprav so ga, kot pravi, za- strupili. Na dan zastrupitve je gostoval v Murski Soboti in Ptuju, v obeh mestih nastopal v radijskih oddajah, vmes ali po- tem pa tudi nekaj zaužil in se za- strupil. Nazadnje, v popoldan- skem času, je bil gost ptujske ra- dijske postaje, že isti večer pa v bolnišnici. Na povolilno srečanje pri predsedniku Mila- nu Kučanu je prinesel buteljko ptujskega, poudaril je, da neza- strupljenega vina. Ob tem pa je pred kamerami in mikrofoni iz- javil, da "je Ptuj leglo najbolj po- kvarjenih Kučanovih verni- kov". Iz izjave o nezastruplje- nem vinu, ki ga je podaril pred- sedniku, je mogoče sklepati, da je v Ptuju nekaj vendarlele za- strupljeno in da je Ptuj tako po- kvarjeno mesto, da bi ga bilo sposobno zastrupiti. Kje je torej resnica? "Magister Marjan Cerar je na dan gostovanja v oddaji Radia Ptuj prišel v Ptuj ob 16. uri, mesto pa zapustil ob 17. uri in 15 minut," je povedal komandir policijske postaje Ptuj Silvester Skok. Policisti so skrbeli za var- nost vseh gostujočih kandida- tov, tako tudi za varnost Marja- na Cerarja. Možnost zastrupitve v katerem od ptujskih lokalov je torej izključena. V ožjem krogu osumljenih bi torej lahko bil Radio Ptuj oziroma ekipa, ki je sprejela Marjana Cerarja. V taj- ništvu je bila takrat J. K., ki je gosta na njegovo željo postregla s čajem. Toda čaj iz istega lonca je pil tudi voditelj pogovora, ko- lega Marjan Toš, ki pa ni imel nobenih težav. Že podatek, da si je predsedniški kandidat Mar- jan Cerar zaželel pravega čaja, namiguje na možnost, da je že imel težave z želodcem. Pravi odgovor na vprašanje, kdo je za- strupil kandidata Cerarja, je to- rej pri njem, v Ljubljani. Direktor Belinke magister Marjan Cerar se je odzval na moje klice v podjetje takoj, ko je odpravil poslovne goste. Že na začetku pogovora je pojasnil, da se ni zastrupil v Ptuju, temveč v Murski Soboti, kjer je v znanem hotelu zaužil kapučino, z njim pa strup, s katerim je nekdo "obogatil" naročeno pijačo. Ime- na hotela ne omenjamo na Ce- rarjevo izrecno željo. Kako je torej z njegovo zastrupitvijo po- vezan "Kučanov" Ptuj? Po zatrjevanju Marjana Cerarja, je prišel zastrupljevalec prav iz našega mesta. Razlogi za takšno njegovo prepričanje so v nes- ramnem in grozilnem pismu, ki ga je v času volilne kampanje prejela Cerarjeva žena Olga, si- cer znana zdravnica. Žena mu je pred volitvami pismo za- molčala, po volitvah pa je prišla iz Ptuja še dopisnica, na kateri mu anonimni Franček med dru- gim nesramnim pisanjem spo- roča, da naj še kar naprej ostane "direktorček" Belinke. Tudi s svojim gostovanjem na radiu Ptuj Cerar ni preveč zadovoljen. Pa ne zaradi njegovih delavcev ali moderatorja predstavitvene- ga pogovora. Nasprotno, vzdušje v studiu je bilo prijetno in prijazno, dokler se seveda niso oglasili poslušalci, ki so ga "napadli" z dokaj negativnimi stališči in pripombami. "Ali ste kaj analizirah, zakaj imajo Ptujčani do mene tak odnos?" me je ob tem vprašal. Zadevo sem skušal analizirati s pomočjo novinarskega kolega Marjana Tosa, ki je vodil pogovore s sed- mimi predsedniškimi kandida- ti. "Oddaja z magistrom Cerar- jem ni v ničemer izstopala iz vsebinskega okvirja pogovorov z vsemi drugimi kandidati," zatrjuje Marjan. "Do vseh so bili poslušalci radia Ptuj enako kri- tični, vendar ne morem reči, da bi bili do kogarkoli žaljivi. Me- nim celo, da so nekateri drugi kandidati slišali mnogo več kri- tičnih pripomb kot magister Ce- rar." Anonimno pisanje je torej tis- to, ki Marjana Cerarja utrjuje v prepričanju, da je povzročitelj njegove zastrupitve iz Ptuja. Osebno pa vem, da so anonimna sporočila "vrlina" Ptujčanov in okoličanov, saj jih v našem uredništvu ne manjka. Mi nanje ne reagiramo. Vemo namreč, da imamo opravka z ljudmi, ki svo- jega stališča ali opažanja ne upa- jo povedati odkrito, saj sploh niso prepričani, da imajo prav. Pisci ali pisec anonimnih pisem se zagotovo ni sposoben lotili zastrupljanja predsedniških kandidatov. Kakorkoli že, magister Marjan Cerar ostaja prepričan v za- strupljevalce iz Ptuja. Sam je ke- mik, njegova žena zdravnica in tako dobro razumeta sporočilo tistega, ki naj bi mu s salmonelo ali toksini stregel po življenju. Zatrjuje, da obstaja nekaj podat- kov, ki so jih odkrili kriminalis- ti. Najel je tudi detektive iz tuji- ne, ki bodo zagotovo odkrili sto- rilca, pa čeprav čez deset let, in vsekakor ga čaka zaslužena ka- zen. Navsezadnje je vendarle šlo za poskus umora. 3, Braiii Predsedniški kandidat ma- gister Marjan Cerar Sporočilu Milanu Kučanu sredi "legla njegovih najbolj po- kvarjenih vernikov"? LENART / PRED SEJO ODBORA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI POLEG PRIZIDI^ZD^^^f^^^^^^ČELI 210^^^^ШСЕ V CERKVENJAKU • KRITIKA NA RAČUN ZAPOSTAVLJANJA JE BILA DOBRONAMERNA V okviru priprav na današnjo sejo lenarškega občinskega sveta so se sestali številni od- bori in delovna telesa občin- skega sveta. Tako so člani od- bora za družbene dejavnosti med drugim načeli problema- tiko fínanciranja družbenih dejavnosti. Menili so, da je ta problematika še vedno zapos- tavljena in da je tudi v rebalan- su občinskega proračuna za družbene dejavnosti namenje- no bore malo. Člani odbora so namenili naj- več pozornosti povišanju cen storitev v vrtcu (mimogrede, le- tos so praznovali 40-letnico uspešnega delovanja te ustano- ve, ki je že pred leti vključila v predšolsko varstvo veliko kmečkih otrok iz slovenskogo- riškega podeželja), ki naj bi se povečale za 8%.Ugotovili so, da je cena visoka, da pa druge izbi- re kot povišanja pač nima- jo.Opozorili so, da bi morala občina začeti resno razmišljati o naložbah v prostore, ki so v Lenartu pretesni, v Jurovsekm Dolu pa povsem neprimerni (o stari, vlažni zgradbi smo v Ted- niku pred časom že pisali). Kdaj se bo to zgodilo, ni vedel pove- dati nihče od predstavnikov občinske uprave, ki je pripravila podrobnejšo obrazložitev pred- loga o povišanju cen. Zavzeli so se tudi za poenotenje cen stori- tev v predšolskem varstvu v ce- lotni Sloveniji in opozorili na razlike, ki nastajajo med otroki. Nekateri namreč niso deležni program organiziranega predšolskega varstva v enakem obsegu kot vrstniki, takšne raz- like niso dobre, pa tudi nasploh bi morali biti pogoji v celotni občini Lenart približno enaki, so dejali člani odbora za družbene dejavnosti. Precej časa so se zadržali pri rebalansu letošnjega proračuna. Ta daje več sredstev predšolske- mu varstvu, za programe in nove, nujne zaposlitve. Vnovič pa so sklenili, da ostaja vrstni red prednostnih nalog v osnov- nem šolstvu nespremenjen. To pomeni, da je zdaj na vrsti za razširitev in dozidavo učilnic OŠ iz Cerkvenjaka. Slišali smo napoved, da naj bi začeli zidati že okoli 20.decembra, naložbo pa končali predvidoma 15. av- gusta prihodnje leto. Računajo na pomoč ministrstva za šolčstvo in šport, če ne drugega. vsaj na zagotovilo, da bo država svoj delež poravnala, medtem pa bo občina najela premostit- veno posojilo. Gradnja učilnic torej ni več vprašljiva, tako kot ne zidava prizidka Zdravstvene- ga doma Lenart, ki se je že začela. Na seji pa so opozorili na prostorsko stisko OŠ Jurovski Dol, ki bo morala na dvoizmen- ski pouk, pa tudi sicer imajo praktično na vseh OŠ v lenarški občini tečžave z zagotavljanjem prostorov za prehod na devetlet- no šolanje. M.TOŠ 10 - KULTURA 4. DECEMBER 1997 - TEDNIK PTUJ / FOLKLORNA SKUPINA BOLNIŠNICE PREDSTAVILA PROJEKTNO DELO ВодтШ mešian$ke itole il preìinìega stofefi и Zgodovina Ptuja v obdobju od leta 1850 do 1900 je prav goto- vo zanimiva, vsaj po kulturni plati in tudi po takratni meščanski noši. V treh letih je pol stoletja bogate zgodovine raziskala in jo vnesla v Folklorno društvo Bolnišnice Ptuj Cvetka Glatz, ki si je našla krog zgodovinarjev in strokovnja- kov, rezultat tega pa je projektno delo in ponovno rojstvo meščanske noše in plesa Ptuja iz 19. stoletju. Prvič so jo Ptujčanom pokazali plesalci, pevke in godci prejšnji teden v mestnem gledališču, s tem nastopom pa vnesli v mestno okol- je pomemben prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine. Ptujčani so se povabilu na predstavitev triletnega projekt- nega dela Cvetke Glatz s sode- lavci odzvali v velikem številu, prav gotovo pa so bili po ogledu še kako prijetno presenečeni. Cvetka Glatz si je naložila zahtevno raziskovalno delo, brez kroga priznanih zgodovi- narjev, glasbenih strokovnjakov in poznavalcev narodnih noš se- veda ni šlo, sposodila si je mar- sikatero literaturo, uporabila vse svoje dosedanje znanje in izkušnje na tem področju, predvsem pa je v treh letih preg- ledala zanimivo in bogato pot zgodovine Ptuja. Marija Hernja - Masten iz Zgodovinskega arhi- va Ptuj je zelo natančno pregle- dala zgodovino Ptuja v prejšnjem stoletju, kajti sam projekt se ji je zdel izredno zani- miv. Cvetki Glatz je veliko sve- tovala, še najbolj pa je želela čas 19. stoletja ter tedanja oblačila približati plesalcem. Po prvi predstavitvi meščanske noše Ptuja bi lahko rekli, da ji je to zagotovo uspelo, kajti vsi, ki so nosili bogata in barvno dodela- na občila, so se vanje kar uspešno vživeli. Vsak kos oblačila so natančno skrojili, sešili in po meri naredili za vsa- kega člana v folklorni skupini posebej. Vendar avtentična oblačila meščanov Ptuja sama ne bi bila dovolj, če ne bilo zra- ven tudi izvirne glasbe, petja, plesa in običajev - vse to je sad projektnega dela. Na nek način gledalca vse skupaj popelje v prejšnje stoletje in tako lahko spozna bogato zgodovino mesta Ptuja, ki je bilo takrat še majhno. Nekoč je bil Ptuj tudi center zborovskega petja in še danes bi veljalo reči tako, igralo in pelo se je vsepovsod, delček tega je ob predstavitvi meščanske noše obudil ženski kvintet Spo- minčice z vodjo Marijo St"ger. Igrala je tudi mestna godba kot nekoč in po plesišču so se v meščanski noši vrteli najimenit- nejši mestni pari. Odplesali so štajerski valček, francosko pol- ko in galop kot zgodnjo obliko polke. Ampak to je bil samo majhen del vsega tistega, kar je nastalo po triletnem raziskovan- ju, mnogo več bodo še pokazali člani folkorne skupine Bol- nišnice Ptuj. Ob tej priložnosti je dr. Lojze Arko, direktor ptujske bol- nišnice, spomnil, da se je o fol- klornem društvu v bolnišnici govorilo že leta 1974, ko so praz- novali njeno 100-letnico in so želeli Ptujčanom ponuditi tudi nekaj svojega. In res so se želje po dveh letih uresničile, saj so ustanovili dramsko sekcijo, ple- sni zbor in plesno sekcijo, ki se je edina ohranila do danes. Nekoč je bil duša skupine Jože Pernik, sedaj je njegovo mesto prevzela Snežana Plohi, ki je tudi vodja skupine. Dr. Arko je dejal, da so v vseh 21 letih poka- zali, da so resnično prava umet- niška skupina, pomembno delo pa so opravili z zadnjo popolno raziskavo. Zahvalil se je Cvetki Glatz za vodenje projekta. Meti Gregi - Trop za izvirno glasbo, Mariji Hernja - Masten za zgo- dovinski pregled Ptuja, Mariji St"ger za pevski prispevek ter še mnogim drugim, ki so pomagali kot strokovni sodelavci, in tudi tistim, ki so poskrbeli, da so noše danes sešite in dokončane. r. Mohorko Utrinek s predstavitve oblačil meščanov Ptuja v prejšnjem stoletju. Foto: TM RAZOXVIRJENA BESEDA LITERARNA BERA PTUJSKIH GIMNA- ZIJCEV 96/97 Gle^ novo rofstvol Gimnazijska leta. Čas mladosti, odraščanja in dozorevanja v človeku, ki vse bolj spoznava svet, odpirajo se mu vprašanja o sebi in smislu življenja. Mladostnik se poglablja v še neraziska- ne globine svoje notranjosti in poskuša najti odgovore tudi v li- teraturi, ki jo ustvarja ... Prav misli, prelite na papir, pripove- dujejo o razmišljanjih, spraševanjih in občutjih, ki se vedno znova porajajo vsakemu izmed nas. Tokrat smo jih zapisali ptujski gimnazijci. Z literarnim zbornikom Razokvirjena bese- da smo poskušali tudi javnosti predstaviti del naše pesniške, prozne in dramske ustvarjalnosti. Izidu zbornika sta sledili dve predstavitvi. Prvi literarni večer, ki je bil 6. oktobra v knjižnici Šolskega centra Ptuj, nam je dal pogum za še eno srečanje z bralci. 16. novembra so se nam v stari steklarski delavnici, ki vse bolj postaja središče ptujske mladine, pridružili še trije nekdanji ptujski gimnazijci in ta- kratni uredniki novonastalega lista Razokvirjena beseda. Maj- da Hadulin, Irena Kandrič in Aleš Šteger so leta 1992 kot dijaki ptujski gimnazije začeli zbirati svoje tekste in besedila drugih dijakov in takrat je kot literarna priloga ptujskega Tednika začela izhajati Razokvirjena beseda. Sedanji gimnazijci to tra- dicijo nadaljujemo, jo bogatimo s svojimi idejami in vidimo v tem tudi možnosti za prestop šole iz strogo formalnega procesa na področju, ki omogoča prostost dijakovi ustvarjalnosti. V predstavljenem zborniku so dela 11 avtorjev razporejena po zvrsteh. Dramatiko predstavljata odlomka Davida Bedrača in Jane Skaza. Oba objavljata tudi poezijo, Jana prav tako prozo. Dela Metke Cafuta, Stanke Letonja, Maje Mojzer, Valerije Stumpf in Lidije Žižek so napisana tako v prozi kot tudi v poe- ziji. S pesmimi sta predstavljena Domen Knez in Srečko Muršič, izključno s prozo pa Dejan Kozel in Vladka Tucovič. Ob zaključku se zahvaljujemo mentorju Stanislavu Šenvetru, brez katerega ne bi mogli danes v rokah držati letošnje Razo- kvirjene besede, ki pomeni mladim avtorjem svojevrsten začetek in nakazano pot naprej. Vladka Tvtovii SL. BISTRICA / OTVORITEV RAZSTA- VE HELMUTA JERAKA imajo dušo v petek, 14. novembra, so v slo- venjebistriškem gradu odprli razsta- vo slik, Skulptur in reliefov slovenje- bistriškega ustvarjalca Helmuta Je- raka, ki govore o njegovem pojmo- vanju povezanosti človeka z živaljo, ki ji človek večkrat odreka, da ima svojo dušo. To hoče ustvarjalec Hel- mut Jerak s svojim slikarstvom in ki- parstvom zanikati in poudarja po- men živali v življenju človeka. Pri svojem likovnem delu uporablja olja, pastel, tuš, akvarel in kolaž. Nje- gova smer likovnega ustvarjanja je surrealizem. V svojem likovnem stvar- jenju pa poleg živali govori še o lepoti in problemih človeštva, o ekologiji, propadanju civilizacije, ideologiji in re- ligiji. Zato ni čudno, daje svoji razstavi dal naslov Tudi živali imajo dušo. Pred otvoritvijo je nastopil v kultur- nem uvodu ansambel Pro musica Ti- bicina s pevcem Emilom Baronikom, po otvoritvi pa je bila še avkcija 25 slik Helmuta Jeraka, ki jih je avtor podaril za dobrodelne namene, za božično obdaritev najbolj ogrožene družine v slovenjebistriški občini. Odkupljenih je bilo deset del z izkupičkom devetdeset tisoč tolarjev. To je bila prva taka avk- cija v Slovenski Bistrici. EP PTUJ / A. ŠTEGER, D. FISER IN M. FRIDL V STEKLARSKI DELAVNICI v torek, 18. novembra, sta se v prostorih Teatra III v stari steklarski delavnici predstavila pesnik Aleš Šteger in slikar Dušan Fišer. S plesno etido Ti je nastopila Majda Fridl. Aleš Šteger je vstopil v slo- vensko literaturo že s svojim prvencem Šahovnice ur leta 1995. Ptuj in Teater III pa je iz- bral za prvo predstavitev nove zbirke Kašmir (Nova revija, zbirka Samorog, Ljubljana 1997). Kritiki opozarjajo na to, da Štegrova zbirka pomeni no- vost v slovenski poeziji v najširšem pomenu besede. Iz odprtosti in fizičnega v Šahov- nicah ur je naredil premik v no- tranjost, v stisko, ko si tujec v svetu in v sebi. Že v uvodni pe- smi Žeja večplastni jaz postane ti, s katerim avtor skozi vso zbirko ogovarja sebe ali koga drugega. V pesmih ni zaslutiti samovšečnega in vsemogočnega lirskega subjekta. Obvladujejo ga notranji boji ali spopadi; ali negotovost ali strah; ali želja oditi (potovati) ali postati nek- do drug. Dušan Fišer spada v sam vrh mlajše slovenske slikarske gene- racije. Žal se na Ptuju ne zave- damo, kaj pomeni, če želi tak slikar delati v domačem kraju. Ob povabilu, da bi se predstavil z Alešem na skupnem večeru, se je odločil, da bo predstavil eno zadnjih svojih del Zgoščanje. Iz- ziv mu je bil že prostor, ki ni ga- lerijski, in je zato dodal sliki še druge elemente. V skupni točki so se našli vsi trije ustvarjalci tega večera, saj je tudi Majda Fridl skozi zredu- ciran gib in z izredno študioz- nostjo prešla iz izrazito odprtih plesnih form, po katerih smo jo poznali prej, v lastno globino in ]о (ali je to naključje?) tako kot Steger poimenovala Ti. Steklarska delavnica postaja to, kar so mladi, že uveljavljeni ustvarjalci, pa tudi tisti, ki se šele iščejo, na Ptuju že nekaj časa potrebovali. Začelo se je s predstavo Psiha (zadnja ponovi- tev je bila 28. novembra) in z li- terarnim večerom ptujskih gim- nazijcev. Zdaj pa bo do konca decembra še vsak torek priredi- tev z uveljavljenimi mladimi ustvarjalci iz vse Slovenije. Naj- prej se bo v torek, 16. decembra, predstavil dobitnik nagrade za literarni prvenec zadnjih dveh let pisatelj Aleš Čar z romanom Igra angelov in netopirjev. So- deluje tudi urednik založbe Be- letrina Mitja Čander. 23. de- cembra bo gostovanje plesne predstave Quintet Suzane Koncut. Plešejo: Gregor Kam- nikar, Suzana Koncut in Silva Ros. Sodelujeta violinistka Son- ja Vukovič in saksofonist Pri- mož Simončič. Predstava Quin- tet je ena najboljših plesnih predstav v prejšnji sezoni in je doživela odlične ocene tako pu- blike kot uradne kritike. BBC utrinek s srečanja z Alešem Štegerjem in Dušanom Fišerjem. Foto: Langerholc Veier Ж iMm Stropmk v četrtek, 27. novembra, so ponovno oživeli ženski večeri. Prijazna mala dvorana Narodnega domaje bila dovolj velika, da je sprejela Ptujčanke vseh generacij, ki so želele po- kramljati z zanimivo gostjo, gospo Lojzko Stropnik, edino ptujsko županjo. To je posebej primerno zdaj, ko so se poli- tične strasti malo umirile in ko lahko ugotavljamo, da je v slovenskem političnem prostoru premalo žensk. Pogovor z zgovorno sobesednico je vodila Branka Bezeljak Glazer. Generacija žensk, ki se je zbra- la na tokratnem srečanju, se je večinoma spominjala njenega županovanja. Prav zato je bil to- liko opaznejši Lojzkin neverjet- ni spomin, natančnost dogod- kov, ki jih je opisovala, in ne- verjetna živahnost, ki je vela iz njenega pripovedovanja. Kot da je bila še včeraj na delovnem mestu, s tako vnemo je pripove- dovala o času, ko je bilo treba graditi in obnavljati domovino. Z velikim žarom je govorila o nastajanju gospodarskih podje- tij, o težkih časih, ko so ljudi nastavljali z dekreti, ki jim ni bilo moč ugovarjati. Delovno mesto, ki ga je prev- zela, je bil zanjo velik izziv. Mlada je bila, neizkušena. Rada bi študirala. Nekoč si je želela postati učiteljica. Vloga, ki jo je dobila v političnem življenju, je terjala veliko osebnega odrekan- ja, tudi na račun družine. Zelo si je želela nadaljevati šolanje, vendar ji to zaradi delovnih na- log ni uspelo. V svoji "vladi" si je zbrala strokovnjake, ki so bili sposobni dajati smernice in predlagati ustrezne gospodarske rešitve. Njihovo mnenje je dos- ledno upoštevala in spoštovala. Čeprav se je čas od njenega županovanja že zelo oddaljil, je gospa Lojzka še vedno seznanje- na z dogajanji. Ob svojih vnu- kih ponovno doživlja čas otroštva svojih otrok, za katere je imela takrat malo časa. Ob zanimivem kramljanju o čisto ženskih vprašanjih pa tudi o vsem, kar nas tare v Ptuju, je čas prehitro minil. S prijetno sogovornico je bilo lahko pomo- drovati tudi o tem, kako danes premalo spoštujemo človeka, kako nam manjka vzgoja, ki bi dala otrokom čutiti, da pripada- jo malemu narodu z bogato zgo- dovino. Manjka nam vzgoja po- litične kulture. Premalo znamo otroke navduševati za lepoto. Preveč dopuščamo nasilje okoli nas. Beseda je nanesla tudi na to, da je preveč izobraženih Ptujčanov z drugačnimi idejami zapustilo svoje mesto. Namesto da bi njihove ideje poskušali uresničiti, smo jih enostavno pustili oditi. Samo tisti, ki ima svoje mesto rad, ga bo znal tudi ohranjati in spoštovati. V Ptuj ljudje radi zahajajo, zato bomo morali bolj kot doslej izkoristiti priložnost, da jih bomo dalj časa zadržali v mestu. Klepet se je zavlekel. Gospa Lojzka je s svojo vedrino in op- timizmom dala večeru čar, ki lias bo še dolgo prijetno grel. Čas, v katerem živimo, je izziv za nas vse. Večer, ki smo ga preživele, pa kaže, da si imamo ženske kaj povedati in da bi nas morali slišati še kje. Prijeten ženski večer je izzve- nel v željo, da ostanejo srečanja ob četrtkih tradicionalna. Nanje vabimo vse, ki si želijo kaj pa kdaj pokramljati o vsem, kar nas žuli. Viktoriia Dabii Lojzka Stropnik (v sredini) - gostja ženskih večerov. Foto: Kosi TEDNIK - 4. DECEMBER 1997 AKTUALNO -11 PTUJ / ODPRTA ENERGETSKA PISARNA Dvakrat tedensko štirie svetovaki v Mestni občini Ptuj so se skupaj z vodstvom projekta Ener- getsko svetovanje v Sloveniji - ENSVET odločili za odprtje energetskE svetovalne pisarne. Zanjo so se odločili predvsem zaradi velikega zanimanja gospodarstva in občanov po infor- macijah za gradnjo energetsko varčnih zgradb, vgrajevanju energetsko varčnih naprav ter možnostih najemanja ugodnih kreditov za tovrstne investicije. Pisarno, ki pokriva območje bivše občine Ptuj in občino Ormož, so odprli prejšnji petek, 28. novembra, v III. nadstropju magistrata. Pred tem je pote- kala okrogla miza o učinkoviti rabi energije. Na njej so sode- lovali številni strokovnjaki iz Slovenije in nekateri predstav- niki s ptujskega območja ter v zanimivi razpravi ugotavljali dejansko stanje in tehtali možnosti za racionalnejšo rabo energije pri nas. . Eden od štirih svetovalce v ptuj- ski pisarni za energetsko sveto- vanje Bojan Grobovšek, dipl. ing. strojništva iz kidričevskega Talu- ma (poleg njega so v pisarni še Al- eksander Mlakar, Drago Muršec in Ludvik Hriberšek - slednji bo pokrival ormoško območje, kjer bo po vsej verjetnosti že naslednji mesec odprta samostojna energet- ska pisarna), je ob odprtju pove- dal: "Pri nas bodo uporabniki do- bili nasvete o varčni rabi energije. Naj povem, da so vsi energetski problemi, ki so se morebiti že po- javili ob začetku kurilne sezone, zagotovo rešljivi. Gre za preveliko porabo kakršnekoli energije, za slabo izolacijo ogrevanih prosto- rov in druge podobne probleme. V naši energetski pisarni bomo ob pogovoru poskušali vse probleme rešiti, najprej z minimalnimi sredstvi, z raznimi organizacijski- mi ukrepi, pozneje pa tudi z Zahtevnejšimi posegi v korist varčne in učinkovite rabe energi- je. Naše svetovanje je bre^lačno, ponudimo pa lahko tudi razne brošure, prospekte in različno gradivo, tabele in diagrame, če so seveda potrebni. Energetsko svetovanje v pisar- nah in odpiranje novih pisarn so skupni projekti države in občine. Občina zagotovi infrastrukturo, torej prostore in opremo, omogoči svetovalcem pristop do lokalnih medijev in pristop do tistih ciljnih skupin, ki naj bi bili sveto- vanja deležni. Država pa seveda ustrezno usposobi energetske sve- tovalce in krije tudi stroške njiho- vega dela." TEDNIK: Med drugim je bilo slišati, da je v Sloveniji cilj, da bi vsako leto zmanjšali energetsko porabo vsaj za 2 odstotka, tako da bi v 10 letih prišli na raven, ki je sprejemljiva v Evropi. Ali in s kakšnimi ukrepi bomo to dose- gli? "Res je, v naslednjih 10 letih naj bi energetsko intenzivnost zmanjšali za 20 odstotkov. To pa seveda še ne bo dalo enake ravni, kot je v Evropi, za to bi namreč bilo potrebno tudi prestrukturi- ranje ustvarjanja bruto družbene- ga proizvoda. Vendar če bomo do- segli prvi cilj, bomo zelo zado- voljni, saj to pomeni bistveno vplivanje na manjšo obremenje- vanje okolja." TEDNIK: V razpravi udeležen- cev okrogle mize je bilo večkrat poudarjeno, da država daje veli- ko sredstev za racionalno ener- gije. Lahko navedete nekaj kon- kretnih primerov, kje se ta priza- devanja konkretno kažejo? "Najprej to, da država namenja sredstva za vzdrževanje energet- ske svetovalne mreže. I)rugi velik vložek države, okoli 300 milijo- nov tolarjev, je za subvencioni- ranje obrestne mere v okviru tega sklada, ki bo pričel v kratkem de- lovati. Potem so še konkretne ak- cije za izvajanje manjših ugodnos- ti v gospodinjstvih, za kar je v pre- teklem letu država namenila 35 milijonov tolarjev, precej sredstev nudimo industriji za vzpodbujan- je izvajanja energetskih objektov in za energetsko svetovanje večjih porabnikov industrije. Zaradi tega ocenjujem, da gre za dokaj enakomerno porazdelitev pro- računskih sredstev vsem porabni- kom energije." TEDNIK: V Sloveniji ste z do- polnilnim izobraževanjem v zadnjih nekaj letih usposobili kar 115 energetskih svetovalcev. Ali so ti resnično dovolj strokov- no usposobljeni za praktično svetovanje porabnikom? "Moram reči, da so svetovalci re- snično dobro strokovno uspo- sobljeni. Že sama selekcija ljudi, ki sodelujejo na izpopolnjevanjih, je izredno stroga. Za letošnji se- minar je bilo recimo prijavljenih 300 kandidatov, izmed katerih smo jih izbrali le 25. Večina kan- didatov ima visoko ali vsaj višjo strokovno izobrazbo. Dodatno izobraževanje poteka 120 ur in v tem času nudimo vse tisto znanje, ki je potrebno, da svetovalec re- snično nudi občanu strokovno in neodvisno informacijo." Naj ob koncu ponovimo, da bo energetska pisarna za občane delovala brezplačno, saj jo ne- posredno financira ministrstvo za gospodarske dejavnosti; štirje energetski svetovalci pa so v ptujski pisarni za energetsko svetovanje občanom na voljo vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. M. Ozmec Franc Beravs, direktor agencije RS za učinkovito rabo energije Po odprtju so predstavili novo energetsko pisarno in sve- tovalce. Foto: M. Ozmec ORMOŽ / TISKOVNA KONFERENCA TOVARNE SlADKORJA Poveiati kapaii- teto in donosnost v ponedeljek sta nadzorni svet in uprava družbe Tovarne sladkorja, d.d., Ormož pripravila novinarsko konferenco, na kateri so prisotne seznanili o ciljih in poteku dokapi- talizacije družbe. Delničarji so na skupščini sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe z iz- dajo novih delnic. Osnovni ka- pital se je povečal s 4.971.630.000 tolarjev na 6.219.980.000 tolarjev. V ta na- men so izdali 124.835 novih navadnih imenskih delnic po nominalni vrednosti 10.000 to- larjev za delnico. Njihova pro- dajna cena je znašala 12.611 to- larjev, tako da je celotna vred- nost prodaje delnic 1.574.294.185 tolarjev. Vplačani znesek nad nominal- no vrednostjo delnic v celoti povečuje celotni kapital kot vplačani presežek kapitala v višini 325.944.185 tolarjev. Delnic so v skladu s sklepom skupščine ponudili 30 vnaprej znanim kupcem, odzvalo pa se jih je enajst. V tovarni so ob dokapitaliza- ciji pripravili investicijski plan tehnološke prenove v letih 1997 - 2000. Radi bi modern- izirali obstoječo opremo, zmanjšali stroške poslovanja ter izboljšali izkoristek slad- korja iz sladkorne pese. To se- veda predvideva povečanje ka- pacitet proizvodnje sladkorja: dnevna kapaciteta naj bi se povečala za 500 ton, na 4500 ton dnevno, dolgoročno pa celo na 7500 ton. Temu bodo prilagodili kapacitete pridela- ne pese. Prihodnje leto želijo peso zasejati na 7600, leta 2000 pa na 9 do 10.000 hektarjih površin. Na ta način naj bi do- segli obseg proizvodnje, ki bo pokrival potrebe slovenskega trga in bo ob vstopu v EU omo- gočal pridobitev kvote, ki bo zadoščala za samooskrbo in so- lidno prehransko varnost. Povečanje kapacitet bi tudi ugodno vplivalo na rezultate poslovanja in povečanje dono- snosti kapitala, saj bi lahko ormoška tovarna s sedanjimi 300 zaposlenimi zmogla tudi štirikrat večji obseg proiz- vodnje. Po investicijskem načrtu bodo 17,3 milijone nemških mark, ki so jih prido- bili z dokapitalizacijo, upora- bili za investiranje v stalna sredstva (rekonstrukcije, sana- cije, zamenjave in posodobit- ve), 10 milijonov mark iz kre- ditnih sredstev pa je investicija v trajna obratna sredstva. Vendar dokapitalizacija bist- veno ne spremeni že znane raz- poreditve lastnine, po kateri je nizozemski Cosun večinski lastnik tovarne, dobrih dvajset odstotkov pa imata Sucadria in kmetijske zadruge. Predsednik nadzornega sveta Milan Knežević je povedal, da so se trudili, da tovarna ne bi prišla v tuje roke, da pa ni bilo dovolj slovenskega kapitala. Nekdanji direktor tovarne Vinko Šte- fančič pa je povedal, da je z do- kapitalizacijo pritekel v tovar- no prvi denar, da država ni po- magala, ko je bilo to potrebno, in če ne bi bilo tujega kapitala, bi lahko končali kot marsikate- ro slovensko podjetje. Poudaril je, da se z dokapitalizacijo last- niška razmerja niso bistveno spremenila. Tujci so postali lastniki tovarne takrat, ko so lastniki (vključno z državo) nmožično prodajali delnice "in so se okoristili skladi in ostali subjekti, ki jim je zakon dal lastništvo nad tovarno". Letošnja kampanja se bo končala sredi decembra, potem pa se bo pričel vsakoletni re- mont. Spomladi v tovarni pre- delujejo surovi sladkor, iz ka- terega je bilo letos proizvede- nih 23.425 ton belega kristal- nega sladkorja in 981 ton mela- se. Letošnja letina je bila obil- na in pričakujejo pridelek okrog 300.000 ton sladkorne pese in proizvodnjo 42.000 ton sladkorja. vid PTUJ / ZAČETEK GRADNJE POSLOV- NO-STANOVANJSKEGA OBJEKTA OB OSOJNIKOVI Novih 32 nepro- fitnih stanovanj V teh dneh pričenja Gradiš - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj ob Osojnikovi cesti v Ptuju pripravljalna dela za gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta z 32 neprofitnim! stanovanji. Investitor gradnje je Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o., Ptuj, ki je vpisano v re- gister neprofitnih stano- vanjskih organizacij pri mi- nistrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije. To mu tudi omogoča, da lahko prido- bi kredit za gradnjo neprofit- nih stanovanj, skladno s pra- vilnikom stanovanjskega skla- da Republike Slovenije glede na določila nove stanovanjske zakonodaje. Razpis posojil za neprofitne stanovanjsko izgradnjo, ki so namenjena za kreditiranje gradnje neprofitnih najemnih stanovanj, obnove ali nakupa, je bil objavljen v lanskem no- vembru. Na podlagi javnega natečaja in zbranih ponudb bo gradnja novega poslovno-sta- novanjskega objekta ob Osoj- nikovi cesti v Ptuju v nepos- redni bližini že obstoječega bloka z 32 neprofitnim! stano- vanji veljala okoli 364 milijo- nov, od tega znaša gradbeno proizvodna cena za stano- vanjski del objekta (v pritličju bodo poslovni prostori) okrog 234 milijonov tolarjev. 60 od- stotkov od določene gradbene proizvodne cene predstavlja kredit stanovanjskega sklada, dvajset odstotkov mora zago- toviti mestna občina Ptuj gle- de na svoje naloge v okviru občinskega stanovanjskega sklada, dvajset pa investitor. Rok za dokončanje gradnje je december 1998. Razpis za pri- dobitev novih najemnih sta- novanj bodo objavili v začetku prihodnjega leta. Potrebe po najemnih stanovanjih so v mestni občini Ptuj velike, šte- vilka se stalno giblje okrog tristo. MG I PTUJ / UROGINEKOLOGIJA - NOVA DEJAVNOST BOLNIŠNICE | Uroginekologija je nova dejav- nost, ki jo uvajajo v ptujski bol- nišnici, zavedajoč se, da je tudi na Ptujskem inkontinenca zelo pogost pojav. Sicer pa gre za dej- avnost, ki je že več desetletij re- den del ginekološke službe. Dr. Vladimir Jolič, mag. sc. gineko- log in porodničar, in dr. Saša Djukanovic, specialist gineko- log in porodničar, ki se v ptujski bolnišnici ukvarjata z novo dej- avnostjo uroginekologijo oziro- ma urinsko inkontinco, sta ob našem obisku povedala, da ta pogosto zatajevana nadloga pri ženskah ni tako redka. Z njo naj bi imelo opravka več kot 50 od- stotkov žensk v postmenstrua- cijskem obdobju oziroma v me- nopavzi, le 15 odstotkov pa jih išče strokovno pomoč. Urinska inkontinenca je higien- ski in obenem socialni problem. Poznamo več vrst urinske inkon- tinence: stresno, urgentno in mešano. Najpogosteje se srečuje- mo s stresno, ko ženski turin uhaja ob naporu, ob dvigovanju bre- men, kihanju, med hitro hojo, ob kašljanju in podobnem. Ni pa vsa- ka ženska, ki ji kdaj uide kakšna kapljica, inkontinetna. Dr. Jolič pravi, da je neke vrste orientacija pri tem, ali mora vsaj trikrat te- densko uporabiti higienski vložek. Z urodinamskimi preiska- vami ugotavljajo oziroma ločijo stresno nehoteno uhajanje vode od urgentnega. Od diagnostici- ranja vrste inkontinence je odvis- no zdravljenje in njegova uspešnost, omogoča pa tudi nad- zor rezultatov zdravljenja. Po svetovnih statistikah naj bi bilo približno 13 odstotkov vseh žensk inkontinentnih. Tem po- datkom se je približala tudi ena slovenskih raziskav v 80. letih, ki je zajela več kot tri tisoč Slovenk različnih starosti in poklicev. Ob upoštevanju tudi tistih, ki jim urin uhaja občasno, vendar jih to v življenju in delu ne moti, pa bi bil ta odstotek še višji - okrog 34 odstotkov. Tudi med mladimi ne- hoteno uhajanje vode ni redko. V starosti od 30. do 45. let je inkon- tinenca prisotna že pri 32 odstot- kih žensk, med 45. in 64. letom je že 40-odstotna. Pri starejših nad 65 let pa je omenjena motnja pris- otna že pri 60 odstotkih žensk. Vse to so podatki, ki govore v prid preventive. Zato bi vse ženske že takoj po porodu morale naučiti t.i. Keglovih vaj za stiskanje mišic medeničnega dna, ki bi jih morale delati še dve leti po porodu. S tem bi skoraj zanesljivo preprečile poznejše tovrstne težave. Namreč stresna urinska inkontienca se lahko pojavi že v drugi polovici nosečnosti, v večini primerov pa v šestih tednih po porodu izgine. Pri teh ženskah se urinska inkon- tinenca lahko pojavi v menopavzi, pogojuje pa jo tudi znižanje ravni ženskih hormonov. Ptujska zdravnika specialista za zdravljenje inkontince sta naredi- la neke vrste prognozo glede na žensko populacijo na Ptujskem in ugotovila, da v tem trenutku bolj ali manj okrog 1000 žensk potre- buje urodinamsko preiskavo, kar pomeni, da bo novo urogineko- loško ambulanto, ki bo delala tri dni v tednu, v povprečju obiskalo dvajset žensk. Idealno bi bilo, če bi bile v te preglede vključene vse ženske, ki so si priznale, da jim nehoteno uhajanje urina pred- stavlja higienski in socialni prob- lem ter bi se bile pripravljene zdraviti. To pa je tudi merilo sve- tovne organizacije za inkontinen- co (ICS - International Continen- ce Society) za določanje diagnoze. 120 žensk z nehotenim uhajanjem vode potrebuje operacijo, kar so primeri hude oblike inkontinen- ce. Blažje oblike zdravijo z vajami po Keglu ali z električno stimula- cijo. Operacije se izvajajo vaginal- no ali prek tebušne stene, odvisno od izvora motnje. Edini cilj opera- cije je vrnitev zveze med sečnim mehurjem in sečnico za sram- nično kost, na anatomsko pravil- no mesto, da postane prenos povečanega pritiska spet norma- len. V ptujski bolnišnici tovrstne operacije že zdaj rutinsko in uspešno opravljajo. Dr. Jolič in dr. Djukanovic sta prepričana, da bodo ženske na Ptujskem, ki jih pesti urinska in- kontineca, znale premagati sram in svojo zatajevano nadlogo pričele zdraviti. Svetovni trend v zdravstvu je pomagati ženskam v postmenopavzi, ko se bolj ali manj srečujemo z omenjeno nad- logo in ko vse pogosteje obolevajo tudi na dojkah. V ptujski bol- nišnici so mu znali prisltihniti, za kar se ptujska specialista zdravni- ka še posebej v imenu žensk z urinsko inkontinenco zahvaljuje- ta direktorju dr. Lojzetu Arku, kajti naložba v nakup aparata in drugega potrebnega za preiskave ni bila majhna. MG Dr. Vladimir Jolič, mag. sc., in dr. Saša Djukanovic, specia- lista ginekologa in porodničarja. Foto: Kosi 12 - OD TOD IN TAM 4. DECEMBER 1997 - TEDNIK GORIŠNICA / NA NOVEMBRSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA Poiskati interes жш frnfoi^ no-stanovanjslíi obiekt Občina Gorišnica že ima izdelano strategijo razvoja gospo- darstva in program spodbujanja podjetništva (izdelana je bila januarja letos), smo slišali na petkovi seji gorišniškega občinskega sveta, sedaj pa občina ponuja na svojem območju proizvodno-poslovne prostore v skupni nakup ali najem. Ti prostori so na razpolago v Eme engineering v Do- lanah (podjetje je trenutno v stečaju), zemljišče Tovarne vzmeti v Forminu in okrog 20.000 m2 prostorov na gradu Borlu. Zainteresiranim - tudi izven občine - je ta ponudba na voljo do 15. decembra, čeprav je v domači občini povpraševanja po prostorih veliko, želijo pa na vsak način v občino pripeljati tudi tuj kapital. Za bodoči pod- jetniški center v Dolanah bodo potrebovali projektno rešitev, je dejal svetnik mag. Stanislav Gole, poleg tega pa mora biti v centru zastopanih 50 odstotkov podjetnikov. Sicer pa bo odbor za gospo- darstvo o strategiji razvoja go- spodarstva in podjetništva v občini še razpravljal, čeprav na drugi strani že iščejo možnosti za novogradnjo poslovno-stano- vanjskega objekta v Gorišnici. Po mnenju župana Slavka Vi- senjaka bi morali gradnjo objek- ta pričeti že spomladi, še prej pa poiskati interes pri podjetnikih in spoznati, v čem je namen take gradnje. Po nekaterih predvide- vanjih naj bi objekt zgradili v treh etažah, tako bi občina pri- dobila dve ali vsaj eno lastniško stanovanje, predvsem pa prosto- re za lekarno, ki bi jih potrebo- vali že sedaj. Svetniki so podprli prizadevanja občine pred novo- gradnjo poslovno-stanovanjske- ga objekta, čeprav aktivnosti za gradnjo tečejo že nekaj časa, eni od izbranih firm pa bodo še ta mesec naložili, da pripravi vse potrebno zagradnjo. Ena od osrednjih točk tokratne seje v Gorišnici je bila tudi raz- prava o javnih delih, ki naj bi jih nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Svetnik mag. (joIc je pou- daril, da je bilo z letošnjimi jav- nimi deli nekaj učinkov na pla- niran vložek, čeprav do- končnega poročila firma Halo kot izvajalec še ni pripravila, da pa se veliko dela vendarle ne bo dalo finančno ovrednotiti. Ome- nil je tudi projekt javnih del za vse štiri haloške občine na tem območju, ki naj bi vključeval 18 javnih delavcev, deloval bi kot servisna ustanova in vsaka občina naj bi v tem primeru ime- la svojo pisarno. Svetniki so tak projektni predlog podprli, strin- jali pa so se tudi z uvedbo javnih del preko Centra za socialno delo Ptuj, ki bi na območju gorišniške občine zaposlil pet javnih delavcev za pomoč na domu. Dr. Zlato Sok je med dru- gim dejal, da imajo v občini 12 takih občanov, ki pomoč potre- bujejo, občina pa bi morala za vsakega javnega delavca prispe- vati le 10 tisoč tolarjev na mesec. Svetniki so podprli tudi predlog Lekarne Ptuj za izgradnjo še ene lekarniške enote na Ptuju z dejstvom, da so potrebe po lekar- ni tudi v domači občini očitne, nekaj več časa pa je svetnikom vzel pregled realiziranih prihod- kov in odhodkov. OBČINSKO GLASILO VESTI IZ VASI Govorili so tudi o pogojih in merilih za dodeljevanje social- nih stanovanj v najem ter se sez- nanili z novo organiziranostjo na področju ljubiteljske kultur- ne dejavnosti. V svet območne izpostave Sklada RS za ljubitelj- ske kulturne dejavnosti so ime- novali Mira Lesjaka, ki ima med svetniki največ izkušenj s po- dročja kulture. Zanimiva je bila razprava gorišniških svetnikov o osnutku odloka za komunalno takso, ki bo, če bo odlok sprejet, novost med občinami na Ptujskem. Taj- nik občine Alojz Ivanuš je pove- dal, da bi lahko z lastnim odlo- kom v občini zadržali tistih 35 tolarjev, kolikor sedaj - po odlo- ku o občinski taksi za vodarino - dobiva Komunalno podjetje Ptuj in se namenja za gradnjo vodovodnih sistemov. Slišali smo tudi, da bi morali ta odlok sprejeti po hitrem postopku, za- gotovo pa bodo o njem razpravl- jali na decembrski seji, ko bodo podrobneje pregledali rebalans letošnjega proračuna. Pred koncem petkove seje so svetniki podprli vsa prizadevan- ja za izdajanje občinskega glasi- la, saj bo prva številka izšla še pred božičnimi prazniki, do ta- krat pa bodo pridobili tudi po- trebno soglasje na ministrstvu za kulturo. Med nekaj predlogi za ime glasila so se odločili za Vesti iz vasi. Za odgovornega uredni- ka so imenovali Petra Kiriča, seznanili pa so se tudi z naslovi prispevkov, ki bodo na straneh prve številke glasila ter z nekate- rimi predlogi že imenovanega uredniškega odbora. Tako bodo prebivalci gorišniške občine po- leg internega programa kabelske televizije sedaj še bolje informi- rani tudi preko občinskega glasi- la. Tatjana Mohorko SLOVENSK^ISTRIÇ^^^^^BaNSKEG^V^ Popoldanski čas so minuli torek slovenjebistriški svetniki na 24. redni seji posvetili odloku o prazniku občine Sloven- ska Bistrica, zagotovitvi ustreznejših prostorov bistriški glasbeni šoli, stanju na področju športa v občini, poročilu o delu sklada za štipendije nadarjenim študentom, kadrov- skim zadevam pri izbiri bodočega direktorja Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica ter predlogu stečaja za Finalco, d.o.o., in še nekaterim drugim zadevam. Med drugim so se dotaknili problematike RTC Trije kralji na Pohorju in imenovali se- demčlansko komisijo, ki se bo v imenu občine pogajala s partner- ji - Planinsko zvezo Slovenije, Grilovo, d.o.o., BIMM, d.o.o., ter Impolom. Kljub temu da je Bistričanom bližja novejša zgodovina, saj je na občinski svet sicer v zadnjem trenutku kar s treh naslovov (Zveza veteranov vojne za Slove- nijo, Združenje slovenskih čast- nikov in Marjan Strehar) prišla pobuda za 2. julij kot občinski praznik, ko je pred šestimi leti v slovenski vojni za osamosvojitev takratna TO zasedla skladišče orožja in municije za Zgornji Ložnici, so predlagatelji vztraja- li pri 12. marcu. Tega dne 1311. leta je Slovenska Bistrica dobila temeljne mestne pravice. Ven- dar glasovanje svetnikov le ni bilo tako enotno, kot je sprva ka- zalo, saj jih je predlog podprlo le 18, dva sta bila proti, sedem pa se je glasovanja vzdržalo. Da ima slovenjebistriška glas- bena šola, ki gostuje v drugem nadstropju bistriškega gradu, vse prej kot dobre pogoje za delo, se zavedajo tudi občinski svetniki in so soglasno tudi po predhodnih argumentih ravna- telja Ignaca Pančiča podprli odločitev za preureditev stare zgradbe bivšega Emija - Mon- taže v Ozki ulici v prostore Glas- bene šole Slovenska Bistrica. Tako bi pridobili pet učilnic za pouk in veliko dvorano za balet, orkester ter manjše nastope. Kar pa je najpomembnejše od vsega, mladi glasbeniki pri svojem delu ne bodo motili sosedov. Sprejeto je bilo tudi poročilo o stanju na področju športa v Slo- venski Bistrici ter predlagana bodoča organiziranost v Zavod za šport, kar so svetniki potrdili ter ob tem podprli še prizade- vanja športnih delavcev, da se z rebalansom letošnjega pro- računa dodeli za šport več sred- stev. Na 24. seji so se svetniki z enim vzdržanim glasom izrekli za uvedno stečaja Finalca, d. o.o., kar so sicer pogojno sprejeli že na prvi letošnji izredni seji občinskega sveta. Tako bodo se- daj veliko lažje reševali prostor- sko stiskp.ikmeCrou^u Ponavadi se zatakne pri ka- drovskih zadevah. Tudi na tej seji jih je bilo kar nekaj. Imeno- vati so morali člana območnega sklada RS za ljubiteljsko kultur- no dejavnost, podati mnenje k ravnatelju osnovne šole Oplotni- ca ter imenovati direktorja Ko- munalno-stanovanjskega podjet- ja Slovenska Bistrica. Za ravna- telja osnovne šole Oplotnica sta se prijavila dva kandidata, se- danji ravnatelj Rudi Levart in Ivan Dobaj iz Orehove vasi. Po mnenju občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja oba izpolnjujeta raz- pisne pogoje, vendar se bo o bodočem ravnatelju moral odločiti svet zavoda ter seveda minister za šolstvo in šport. Za direktorja Komunalno-stano- vanjskega podjetja Slovenska Bi- strica pa so se prijavili trije kan- didati: dosedanji direktor Erih Kolar, vodja inšpekcijskih služb Ivan Arbeiter ter Franc Ortha- ber, vodja oddelka za okolje in prostor pri občini Slovenska Bi- strica. Zataknilo se je pri slednjem, zato mora komisija do prihodnje seje sveta proučiti združljivost funkcije direktorja javnega podjetja in funkcijo pro- kurista ter solastnika zasebnega podjetja. Ko si bo komisija pri- dobila pozitivno mnenje o tem primeru, se bo Franc Orthaber pridružil drugima kandidatoma za direktorja, saj vsi trije izpoln- jujejo zakonske pogoje. Vida Topoiovec VOLITVE '971 KAKO SMO SE ODLOOMI NA PTUJSKEM fzfcff Ч osmi volilni enoti Volitve predsednika države potekajo enako kot volitve v državni zbor: Slovenija je v tem primeru raz:deljena na osem volilnih enot, te pa se delijo na volilne okraje. V Ptuju je sedež osme volilne enote, ki je razdeljena v 11 volil- nih okrajev: Lendava, Ormož, Ljutomer, Mur- ska Sobota I, Murska Sobota II, Gornja Radgo- na, Lenart, Pesnica ter trije volilni okraji na območju Ptuja. V osmi volilni enoti je 198.165 volivcev, svoje glasove pa jih je oddalo na predsedniških volit- vah 130.508, udeležba je bila torej skoraj 66-od- stotna. Milan Kučan je prejel 63,15 odstotka gla- sov, Janez Podobnik 19,21, dr. Jože Bernik 6,11 odstotka in tako naprej. Če pogledamo v tri volil- ne okraje na območju bivše občine Ptuj, ugotovi- mo, da je dobil Milan Kučan 51,94 odstotka gla- sov, Janez Podobnik 24,89 in dr. Jože Bernik 7,45. Kučan je dobil največ glasov v volilnem okraju Murska Sobota I, kjer je bilo zanj 78,87 odstotka oddanih glasov, sledijo Murska Sobota II (74,41 %) in Lendava (72,52 %). Najmanj gla- sov je Kučan dobil v Lenartu (48,43 %). Janez Podobnik kot edini resnejši Kučanov tekmec je dobil največ glasov tam, kjer Kučan najmanj, to- rej v Lenartu (33,22 %), v Ptuju I (29,77 %) in Ormožu (26,48 %). Najmanj glasov pa je Podob- nik prejel v Murski Soboti II (10,48 %), Murski Soboti I (11,62 %) in Lendavi (12,66 %). J. Bračič SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Cena vodilnih Približno takrat (prejšnji teden), ko je vlada, "zaprta" na Brdu, raz- pravljala o višini proračuna za prihodnje leto in o nujnem splošnem varčevanju, so se v javnosti pojavili podatki o nenor- malno visoki plači enega izmed direktorjev državnih skladov. Di- rektorju razvojnega sklada Repu- blike Slovenije dr. Topiču vlada - v nasprotju s svojimi obstoječimi merili - plačuje 630 tisoč tolarjev čiste plače na mesec, kar je več, kot zasluži premier Drnovšek, in več, kot znaša plača ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonja, kateremu je pravza- prav Topic "podrejen". TOPIC PREip- TEL DRNOVŠKA Razprava o proračunu in višini plač vladnih uradnikov in funk- cionarjev, seveda tudi tistih na najvišjih pozicijah, ima seveda neposredno zvezo. Če vlada v svoji "proračunski usmeritvi" od naroda zahteva maksimalno varčevanje in nove žrtve, seveda tudi "vrhovi" s plačami in drugimi ugodnostmi ne morejo živeti dru- gačnega življenja. Vsaj ne bi smeli. Ce vlada za večino v inne- nu Evrope in svetovne konku- renčnosti uvaja restrikcije, pro- pagira umirjan-e plač in dokazu- je, da so naše plače nasploh pre- visoke, da se s svojimi rezultati dela ne moremo kar tako primer- jati z Evropo, potem ne more vel- jati zgolj za vodilne in direktorje. da so tako dobri, da morajo pre- jemati "evropske plače". Zlasti ne zato, ker v veliko primerih za takšnimi plačami ne stoji ravno dokazljivo dobro delo in zaznav- no tveganje, kar je eno izmed po- glavitnih meril pri določanju višine plač poslovnežem po sve- tu. Seveda bi bilo slabo, če bi kdo mislil, da bi bilo treba v Slo- veniji ponovno uvajati kakšno novo uravnilovko. Prav tako je ja- sno, da morajo biti plače vodilnih pomemben element stimulacije in "priznanja" za vse tiste na ključnih položajih v gospodarst- vu in politiki, ki s svojim delom resnično odločilno vplivajo na (uspešno) dejavnost gospo- darstva in države. Vendar pa (vsaj za zdaj) ni otipljivih kazal- cev, ki bi radikalno ločevali - na- grajevali dobro in sankcionirali slabo delo vodilnih ljudi. Prej bi lahko govorili o nekakšni cehov- ski "enotnosti", o nenačelnem "usklajevanju" pač med primerlji- vimi in neprimerljivimi, ko plačo nekega direktorja med drugim odločilno oblikuje predvsem višina plače nekega drugega di- rektorja. Še nedavno tega je di- rektor enega izmed največjih (in uspešnih) slovenskih podjetij opozarjal na "nenormalnost' enakih plač vrhunskih me- nedžerjev v njegovem podjetju in plač direktorjev raznih monopol- nih komunalnih podjetij. Vsekakor bi bile veliko bolj opravičljive In normalne tiste plače vodilnih, ki bi temeljile na dokazljivih rezultatih njihovega dela in manj na (marsikdaj) namišljeni samohvali in nekri- tičnem samopoveličevanju in sa- moreklamiranju posameznih "menedžerjev" in "politikov". Ali bi bilo res tako nemogoče, da bi kot splošno načelo veljalo, da na končno višino "nenormalno" vi- sokih plač vplivajo predvsem vsakoletni (doseženi) rezultati in konkretno ravnanje vodilnih? Razvojna družba Republike Slo- venije je na primer naslednica prejšnjega Koržetovega sklada, ki ima "zasluge" za propad kar nekaj pomembnih slovenskih podjetij in sistemov. Tudi delo nove družbe bo zelo pomembno vplivalo na položaj marsikatere- ga podjetja in slovenskega go- spodarstva nasploh. Ali ne po- meni že vnaprej nenormalno vi- soka plača za predsednika te družbe priznavanja vsakršnega (tudi povprečnega ali slabega) dela le-tega? Poročevalci so zapisali, da "višina" plače predsednika upra- ve razvojne družbe zbuja pozor- nost, ker naj bi bila po nekaterih v nasprotju s sklepi vlade. Ta je namreč konec maja, ko se je odločala za prekinitev večletnih skrajno negativnih gibanj, skleni- la omejiti ponekod zelo bogate plače in nagrade direktorjev jav- nih zavodov ter direktorjev javnih podjetij, skladov in agencij. S tem v zvezi je vladna komisija za kadrovske in administrativne za- deve, ki ji predseduje podpred- sednik vlade Marjan Podobnik, konec julija s sklepom podrob- neje določila, kakšne naj bodo osnovne plače direktorjev v jav- nih podjetjih, agencijah in skla- dih. Po njem se javno podjetje, agencija ali sklad glede na veli- kost in pomen uvrsti v enega od treh razredov. Osnovno merilo je velikost pravne osebe. Po teh merilih naj bi predsednik uprave Slovenske razvojne družbe (SRD) Topic imel pravico do plače, ki pripada najvišjemu raz- redu, torej od 81 do 90 odstotkov plače ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje. Bruto plača Dragonje je po po- datkih vlade za oktober znašala 872.865, čista pa 424.165 tolar- jev. Če bi pri sklepanju individu- alne pogodbe s predsednikom SRD upoštevali sklep Podobni- kove administrativno-kadrovske komisije, bi torej smela čista plača dr. Bogdana Topica znašati približno 380 tisoč tolar- jev. Zdaj je torej višja od Dragon- jeve, pa tudi od plače premiera dr. Janeza Drnovška (oktobra 1,092.230 bruto oziroma 419.000 tolarjev čisto). Bogdan Topic pravi, da mu je tako plačo določil nadzorni svet, z njo pa je so- glašal tudi minister Metod Dra- gonja. Meni, da s tem ni bil kršen sklep Podobnikove komisije o zgornji meji plač. "Slovenska raz- vojna družba je gospodarska družba in ne državna uprava," pravi Topic" (Delo, 25. novembra 1997). Minister Dragonja menda nemočno opozarja, da posa- mezniki, ki jih država predvideva za posamezne gospodarske funkcije v družbah, skladih itd., pač zahtevajo 'Višje" plače. Topic naj bi se zgledoval po plači pred- sednika Nove Ljubljanske banke Marka Voljča, ki znaša neto okoli 800 tisoč tolarjev. (PRE)VISOKE PLAČE IN LUKSUZNI AVTOMOBILI Ob tem Delova komentatorka piše, da se "nekateri direktorji podjetij v državni lasti (v takšni lasti je tudi Nova Ljubljanska banka - op.p) pretvarjajo, kot da so na čelu gospodarskih družb, za katere so sami prispevali kapi- tal, in da te tekmujejo na prostem trgu. Hlinijo torej, da osebno nez- nansko tvegajo. V resnici pa jim je vse - od kapitala do dragoce- nega tržnega deleža oziroma strank - položila v naročje dojilja država. /.../ Nikomur seveda ne pade na misel, da bi od me- nedžerjev, ki vodijo državni ban- ki, državna podjetja, sklade ali agencije, pričakoval karizma- tične poteze. /.../ Povsem jasno je tudi, da je za mesta v državnih podjetjih ali bankah treba poi- skati čim boljše ljudi in jih spo- dobno plačati. To pa še ne po- meni, da so ti z začetniško ne- bogljenimi ali preveč ustrežljivimi nadzornimi sveti lahko do države kot celote oziroma davko- plačevalcev tako pišmevuhovski ali egoistični. Tudi zanje obstaja- jo meje: plače državnega sektor- ja, ki mu pripadajo. To, da so plače drugih članov uprave višje kot plače pristojnih ministrov in celo premiera Janeza Drnovška, kot se dogaja pri Voljču, Topiču in kdo ve kom še, preprosto ni sprejemljivo. Če za to nimajo občutka sami oziroma nadzorni sveti, ki naj bi uprave nadzirali, bi morala za red poskrbeti vlada." Pa še to: finančni minister Ga- spari je na novinarsko vprašanje, kaj meni ob novici, da si je vodst- vo Nove Ljubljanske banke, sani- rane iz sredstev davkoplačeval- cev in formalno še v državni lasti, omislilo luksuzne službene avto- mobile, vradne krepko čez sto tisoč mark, dejal, da tega "oseb- no ne podpira" in da takemu rav- nanju izrecno nasprotuje. 'Tovrstno izkazovanje pomemb- nosti se mi zdi zadnja stvar, ki je potrebna kvalitetnemu upravljan- ju posamezne banke. Drugič, pri takih stvareh gre za stroške pos- lovanja banke, ki jih mora z vidi- ka racionalnosti in učinkovitosti poslovanja banke ocenjevati nadzorni svet." Jak Koprive TEDNIK -4. DECEMBER 1997 PO NAŠIH KRAJIH - 13 PTUJ IN OKOLICA / ČAS ADVENTNIH VENCEV Prejšnji teden so bili na širšem območju Ptuja v organiza- ciji Kmetijske svetovalne službe tečaji izdelave adventnih vencev, na katerih je v nedeljo že zagorela prva svečka. Tečaje je vodila Terezija Meško, ing. agr., svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Vsak dan sta bila po dva, vseh pa se je udeležilo nad 160 kmečkih gospodinj. Adventni venci napoveduje- jo bližnje decembrske prazni- ke, v domovih pa ustvarjajo ozračje pričakovanja in veselja. Osnovo za obod venca lahko iz- delamo iz slame ali vrbovih vej ali pa kar iz časopisnega papir- ja. Nanjo pritrdimo zimzelene vejice, največkrat so to za dlan velike smrekove ali jelkine ve- jice, uporabiti pa je mogoče tudi drugo zelenje: bor, pušpan, ciprese, tiso ali brin. Neprekin- jen krog adventnega venca nas spominja na neskončnost, zimzelene vejice so znamenje upanja, obvezna vijoličasta barva sveč in trakov pa pomeni spokomost. Štiri sveče ad- ventnega venca so štirje mejni- ki v zgodovino sveta in človeštva: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in ko- nec sveta. Štiri sveče ponazar- jajo štiri adventne nedelje. Vsako nedeljo prižgemo po eno svečo več in število gorečih sveč nam govori, da smo bliže božiču. Tečaji izdelovanja adventnih vencev so se začeli z opisano teo- rijo, sledila pa je izdelava. Zelen- je in drugi potrebni material so prinesle gospodinje s seboj, za slamo je poskrbela svetovalka in gospodinje so se smelo lotile dela. V prostoru je prijetno dišalo po iglavcih in celoten pri- zor je imel pridih prazničnosti. Program zimskega izobraže- vanja kmečkih gospodinj bo po- tekal vso zimo. Se pred božičem in novim letom se bodo lotile priprave prazničnih dobrot, nas- lednje zimske mesece pa drugih kmečko-gospodinjskih veščin. Zimsko izobraževanje ima tudi privlačnost druženja in združevanja prijetnega s ko- ristnim. JB Mnogo adventnih vencev je nastalo tudi na tečaju v prostorih društva upokojencev v Lovren- cu na Dr. polju HERMANCI / V SPOMIN VINKU MIKLOZICU Vinko Mikložič je živel v Hermancih 55 pri Miklavžu pri Ormožu. Od tam ga je odpeljal okupator in 25. aprila 1944 je bil pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih ustreljen kot ta- lec. V spomin na skromnega, a velikega človeka, ki je z življen- jem plačal pripadnost in zves- tobo do domovine, so na pročelju hiše v Hermancih od- krili spominsko ploščo. Slovesnost je organizirala kra- jevna organizacija ZB NOV na predlog Kocjanovih, sedanjih stanovalcev obnovljene hiše. V priložnostnem govoru je bila opisana žalostna zgodba Vinka Mikložiča in njegove številne viničarske družine med drugo svetovno vojno. Spominsko ploščo sta odkrila hčerka umor- jenega Vinka Mikložiča Danica Ratek in predsednik krajevne organizacije zveze borcev Miklavž Ivan Šnajdar. vki Spominsko ploščo Vinku Mikložiču sta odkrila njegova hči Da- nica Ratek in predsed- nik krajevne organiza- cije zveze ^ borcev Miklavž Ivan Šnajdar VITOMARCI / ZDRUŽENA SLOVESNOST V občini Destmik-Tmovska vas so minuli konec tedna praz- novanje prvega praznika občine združili s 3. praznikom KS sv. Andraž v Vitomarcih, čeprav bo uradno praznik občine 26. junija. Vitomarčani so ob krajevnem prazniku pri vodoh- ranu v Drbetincih položili ploščo, s katero napovedujejo na- daljevanje izgradnje vodovodnega sistema še v zadnji, tretji fazi (vodo bo dobilo 320 gospodinjstev in naložba bo vredna dodatnih 45 mUijonov tolarjev), osrednja svečanost v kraju pa je bila ob predstavitvi knjige pod naslovom Vitomarci - 700 let domače avtorice Vide Toš. Prvo praznovanje praznika slo- venjegoriške občine je bilo v sobo- to, ko je občina dobila svoje sim- bole, ko so se na svečani seji zbrali tamkajšnji vodilni možje občinskega sveta, ko so najzas- lužnejšim v občini podelili zlata in srebrna priznaja, domačini pa so ob tej priložnosti pripravili bogat kulturni program. V PETEK PRAZNIK PRI SV. ANDRAŽU Poročilo o delu ene od treh KS v občini Destrnik - Trnovska, vito- marške, je bilo bogato, tako kot se ob 700-letnici prve omembe kraja spodobi. Predsednik sveta KS sv. Andraž Albin Druzovič je imel dolg nagovor o življenju in delu Vitomarčanov v preteklem letu. Ti so v letošnjem letu veliko naredili pri ureditvi infrastrukture, kra- janom so na dom približali pošto, trudijo se pridobiti sredstva za šolski prizidek in kljub velikim (političnim) težavam v občini in želji po samostojni občini jim je uspelo ohraniti dobre odnose. 700- letno zgodovino Vitomarcev so zbrali v zborniku, ki so ga poleg Vide Toš pomagali pripraviti še Boris Toš, Kari Vurcer in Zmago Šalamun, mnogo prispevkov pa so dodali tudi drugi krajani in zgodo- vinarji. Podatke o Vitomarcih so vzeli od vsepovsod: iz šolske in župnijske kronike, arhivskih do- kumentov, dokumentov KS, opi- sali so znane osebnosti kraja, nošo, življenje in delo Vitomarčanov in poudarili bogato tradicijo ljubi- teljske kulture v kraju, ki je letos praznovala 100-letnico. SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA Sobota je bila v znamenju občin- skega praznika, pred uradno sve- čanostjo pa je v Trnovski vasi zase- dal še občinski svet. Predsednik sveta Venčeslav Kramberger je ob tej priložnosti povedal, da je bilo v treh letih precej nestrinjanj med svetniki, podanih veliko očitkov, nekateri člani so celo odstopili, ampak delo občinskega sveta je moralo teči nemoteno in svetniki iz treh KS so ponavadi uspeli najti skupno pot. O tem pričajo trije sprejeti proračuni, številni odloki in sklepi, kljub temu pa imajo kra- jevne skupnosti še zmeraj željo po razdružitvi, temu pa svet občine nikakor ne nasprotuje. Po besedah Krambergerja bodo morali še v zadnjem letu mandata družiti vse moči, začrtati pravo pot in narediti vse za dobro svojih občanov. Župan Franc Pukšič je med dru- gim povedal: "V občini smo skupaj naredili veliko, naj samo omenim najpomembnejše investiciji pri vo- dovodih, modernizacijo cest, iz- gradnjo telekomunikacijskega sis- tema v lanskem letu in pričetek šolske investicije na Destrniku. V treh letih je bilo tudi nekaj od- mevnih kulturnih prireditev, sim- pozijev in jubilejev, načrtujemo pa tudi razvoj gospodarstva in kme- tijstva. Občina temu razvoju sledi le po svojih zmožnostih. In kaj načrtujemo v bodoče? Občinski svet je že sprejel sklep o treh sa- mostojnih občinah, prioritetna na- loga občine pa so investicije v šols- ke prostore, saj s tem želimo doreči celovit razvoj šolstva v naši občini." SIMBOLI IN OBČINSKA PRIZNANJA Grb in zastava sta nova simbola občine Destrnik - Trnovska vas, predstavljena in blagoslovljena pa sta bila na sam praznik občine. Avtor grba je domačin Danilo Muršec, v njem pa prevladuje zla- torumena barva, dopolnjujeta pa jo zelena in modra. Trije odtenki zelene barve simbolizirajo tri kra- jevne skupnosti, trije žitni klasi imajo prav takšen pomen. Os- rednji simboli v grbu so: grozd, žitni klasi in barve, ki ponazarjajo Slovenske gorice. Tudi zastava občine je v rumeno-zeleni barvi. Občina Destrnik - Trnovska vas je ob 1. prazniku podelila tudi po- sebna zlata in srebrna občinska priznanja. Zlata so prejeli: PGD Biš ob 120-letnici, KUD Vitomar- ci ob 100-letnici in posamezniki s področja gospodarstva: Slavko Krajne (kovaški mojster), Marjan Trancar (mlinar) in Janez Druzo- vič (priznani vinogradnik in kme- tovalec). Srebrna priznanja občine pa: Lovska družina Trnovska vas, Lovska družina Destrnik in krajevni organizaciji Rdečega križa Destrnik in Trnovska vas. Tatiana Mohorko Praznovanje 700-letnice Vitomarcev in praznik občine so domačini obogatili s kulturnim programom. Foto: TM Ob 1. prazniku so odkrili grb in razvili zastavo. Foto: Z. Šalamun OD TOD IN TAM JURSINCI • Miklavževanje v kulturni dvorani Bliža se prihod sv. Miklavža, ki bo tudi letos obiskal otroke v občini Juršinci. Osrednje miklavževanje bo v kulturni dvorani v Juršincih jutri, v petek, 5. decembra, ob 16. uri, pripravlja pa ga občinski odbor SLS. Miklavž bo prid- ne otroke tudi letos bogato obdani. PTUJO I Miklavž jutri i№ v soboto Џ Miklavž, prvi Њ decembrskih dobrih mož, bo pred ptujsko Mestno hišo prišel v soboto ob 17. uri in se bo zadržal pol ure. Tja ga bodo napotili iz nadžup- nijskega urada sv. Jurija, od koder bodo Miklavža že dan prej, v petek, odpeljali k otro- kom v župnije sv. Jurija, sv. Petra in Pavla, sv. Ožbalta in v cerkev sv. Roka. Otrokom bo razdelil 1115 daril. MZ DORNAVA • Miklavževanje bo jutri Jutri ob 18. uri bo miklavževanje v vaški dvora- ni v Domavi. V pri- ložnostnem programu bodo nastopili otroci in mladinci. Obiskal jih bo Miklavž in vse otroke obdaril. MS JURŠINCI • Na zadnji seji občinskega sveta Juršinski svetniki so imeli na zadnji seji nekoliko manj dela kot ponavadi, dlje časa pa so razpravljali o odloku, ki govori o razveljavitvi odloka o taksi za ustvarjanje odpadkov in povračila za iz- koriščanje in rabo pitne vode v občini. Ponovno pa so go- vorili tudi o ceni pitne vode. Strinjali so se s predlogom odbora za požarno varnost, da se sredstva, namenjena temu področju, v enaki višini razdelijo med dve prostovol- jni gasilski društvi, poleg tega da je občina finančno že pomagali pri nakupu no- vega gasilskega vozila PGD Gabrnik. Sprejeli so tudi po- seben sklep, ki določa ceno za najem mrliške vežice, odslej ta znaša 3 tisoč tolar- jev, podrobneje pa so se svetniki seznanili še z reali- zacijo občinskega plana in o finančnem stanju občine do konca novembra. Juršinski svetniki so dobili tudi podrobne informacije o stan- ju zimske službe na območju občine. TM TRNOVSKA VAS • Seja krajevnega sveta v sredo, 26. novembra, so se sestali člani sveta KS Trnovska vas. Najprej so člani sveta potrdili odstopno izjavo podpredsednika sveta Francija Laha in za novega podpredsednika sveta izvoli- li Jožeta Majeriča. Razširili so tudi odbor za gradnjo šole, tako da ga sedaj ses- tavljajo: Franci Pukšič, predsednik, Franci Lah. An- gela Fras, Alojz Fekonja, Da- nilo Pukšič, Anton Potrč, Ma- rija Kovačič in Valentina Go- lob. Obravnali so še nekaj vlog in problematiko v kra- jevni skupnosti. Zmago Šalamun SLOVENSKA BISTRICA • Milan Ozimie - državni svetnik v četrti volilni enoti, kamor sodita občini Slovenska Bistrica in Ruše, sta bila za svetnika, ki v državnem sve- tu zastopa lokalne interese, predlagana Milan Ozimič iz Slovenske Bistrice in dr. Pe- ter Glavič, dosedanji državni svetnik iz Ruš. Za Milana Ozimiča se je odločilo osem elektorjev, za dr. Petra Gla- viča pa trije. VT PTUJ • Delavnice za | dopolnilnih M dejavnosti Ш V prostorih Kmetijske sve- tovalne službe na Ormoški cesti 28 v Ruju se bodo danes ob 10. uri pričele de- lavnice o dopolnilnih de- javnosti na kmetijah, ki jih je lokalna razvojna koalicija za območje mestne občine Ptuj, občine Zavrč in občine Domava pripravila v sodelo- vanju s kmetijsko svetovalno službo Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Obsega splošno predstavitev dopolnilnih de- javnosti, ki vključuje predstavitev zakonodaje na tem področju in možnosti pridobivanja finančnih sredstev za te namene na lo- kalni ravni, ter tematska področja o predelavi sadja, turizmu na kmetijah, domači in umetni obrti ter marketin- gu v kmetijstvu. Danes se bodo udeleženci s prijavni- co tudi odločili, v katerih te- matskih sklopih bodo sode- lovali. MG 14 - PO NAŠIH KRAJIH 4. DECEMBER 1997 - TEDNIK PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / O ZAKONU O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH №vî predpisi o stwAníh zemljišah 4. - zadnje nadaljevanje • Odlok O nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča izdan že od skupščine bivše občine Ptui Ta odlok, ki je bil večkrat dopolnjen in spre- menjen predvsem glede višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je v skladu s starim ZSZ določil območja, na katerih se plačuje na- domestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določil višino nadomestila, osebe, ki so oproščene plačila, in še drugo. Opozorim naj, da odlok predvideva tudi denarne kazni za pravno osebo in v njej odgovorno osebo ter za posamez- nika, če na javni poziv v določenem roku ne pri- javi osnov (podatkov o tlorisnih površinah itd.) za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ali pa če v prijavi navede nepravilne osnove. Za časa obstoja bivše ptujske občine je bil ta odlok s spremembami in dopolnitvami ob- javljen v tehle Uradnih vestnikih občine Ormož in Ptuj: št. 17/77, 1/78, 15/83, 7/86, 9/88, 7/89, 4/90, 14/91,28/91,5/92, 32/92, 10/93, 27/93,8/94, 21/94. Nekatere sedanje občine so dosedanji od- lok le malo spremenile in dopolnile. Tako je sto- rila tudi mestna občina Ptuj z Odlokom o spre- membah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 1/96) in z Odlokom o spremembi Odloka v nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 1/97). • Prodaja ali oddaja zemljišča s strani občine Občina, ki je sedaj glede na Zakon o lastnin- jenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. RS št. 44/97) lastnica tudi tistih nepremičnin, na ka- terih je imela le pravico uporabe, lahko proda ali odda zemljišče za gradnjo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa. Način, pogoje in postopek prodaje ali oddaje zemljišča predpiše občina. Brez javnega razpisa pa občina lahko proda ali odda zemljišče za: gradnjo objektov za potrebe obrambe, gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialne- ga varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, gradnjo socialnih in neprofitnih ter zadružnih stanovanj in stanovanjskih hiš, gradnjo objekta na zemljišču, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom predviden za določenega investitorja, gradnjo nadomestnih objektov. Prav tako pa tudi zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča, zemljišča, za katera je bil javni razpis dvakrat neuspešen, in zemljišče za gradnjo ob- jektov za potrebe pravosodja. Občina lahko zamenja nepremičnino za drugo enakovredno nepremičnino brez javnega razpi- sa. Pogodba, s katero lastnik zemljišče odda za gradnjo, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (glej 46. čl. novega ZSZ). • Kdaj se bodo začele uporabljati določbe 46. in drugih členov novega ZSZ, ki urejajo oddajo zemljišč za gradnjo Glede na drugi odstavek 52.čl. novega ZSZ se bodo v naslovu omenjene določbe začele upo- rabljati ob uveljavitvi bodočega zakona, ki bo urejal lastninsko in druge stvarne pravice. • Kateri odlok /e v ptujski obiini urejal naiin, pogoje in postopek oddaje stavbnih zemljiši v uporabo xa gradnjo To je bil Odlok o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj z dne 26.11.1986 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 34/86). • Prehodne in končne določbe (čl. 49-59) novega ZSZ Nekatere določbe iz členov 49-59 novega ZSZ sem že omenil. Predstaviti pa želim še tele: - Zemljišča, ki so na dan uveljavitve novega ZSZ pozidana in se nahajajo izven ureditvenih območij naselij, pridobijo status zazidanega sta- vbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o par- celaciji, ki se izvede na predlog lastnika takšnega zemljišča. - Do ureditve s posebnim zakonom se zemljišče, na katerem je zgrajen vodnogospo- darski ali melioracijski objekt, šteje kot vodno zemljišče. - Do ureditve s posebnim zakonom vodna zemljišča in zemljišča nad gozdno mejo niso v pravnem prometu. - Zemljišča, na katerih so ob uveljavitvi ZSZ objekti iz 3. čl. tega zakona (gre za objekte javne infrastrukture) že zgrajeni in v zemljiški knjigi niso vpisana kot javno dobro, se na predlog lastnika in na podlagi uporabnega dovoljenja, kadar je to predpisano, vpišejo kot javno dobro - Do uveljavitve zakonodaje s področja varstva narave in naravnih vrednot se za promet z zemljišči, na katerih obstaja predkupna pravica občine ali države na podlagi določb Zakona o varstvu okolja in Zakona o naravni in kulturni dediščini, in za uveljavljanje predkupne pravice uporabljajo določbe novega ZSZ, - Premoženje, obveznosti in sredstva ukinje- nih in iz sodnega registra po uradni dolžnosti po 31.12.1997 izbrisanih skladov stavbnih zemliisč vključno z evidencami in drugimi podatkovni-! mi bazami prevzamejo občine, za katere so skla- di opravljali svojo dolžnost. - Do izdaje oz. uveljavitve ustreznih občinskih predpisov, vendar najdlje 18 mesecev po uvelja- vitvi novega ZSZ, se komunalni prispevek od- merja po dosedanjih predpisih. Svetniki podprli župana Po vroči triurni debati v prvem delu 27. seje sveta občine Kidričevo v četrtek, 27. novembra, ko je kidričevski župan Alojz Šprah zaradi očitkov svetnikov SLS predlagal svoj odstop, če bi svet ugoto\ili, da je v minulih dveh letih slabo županova!, so ga svetniki podprli in se v nadaljevanju seje ses- tali minuli torek, 2. decembra, ter obravnavali točke dnevnega reda, ki jih v prvem delu niso uspeli. Med drugim so z reba- lansom letošnji proračun zmanjšali za dobrih 57 milijonov. Povod za pismo, s katerirn se je kidričevski župan Alojz Šprah obrnil na svetnike, naj bi bila oce- na predsednika Slovenske ljudske stranke (iz katere izhaja tudi župan) in vodje poslanske skupine Milana Unuka, da občina v času svojega obstoja ni naredila nič in da občinska uprava ne upravičuje svojega obstoja oziroma da pod županovim vodstvom prav tako slabo dela. Alojz Šprah je v svojem pismu svetnikom uvodoma ugoto- vil, da je naredil napako, da je imel slab trenutek, ko je podpisal kan- didaturo za lokalne volitve. Glede na očitke SLS pa dodal, da se zave- da, da je za svoje delo odgovoren volivcem - občanom in da vsi niso zadovoljni z njegovim delom. Za- radi vsega tega je zaprosil svetnike, da ocenijo njegovo delo in ugoto- vijo, alije še sprejemljiv kot župan ali ne. Če bi bila ocena negativna. je zapisal, je pripravljen podati odstopno izjavo o prenehanju županovanja. Ob koncu pisma pa je ugotovil, da je uspelo tistim si- lam, ki se ves čas trudijo, da ga odžagajo, za kar jim je hvaležen. Alojz Šprah je zatem sejo zapus- til, da so lahko svetniki neobre- menjeno razpravljali o njegovem delu. Po skoraj triurni, na čase si- cer vroči, a v glavnem pozitivni razpravi je bila večina svetnikov pozicije in opozicije na koncu ven- darle enotna in ob ugotovitvi, da je županovo delovanje strpno, njego- vo delo pohvalila ter mu izrazila podporo pri nadaljnjem župano- vanju. V torkovem, drugem delu seje pa so največ besed namenili rebalan- su proračuna za letošnje leto in ga s prvotno predvidenih 455,8 mili- jona zmanjšali za 57,2 milijona, tako da sedaj znaša 398,6 milijona. Zmanjšanje gre predvsem na račun nerealiziranih prihodkov, ki so bili planirani za plačilo štabne- ga zemljišča Taluma. Ta naj bi kidričevski občini v letošnjem letu iz tega naslova dolgoval okoli 67 milijonov tolarjev. Odlok o načinu opravljanja gos- podarske javne službe oskrbe s toplotno energijo iz daljinskega ogrevanja so na predlog pred- sednika sveta Franca Skrila po krajši obravnavi in z dopolnitvami preimenovali v osnutek. Ker no- beden od petih prijavljenih kandi- datov za odgovornega urednika občinskega glasila Ravno polje po mnenju svetnikov ni primeren, so za te naloge podaljšali mandat se- danjemu vršilcu dolžnosti Ivanu Kojcu. Imenovanje članov v svet OŠ Kidričevo so prestavili na nas- lednjo sejo, saj KS Lovrenc, ki ima podružnično šolo, še ni predlagala svojega predstavnika. Za člana sklada za ljubiteljsko kulturno de- javnost so imenovali Slavka Pulka iz Lovrenca, imenovali so tudi 5- člansko inventurno komisijo, v krajevni odbor Starošince pa so namesto razrešenega Dušana Kre- peka imenovali Antona Valenta- na. M. Ozmec PTUJ / DESUS O REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA Po beli še siva knjiga DESUS OBSOJA LUSTRACIJSKI ZAKON • KAJ POMENI USTA- NAVUANJE ŽENSKIH ZVEZ • REFORMA POKOJNINSKEGA SIS- TEMA JE LE MATEMATIČNA LOGIKA REALNIH MOŽNOSTI • UPOKOJENCI PIŠEJO SIVO KNJIGO v Ptuju je minuli ponedeljek, 1. decembra, potekalo srečanje predstavnikov območnih odborov Demokratične stranke upokojencev z območja Podravja in Pomurja, ki se ga je udeležilo 32 predstavnikov iz Murske Sobote, Lenda- ve, Gornje Radgone, Ljutomera, Ormoža, Pesnice, Lenarta in Ptuja. V pogovoru s poslancem Zoranom Lešnikom in podpredsednikom Desusa Ivanom Sisingerjem so kritično razpravljali o reformi pokojninskega in invalidskega siste- ma oziroma o novostih, ki jih prinaša tako imenovana bela knjiga. Ker imajo upokojenci nanjo več bistvenih pripomb, pripravljajo v odgovor tako imenovano sivo knjigo, v kateri bodo zbrani njihovi predlogi in pripombe. Na ptujskem posvetu so skle- nili, da bodo poskrbeli za podrobnejšo predstavitev pred- laganih vsebinskih sprememb iz bck in sive knjige po posamez- nih območnih odborih oziroma med vsemi upokojenci. Med drugim so poudarili, da so slo- venski upokojenci odločno proti vsebini predlaganega lustra- cijskega zakona, saj prinaša le nemir in razprtije, odkriva stare in odpira nove rane. Predsednik območnega odbo- ra DESUS v Ptuju Albin Pišek je o namenu posveta povedal: "Namen tega srečanja je bil v bistvu seznaniti naše člane z ak- tualno problematiko, ki izvira iz dela v državnem zboru, in s predlaganimi spremembami re- forme pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja Slovenije. Dogovorili smo se o organizira- nem poteku razprav o beli knji- gi, pa tudi o vsebini tako imeno- vane sive knjige, ki jo bo v krat- kem izdala naša stranka. Veliko smo govorili o našem regresu oziroma dodatku za rekreacijo ter opozorili na to, da želimo oh- raniti vse dosedanje ugodnosti, saj v ničemer nismo manj vredni kot tisti, ki so še zaposleni." Podpredsednika demokra- tične stranke upokojencev Slo- venije Ivana Sisingerja pa smo najprej vprašali, kaj pomeni dejstvo, da so v okviru Desusa pričeli ustanavljati tudi žensko zvezo. "To nedvomno pomeni novo kvaliteto naše stranke in obe- nem nove možnosti za uvel- javljanje žensk in ženskih vprašanj, ki so zadnje čase še po- sebej aktualna." Kakšno je stališče Desusa do predloga lustracijskega zako- na? "Naša stališča so jasna: abso- lutno obsojamo predlagani lustracijski zakon. Menimo namreč, da če se je to v demokra- tični državi želelo urediti, je bil čas za to takoj po osamosvojitvi leta 1990-91, nikakor pa ne se- daj, po drugih oziroma tretjih demokratičnih volitvah. Na ple- narni seji Desusa smo sprejeli odločno stališče, da naši poslanci tega zakona in resolucije ne bodo podprli. Ne potrebujemo novih konfliktov, ne potrebuje- mo nobenih novih žarišč, ki bi se skozi tak zakon zagotovo odprla." Kakšna bo glavna značlil- nost tako imenovane sive knji- ge, ki jo pripravljate kot nekak odgovor beli knjigi? "Moram poudariti, da siva knjiga ni neka rušilna sila, ki bi recimo zrušila belo knjigo. Naš ekonomsko-socialni svet, ki de- luje v okviru Desusa, in naši strokovnjaki so enostavno pripravili poglede upokojencev na predlagano reformo poko- jninskega in invalidskega siste- ma. Vedeti je treba, da ne gre le za sedanje upokojence. Nam pra- vic in zasluženih pokojnin ne more nihče kratiti. S predlogi v sivi knjigi mislimo predvsem na tiste, ki se bodo upokojili čez de- set, dvajset ali trideset let. Zato zahtevamo, da se napiše takšna zakonodaja, da bo zagotavljala zasluženo pokojnino tudi njim. Pomembno je, da bo država stala za to pokojnino. In če že govori- mo o stebrih, potem mora država popolnoma jamčiti tudi za drugi steber. Če bo nekdo sam moral leta in leta vlagati v obvezno za- varovanje, potem mora država za ta denar jamčiti, ne pa da recimo pet, šest možakarjev ustanovi neko zavarovalnico, d. d., poka- sira denar in čez kakih 10 let zgi- ne z denarjem vred. Tega Desus ne more dovoliti, tega ne more dovoliti nihče v tej državi, zato mora država [amčiti za vsak vplačani tolar. Če pa govorimo o nekem tretjem stebru, saj tega imamo vendar že sedaj. Če se kdo želi in če je finančno sposo- ben, se lahko že sedaj dodatno zavaruje za primer nezgod. To je tako imenovani tretji steber, ki v bistvu pomeni že malo luksuza. Vprašanje zase je predvidena starost. Ali res moramo iti do 60 in 65 let? Mar lahko ljudje vzdržijo takšen pritisk, še pose- bej težko je za tiste, ki so morali vso delovno dobo težko fizično garati? Takšen pridni, garaški delavec ne bo dočakal 65 let, to vam jamčim, ker ga bo življenje že prej izčrpalo. Zato odgovarja- mo z našo sivo knjigo, ki ne vsebuje nikakršnih političnih, ampak pretehtane strokovne in predvsem življenjske predloge. Ni prav, da poskušamo kopirati Ameriko, Nemčijo, Evropo, mi moramo narediti svoj sistem po- kojninskega in invalidskega za- varovanja. Takšen, ki bo zago- tavljal pokojnine in življenje se- danjim upokojencem, pa tudi tistim, ki se bodo upokojevali čez desetletja. Slovenski sistem mora temeljiti na čvrstih temel- jih, na prispevku delodajalca in delavca, za vsem skupaj pa mora stati država. Zagotovo pa tudi v bodoče ne bo šlo brez državne malhe, kajti prispevek iz držav- nega proračuna bo tudi v bodoče neizogiben. Če znižuje pris- pevke, je jasno, da mora dati več iz proračuna in obratno, saj gre za čisto matematično logiko, ki temelji na realnih možnostih." M. Ozmec Ivan Sisinger, podpred- sednik Desusa: "Država naj jamči za vsak vloženi tolar." Foto: M. Ozmec Nagradno turistiino vprašanje z današnjim nagradnim tu- rističnim vprašanjem obrača- mo nov list v naši akciji. Skozi mesece, ko se zunaj ne dogaja skoraj nič, saj prireditve pote- kajo v zaprtih prostorih, bomo s fotografijami in kra-jšimi teksti poskušali Ptujča-ne in druge opozarjati na drobne za- nimivosti v mestu, na katere pogosto nismo pozorni, so pa med obiskovalci našega mesta med najbolj opaznimi. Prejšnji krat smo vprašali, zmes katerih snovi je štuk. \ ečina je v odgovoru upora- bila podatke iz sestavka v ledniku, ki ga je napisala .Marjeta Ciglenečki, da je štuk mešanica mavca, barve, dlak ali vlaken in klejnate vode. Nagrado prejme Ivan- ka Peršuh, Korimo 2, 2322 Majšperk. Čestitamo! Danes vprašujemo, na kateri stavbi v Ptuju se nahaja sončna ura na fotografiji. V pomoč in da bo reševanje lažje, naj bo po- datek, da je bil v njej nekdanji mestni špital, in sicer prvi na Štajerskem, ustanovili so ga leta 1315. Nagrada za pravilen odgovor je spominek, ki ga poklanja GIZ Poetovio Vivat, in steklenica iz kleti ptujskih vinarjev. Odgovore pričakuje- mo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 12. decembra. TEDNIK - 4. DECEMBER 1997 OD TOD IN TAM -15 Wmetepu nwd domaSni in polkisti saáekm^ tí oseb v četrtek, 27. novembra, nekaj po devetnajsti uri je lirajane na Grajenščaku pri Ptuju med pripravami na večerni počitek zmo- tilo zavijanje policijsidh siren, bieščanje plavih luči in divjanje avtomobilov. Kaj neki se je spet pripetilo, so se spraševali. V pe- tek zjutraj so nas s policijske postaje v Ptuju obvestili, da je na Grajenščaku pri hiši številka 74 prišlo do napada na policiste ter do pretepa med stanovalci te hiše in policisti. Nekaj pozneje nas je o pretepanju policistov in domačinov obvestilo tudi nekaj krajanov. Da bi dogodek, o katerem se je hitro razvedelo in go- vorilo tudi na širšem ptujskem območju, osvetlili iz obeh ude- leženih strani, smo k razgovoru povabili komandirja policijske postaje v Ptuju Silvestra Skoka, obiskali pa smo tudi domačijo na Grajenščaku in se pogovarjali z nekaterimi udeleženci. Komandir Silvester Skok je o dogodku povedal: "Dogajanje na Grajenščaku je izhajalo iz kontrole voznika pred tem v križišču Maistrove in Raičeve ulice v Ptuju. Policijska patrulja je namreč pri redni kontroli prometa ob 19.15 ustavila voz- nika osebnega avtomobila Stan- ka B. z Grajenščaka, ki je kazal znake vinjenosti. Zaradi tega so mu odredili preizkus z alkotes- tom, a ga je voznik odločno od- klonil, in še preden je bil posto- pek z njim končan, je kraj kon- trole zapustil in odpeljal v smeri proti Grajeni. Glede na to, da moramo policisti skrbeti za var- nost udeležencev v cestnem pro- metu, smo vozniku za katerega je utemeljeno, da vozi pod vpli- vom alkohola, takšno vožnjo dolžni preprečiti. Tudi zaradi drugih udeležencev v cestnem prometu, ker so ti najbolj ogroženi. Zaradi tega se je pa- trulja zapeljala za njim in mu sledila. Kljub temu da je vozila s svetlobnimi in zvočnimi znaki, ki vozilu dajejo prednost, voz- nik teh znakov ni upošteval, vo- zil po vozišču sem ter tja in s tem še dodatno ogrožal varnost drugih udeležencev in potnikov v svojem vozilu, saj v njem ni bil sam. Ker službenega vozila ni pustil naprej, mu je uspelo, da je zapeljal na domače dvo- rišče. Tam je patrulja postopek končala, ker je voznik vožnjo prekinil in ni bil več na javni prometni površini. Ko je patrulja vozila vzvratno od dovozne hiše na Grajenščaku 74, se je v isti smeri pripeljal brat prej kontroliranega vozni- ka in s svojim vozilom patrulji zaprl pot, tako da ni mogla za- pustiti kraja. Takrat so se oju- načili voznik in še nekateri, ki so bili pri hiši, priskočili do službenega vozila in začeU udar- jati po vozilu in policistom gro- zili, da jih bodo pobili. Zaradi lastne varnosti so se policisti zaklenili v službeno vozilo in poklicali pomoč. Ta je prišla zelo hitro, ker so bile že prej o sledenju pobeglega voznika obveščene druge patrulje. Ko so se približevali hiši na Gra- jenščaku, kar so lahko tam slišali po zvočnih znakih, so vo- zilo, ki so ga prej postavili na cesto, odstranili in omogočili patrulji, da je lahko zapeljala na lokalno cesto, ki vodi do omen- jene hiše. Takrat je policist iz patrulje seznanil še druge poli- ciste, kaj se je dogajalo. In ker je obstajal utemeljen sum, da gre za kaznivo dejanje napada na pooblaščeno uradno osebo, je bilo potrebno osebe, ki so pri tem sodelovale, uradno identifi- cirati in zbrati podatke za sesta- vo kazenske ovadbe, ki bo temu sledila. Ko so policisti, tudi tis- ti, ki so prišli na pomoč, hoteli izvesti identifikacijo oseb, se je večina tistih, ki so sodelovali v incidentu, poskrila v bližini hiše v temo. Na pragu stano- vanjske hiše je ostala mati in j eden od njenih sinov, ki je tudi sodeloval v grožnjah policistov. Ker je mati policiste odganjala, češ da na njenem dvorišču ni- majo kaj iskati, in ker se je sin upiral legitimiranju, je bil po- vabljen v službeno vozilo. Ker tudi tega ni upošteval, je bil iz- veden zakonit ukrep, da se ga v službeno vozilo odpelje na silo. Takrat so vsi tisti, ki so se prej poskrili, prišli iz teme in pris- kočili na pomoč. Prišlo je do uporabe fizične sile in s strani policistov do uporabe sredstev za vklepanje." Je bil kateri od policistov ali drugih udeležencev v pretepu ranjen? "Na srečo ni bil nobeden poli- cist poškodovan, prišlo pa je do telesne poškodbe pri enem iz- med udeležencev napada na po- liciste. Po prvih podatkih naj bi si to telesno poškodbo - zlom podlahti - povzročil poškodova- nec sam. Ko naj bi odbežal pred policisti v temo, naj bi se zaple- tel v enega od kmetijskih strojev in po vsej verjetnosti je poškod- ba nastala med padcem. Seveda bomo s pomočjo zdravstvenih delavcev natančno ugotovili, na kakšen način in v kakšnih oko- liščinah naj bi poškodba nasta- la. Lahko pa ugotovim, da pri uporabi fizične sile - predvsem pri aktivnem upiranju - lahko nastanejo tudi takšne poškodbe, ker se običajno tisti, zoper kate- rega se ukrep izvaja, ne podreja- jo in celo posežejo po naj- hujšem, to je napadu na uradno osebo." Ali so vaši policisti pri tem dogajanju morda prekoračili svoja pooblastila? "Takoj po končanem postopku na policiji smo z vsemi pohcisti opravili razgovor o vsem, kar se je dogajalo. Po prvih ocenah lahko trdim, da so bila fizična sila in sredstva za vklepanje uporabljena v skladu z zako- nom." Ali so se občani, ki so sodelo- vali v napadu na policiste, zo- per ravnanje policistov morda pritožili? "Zaenkrat na policijsko posta- jo v zvezi s tem primerom ni- smo prejeli nobene pritožbe." Ali so glede na vse, kar ste povedali, bili vaši policisti pri opravljanju svojega dela ogroženi? "Zagotovo. Sicer pa je glede na naravo našega dela to pogosto pričakovati in takšnih vozni- kov, kot je bil ta z Grajenščaka oziroma za katere je utemeljen sum, da vozijo pod vplivom al- kohola, obravnavamo na leto okoli 1500. In če bi se vsi pos- topki končevali na tak način kot ta na Grajenščaku, je res vprašljivo, kdo bo v policiji sploh še želel delati. Lahko rečem, da se 99 odstotkov vseh takšnih postopkov konča ko- rektno, na normalen način. Ve- lika večina ugotovljeno vinjenih voznikov upošteva odredbe po- licistov, tudi prepoved nadaljne vožnje, če je potrebno." Če za primerjavo osvetlimo tragičen dogodek iz Kočevja, kjer je policist zaradi užaljene- ga voznika, kateremu je pred tem odvzel vozniško dovoljen- je, bil ustreljen, bi se lahko to zgodilo na policijski postaji v Ptuju? "Naš dežurni policist je sicer oborožen, saj je to osnovna oprema policista, tudi dežurne- ga. Vedeti pa je treba, da tisti, ki to namerava storiti, ima običajno orožje pripravljeno, medtem ko dežurni policist strank seveda ne sprejema z orožjem v roki. Zato bi rekel, da lahko pride do takšnega prime- ra tudi pri nas, kajti naši prosto- ri so, kar se varovanja delavcev tiče, še dosti slabše opremljeni, kot pa je to bilo v Kočevju." In če se vrneva k dogodku na Grajenščaku, koliko vaših po- licistov je sodelovalo v akciji in koliko je bilo domačinov? "V prvem delu sta sodelovala dva policista in dijak srednje policijske šole, ki je na obvezni praksi na policijski postaji, ter šest tistih, ki so policiste napad- li. Na koncu, ko je patrulja dobi- la pomoč, pa je bilo na kraju do- godka 10 pohcistov in 7 drugih oseb, vendar vse niso bile aktiv- ne pri napadu na policiste. Naj- večjo aktivnost so izkazale štiri osebe: mati, dva sinova in nji- hov prijatelj." In kako boste ukrepali? "O dogodku je bil obveščen urad kriminalistične službe, ki se je tudi vključil v raziskavo primera. In po vseh zbranih ob- vestilih bo na okrožno državno tožilstvo podana tudi ustrezna kazenska ovadba." IN DRUGA PLAT MEDALJE? Da bi izvedeli tudi drugo plat medalje, sem se odpravil na kraj neljubega dogodka, k Bub- narjevim na Grajenščaku 74. Pot do hiše je bila blatna in razrita, po vsej verjetnosti od vožnje avtomobilov in teptanja šestnajstih oseb prejšnjo noč. Na pragu me je pričakala mati Terezija. Kmalu se ji je pri- družil še oče Anton in sin Zvonko, ki je z mavcem na de- sni roki, še razburjen od do- godkov prejšnji večer, pove- dal: "Policija se je pripeljala za bra- tom na naše dvorišče, ker so ga baje legitimirali na Ptuju. Jaz in moja punca sva se pripeljala do- mov na obisk, ko je policijski avto že peljal vzvratno od go- spodarskega poslopja proti glav- ni cesti. Potem ko sem se pripel- jal, je ustavil tudi policijski avto. Rekel sem, ali me lahko spustijo na naše dvorišče. Od- peljali so se proti glavni cesti in tam počakali. Takoj zatem sem slišal zavijanje policijske sirene in videl plave luči, kako so vozi- le proti hiši, verjetno na pomoč ali kaj. Avto sem pustil na dvo- rišče in stopil za gospodarsko poslopje, da bi videl kaj se doga- ja. Pridrveli so štirje avtomobili policije, in ko sem stopil do njih, je eden od njih rekel: 'To- tega še treba,' in so me že zagra- bili, me neusmiljeno pretepali, vmes so mi štrli roko, potem so mi nataknili lisice in me brcali po telesu." Kdo vse je v pretepu sodelo- val? "Moja mati je bila na dvorišču in tako kot vsaka mati je tudi ona šla braniti svojega otroka. Tudi oče je bil na dvorišču, brat in moj bratranec, pa seveda moja punca, čisto slučajno pa sta takrat bila pri nas še dva fan- ta, kolega mojega brata." Na policiji so nam povedali, da je prišlo do pretepa zaradi tega, ker vaš brat ni hotel opra- viti alkotesta in je odpeljal. "Ne vem, tega ne vem, saj ni- sem bil zraven. Jaz sem prišel domov na obisk in sem jih, nič kriv, prvi dobil. Pretepli so me, roko so mi štrli, modrice imam po vsem telesu ..." V pogovor se je vključila tudi mama Terezija Bubnjar: "Sin me je klical: 'Baka, baka, pridi!' Videla sem, kako ga je policist držal, okrog vratu tiščal baterijo in ga davil, da ni mogel priti do sape. Takrat sem rekla: 'Pa kaj ste vi sploh še normalni ali kakšni ste? Kaj jih tako pre- tepate, kaj so vam naredili?' Sta- rejšega so kotali po blatu, pa mlajšega tudi, tako so delali z njimi, da tega še v življenju ni- sem videla. Takrat me je policist zagrabil, me vzdignil v zrak in me vrgel na avto, tako da sem komaj prišla k sebi. Vsa plava rebra imam." Ali menite, da so policisti svoja pooblastila prekoračili? "Da, so jih prekoračili, stopro- centno. Prepričana sem, da se to ne sme dogajati, da policija tudi ne sme delati vsega, kar ji pride na pamet. Ko sem videla, da se prerivajo in pretepajo še naprej, sem rekla: 'Pa kaj še druge pu- bece vlačite, če niso nič krivi?' Pa me je spet zagrabil, me vzdignil v zrak in me tako vrgel na dvorišče, da sem mislila, da se bom vsa polomila. Potem mi je rekel, naj grem v avto, a sem rekla: 'Ne grem. Zakaj pa?' Pa je vzel pištolo, jo nameril proti meni in se zadri: 'Ustrelil te bom.' Sem rekla: 'Te pa ustreli, bom pač hin.' Takrat sta me dva zagrabila, mi zvila roke na hrbet in me vlekla nazaj za avto. Tam mi je nataknil lisice in nekaj časa držal. Vse so nas nabasali v policijske avte. Ko pa pridemo na Ptuj, pa se je iz mene delal norca in me boksnil v prsi, da sem se kar vsedla." Se boste na ravnanje policis- tov pritožili? "Ja, vsi se bomo pritožili, saj smo zato bili pri zdravniku." V pogovor se spet vključi sin Zvonko: "Pa tudi to: moja pun- ca je imela doma 6-letno hčerko in so jo na silo vzeli poleg na po- Ucijo. Če ne bi šla, bi jo verjetno tudi pretepli tako kot nas. In na policiji je morala čakati do enaj- stih zvečer, otrok pa je bil tačas doma sam. In še to: od pol osmih zvečer do enajstih mi niso nudili zdravniške pomoči, čeprav sem imel strto roko. Šele po zaslišanju so me odpeljali v Zdravstveni dom. Za vse to se bomo pritožil in zoper njih vložil sodni postopek. To zame ni policija, to so po moje teroris- ti ..." Kakorkoli že, če bodo polici- ja ali Bubnarjevi zadevo prija- vili sodišču, bo roka pravice zagotovo pokazala, kje je re- snica in kdo ima prav, policisti ali Bubnarjevi. M. Ozmec Zvonko Bubnjar in njegova mati Terezija dan po pretepu na dvorišču hiše, kjer se je vse skupaj dogajalo. Foto: M. Ozmec Predavanje za vinogradnilie Kako kletariti in donego- vati letošnjo kakovostno vin- sko letino, bo naslovna tema predavanja in pokušine vin- skih vzorcev, ki bo danes, v četrtek, 4. decembra, ob 16. uri v lovskem domu v Juršin- cih in ki ga pripravlja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj. Predavatelj do mag. Tone Vodovnik s Kme- tijskega zavoda Maribor. Vi- nogradniki, prinesite vinske vzorce. JOS PREJELI SMO Pozabljeni v Veliki Varnici Mi v Veliki Varnici v KS Leskovec, občina Videm, se prav prisrčno zahvaljujemo našemu zvestemu županu Francu Kirbišu za vso potrpežljivost in trud, ki ga ima z nami. Nimamo ne vode (vodovoda), ne asfaltnih cest in ne telefona. Pijemo vodo iz stu- denčkov, ki so oddaljeni po 1 km v grabo; če je sušno vreme, niti te nimamo in si pitno vodo prinesemo celo iz službe iz Maribora. Do prve telefonske govorilnice imamo 6 km, ceste imamo blatne... Gospod župan pa mirno in počasi gleda samo na svoje ljudi v Vid- mu. Gradi šole, vodovode, telefone, pločnike, poslovne centre, novo občino in še in še. Sprašujem se, aJi smo še tu živeči ljudje res ljudje ali smo samo številke v občini, ali se čedalje bolj oddaljuje- mo od civiliziranega mesta? Mogoče boste vi novinarji kaj vzpod- budili župana, da nam da vsaj najosnovnejšo infrastrukturo. Zvonko Vidovič PREJELI SMO Kaj se skriva za ''nadaljevanko o golfu in gmajn V Gospodu Lahu bi hotel ob svojem komen- tarju na njegovo pisanje o tej zadevi zastaviti še kakšno '/prašanje, kot npr., kako je mogoče prodajati tuj gramoz in ali je že novo osnovana Agrarna skupnost Sp. Hajdina le- gitimna. Veselim se in z zanimanjem spremljam zlasti sedaj, ko sem upokojen, vsako novo "tvorbo" v našem Ptuju ш širše okrog njega, ki se je zadnja leta zgradila ali pa se gradi. Tako ne morem preskočiti že gotovih dej- stev, kot je podvoz in peš most, ter prav zdaj potekajoče gradnje, kol sta stanovanjsko- trgovsko-poslovna zgradba v Osojnikovi uli- ci in gradbišče: nove pošte in podzemnih garaž na bivšem parkirišču. Tudi gradnje golf igrišča na območju Hajdine seveda ne izvzemam iz tega konteksta. Prav vsaka od teh "tvorb", zlasti če še ni pod "streho", ima svoje zagovornike in tudi skeptike, katerih mnenja se občasno krešejo v javnih občilih. Prav lo se zadnje čase doga- ja z golfom. Nismo samo brali "nadaljevan- ke" v Tedniku, tudi na nacionalni TV smo že videli in slišali o dozdevnih mahinacijah in nepravilnostih, ki da se ob tem graditelj- skem posegu "neustavljivih" golfarjev doga- jajo v naravnem okolju. Ne spomnim se vseh naštetih "strašnih grozodejstev", ki so ob tej gradnji v občilih navedena, a vendar bi vsaj za dve rad izvedel kaj več. Tako vsaj ne bo izgledalo tako, kot govori tista stara misel o koloni, nad katero so lajali psi, a je vendar ta korakala naprej. Ena teh strašnih stvari naj bi bila domnev- na kraja rudnega bogastva - gramoza, ki je na tem področju ob Dravi že od nekdaj zanimi- va in tudi donosna dejavnost tako za tistega, ki prodaja, in onega, ki mimo davka kupuje. Vsaka oblast je ob tej dejavnosti že od nekdaj poskušala iztržiti svoj delež. Za nadzor tega - pa ne samo zato - so sledila posebna lokacij- ska dovoljenja. (Ormoška občina, kot je bilo nedavno brati, še danes takega dovoljenja nima, tako da so jim gramoz za novo obvoz- nico dobavljali naši golfarji.) Tudi sam se spominjam, ko sem v šestdesetih gradil, da me je doletela ena od takih zaostritev, tako da sem moral nekaj 'gumivozov" gramoza "nabaviti ' tudi ponoči kot menda večina, ki si je kdaj gradila dom, saj se je dotedanji do- bavitelj ustrašil grožnje davkarjev. Da je to resna zadeva, še dodajam zgodbico, ki mi jo je nekoč v takšni zvezi poveda oče. V najhujšem zagonu socializma na vasi, v pet- desetih, je moral kot kmet pri oseminštiride- setih na "formalne" trimesečne orožne vaje v Bosno, kjer se je gradila tovarna streliva. Pozneje smo dognali, da je to bilo po Kardel- ju tako imenovano družbeno prevzgojno delo - kazen za to, ker ni znal "molče troben- taii". Tam se je srečal s sotrpinom Bosan- cem, ki pa je moral svoje "orožne vaje" s krampom in lopato odslužiti zato, ker so ga zalotili, da si je na dvorišču pod "prestavljivo drvarnico" kopal rudno bogastvo - premog. Mislim torej povedati, da pri zadevi golf verjetno ne gre za količino lastnih potreb, temveč gre, kot navajajo objavljeni podatki, za nekaj več, kar bi lahko v davčno blagajno navrglo kak "tolarček". Ali davkov res ne znamo pobrati? Zdaj pa še na kratko o drugem vprašanju. Iz naštetih občil je moč razbrati, da je iz nek- danje vaške gmajne, katere lastniški upra- vičenci so baje že mnogi pokojni, sedaj osnovna nova združba - Agrarna skupnost Sp. Hajdina, podpisnica pogodbe z Golfin- vestom. .Ali je že ta legitimna? Rajko Topolovec 16 - NASVETI 4. DECEMBER 1997 - TEDNIK Kolati ix pekaia Vse nas že vedno bolj spominja na najlepši in najbolj praz- nični mesec v letu in s tem vzpodbuja k razmišljanju, kaj bomo v teh dneh pripravili okusnega za svoje domače in tis- te, kijih imamo radi. Danes bomo pisali o tako imenovanih kolačih iz pekača. Kolači iz pekača že od nekdaj veljajo za izdatne sladice in za no- beno gospodinjo niso pretežke glede priprave. Pripravljamo jih v pekačih gospodinjske pečice ali drugih manjših pekačih, ki niso predebeli. V to skupino spada oblilica raz- ličnih kolačev in le s težavo bi naštela vse. Najbolj znani so ja- bolčna pita, čebelji pik, makov kolač, maslena sladkorna pogača, kvašene rozete, posipanka, kro- kantni kolač, kokosov, marelični in skutni, jagodnjak na pekaču in še mnogi drugi. Kvašene rozete pripravimo tako, da v primemo posodo vsipa- mo 60 dekagramov prese jane gladke moke, posebej ali v moko pristavimo 4 dekagrame kvasa z žličko sladkorja in žličko moke. Prilijemo mlačno mleko in počakamo, da vzhaja. Če upo- rabljate suhi kvas, uporabite dva majhna zavojčka. Vzhajani kvaseč prisipamo k moki, dodamo 2 razžvrkljani jajci, 10 dekagramov sladkorja in 10 dekagramov sturo- vega masla ali margarine. Počasi prilivamo približno 1/4 1 mlačnega mleka in zagnetemo kompaktno kvašeno testo, ki se ne . prijema posode in rok. Testo po- krijemo s kuhinjsko krpo in pus- timo počivati 30 minut. Med tem časom pripravimo na- dev iz 20 dekagramov mletih mandeljev, ki jim dodamo 2 jajci in 20 dekagramov goste kisle sme- tane ter sladkamo s 15 dekagrami rjavega sladkorja. Dodamo še 10 dekagramov rozin, 1 do 2 žlički ruma, malo mletega cimeta in na- ribano limonino lupinico. Dovolj vzhajano testo razvalja- mo na pomokani delovni površin 3 mm na debelo. Testo v celoti premažemo s pripravljenim nade- vom. Nato testo narežemo na 2 prsta široke in 10 centimetrov dolge trakove. Pekač dobro namažemo z maslom ali margari- no ter potresemo z ostro moko. Trakove zvijemo in jih nadevamo na pekač enega zraven drugega, vendar ne pretesno, le toliko da se dotikajo. Na pekač testo naložimo tako, da stoji pokončno oziroma da vidimo od zgoraj plasti testa in nadeva. Naložene rozete pustimo še 20 minut vzhajati. Nato jih pečemo pri temperaturi 200C 45 minut. Ohlajene prelijemo z red- kim prelivom iz sladkorja v prahu in limoninega soka. Večina prej omenjenih kolačev je pripravljena iz umešanega testa. Po osnovnem receptu lahko pri- pravimo vsakršno umešano testo, ne glede na to, ali hočemo speči majhne tortice ali škatlaste kolače z dodatki ali obogateno tortno osnovno. Tako lahko popolnoma drugače ustvarite svoje recepte samo z dodatki različnih sestavin. Tako lahko osnovno biskvitno testo z dodatkom kakava ali čoko- lade v prahu obarvate ter spečete, ohlajeno testo po potrebi nav- lažite s sladkano in odišavljeno tekočino, pripravite eno izmed krem za nadevan j e biskvitnega testa (masleno, škrobnato, kuha- no) in jo prav tako ohladite. Del kreme nanesete na pripravljen biskvit, enakomerno razporedite po celotnem pekaču, na kremo naložite sadje, na primer oluplje- ne banane, ki ste jih po dolgem prerezali, in prekrijete s preostan- kom kreme, tako da sladico zrav- nate. Po vrhu prelijete s čokolad- no glaziu-o, postavite na hladno vsaj za 1 uro in že lahko ponudite. Se enkrat vabim vse tiste, ki ne želite, da stari recepti vaših mam in babic ne utonejo v pozabo, da jih napišete in mi jih pošljete na naslov: Kadio- Tednik Ptuj, Raičeva 6, Ptuj. Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 18. november: Janko Murat, Skolibro- va 8, Ormož, Ivan Kukovič, Suha veja 7, Janez Kozei, Potrčeva 4. Ptuj, Emil Korenjak. Mariborska 37/a, Ptuj, Dra- gica Gajšek, Vintarovci 73/a, Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8, Ivan Struct, Sed- lašek 94, Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ruj. Jelka Kirbiš, Podgorci 17, Mi- ran Ivanuša, Hum pri Ormožu 17, Leo- nida Ozimek, Anžetova 11, Ruj, Marica Podgoršek, Trdobojci 10, Vladimir Struct, Kozminci 21, Željko Majceno- vić, Lackova 4, Ptuj, Milan Dornik, Krčevina pri Vurbergu. Jožica Starčič, Markovci 26/a, Sonja Predikaka, Štur- movci 11, Zlatko Hojntk, Zamušani 22,'b. Ivanka Vidovič, Kraigherjeva 27, Ptuj, Milan Bombek, Formin 28/a, Mar- jana Rozman, Pobrežje 47, Franc Ga- brovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj, Vinko Kodrič, Dobrina 54, Vinko Toš. Vito- marci 7. Branko Krček, Ormoška 9. Ptuj. Vladimir Fras, Hlaponci 25/a, Sia- : nistav Nemec. Sodinci 5, Miran Jagari- : nec, Spuhlja 108, Milan Hebar, Savci 43, Silvester Škerget. Sagadinova 1 Ruj, Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59, Alojz Vrbnjak. Podgorci 59/a, Mar- jeta Kaisersberger. Gorišnica 56/b, Rajko Turnšek, Kicar 4, Alojz Ploj, Der- betinct 41, Franc Marušič, Zg. Velovlek 22. 20. november: Milan Borko, Gomila 22, Darko Sklepič, Miklavž prt Ormožu 36, Anica Čuš, Sakušak 51, Drago Trop, Lešniški Vrh 13, Alojz Cizeri, Mezgovci 62, Mirko Filipič, Sakušak 74, Štefka Majcen, Zagorci 3/a, Daniel Nahberger, Zagrebška 118, Ruj, Jožef Rižnar, Bodkovci 38, Ana Zelenko, Za- gorci 11, Alojz Horvat, Juršinci 77. Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj, Albin Mencingar, Krčevina 81/b, Andrej Čeh, Rotman 58/a, Marjan Škofič, Formin 7, Miran Tušak, Gorišnica 106. Marija Žmauc. Dragovič 9, Roman Resman, Kraigherjeva 3, Kidričevo, Silva Rime- le, Bis 8/b, Franc Ratek, Gabrnik 1, Go- razd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj, Franc Rakuš, Ul. Lackove čete 12, Ruj, Marjan Majcen, Domava 41. Da- niel Mlakar, Pobrežje 104, Janez Čuš, Gabrnik 20, Alojz Persa, Zagorci 63/a, Franc Čeh, Juršinci 39, Marija Novak, Kukava 1, Peter Brmež, Ul. Franca | Kosca 12, Ptuj, Drago Šterbal, Kukava I 44, Milan Avguštin, Lešje 37, Branko | Bratuša, Domava 102, Janez Mesaric, I Juršinci 82, Stanislav Korpar. Žabjak 24, Marta Kukovec, Gradiščak Г Božidar Belšak, Podvinci 37, Irei:.; Tuš, Sakušak 68, Pavla Vesenjak, Ku- kava 61, Terezija Persa, Zagorci 63/a, Angela Slodnjak, Zagorci 87, Andreja Leber, Selska c. 30, Ptuj, Ana Roškar, Zagorci 13, Marjan Šamperl, Ul. B. Kraigherja 26, Ruj, Rado Raka- Potjska C. 4, Rače, Rudi Maroh. Ose, nikova 5, Ptuj, Anton Ciglar. Rimska ^ ploščad 21, Ptuj, Jožef Rezar, Lovrenc > na Dr. polju 1, Friderik Koletnik, Gra- | ienščak 7/a, Milan Šoštarič, Sakušak i 64/b, Stanko Orevenšek, Zg. Gruškov- je 49; Dušan Mlakar, Trniče 60/a, Dar- ko Bergiez, Bevkova 3, Maribor, Bran- [ ko Ivančič, Hrastovec 73, Tonček Rižnar, Rotman 14, Bojan Kokol, Bre- ' snica 11, Marjan Pintarič, Zg. Hajdina 12, Ivan Bubnjar, Ul. Kirbiševih 73,'b, Miklavž na Dr. polju, Bojan Lovišček, Šlandrova 18, Slovenska Bistrica. j PREJELI SMO Ja, korajža velja! Dragi naš župan, z velikim veseljem v srcih se ti zahvaljujemo, da nas tako lepo (z vsemi svojimi možnostmi in vezami) podpiraš v naši borbi proti nespamemi politiki, kateri niti naša življenja ne pomenijo neke vrednote (če bi se dala izračunati v denarju, bi jim bilo gotovo lažje, saj tako gledajo samo na denar in na svojo slavo!). Nekateri izmed naših politično obarvanih vaščanov so si namreč dovolili zbirati podpise za nasilno rešitev našega problema in to na samem volišču! Kot da oni lahko rešijo naš problem glede železniških preho- dov, če pa dobro vemo, da se že od takrat, kar ste vi naš župan, vsak dan govori o tem problemu, po treh letih ste "celo" že naredili načrte za nadvoz (ki je gotovo najboljša rešitev)! To pomeni, da bo v najkrajšem roku 10 let ta problem gotovo rešen, do sedaj pa tako ali tako še ni bilo ne vem kakšne škode (kaj je deset življenj proti skoraj dvema mi- lijonoma Slovencev). Upamo, da boste že v svojem naslednjem mandatu uvrstili ta naš problem vsaj nekje proti koncu seznama vaših najmanj potreb- nih del in nam tako olajšali naše nepotrebne skrbi, kako bomo v bodoče prečkali železniško progo. Ob tej priložnosti bi se vam še posebej želeli za- hvaliti za vaše posredovanje proti zbiralcem teh podpisov, ko ste jih lepo prijavili in jim na tak način pokazali, da bo v občini, ki jo vi vodite, "red", pa čeprav so marsikje po Sloveniji prav tako vzporedno s predsedniškimi volitvami zbirali podpise za rešitev podobnih problemov. Ti sovaščani pa naj raje naučijo svoje otroke, da bodo bolj pridno molili, ko se jih bo poln avtobus v vsa- kodnevni jutranji nepregledni megli peljal čez železniški prehod! Upamo in se veselimo, da nam boste še naprej stali ob strani kot do sedaj in ne boste dovolili, da bi nam nekdo nasilno vsiljeval ideje in to na sam dan predsedniških volitev! Mi pa se bomo še na- prej držali vašega slogana KORAJŽA VELJA, ko se bomo v nepregledni megli (z dosti vode v hlačah) peljali čez naše "vame" železniške preho- de! Za tvoje zveste vaščane Zamušanov: Branimir Kristovič PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 149. NAD Zakon^ družina In duševno zdrmje 10, nadaljevatye Zakonski kon- flikti - 2. nad. Obdobje iskatya partnerja - nad. in konec Res je, da so dandanes mladi ljudje večinoma dalj časa pod vplivom staršev kot nekoč. Vzrok temu je vsekakor dalj časa trajajoče šolanje in drugo, kar podaljšuje otrokovo ekonomsko in socialno odvisnost. Posebno edinčki in otroci ločenih ali ov- dovelih staršev imajo pri iskanju življenske samostojnosti velike težave. Toda starši se še vedno zelo radi vmešavajo v izbor part- nerja - sicer v manj dramatični in bolj prikriti obliki kot nekoč, a vseeno: z raznimi drobnimi nasveti, namigovanji, igrano užaljenostjo, z opozorili na pre- vidnost in razum, hkrati pa z za- gotovili, da se seveda mora sam odločiti in da bo "ležal, kot si je postlal," pa starši na koncu le dosežejo svoje, to je zdraho med mladima človekoma. Še poseben povod za konflikte s starši sta predzakonska nosečnost ter raz- korak med še vedno prevladu- jočim mnenjem staršev, da naj se njihov otrok poroči pozneje (npr. šele pokončanem študijtj)st in že omenjeno tendenco mla- dih k zgodnejšim porokam. O tem, da je eden problemov v očeh staršev tudi ta, da se pogos- teje poročijo med seboj ljudje različnega socialnega in kultur- nega izvora, pa smo že govorili. Med "zunanje osebe", ki so po- gosto vir konfliktov med mladi- ma človekoma, sodijo tudi nji- hovi znanci. Ni redko, da skušajo ti zavestno ali podza- vestno razdvojiti njuno z\'ezo. Pojavi se tudi vprašanje pre- strukturiranja odnosov mladega para do njih. Eden temeljnih virov konflik- tov, ki je danes neprimerno po- gostejši kot nekoč, je spolnost. Delno gre to na račun današnje zmede pravil na tem področju. Prej je vladala o spolnosti pov- sod enaka morala, zdaj pa je tako, da je tisto, kar je dovoljeno v eni družini, v drugi prepove- dano, kar je normalno enemu partnerju, je drugemu nezas- lišano grešno itd. Drugi razlog za konfliktnost v spolnosti je prav tako tesno povezan z vzgo- jo. Opaziti je namreč, da je vzgo- ja ostala še zmeraj starokopitna (in zato niso problemi nič manjši), na drugi strani pa je do- bila spolnost nekakšno obeležje storilnosti. Strokovni viri poročajo, da v prvem obdobju medsebojnih odnosov npr. ne doživi orgazma 25% žensk, na- daljnjih 36% pa le občasno, medtem ko ima nekako 10% moških resne težave z erekcijo in prezgodnjim izlivom. Med- tem ko je bil vzrok za to nekoč le napačna, spolnosti sovražna vzgoja, se je sedaj temu pri- družila pri fantih še pretirana želja po izkazovanju, S tem, ko je postal neuspeh v spolnosti vedno bolj boleč (neka sloven- ska raziskava pred leti je npr. pokazala, da več kot polovica mlajših moških ni zadovoljna s svojo spolno močjo), so tudi re- akcije hujše. To ne velja le za fante, temveč tudi za dekleta: seksualna revolucija in po- trošniška mentaliteta sla namreč obe enako prepričala o pravici do neizmernega uživanja. Moški pogosto menijo osebi, da se niso "dovolj izkazali", in to povezuje- jo z občutki razvrednotenja last- ne osebnosti. Marsikateri med njimi skuša rešili "časi in ugled" tako, da razvrednoti in ponižuje dekle in druga osebnostna in življenska področja ali pa se skuša prepričali, "kako je z njim", tako, da prične zahajati še k drugim dekletom. Naslednjič pa o napačnih predstavah o zakonu in to v zgodnjem obdobju zakona. Mag. Bojan Šlnko PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / * V VRTU Ф V VRTU * V VRTU * V VRTU * Ka¡ postorimo v vrta grudna Pokrajino je pred dnevi že pobelil prvi letošnji sneg. Ker prvi sneg običajno ne obleži dolgo, se je tudi ta čez dan stalil. Odtalitev tal pa omogoča, da v vrtu tudi v mesecu grudnu še opravimo globoko rahljanje zemlje. V SADNEM VRTU je koristneje opra- viti jesensko gnojenje in globoko ob- delavo tal kot spomladansko. V jeseni prerahljana zemlja se skozi zimo napije z obilico vlage, da se ta kot zaloga zadrži v njej vse do sušnih poletnih dni. Bolj so tla zračna, rahla in bogata s hu- musom, več talne vlage so sposobna sprejeti. Pred zimo globoko prerahlja- na tla zaradi delovanja zimske zmrzali pridobijo zračnost in bistveno se jim iz- boljša zlog. V takih tleh tudi korenine lažje rastejo in črpajo vlago ter rudnin- ske hranilne snovi iz tal in prehranjujejo nadzemne organe sadne rastline. Če so drevesa v sadonosniku posa- jena posamično, prekopljemo pod dre- vesno krošnjo le drevesne kolobarje. Gostejše nasade na šibko rastočih podlagah in grmičevje pa okopljemo v obdelovalnih pasovih, ki morajo biti najmanj toliko široki, kot je medvrstna razsežnost vej oziroma drevesnih krošenj. Z globino lopatanja ali preko- pavanja ne pretiravajmo, da sadnemu drevju ne bi poškodovali korenin. Do- volj je 12 do 15 cm globoko zrahljana zemlja, pri čemer se ni potrebno truditi, da bi jo povsem tudi obrnili. Drob- noživke, ki jih pri obračanju zemlje iz- postavirrKD zunanjim vplivom, propade- jo. V jeseni sadnemu drevju in drugim drevninam v vrtu, ne glede na to, ali jih obdelujemo ali ne, gnojimo z organski- mi in rudninskimi gnojili. Za gnojenje z organskimi gnojili uporabljamo kom- postovko, dobro preperel hlevski gnoj, biopost, biogreno in podobno. Odmer- ki gnojil so odvisni od vrste tal, intenziv- nosti, starosti sadnega drevja ter sad- nih vrst in sort, ki jih gojimo. S kompos- tom ali hlevskim gnojem gnojimo z 2 do 3 kg/m2 površine, tovarniške pri- pravke organskih gnojil pa po navodilu proizvajalca. Od rudninskih gnojil upo- rabljamo jeseni le fosforna, kalijeva in kalcijeva gnojila, to je tista, ki se počasi tope in se tudi počasi izpirajo h koreni- nam. Organskih in rudninskih gnojil ne smemo mešati, ker se ob raztvorbi tvo- rijo za sadne korenine škodljive kemične snovi. Organska gnojila je najbolje pomešati z zemljo med preko- pavanjem, rudninska pa potrositi po površini brazde. Z dušičnimi gnojili v jeseni in v času, dokler rastline mirujejo, ne gnojinno. Pod drevesi, kjer se je zaradi sence razrastel mah, zemljo prekopljemo in potrosimo z apnenim prahom ali drugi- mi kalcijevimi gnojili, da tla razkisamo. Z OKRASNEGA VRTA smo ob nas- topu občutnejših jesenskih ohladitev, slanah in prvih snežnih padavinah po- spravili in zimovišče vložili še pos- lednje posodovke. V jeseni naj sicer posodovke ostanejo kar se da dolgo na prostem, ker se s tem bolje utrdijo, za dobo zimskega mirovanja pa si na- berejo več moči za številnejši nastavek cvetnih brstov. Posodovke v zimova- lišču za nego niso zahtevne. Prostor, kjer jih hranimo, mora biti zračen, sve- tel in varen pred pozetx). Večina poso- dovk najbolje prezimi v raznih vežah, verandah in hodnikih, le da niso na prepihu in imajo čim bolj stalno toplo- to. Od grelnih teles, kot so radiatorji, jih odmaknemo za toliko, da nanje ne mo- rejo škodljivo vplivati. Posodovke zali- vamo le toliko, da se jim ne izsuši kore- ninska gruda. Brž ko se zemeljska gru- da okoli korenin preveč izsuši, prične odpadati listje. Zalivamo s postano vodo enake toplote, kot je toplota zra- ka v prostoru. V ZELENJAVNEM VRTU je večina gredic, ki so med letom služile pridela- vi raznih vrst vrtnin, že praznih. Ce nam jesenske globoke obdelave gredic ni uspelo opraviti, izrabimo vsako pri- ložnost, da še to opravimo, preden nam tega zimske vremenske razmere povsem ne onemogočijo. Jesensko kop ali lopatanje vrtne zemlje lahko opravimo, četudi so tla že prekomerno razmočena. Voda se namreč v nepor- avnani vrtni brazdi, ko zmrzne, razsširi za eno enajstino, kar povzroči drobljenje in rahljanje zemlje. Jesen- sko praho vrtnih gred naredimo 15 do 20 cm globoko, brazdo pa pustimo ne- poravnano. Vsako leto pognojimo z or- ganskimi gnojili eno tretjino gred. Če gnojimo s kompostovko, lahko to po- trosimo po površini prekopane grede po grobi brazdi, gnojenje s hlevskim gnojem pa v vsakem primeru opravimo v jeseni tako, da gnoj podkopljemo, saj bo v tleh do pomladne setve toliko strohnel, da bo pomladanskim posev- kom služil že kot rastlinska hrana. Miran Glušič, ing.agr. TEDNIK - 4. DECEMBER 1997 OD TOD IN TAM . 21 KOŠARKA • Srečania drugega kroga v rekreacijski košarkarski ligi so odigrali srečanja drugega kro- ga. V Majšperku sta se pomerila ekipa SD Majšperka in Taluma; zmagali so gostje z 68:41. V dru- gem srečanju sta se pomerili eki- pi Ptujske Gore in Podlehnika in zmagali so domačini s 53:48. Vrstni redj Talum 4, ŠD Majšperk in ŠD Ptujska Gora 3, SD Kidričevo in ŠD Podlehnik 1. Najboljši strelci po dveh kro- gih: Mitja Medved 44, Radko Hojak 42, Stojan Sirec 29 itd. D.fC. Polet - Ormož 26:26(10:8) Ormož: Gaberc, Hanželič 2, G. Džarmati 1, Jovanovič 3, B. Džarmati 1, Praprotnik 2, Mez- gec 1, Kirič 2, Hmjadovič 12, Sulek, Zunec. Rokometaši Ormoža so gosto- vali v Mtu^ki Soboti, kjer so se pomerili z ekipo Poleta. Malce nepričakovano so samo remizira- li, kljub temu da imajo nesporno kvalitetnejše moštvo. Gostom ni- kakor nič ni uspevalo, še posebej v prvem polčasu, po katerem so domači rokometaši imeli dva za- detka prednosti. Drugi polčas je bil le nekoliko boljši. Moštvi sta se izmenjavali v vodstvu, vendar se je končalo z neodločenim izi- dom. Vsekakor je na končni raz- plet vplivalo tudi to, da so Ormožani zastreljali kar štiri se- demetrovke. D.fC. MALI NOGOMET Ф Finale srednješolcev športna dvorana Center je bilo prizorišče finančnega državnega prvenstva srednjih šol v malem nogometu. Nastopilo je šest ekip, ki so si pridobile pravico nastopa in so nastopile^v dveh skupinah: "A" skupina: Šola za gostinstvo in Turizem, Trgovska šola - Kranj, Gimnazija Ravne, "B" skupina: Tehnična in strojna šola Ptuj, Policijska šola Tacen, Strojna šola Štore. Rezultati finalnih borb: za 5. mesto Gimnazija Ravne - Strojna Štore 11:4; za 3 mesto Policijska šola Tacen - Trgovska šola Kranj 4:1; za 1. mesto Sola za gostinst- vo in turizem - Tehniška - stroj- na šola 6:5. Za najboljšega strelca je bil proglašen Aleksander Ver- lak (Teh.str.šola Ptuj) z 8 zadet- ki, za najboljšega vratarja pa Ro- meo Križmanič (šol.gost. turiz. Lj.). Najboljšim so bili podeljeni pokali, medalje in priznanja ter praktične nagrade. M. Zupane NAMIZNI TENIS # Prvenstvo Ekonomske šole v novembru je Ekonomska šola Ptuj organizirala namizno- teniško prvenstvo za dijake in di- jakinje. Tekmovanja so potekala ob četrtkih. Finalista sta bila med dvanajstimi dijaki Andrej Meško in Boris Dreisibner. Z 2:0 je zmagal Boris. Med osmimi dekleti pa je v finalu Nataša Zo- reč premagala Katjo Krajne z 2:0. M. Lončarič SAH Uoštveno Ažavo pnmnstm Osem najkvalitetnejših slovenskih šahovskih moštev se je od 22. do 27. novembra v Ljubljani pomerilo za naslov slovenske- ga moštvenega prvaka. Tekmovanje je letos prvič potekalo tako, da so najboljša slovenska moštva nastopila samo na šes- tih članskih deskah. Tekmovanje je tako postalo še zanimi- vejše in bolj izenačeno. Ptujski šahisti so tudi tokrat nas- topili brez velemojstra Beljavske- ga, ki je v tem času z uspehom nas- topal na veleturnirju Investbanke, ki je bil XVIII. kategorije Fide, vendar pa so kljub temu ob dveh zmagah in dveh porazih ter treh neodločenih rezultatih zasedli so- lidno peto mesto v državi. Prese- netljivo ^sp premagali glavnega fa- vorita, ŽŠK Piramida Maribor, s 3,5:2,5 ter igrali 3:3 z moštvom ljubljanskega šahovskega kluba, manj uspešni pa so bili proti na pa- pirju slabšim nasprotnikom. Nas- lov državnega moštvenega prvaka je osvojilo moštvo Triglav Krško, ki je na tekmovanju pokazalo naj- stabilnejšo igro. Končni vrstnic red: Triglav Krško 12 točk, LŠK Ljubljana^l točk, Intal Maribor9 točk), ŽŠK Piramida Maribor 8 točk, ŠD Ptuj 7 točk, ŠK Nova Gorica 4 točke, ŠK Žustema Koper 3 točke in ŠS Tomo Zupan Kranj 2 točki. V domačem moštvu so zelo do- bro igrali Domen Krumpačnik in Roben Roškar (po 5 točk iz 7 par- tij) ter Adrijan Mihalčišin (4,5 iz 7), pod pričakovanji pa Danilo Po- lajžer (2 iz 7) in Rado Brglez (1,5 iz 7) ter Janko Bohak (1 iz 3) in Juri- ca Škarja(l,5 iz 4). Janko Bohak MEDOBČINSKO OSNOVNOŠOL- SKO PRVENSTVO Osnovna šola Gorišnica je bila 27. novembra, organizator me- dobčiijskega prvenstva osnovnih šol v Šahu za posameznike. Tek- movalo je 56 šahistov in šahistk. Po pričakovanju je največ prvih mest ostalo v Gorišnici. Uvrstitve najboljših:^ dečki do 8 let: 1. Aleš Petek (OŠ Gorišnica), 2. Samo Pukšič (OŠ ^Markovci), 3. Renato Galinec (OŠ Gorišnica); deklice do 8 let: 1. Vanja Bombek, 2. Eva Reberc (obe OŠ Gorišnica), 3. Blažka Pukšič (OŠ Markovci); dečki do 10 let: 1. Jaki Lozinšek, 2. Jurček Horvat, 3. Rok Žturan (vsi OŠ Gorišnica); deklice do 10 let: 1. Andreja Žnidarič, 2. Petra Zamu- da, 3. Mateja Kelenc (vse OŠ Gorišnica)^ dečki do 12 let: 1. Aleš Arnuš (OŠ Destrnik), 2. Denis Žuran, 3. Mitja Fistravec (oba OŠ Gorišnica); deklice^ do 12 let: 1. Patricija Bezjak (OŠ Markovci), 2. Eva Kokot (OŠ Gorišnica), 3. Bar- bara Puc (OŠ Markovci); dečki do 14 let: 1. Dominik Cvitanič, 2. Neje Sok, (oba OŠ Gorišnica), 2. Matej Bromše (OŠ Markovci); de- klice do 14 let: 1. Teja Pignar, 2. Petra Geč, 3. Janja Žohar (vse OŠ Gorišnica). 4nffa Voršič PREJELI SMO Zapoznela golfaška reakcija REPLIKA NA ČLANEK: GRADNJA GOLF IGRIŠČA NA HAJDINSKI GMAJNI JE SPRE- JEMLJIVA Ne morem verjeti, da sem doživel. Novinar g. Martin Ozmec je začel delovati še bolj raziskovalno. Najbrž mu je bilo dovolj obsežnih nepravilnosti in kritik, ki so povezane s hajdinsko gmajno. Morda pa je ob praz- nični priložnosti TALUMA komu od najodgovor- nejših postavil kakšno nerodno vprašanje o gradnji golfa in ni mogel dobiti "pravega" odgovora. Skratka stisnjen v kot se je obrnil na glavnega zdravstvenega inšpektorja, da preveri sprejemljivost gradnje golfa. Tako je "raziskal" eno od neštetih vprašanj in nam od- govor z velikim naslovom kot "velik argument" objavil v svojem časopisu. No ja, vsaj ena pravilnost, vsaj eno mnenje v korist golfa in go(l)flačev, kot rečejo domačini. "Da ne bo folk mislo, da je res vse tako hudo narobe." Tako slika pridobiva na barvitosti, saj go ob- javljenem članku ni več tako izrazito črno-bela. Skoda je le, da poizvedovanje zelo zamuja. Zamuja več kot eno leto. Povezanost z zdravjem naredi to informacijo za zelo pomembno. Le kaj bi si ljudje mislili, če bi pri one- snaževanju okolja bil ponovno vpleten Talum. Golf, ki ga lahko igrajo le uglajeni, čisti, gospodski, bogati, izo- braženi, vplivni in pomembni ljudje, res ne more one- snažiti "zdravstveno" prej tako neurejene gmajne in to- rej zagotovo ne more biti "oporečen". Kot da je na gmajni vedno rastla "najkvalitetnejša nizko pristrižena travica" brez ene same praproti, regrata ali drugega plevela, ki bi jih ne bilo potrebno odstranjevati s po- sebnimi za naravo strupenimi škropivi. Kot da podtal- nica ne bi bila zelo visoka in pod zelo propustnimi tle- mi. Seveda na gmajni ne bo nobenega navadnega gos- tilniškega objekta, kjer bi lahko nastal "navadni človeški drek". Tam bo najkvalitetnejši hotel, ki bo na voljo gostom, ki uživajo tako kvalitetno hrano, da si bodo prizadeti sosedje celo želeli njihovih odpadkov. Morda bodo vonjave segle celo v Ljubljano in na gmaj- no privabile samega glavnega zdravstvenega inšpek- torja, ki bo tako imel pravšnji izgovor za službeni obisk, saj je k "telefaksnemu zaprosilu" že tako izdal "sprejemljivo mnenje". Ampak bog ne daj, da bi na poti na gmajno ali z nje gospod glavni inšpektor kje zagle- dal kak kup navadnega "svinjskega ali kurjega gnoja", ki ga kmet ob drugem trdem delu še ni uspel raztrositi. Kmet bi bil takoj kaznovan. Povrh pa bi moral "drek" celo odstraniti ali vsaj takoj raztrositi, kot se je to neštetokrat zgodilo kakšnemu hajdinskemu, kun- goškemu, gereškemu ali slovenjevaškemu kmetu. Res me veseli to razkritje na področju raziskovalnega novinarstva. Pristop je zelo važen. Nekje pač moraš začeti. In ko se pokažejo rezultati, pač nadaljuješ. Pričakujem, da se bo raziskovalna vnema stopnjevala in da bodo po vzoru zdravstvenega inšpektorja sedaj prejeli "telefaksna zaprosila" še glavni inšpektor za ok- olje in prostor, gradbeni inšpektor za vodenje uprav- nega postopka, glavni inšpektor za nadziranje gospo- darskega kriminala, glavni gozdni inšpektor, glavni naravovarstveni inšpektor, glavni inšpektor za register gospodarskih družb, glavni inšpektor za utajo davka, glavni inšpektor za nadziranje denacionalizacije in us- tanavljanje agrarnih skupnosti, glavni inšpektor za zaščito osnovnih človekovih pravic, glavni tržni inšpektor, glavni inšpektor za rudno bogastvo (sedaj je menda ukradenega že okoli pol milijona kubikov gra- moza. Dovolj ga imajo že celo v Ormožu. Prav je tako, zakaj pa jim ni uspelo dogovorid in urediti svoje gra- moznice. Preveč žal pa jim naj nikar ne bo, saj iz nje zagotovo ne bi mogli dobiti tako poceni gramoza, kot je ta, ki je ukraden. Ne vem le, kako je s škodo, ki jo je menda utrpelo neko ptujsko podjetje, ki je računalo z istim gramoznim poslom v vrednosti okoli 120 milijo- nov SIT) in morda celo še glavna pohtična voditelja Kučan in Drnovšek, ki se na moje odprto pismo nista odzvala. Pa kako bi se, saj je sedaj čas tranzicije družbenega kapitala v privatnega. Morda bi bilo dobro s telefaksom kaj povprašati celo NATO in Evropsko unijo. Lahko da bi oni poslali kak "sprejemljiv argument", ker bo tukaj igranje golfa za- gotovo bolj poceni. Zagotovo pa bi bili zadovoljni, ker smo Ptujčani z uporabo ptujskosti tako učinkovito iz- rabili prostor ob dravski strugi, ki so ga oni v svojem evropskem zemljevidu označili kot redko neokrnjeno naravo. Ob tem pa bi bolje spoznali še golfovo "zgodbo o uspehu". Ptujska realna sedanjost pa bi jim morda v spomin priklicala početja, s katerimi so se zaradi "de- mokracije" razšli že v času Marije Terezije. Prisrčen pozdrav! Janez LAH 5. DECEMBER - SVETOVNI DAN PROSTOVOLJSTVA Pnstovolie€ /e lahko ¥sak Prostovoljno delo ni plačano z denarjem, plačano je z mnogo dragocenejšimi stvarmi: z občutkom, da nekomu pomgaš, da te potrebuje, s poznavanjem novih ljudi, s sklepanjem prijateljst- va, s pridobivanjem novih spoznanj, veščin, s preizkušanjem svojih sposobnosti, z osebnim bogatenjem in rastjo. Ob dnevu prostovoljstva, ki je ju- tri, 5. decembra, je Center za soci- alno delo Ptuj pripravil več aktiv- nosti. Od 9. do 16. ure se bodo na stojnicah pred Blagovnico v Ptuju prestavili s plakati in izdelki otrok in prostovljcev. Od 10. do 14. ure si boste v prostorih Centra za soci- alno delo Ptuj lahko ogledali krea- tivne delavnice. Osrednja priredi- tev bo od 14. do 16. ure v sejni sobi Centra za socialno delo Ptuj, kjer bo okrogla miza s temo Prosto- voljstvo - da! Prostovoljno delo postaja v zadnjem času vse pomembnejše pri uresničevanju različnih pre- ventivnih dejavnostih v svetu in pri nas. Ljudje se odločajo za sode- lovanje pri različnih prostovoljnih organizacijah predvsem zaradi tega, ker lahko na ta način ш-е- sničijo nekatere lastne interese in s svojim delovanjem prispevajo k hiunanejšim odnosom med ljudmi v neki družbi. Prostovoljne orga- nizacije so nastale predvsem iz po- trebe, da se opravijo neke aktiv- nosti, ki se ne izvajajo znotraj in- stitucionalnih okvirjev, so pa sko- raj nujne za delovanje družbe kot kvalitetne celote. Takšno delo je drtižbeno pomembno in koristno. Prav zaradi tega je 5. december proglašen kot svetovni dan prosto- voljstva. Na Centru za socialno delo Ptuj so v začetku 90. let pričeli izvajanje projekta Mladinske delavnice. Ta je preventivne narave in je namen- jen učencem sedmih in osmih raz- redov osnovnih šol. Obdobje ado- lescence je eno najtežavnejših ob- dobij v človekovem življenju, zato so se odločili, da otrokom ponudi- jo pomoč v takšni obliki. Zaradi precejšnje odzivnosti uporabnikov in izvajalcev pa ima- jo še več tovrstnih projektov. Ti so: prostovoljno delo z osnov- nošolci, kreativne počitniške del- avnice, aktivnosti v projektnih tednih na osnovnih šolah. Zvezi prijateljev mladine in Centru in- teresnih dejavnosti. Kot so ugotovili na Centru za so- cialno delo v Ptuju, en prostovol- jec mesečno v različnih programih opravi 47 ur dela. Iz tega je razvid- no, da prosto vol j stvo predstavlja pomemben dejavnik v prizade- vanjih za humano in kvalitetno družbo. Pri izvedbi različnih pre- ventivnih projektov na socialnem področju je bilo od leta 1991 do da- nes na Centru za socialno delo Ptuj vključeno 97 prostovoljcev. In kaj sami menijo o svojem delu: "Opravljaš koristno delo, spoznavaš mrve ljudi, tiste, ki te potrebujejo, miš se, osebno bogatiš, ...vse to in še večje prostffüoljstüo." Nina, 18 let "Frostovoljec, le kdo je to? 'Roko ti ponudi, ko ti je hudo. Obraz ti razvedri, če ni nasmejan. Strahove ti odžene daleč vstran. Ti zmeraj rad stoji ob strani, , Osebnost tvojo pred napadi brani, \oljo za naprej ti najti pomaga. Oba se veselita, ko dobro zmaga. Ljubezen, veselje ima vedno zate. Jeza, žalost pozabita nate, Enkrat, ko takšnega prijatelja imaš, Cel svet le še lepše videti znaš. " Roman, 27 let "Še tako velik problem postane manjši, če ga lahko nekomu zaupaš. Težave je lažje reševati v dvoje. Pros- tovoljka sem postala iz radovednosti, ostajam pa zaradi uankov svojega dela. Včasih se sprašujem, ali nisem jaz tista, ki iz te pomoči dobivam naj- več." Mateja, 23 let Marija Slodnjak PLAVANJE Mnoilino In uspešno na xaietku zimske sezone Na Ravnah na Koroškem je bilo v soboto prvo predtekmovanje za državno prvenstvo, kjer je 51 čla- nov plavalnega kluba Terme Ptuj preizkusilo svojo pripravljenost na zimsko sezono. Predtekmovanja potekajo po posameznih regijah - z našim klubom so še Branik iz Maribora, Fužinar z Raven in velenjski plavalni klub. Že ob prihodu na ravenski bazen smo ugotovili, da imamo Ptujčani boljše pogoje, saj je naš pokriti bazen večji in modernejši, z boljšo opremo in vidlji- vostjo pod vodo. Z veliko srčnosti, ki je bila še do- datno vzpodbujena z navijanjem ob bazenu, so naši plavalci plavali odlično. Pri kadetih in tudi absolut- no je Matevž Božičko osvojil prvo mesto v discipli- ni 50 m prsno s časom 33,%. Uroš Gojkovič je zma- gal na 100 m hrbtno s časom 1.17,38, kar bo čas za fi- nale na kadetskem državnem prvenstvu. Pri dečkih je zmagal Boštjan Maračič na 50 m prsno s časom 39,16.. Vsi pa smo bučno navijah za 5- in 6-letne plavalce, ki so doživeli svoj prvi mokri krst na tekmi izven Ptuja. Neje, Žan, Luka, Miha, Gregor, Jan, Aljaž, Matej, Jure, Maja, Aleksandra, Tina, Marcel, Rok, Tamara in Julija so pokazali, da se nam za pri- hodnost plavanja v naši občini ni treba bati. Za vrhunec tekmovanja je poskebela naša štafeta na 4 X 50 m mešano v sestavi Pihler, Maračič, Gojko- vič in Božičko in s časom 2.15,80 premagala drugo- uvrščeno ravensko ekipo za več kot 10 metrov. Ma- tevž Božičko je plaval kot zadnji 50 m prosto in od- plaval čas 26,90. Tako kot v prsni tehniki bo tudi v tej disciplini na decembrskem državnem prvenstvu eden glavnih favoritov. Za te rezultate imajo zasluge tudi trenerji vseh pe- tih skupin. Tomaž in Janko vzgajata najmlajše, Sašini preplavaju tudi do 3 kilometre na dan, pa so stari največ 10 let, Matej ima 12 do 14 let stare pla- valce, Tanja pa vodi po rezultatih najboljšo skupi- no. Franjo Rozman KIKBOKS M Rotm mesim nm SP Tekmovalci slovenske reprezentance so se vrnili s svetovnega prvenstva v kikboksu, ki je potekalo v poljskem Gdansku. Prvenstva se je udeležilo 550 tekmovalcev in tekmovalk iz 52 držav. Slovenski tekmovalci se tokrat vračajo brez medalj, ven- dar pa zadovoljni, da so v hudi mednarodni konkurenci osvojili tri peta mesta. Mogoče bi lahko bera mest ali celo medalj bila boljša, če bi reprezentantje imeli skupne priprave, če bi bilo na voljo dovolj fínancnih sredstev. Sicer pa je pač tako, da ima država do nekaterih športnih panog prav mačehovski odnos, kljub temu da tekmovalci prinašajo medalje in se po klubih do- bro dela. Tri peta mesta so osvojili ptujski tekmovalci: v semi kontaktu v ka- tegoriji do 63 kg Davorin Gabro- vec (v prvem krogu je bil prost, v drugem je premagal Slovaka Mar- tina Navratila, v četrtfinalu pa je izgubil z Italijanom Nikolijem Trainom), Maja Ozmec v kategori- ji do 60 kilogramov (v prvem kro- gu prosta, v drugem je premagala Grkinjo Gladino Aleksando, v četrtfinalu pa izgubila proti Luisi Liso) in Dejan Zavec (v prvem krogu premagal Maročana Ettaki- ja Uosamija, v drugem Jtižnoaf- ričana Pitera Peenfa, v četrtfinalu pa izgubil proti Portugalcu Migue- lu Marcuesu. V kategoriji do 69 ki- logramov je Milan Korotaj v prvem krogu izgubil proti Slovaku Martinu Zavoralu, v kategoriji do 74 kilogramov je Uroš Makuc iz- gubil v prvem kolu proti Royu Martinu iz Kanade. Selektor slovenske reprezentan- ce je o nastopu na Poljskem dejal: "Nastop lahko ocenimo kot uspešen. Konkurenca je bila iz- jemno številčna in kvalitetna. Še najbližje je bil medalji Dejan Za- vec, a je po nesreči izgubil dvoboj. Posebej bi pohvalil ptujski del re- prezentance, saj so vsi osvojili vi- soka peta mesta." Danilo Klajnšek Od leve: Dejan Zavec, Maja Ozmec in Davorin Gabrovec. Foto: D. Klajnšek 22 - SPORT 4. DECEMBER 1997 - TEDNIK JUDO KLUB 60RISNICA Tekmovalci športnega društva Judo klub Gorišnica so v tej tekmovalni sezoni prinesli v občino Gorišnica 63 medalj iz šestih držav in kot ekipa pre- jeli 4 pokale. Še posebej so ponosni na re- zultate posameznikov, s kateri- mi se ne more pohvaliti noben klub v Sloveniji. To sta Petko- va medalja s svetovnega pokala v Baslu (43 držav) in Marinova v Sofiji (16 držav). Prav tako je pomembno medalja Petka, ki je bila prva osvojena medalja slovenskega judoista v 20-letni zgodovini turnirja na Sardiniji v konkurenci 41 držav. V Gorišnico pa je prišla tudi edi- na slovenska medalja z letošnjih Sredozemskih iger. Lep uspeh je dosegel tudi Ma- rin na turnirju v Seulu v kon- kurenci 31 držav, ko je v svoji kategoriji dosegel 5. mesto in tretje mesto v absolutni kate- goriji, vendar ta medalja pripa- da že Judo klubu Juršinci. V prvi državni ligi je ekipa Gorišnice premagala maribor- ski Železničar z 52:10, ptujsko Dravo z rezultatom 40:30, Mursko Soboto s 40:27, v ro- kah pa so imeli tudi zmago proti ljubljanski Olimpiji, ven- dar so jih bolj kot tekmovalci premagali sodniki iz Ljublja- ne. Tako je ekipa Gorišnice v prvi državni ligi pristala na 5. mestu. Ob letošnjem praznovanju 45-letnice juda v Sloveniji so priznanja na slavnostni seji, ki je bila v Ljubljani na fakulteti za šport, prejeli iz JK Gorišnica za 15 let dela v judu: Miran Plošenjak, Mitja Kos- tevc, Alojz Kojc, Fabian Kovačec, Jože Marin, Rajko Muršič ter Damijan Petek, ki je istočasno prejel zlato značko od predstavnika olimpijskega komiteja; ta jih podeljuje naju- spešnejšim športnikom. Za 30 let neprekinjenega dela pa je od Judo zveze Slovenije zlato plaketo prejel ustanovitelj klu- ba Franc Nasko. Judoisti ŠDJK Gorišnca so tako skoraj v celoti uresničili svoj zastavljeni plan. Uspel jim ni le največji met, ki so si ga za- dali, to je bilo svetovno prvenstvo v Parizu, na katerega se je Petek po planu JZS in tre- nerja mag. Gaydaja iz Ukrajine pripravljal več kot tri mesece trikrat na dan. Tekmovalca je žal zaustavila poškodba. Pre- pričani pa smo lahko, da če bi na prvenstvu nastopil, bi bilo ime Damjana Petka visoko na lestvici tekmovalcev iz 117 držav udeleženk. Peter Cvetko ČepravvJudo klubu Gorišnica v Cirkulanah in Gorišnici trenira več kot 70 pionirjev, pa je tudi eki- pa članov in mladincev precej številčna. Na fotografiji članska ekipa JK Gorišnica. Foto: Laura STRELSTVO Ptujski strelci na Eurospekter Strelci SD Ptuj nastopajo v soboto, 6. decembra, v Ljublja- ni na 5. tekmovanju za prehod- ni pokal Eurospekter v strel- janju z zračno pištolo. Tekmo- valci bodo nastopali v enotni članski konkurenci. Osem naj- boljše uvrščenih bo nastopilo v finalu, med njimi najbolj uvrščena posameznica. V ptuj- ski ekij3i bodo: Franc Bedrač, Janez Stuhec in Slavko Ivano- vič. Majda Raušl zaradi nasto- pa v nedeljo na П. pozivnem tekmovanju Slovenije tokrat ne bo v ekipi. II. POZIVNO DRŽAVNO TEKMOVANJE Zaradi mednarodnih nasto- pov nekaterih slovenskih strel- cev in na prošnjo strelcev je П. pozivno državno tekmovanje preloženo na nedlejo. 7.12. Od ptujskih strelcev bodo nastopi- li: Majda Raušl, Alenka Pe- teršič^ Matija Potočnik in Ro- bert Simenko. SI PRIČETEK SLOVENJEGORIŠKE LIGE v soboto, 29. novembra, se je pričelo prvo kolo slovenjego- riške lige 97/98 v streljanju s serijsko zračno puško na stre- lišču v Juršincih. Sodelovalo je 37 strelcev. Rezultati ekipno: 1. SD Željka 607 krogov, 2. SD Dor- nava 585, 3. SD Gomila 552. Posamezno: 1. Mirko Maleh, SD Željka, 159 krogov, 2. Branko Žmauc, SD Željka, 157 krogov, 3. Alenka Peteršič, SD Domava, 152 krogov J.H. PTUJ 17o zlata rokavha Ptujski boksarski klub prireja 17. tradicionalno mednarodno tekmovanje v boksu Zlata rokavica Ptuja. Ta prireditev je ena največjih tovrstnih v Sloveniji, nanjo pa so vabljeni boksarji Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvatske in Romunije, ki naj bi v 10 dvobojih v športni dvorani Center v soboto ob 16. uri s kvalitetnimi borbami navdušili in bodo prava poslastica za ^ubite^e boksa. Da ima Ptuj že tradicijo v boksu, zgovorno kažejo podatki, da je že leta 1946 delovala sek- cija pri TVD Partizan Ptuj. 1970 je bila samos- tojno registrirana in leta 1984 se preimenuje v Boksarski klub Ptuj, ki ga je vodila zagnanost in volja, da je ta borilna veščina navduševala mlade. Vzgojili so vrsto boksarjev in po letu 1993, ko je klub prevzelo novo vodstvo in je postal predsednik Janko Gabrovec, uspešen ptujski podjetnik, se je klub številčno in tudi strokovno okrepil, trenersko delo je prevzel znani tekmovalec Albin Mere, boksar, ki je nastopil v ringu v več kot tristo borbah tako doma kot v tujini. Ob uspešni povezavi stroke in dobre organizacije je bilo vzgojenih nekaj priznanih boksarjev in prvakov v posameznih kategorijah, z rezultati so v vrhu slovenskega boksa, njihov tekmovalec Arman Krajne pa je prestopil med profesionalce. Da dosega klub takšne rezultate, je predvsem zasluga v delu z velikim številom podmladka in tako so v klubu zastopane tri skupine: začet- niki z osemmesečnim programom, rekreativci in seveda tekmovalci. Da pa vse to lahko delu- je, je v veliki meri pripomogla pridobitev iz- redno lepo urejenih prostorov z nadzidavo športne dvorane Mladika, kjer je postavljen ring in vsi prepotrebni vadbeni pripomočki. V vodstvu kluba pa zelo kritično ocenjujejo nezadovoljivo, pravzaprav nikakršno povezo- valno ter strokovno delo Boksarske zveze Slo- venije, nedejavnost njenih funkcionarjev, še zlasti predsednika. Ni nobene povezanosti in obveščanja klubov o novostih in dogajanjih v tem športu tako doma kot v tujini. Prepričani so, da bo skorajšnja skupščina zveze, ki naj bi bila še letos, izbrala tako vodstvo in predsedni- ka, ki bosta znala vrniti ugled slovenskemu boksu in najti njegovo mesto med borilnimi športnimi disciplinami. Sodelovanje s klubi doma in v tujini je dobro, z drugačno vlogo boksarske zveze pa bi bilo lahko še na višjem nivoju. Pri razvoju in kvaliteti slovenskega boksa pa je velik prispevek prizadevno delo trenerjev in sodniškega zbora, saj menijo, da močna in trdna zveza lahko računa na uspešno delo klubov in slovenskega boksa. anc ODBOJKA / 1, B LIGA - ŽENSKE Ptuiiañke шт pivofígas¡n¡e ŠENTVID ZOS LJUBLJANA : MARSEL 2:3 Odbojkarice ptujskega Mar- sela so v Ljubljani na gostovan- ju pri tretjeuvrščeni ekipi Šentvida prišle do pomembne zmage, ki bo vsekakor vpisana z velikimi črkami. Sedaj so tudi teoretično tri kroge pred koncem prvenstva postale čla- nice prve slovenske odbojkar- ske lige. Za ti dve pomembni točki so potrebovale več kot sto minut igre. Srečanje je bilo zelo kvalitet- no, predvsem pa razburljivo. V prvem nizu so domače odboj- karice bile boljše in zasluženo dobile igro. Drugi in predvsem tretji niz je bil za odbojkarice Marsela formalnost. Njihova igra je bila izredno kvalitetna in domačinke niso imele prak- tično nobene možnosti, da pre- senetijo gostje. V četrtem nizu je igralkam Šentvida uspelo zmagati ter si priigrati možnost za peto igro. V petem. odločilnem nizu pa je igra Ptujčank znova bila odlična in ni bilo nobenih vprašanj o končnem zmagovalcu. Rezulta- ti posameznih nizov: 15:12, 5:15, 1:15, 16:14,6:15. Marsel Ptuj: Gojkoškova, Terbučeva, Prauhartova, Merharjeva, Vindiševa, Zenu- novičeva, Godčeva, Mohor- kova. Naslednje srečanje bodo od- bojkarice Marsela igrale v športni dvorani Mladika v pe- tek, 5. decembra, ob 18.30 uri. D.K. Športni zavod Ptuj objavlja ЈАЛТЧ1 RAZPIS za vrednotenje športnih programov na Ptuju za leto 1998 L PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ Programi morajo vsebovati: 1. naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo 2. vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika) 3. kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije 4. urnik in kraj vadbe 5. poimenski seznam vadečih II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJE- VANJE Vsebina vloge: - naziv predlagatelja - predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev stro- kovnih nazivov (vaditelj, instruktor, trener) - predvideno število strokovnih delavcev za strokovna izpo- polnjevanja (potrjevanje licenc) III. ŠPORTNE PRIREDITVE Vloga mora vsebovati: - naziv izvajalca - naziv prireditve - namen prireditve - kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve Rok za prijavo športnih programov je do 29. decembra 1997 na naslov: Športni zavod Ptuj, Cučkova 7, p.p. 81. Dodatne informacije dobite v času uradnih ur na sedežu Zavo- da ali na telefonski številki 771-745. Obvestilo o višini odobrenih sredstev bo dano takoj, ko bo sprejet proračun Mestne občine Ptuj. Z izvajalci športnih pro- gramov se sklenejo pogodbe. □ Puntar - Mila Petovio 2:5 (0:2) Strelci: 0:1 Vidmar (24), 0:2 Klinger (27), 1:2 Jare (33), 1:3 Vidmar (34), 1:4 Milidragovič (46), 2:4 S. Rejec (52) 2:5 Brečko (58). Mila Poetovio: Komik, Va- lentan, presečnik, Brečko, Arlič, Milidragovič, Vidmar, Klinger. Nogometaši Mile Poetovie so dosegli pomembno zmago na gostovanju v Tolminu proti domači ekipi Puntarja. Tokrat so zaigrali zelo dobro in ni bilo nobenih težav in vprašanj o zmagovalcu tega srečanja. Iz Tolmina se Ptujčani vračajo s pomembnimi točkami pred nadaljevanjem prvenstva. V petek, 5. decembra, bo Mila Poetovio ob 19.30 v športni dvorani Center gostil ekipo Vuko. D.K. TOMAŽ - MAJOLKA 6:5(1:2) Strelci: 0:1 Zemljak (12), 0:2 Zemljak (19), 1:2 Gašparič (23), 2:2 Gašparič (32), 3:2 Kralj (34), 3:3 Bračič (35), 3:4 Bračič (39), 3:5 Bračič (34), 4:5 Gašparič (53), 5:5 Tušek (57), 6:5Bohinec(59). Majolka: Mohorko, Kokol, Ovčar, Bračič, Ciglar, Zemljak. Tudi po osmem krogu v dru- gi slovenski ligi malega nogo- meta nogometaši Majolke os- tajajo brez zmage in točke. To- krat so proti ekipi Tomaža zai- grali zelo dobro in praktično imeli dvakrat vodstvo z dvema zadetkoma. Vendar v srečanju, ki je bilo polno preobratov, niso vzdržali. D.K. L LIGA MNZ PTUJ 1.VIT0MARCIPETUA1 1 O O 10:2 3 2. GOSTIŠČE TONE 1 1 O O 5:1 3 3. KRONA ZAGI 1 1 O O 5:2 3 4. ŠD MAJŠPERK 1 1 O O 5:3 3 5. AVTOLIČAR. KAC 1 O O 1 3:5 O 6. YUR TEAM-JURŠIN. 1 O O 1 2:5 O 7. ŠD PODLEHNIK 1 O O 1 1:5 O 8. BUTIK IVANA 1 n n 1 ?:1П П Razpored za 2. krog v nedel- jo, 7. decembra - športna dvo- rana Center Ptuj: 13:30 Vito- marci Petlja - ŠD Podlehnik, 14.20 Yur Team Juršinci - Gostišče Tone, 15.10 ŠD Majšperk - Krona Zagi, 16.00 Butik Ivana - Avtoličarstvo Kac. II. LIGA MNZ PTUJ 1, DOLANE 1 1 O O 5:0 3 2.LIPAVIT0MARCI 1 1 O G 3:0 3 3. ZAVOD 93 1 1 O O 2:0 3 4. ZG. PRISTAVA 1 1 O O 7:6 3 5. RAJH DRAŽENCI 1 O 1 O 1:1 1 6.SESTRŽE 1 O 1 1:1 1 7. GASTRO 1 O O 1 6:7 O 8. ŠD GIRKULANE 1 O O 1 0:2 O 9. TELEKOM MB 1 O O 1 0:3 O 10. BAR EMERŠIČ 1 O O 1 0:5 O Razpored za 2. krog v nedel- jo, 7. decembra - športna dvo- rana Center: 16.50 Telekom Maribor - Dolane, 17.40 Ga- stro Žetale - Bar Emeršič, 18.30 Zavod 93 - Zg. Pristava, 19.20 Rajh Draženci - Cirkula- ne, 20.10 Lipa Vitomarci - Sestrže. Sandi Mlakar РМСЕПК ORMOŠKE LIGE Minulo soboto se je v Ormožu pričela zimska liga malega nogometa. Tokrat bo potekala že tretjič zapored, so- delovalo pa bo kar 18 ekip, tri več kot lani. Ekipe so spreme- nile imena, zamenjale igralce, nekaj je tudi novincev, v ormoški ligi pa bosta zaigrali tudi ekipi iz Ptuja in Ljutome- ra. Ker bi tekmovanje v ligi z 18 ekipami trajalo predolgo in ker so kvalitetne razlike zelo velike, so se že ob zaključku lanskega tekmovanja odločili, da bodo nastopali v dveh ena- kovrednih skupinah. V prvi skupini so bili v soboto doseženi takšni rezultati: Renault - Litmerk 7:1, Tomaž - SKD 9:5, Mladost - Ivanjkovci 4:4, Pušenci - NK Ormož (mladi) 16:1, prosta je bila ekipa Ljutomera. V drugi skupini je počivala ekipa Pršetincev, ostale ekipe pa so se odrezale tako: NK Borec - TSO 4:3, Sre- dišče ob Dravi - Šalovci 12:0, Holermus - Vičanci 3:3 in Smoki - DaUgo Ptuj 8:3. vki TEDNIK - 4. DEŒMBER1997 SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA-23 ROKOMET VdHio Hedet¡a - Dravo Velika Nedelja: Kovačec, P. Kumer 1, R. Mesarec 1, Trofenik 4, Gregorič 3, J. Kumer, Bezjak 8, Pisar 2, Planine 7, Kokol, Belec, A. Mesarec 4. Drava: Krauthaker, Pučko 1, Bračič, Osterc 6, Šeruga, Kac, Pšajd 4, Zajšek 2, Mikolič 4, Berlič, Kozel, Čerček. V srečanju med Veliko Nedeljo in Dravo so številni gledalci lahko vi- deli povprečen rokomet. Začetek je bil v znamenju dobre igre obeh ekip v obrambi. V tem so bili na začetku uspešnejši gostje, ki so po začetnem vodstvu rokometašev Vehke Nedelje najprej izenačili, nato pa povedli z dvema zadetkoma prednosti. Domači so izenačili na 6:6 in nato oni povedli s tremi zadetki prednos- ti. Pred koncem prvega polčasa so Ptujčani uspeli rezultat izenačid, vendar pa so potem naredih nekaj napak in dovolili domačim rokome- tašem, da so ob odhodu na odmor imeli tri zadetke prednosti. Začetek drugega polčasa je bil v znamenju rokometašev Velike Ne- delje, ki so svojo prednost povečah na sedem zadetkov in s tem je bilo srečanja praktično konec, kljub temu da so se jim potem Dravaši pri- bližali na samo štiri zadetke. Na kon- cu so domači rokometaši zlahka do- segali zadetke in na koncu zasluženo slavili s prednostjo desetih zadetkov. Rokometaši Drave so naredili dober vtis, vendar so z neodgovorno igro v nekaterih trenutkih pokvarili celo- ten vtis. PYRAMIDIA - KROG 23:20/13:11/ P^ramidia: Janžekovič, Valenko, M. Šandor 2, Margušič 7, Roškar, I. Ivančič 8, Žnidarič 2, F. Šandor 4, Ranfl, Cvitanič, Kostanj avec, Ke- lenc. Rokometaši Pyramidie iz Moškanjcev so prišli do nove zmage. Pot do nje pa je bila težka, predvsem ker gostje niso prišli igrat rokometa, атфак so imeli pred sabo cilj provo- kacije, udarce, besedne dvoboje itd. Posledica tega pa je bila, da se igra nikakor ni mogla razviti. Že v šesti minuti jo je skupil Franc Šandor, ki je dobil izredno močan udarec v gla- vo, ampak ne z žogo, temveč z roko. Domači rokometaši so do konca prvega polčasa prišli do treh zadet- kov prednosti. V drugem polčasu so lahko gledalci videli zelo razburljivo srečanje. Rokometaši Pyramidie so prišli do vodstva štirih zadetkov, nato pa pri rezultatu 18:14 prejeli dva zadetka zaradi nepazljivosti in tok tekme je dobil razburljiv zakl- juček, v katerem pa so bili boljši domači in na koncu zasluženo zma- gali. Verjetno je najtežje igrati srečanje s takšno ekipo, kot je Krog, kjer že naprej veš, da bo precej prete- paških vložkov. Vse čestitke roko- metašem Pyramidie, da so to vzdržali. 2. SRL ' ŽENSKE Џ Elektro Senior Ptuj- Sevnua 25:21 /15:11/ Elektro Senear Ptu^: Vidovičeva, N. Potočnik 2, Sijančeva 8, Pučkova, Bojeva, Majeričeva, Mla- karjeva, Petkova 4, Maračičeva 3, A. Potočnik, Srebrnjakova 4, Strmškova 4. Ptujske rokometašice so prišle do točk težje, kot so to pričakovale. Domače so vodile skorajda vse srečanje. Gostje iz Sevnice so samo enkrat uspele povesti in to je bilo 5:6, potem pa so bile gospodarice na igrišču Ptujčanke. Vprašanje o zma- govalcu bi moralo biti končano že v prvem polčasu, žal pa je bilo preveč napak, predvsem v napadu. Drugi polčas je ponudil razburljivo srečanje. Domačim rokometašicam ni in ni šlo v napadu, zraven tega pa so naredile še veliko tehničnih na- pak in vse to so izkoristile gostje. V tem času se je z nekaj odličnimi obrambami izkazala domača vratar- ka Anja Vidovič. Pri rezultatu 18:17 za domače pa je proti koncu tudi njim stekla igra in so zasluženo sla- vile novo zmago. Škoda je le, da so preveč namučile proti zares pov- prečnim gostjam iz Sevnice. O.K. NAMIZNI TENIS 1. SNL - тШ Ф Peiovia - Ratll¡e 4:3 V soboto zvečer so se v športni dvorani Mladika prve zmage v prvenst- vu veselili namiznoteniški igralci ptujske Petovie. Ta zmaga bi jim na koacu lahko pomenila tudi obstanek med prvohgaši, kar bi bil nedvom- no velik uspeh. Ob razburljivi igri so na svoj račun prišli predvsem gle- dalci. Posamezni izidi: Marko Zafoštnik - Kus 0:2, Grbič - Krive 2:0, Gre- gor Zafoštnik - Petar 2:0, Grbič / Gregor Zafoštnik - Kus / Petar 1:2, Marko Zafoštnik - Krive 2:1, Gregor Zafoštnik - Kus 0:2, Grbič - Petar 2:0. I. SNL ■ ima • Rtđiek - Petovia 2:5 Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so si priigrale še četrto zmago v tem prvenstvu. Tokrat se z dvema točkama vračajo iz Rakeka, kjer so po pričakovanju visoko slavile. Dvakrat sta zmagali Katarina Golič in Trna Zalezina, eno zmago pa je prispevala Špela Lukner. Posamezni izidi: Isteničeva - Luknerjeva 2:1, Svigiljeva - Goličeva 0:2, Moskalenkova - Zalezina 0:2, Moskalenkova/Isteničeva - Goličeva/Luknerjeva 2:1, Isteničeva - Goličeva 0:2, Moskalenkova - Lu- knerjeva 0:2, Svigiljeva - Zalezina 0:2. Đ.K. TEDNIK - 4. DECEMBER 1997 ZA KRATEK CAS-25 Info - glasbene novice! Info - kviz ( iolovo \(.slc. kalcia pcvka jc na sliki, l/n/itc uiasoMiico, vpišite i>d,m>\'ui\ m ce vam bo sreča na- klonjena, vani bodo v prodajalni lehmka limone Merkurja Ptuj podaîili /L',o^ecnko, Da je hil pieci slirinajstimi dnevi na lologratiji duet Koxettc, je ugotovila Anita Turk, Gradisce 34, 2285 Za. Leskovet'. Čestitamo! Odgovore na današnje vfirašanjc [X).šljitc (ali prinesite) na; Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 11. decembra, Popularni izraz v glasbi je "muha enod- ' nevnica". Preprosta obrazložitev tega i pojava je, da se neki izvajalec pojavi z | enim hitom, potem pa zanj ne slišimo | več ali pa izvaja glasbo, k\ je širše množice ne poznajo in je tudi zato ne podprejo. Radijska postaja BBC pripravlja redno tedensko lestvico Velike Britanije že od 14. novembra 1952, ta najpomembnejša evropska lestvica pa sloni samo na pro- daji malih plošč v enem tednu. BBC je za pomoč otrokom naredil poseben projekt BBC Children in Need Charity in v tem projektu sodelujejo tudi takšni glasbeni- ki, kot so Bono Vox, Elton John, David Bowie, Suzanne Vega, Heather Small, Tammy Wynnette, Gabrielle, Placido Do- mingo, Ronan Keating, Lou Redd ... Skupaj 32 odličnih izvajalcev je posnelo vsak svoj delček klasike PERFECT DAY ki jo je v orginalu pel Lou Reed in je že na 1. mestu lestvice Velike Britanije. V ZDA so se zbrali znani R & B glasbeniki pod imenom RED HOT R & B ALL STARS in posneli skladbo EVERY NA- TION (Ж***) v spomin na princeso Diano. 1. decembra pa se je v glasbenih trgovinah pojavil spominski album z nas- lovom DIANA; TRIBUTE. Približuje se konec leta in november je bil idealen mesec za izdajo novih albumov. Najbolje prodajani in najkvalitetnejši al- bumi za november so: Brand New - SALT N'PEPA, Talk on Corners - THE CORRS, Galore 1987 - 1997 - THE CURE, Paint the Sky with Stars "Best of" - ENYA, Spiceworld - SPICE GIRLS, Queen Rocks - OUEEN, Deuces Wild - B.B. KING, Come on Over - SHANIA TWAIN, Like you do - LIGHTING SEEDS, The Best of - STING & THE POLICE, The Best of - SINEADO'CONNOR, Growin'up - KELLY FAMILY, All that Matters - MI- CHAEL BOLTON, The BBC Session (2 CD's) - LED ZEPPELIN, Let's Talk about Love - CELINE DION, Big Willie Atyle - WILL SMITH, Higher Ground - BARBA- RA STREISAND, Unplugged - BABYFA- CE, The Best that I could do - JOHN MELLANCAMP, Re-Load - METALLICA, Snowed in for Christmas - HANSON, Greatest Hits - WHAM, 23am - ROBERT MILES, Time - PETER ANDRE, Happy Days "The Best of" - ROBSON & JERO- ME. AARON CARTER je mlajši brat Nicka Carterja, ki je član skupine Backstreet Boys. Mladi AARON snema glasbo za založbo Ultra Pop in kmalu bo izdal debi- tanski album, na katerem bo tudi prva uspešnica Crush on you. Priljubljeni pe- vec predstavlja popevko z naslovom CRAZY LIHLE PARTY GIRL. (***) STEVEN HOUGHTON je eden tistih pev- cev, o katerem imam samo en podatek in ta je, da je posnel zgoščenko z naslov- om Steven Houghton. Presenečenje je STEVEN pripravil s priredbo uspešnice WIND BENEATH MY WINGS (****), ki jo je v originalu še lepše odpela Bette Midler. Britanski pevec ROBBIE WILLIAMS je solo pot začel z dobro funky priredbo ko- mada Freedom, nato je sledila odlična rock pesem Old Before I See in tretja mala plošča je bila neizrazita pop/rock pesem Lazy Days. Kreativnost pa ROB- BIE prikazuje s pogumno balado AN- GELS (****), ki jo najdete na albu- mu Life Thru a Lens. Pierce Brosnan je novi James Bond v fil- mu Tommorow Never Dies. Ameriška pevka SHERYL CROW pa je stopila v klub izvajalcev, ki so posneli naslovno pesem za film o James Bondu; zadnja "bondovska pesem" je bila Golden Eye pevke Tine Turner. SHERYL poje pesem TOMMOROW NEVER DIES (UNTIL THE DAY) (*¥**), ki je glasbeno nekaj posebnega in je dopolnjena z glasbo or- kestra Johna Barryja. PEARL JAM so V studiu, kjer snemajo novi album Yield in ta bo na prodajo fe- bruarja leta 1998. Delavni PEARL JAM pa ponujajo že prvo novo pesem z nas- lovom GIVEN TO FLY. (***) Člani skupine AC (STRELA) DC so Brian Johnson, Cliff Williams, Phil Rudd ter brata Young in Malcom Angus. AC (STRELA) DC promovirajo novo pesem DIRTY EYES (***) in novi album Bonfire. Posebej za privrženece nove rock glasbe pa vam predstavljam nove hite s tako imenovane Modem Rock lestvice v ZDA; Blame - COLLECTIVE SOUL, Crazy Life - TOAD THE WET SPROCKET, Everything to Everyone - EVERCLEAR, Normal Town - BEHER THAN EZRA, Brian Wil- son - BARENAKED LADEIS, Slow Ride - KENNY WAYNE SHAPARD BAND, Crazy Times - JARS OF CLAY, How it's going to be - THIRD EYE BLIND, Soldiers Daughter - TONIC, Mouth - BUCH, Rattlesnake - LIVE, Lucky - 7 MARY 3, Back on Earth - OZZY OSBOURNE, Bleed Together - SOUNDGARDEN, Strong Strong Wind - HEART. ___________Pavid. Breznik LUJZEK Dober den vsoki den. Gledan skoz okno, dež škreblo po strehi in ftičeki si v krmilnici iščejo zrna in druge do- brote, ki jim jih z Mico vsoki den postrežemo. Kak jih je lepo gleati. Kak mali engelčki skočejo sen pa to, čivkajo in se nasploh hvaležno obnošajo. Najboj veselo bo seveda spomladi, gdo bodo drgoč po drevji veselo prepevali in si gnezda spletali. Gdo bo vejki sneg zapadna, te more- te, še posebno lovci, pomogati tudi vejkšim divjim živolim. Lačne bodo srnice, fazoni, zajčekiin drugi prebi- valci naših polj in gozdov, ki nam včosik tudi škodo delajo, pa jih mo- remo vseeno radi meti in jim pomo- gati v zimski stiski. Seveda ne smete pozabiti tudi na starejše in balene ljudi, ki živijo osamleni v vaši soseščini. Če nič drugega, jih včosik samo obiščete, se malapogučite z nji- mi, jim prineste kaj iz štacune, drva iz drvarnice, voda iz studenca, če pri hiši še mogoče nega vaserlajtnge, in tak dale naprej. Tejko o fiičekih in lideh, zaj pa še malo paglednimo na politično stran. Predsednika države smo si zvalili že v prvi rundi. Če že drugega vejkšega haska nede, vsaj stroškov za druga rudno volitev ne bomo tre- bali plačati. Vete, menije najboj v želodec skoča tisti dvakratni magis- ter Marjan Cerar, direktor iz ljubljanske Belinke, ki trdi, da je bija na Ptuji zastrupleni z vinom. Lažnivec na kubik, pravijo pa, da se je na Ptuju resen napija neprevrete- ga mošta, doba driska in moga iti na "lustracija" ali boj pa domače na vun pucaje v špital. Te pa bi takšnega človeka meli za predsednika države, ki laže in je tudi reka, da bi sedež svojega, pardon državnega podjetja v tujino presela. Naj un s svojimi be- linkinimi forbami zastrupla in forba sebe, ne pa Slovencov. Kak da bi mačak skoz akna skoča, smo na kunci tatega pisma. Če še nis- te pisali Miklaži, dedeki Mrazi in Božičeki, to narete takoj, da vam bodo kaj prinesli za vas in vaše otro- ke. Te pa srečno in ne za večno. VašMikloš, ki vas lehka dene v koš ■LUJZEK LTell him - BARBRA STREISAND & CELINE DION 2. Barbie Girl -AQUA 3. Butterfly - MARIAN CAREY 4. Sunchyme - DARIO G. 5.1 will Come to you - HANSON 6. Ain't that just the Way - LUTRICIA McNEAL 7. Spice up your Life -SPICE GIRLS 8. Candle in the Wind; Something about the Way you Look Tonight - ELTON JOHN 9. Torn - NATALIE IMBRUGLIA 10. Open Road - GARY BARLOW Lestvico POPULARNffl 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Pti^. v KORAK S ČASOM Z NOVO ŠOLO Sočasno s predsedniškimi volitvami smo v naši krajevni skupnosti Lesko- vec izvedli referendum za ponovno uvedbo samoprispevka. Seveda smo bili prve informacije o razpisu veseli zlasti mladi, saj bo kar polovica zbra- nih sredstev namenjena za gradnjo te- lovadnice in obnovo obstoječe šole, ki bo ustrezala zahtevam bodoče devet- letke. Učenci in učitelji smo se vključili v priprave za uspeh referen- duma, kajti vemo, da prošnja iz otroških ust in pogled otroških oči sežeta globlje do src odraslih in želja je uslišana prej kot želja odraslega. Kaj smo počeli? Pri urah likovne vzgoje smo risali in slikali šolo, kakršno si želimo - šolo po zamislih oz. načrtih projektantov, na plakate zapisali svoje želje in s temi izdelki opremili volišča. Da pa bi bili še pre- pričljivejši, smo izdali še poseben re- ferendumski bilten z naslovom V ko- rak s časom z novo šolo in že na nas- lovnicah prikazali načrt predvidene šole. V uvodu je vodja naše po- družnice g. Štefan Murko staršem in krajanom opisal dosedanje aktivnosti, jih seznanil s pridobitvami, ki jih bo prinesla gradnja, s predračunsko vrednostjo, načinom financiranja gradnje, hkrati pa tudi povedal, da občina in država večjega prispevka kraja ne moreta pričakovati, da pa bo uspeh referenduma jasen izraz, da kraj želi imeti devetletno šolanje v doniačem kraju in da so krajani za to tudi pripravljeni storiti, prispevati. Na koncu uvoda pa je vse krajane po- vabil na volišča v prepričanju, da nji- hov ZA ne more biti vprašljiv. In za- res je bil 76% uspeh dovolj jasen izraz pripravljenosti. Čeprav mi osmošolci ne bomo obi- skovali preurejene šole, pa želimo, da naši nasledniki uživajo v njej, mi pa si jo bomo z veseljem ogledovsJi, saj bo ponos kraja. Naše misli, ki so bile tudi v šolskem biltenu: Bili bi srečni, če bi novo šolo začeli čim prej graditi. Marka Nova šola bi bila lepša, v njej bi se več naučili, predvsem pa si želim večjo knjižnico, telovadnico in račimalniško učilnico. Mitja Nova šola naj bo PONOS VSEH NAS - tistih, ki šolo obiskujemo, in vseh krajanov Leskovca. Tatjana Želimo si novo šolo, še bolj pa po- trebujemo telovadnico z opremo in slačilnice in sanitarije s prho. Gašper Nova šola je že nujno potrebna. Zelo se že veselim telovadnice, ker bo veli- ka in primerno opremljena. Andreja Čeprav jaz nove šole ne bom obisko- vala, si močno želim, da bi jo čimprej zgradili. Upam, da se bo to naša mega želja uresničila. Marjanca Mislim, da v novi telovadnici ne bomo samo mi, učenci, ampak bo na- menjena tudi za rekreacijo starejših krajanov. Rosvita Naše želje so velike, a izpolnile se bodo le z delom in s pomočjo celotne skupnosti. Liljana Želim si novo šolo z vsemi potreb- nimi prostori ter lepo urejeno okolico šole z lepim parkom. Silvo Želim si tudi prostor samo za go- spodinjstvo, kjer bi lahko kaj kuhali. Metka Malicali bi radi v jedilnici, ne pa v učilnici. Pred šolo naj bi bil lep park s tlakovanimi potkami. Miran V novi šoli bi se lažje učili, telovad- nico pa bi lahko uporabljali tudi odrasli. Jožef Želimo si, 4a bi čimprej zgradili novo šolo. HOČEMO, da se nam želje uresničijo! Aljoša Želim si predvsem računalniško učilnico in tehnično delavnico. Aleš Nova šola naj ima tako veliko telo- vadnico, kot je vsa sedanja šolska zgradba. Rabi Čeprav hodim zadnje leto v osnovno šolo, si želim, da bi zgradili novo šolo, kajti če že ne bom mogla čutiti od znotraj, jo bom lahko občudovaja vsaj od zunaj. Naj bo PONOS NAŠEGA KRAJA. Ronuma, učenci OS Leskovec PTUJ / OB POTRČEVI PADLO 48 DREVES Za posek ni bih ixaano «íovol/eif/e Posek 48 dreves ob Potrčevi ulici v Ptuju med Ptujčani in vse- mi ljubitelji zelenih površin še vedno močno odmeva. Kot vse kaže, posek ni bil opravljen na osnovi dovoljenja. V Upravni enoti Ptuj, kjer vodijo celoten postopek za novo pozidavo na tem območju skladno s prostorskoureditvenimi pogoji, so po- vedali, da za posek ni bilo izdano nikakršno dovoljenje, ker je zadeva šele v postopku pridobivanja lokacijskega dovoljenja. Če pa bi že dobili vlogo, bi jo odstopili mestni občini Ptuj, saj ima ta službo, ki se ukvarja s komunalnimi zadevami. Ta pa bi za posek morala pridobiti mnenje Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine, ne pa tudi Zavoda za gozdove, ker ne gre za gozd. Dovoljenje za posek je potrebno ne glede na lastništvo, čeprav so nekateri strokovnjaki tudi drugačnega mnenja. Vse naj bi bilo namreč odvisno od tega, kako je zapi- sano v aktih. V ptujskem primeru pa je tako, da jih je potrebno upoštevati, ker se dovoljenje za takšen posek zah- teva. Izhaja iz odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Ptuj. Komunalna inšpektorica mestne občine Ptuj bo zaradi nedovoljenega poseka napisala predlog za postopek pri sodniku za prekrške. V Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor pa so po od no- silca investicije že zahtevali, da si pred gradnjo pridobi njihovo soglasje k gradnji objekta in za urejanje okolja. V nobenem prime- ru pa ne sme izvajati nobenih po- segov v bližini platane, ki je zaščitena, zavarovana z odlokom o razglasitvi in zavarovanju na- ravnih območij in spomenikov na- rave v občini Ptuj in predstavlja največje in najlepše drevo te vrste v Ptuju ter sodi med največja v Sloveniji. Zato so Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor - enoti Ptuj že v novembru lani Janku Gabrovcu kot bodočemu nosilcu nado- mestne gradnje na Potrčevi napi- sali, da pri porušitvi obstoječega objekta in izgradnji novega ne sme priti do nobenih posegov, ki bi ka- korkoli poslabšali razmere dreve- sa, zato je potrebno tudi izpolniti več pogojev: nadomestna gradnja na strani drevesa ne sme presegati gabarita obstoječe stavbe, na zemljišču pod krošnjo drevesa niso dovoljeni nikakršni posegi, plata- no je mogoče minimalno sana- cijsko obrezati (za tak poseg v za- vodu pridobivajo ustrezno ponudbo uposobljene firme), pro- jekte za novogradnjo ter ureditev okolja je potrebno dostaviti Zavo- du za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor v soglasje, določitev lokacije zaščitne ograje za platano se mora opraviti v pri- sotnosti predstavnikov Zavoda, s porušitvijo soglašajo, izvedbene projekte in vso lokacijsko-urbanis- tično dokumentacijo nove nado- mestne gradnje z minimalnim za- mikom ali povečavo pa je potrebno dostaviti zavodu v soglasje. Prav tako so v Zavodu za varstvo na- ravne in kulturne dediščine Mari- bor - enoti Ptuj napisali, da se par- cela s predvidenimi gradbenimi in zemeljskimi deli nahaja na z odlo- kom zaščitenem arheološkem območju z najvišjo stopnjo varo- vanja oziroma temeljnimi arheo- loškimi raziskavami v primeru ze- meljskega posega. Letos aprila pa so Janku Grabrovcu iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ponovno napi- sali dopis - mnenje, ki so ga obli- kovali po ogledu platane in v kate- rem še podrobneje opredeljujejo zahteve okrog platane v povezavi z načrtovano gradnjo nadomestnega objekta na Potrčevi. Pri tem še na- vajajo, da so doslej pri varovanju platane sodelovali z občino Ptuj in ptujsko bolnišnico. V zadnjih letih je bila opravljena zatravitev, pos- tavljene ograja oziroma urejeno zemljišče, kar je prispevalo k iz- boljšanju prejšnjih stanj. Platana je v dobrem zdravstvenem stanju in zelo vitalna. Firma Moga, s ka- tero sodeluje Zavod za varstvo na- ravne in kulturne dediščine Mari- bor pri sanacijah in obrezovanju drevja, pa je napisala mnenje, iz katerega izhaja, "da kakršnokoli obrezovanje drevesa v smislu manjšanja krošnje ali krajšanja vej odsvetujejo, saj bi zelo razvredno- tilo dendrološko vrednost, predla- gajo pa izvedbo povezovanja vej po novi metodi z uvoženo opremo, za kar bodo tudi pripravili pred- račun". To je tudi izhodišče, na os- novi katerega bo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ma- ribor pripravil program sanacije platane, ki ga bodo posredovali pristojnemu ministrstvu, da bi pri- dobili sredstva za sofinanciranje. Cilj sanacije pa je, kot pišejo, zago- tovitev varnosti za ljudi in pre- moženja ob največji možni ohra- nitvi spomeniškovarstvenih kvali- tet dendorološkega spomenika. K nadomestni gradnji je dala mnenje tudi mestna občina Ptuj oziroma njen oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastruk- turo. Pozitivno mnenje h gradnji poslovno-stanovanjskega objekta na Potrčevi 15 in 17 pogojujejo s tem, da investitor k načrtovani po- zidavi pridobi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in službe mestnega arhitekta. Za obravna- vano območje so izdelani prostors- koureditveni pogoji, ki predvide- vajo tudi odstranitev kioskov in njihovo vključitev v novogradnjo. GABROVCU NIHČE NI POVEDAL, DA DOVOLJENJE POTREBUJE Investitor gradnje na Potrčevi 15 in 17 Janko Gabrovec je v ponedeljek povedal, da je bil v res- nici posek opravljen brez dovol- jenja (nihče mu namreč ni pove- dal, da ga potrebuje, čeprav se je s predstavniki mestne občine in up- ravne enote Ptuj o načrtovani in- vesticiji že večkrat pogovarjal, od- loka, ki zahteva takšno dovoljenje, pa tudi ne pozna), da pa je v okviru pripravljalnih del moral očistiti te- ren, ki je bil vse prej kot vzorno urejen. Večina dreves je bila suhih, odpadnega materiala in druge nav- lake pa je bilo na tem območju za več kot tri tovornjake. To prav go- tovo ne govori v korist uspešnega dela ptujske komunalne službe. Zato ga čudi, da se zdaj oglašajo vsi, prej pa ni bilo nikogar, ki bi opozarjal na neurejenost tega pros- tora. Verjetno ne gre zanikati, da je ob nalivih in večjem vetru pogosto prihajalo do poškodb teh dreves, lomile so se veje, ki pa nikogar niso ganile. Po Gabrovčevem tudi ni prav, da mu hočejo vsiliti kioske v načrtovano novogradnjo, ker bo on vzel tistega, ki se mu bo zdel ekonomsko zanimiv. Vlogo za pripravljalna dela pa bo napisal. Pripomnil je tudi, da če v mestni občini želijo spodbujati razvoj, gradnjo takšnih objektov, kot ga načrtuje sam, potem bi se morala bolj kot doslej v teh prizadevanjih odražati tudi njena svetovalna vlo- ga, saj bodoči investitorji vsega ne obvladajo. Graditi bo začel jeseni leta 1998. Do takrat želi razrešiti tudi vsa za zdaj odprta vprašanja, ki jih ni malo. Med večjimi so prav gotovo kioski pod podpornim zidom, ki propada in v katerem so vse insta- lacije. Zaradi poseka 48 dreves je Jan- ko Gabrovec zadnje dni doživel več neprijetnosti. Tudi to, da so mu z zeleno barvo, po vsej verjet- nosti z razpršilcem, popisali fasado njegovega gostinskega lokala na Potrčevi, kar so po njegovem lah- ko naredili le pristaši zelenega gi- banja. Če je že naredil napako pri poseku (sekal je brez dovoljenja, čeprav bi tega dobil, če bi zanj pro- sil, saj posekane smreke niso bile zaščitene), bodo o tem odločili za to pristojni organi, nikakor pa ne nekdo, ki te pravice nima, poudar- ja. Dogodek so zabeležili tudi ptujski policisti. Fasado pa je Gab- rovec medtem že prepleskal. MG Golosek ob Potrčevi, kjer naj bi po podrtju stare dotrajane hiše na posnetku pričeli jeseni 1998 graditi nadomestni poslovno-stanovanjski objekt. Foto: M. Zuoanič PTUJ • Danes ob 17. uri bo v pravljični sobi Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pravljična ura z naslovom Miklavž prihaja. ORMOŽ • Jutn bo ob 16.30 uri v razstavišču ormoškega gradu javno vodstvo po razstavi Društva kmetskih fan- tov in deklet na ptujsko- ormoškem območju, ki ga bo izvajala Nevenka Korpič, kus- tosinja etnologinja Pokra- jinskega muzeja Ptuj. ORMOŽ • Jutn ob 17. uri bo v prostorih ormoške knjižnice predavanje o popotovanjih po Republiki Irski, Severni Irski in Škotski. Po deželah starih gradov in samostanov, neokrnjene narave, mitov in legend ter najboljšega piva in viskija bosta vodila Jana La- zar in Samo Simonie. PTUJ • V viteški dvorani ptujskega gradu bo v nedeljo, 7. decembra, matineja, pos- večena 100. obletnici rojstva slikarja Janeza Mežana. Nedeljsko srečanje bo obo- gatil Komorni moški pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna. PTUJ • V razstavišču Metsne hiše bo ob 12. uri odprtje razstave Mala Groharjeva sli- karska kolonija 1997 na pote- pu. PTUJ • V Mestni hiši so na ogled lavirane risbe ljubi- teljskega slikarja Franca Si- moniča. Razstavil je 10 moti- vov ptujskih ulic in vedut. Ne- kateri 6d teh motivov bodo natisnjeni na novoletnih voščilnicah. PTUJ • V restavraciji Ribič ; sta pred tednom dni Branko I Gajšt in Leon Pišek, slikarja li- kovne sekcije DPD Svoboda Ptuj, odprla skupno razstavo ¡ slik. Do konca leta razstavlja i olja na platnu z motivi krajine. ; PTUJ • V Šolskem centru je do 12. decmbra na ogled razstava o 120 letih obrtnega ; izobraževanja na Ptuju, ki jo je postavila Tjaša Mrgole Jukič iz Zgodovinskega arhiva Ruj, in razstava o sedanjem delu šole, ki jo je pripravil Stanko Kostanjevec iz Poklicne in tehniške strojne šole. PTUJ • Na ptujskern gradu sta na ogled razstavi Štukatu- ra na ptujskem gradu avtorice Marjete Ciglenečki in iz ljubl- janske Narodne galerije pre- neseno razstavo Vtis obilja. PTUJ • V galeriji Drava je na ogled razstava del slikarja Mi- roslava Hajnca iz Radelj ob ! Dravi. PTUJ • V Miheličevi galeriji so na ogled likovna dela ude- ležencev letošnje likovne ko- lonije na Štatenbergu. PTUJ • V razstavišču na gra- du so na ogled slike aka- demskega slikarja Albina Lu- 1 gariča. I LJUBLJANA • V Arhivu R ! Slovenije je na ogled razstava ' avtorice Tjaše Mrgole Jukič Mostovi Ptuja. KINO ORMOŽ • V soboto si lahko v domu kulture ob 16. uri ogledate film Bean, v nedeljo ob 19.30 uri pa Hitrost 2. KINO PTUJ • Ta teden je ob ! 18. in 20. uri na sporedu Moj ¡ bivši se poroči, prihodnji te- den od torka pa Ugrabitev Air Force One ob 18. in 20. uri. UGASNILO DVOJE ZIVUENJ Mokro cestišče in neprilagoje- na hitrost sta vzrok za hudo nes- rečo, ki se je zgodila v nedeljo, 30. novembra, ob 1.45 na Ormoški cesti v Ruju in v kateri sta umrla zakonca, 59-letni Šte- fan Bistrovič iz Spodnjega Sle- mena pri Rušah in njegova 57- letna žena Marija. Po magistralni cesti od Spuhlje proti Ptuju je vo- zil osebni avto Štefan B. Pri hiši Ormoška cesta 49 je v ostrem desnem ovinku na mokrem ces- tišču zapeljal levo in trčil v to- vornjak s priklopnikom, ki ga je nasproti vozil 37-letni Sandor B. iz Madžarske. V silovitem trčenju je osebni avto odbilo na desni vozni pas, tovornjak pa je zanes- lo na levo in je zaprl vso cesto, ki je ostala zaprta do jutra. Zakonca Štefan in Marija N. sta umrla na kraju nesreče. Z AVTOM V BETONSKI JAŠEK v ponedeljek, 24. novembra, okoli 5.30 je po magistralni cesti skozi naselje Cvetkovci, občina Ormož, vozil osebni avto 58-letni Falik H. iz Hrvaške. V desnem nepreglednem ovinku je zapeljal desno s cestišča in po dobrih 20 metrih vožnje trčil v betonski jašek. Pri tem je bila hudo ranje- na njegova sopotnica. AVTO V OBCESTNEM JARKU Po Jokalni cesti od Krčevine proti Šalovcem, občina Ormož, je v ponedeljek, 24. novembra, vozil osebni avto 50-letni Anton Z. iz Ormoža. V levem ovinku je zapeljal na desno bankino in po- tem v obcestni jazrek, kjer se je avto po nekaj metrih vožnje usta- vit. V nezgodi je bil voznik ranjen. Policisti so s pomočjo alkotesta ugotovili, daje bil voznik vinjen. TRČIL V AVTOBUS v četrtek, 27. novembra, nekaj po 6. uri je po magistralni cesti proti Mariboru vozil osebni avto 27-letni Peter P iz Ptuja. Med vožnjo skozi Miklavž na Dravskem polju je nenadoma za- peljal na nasprotni vozni pas in trčil v avtobus, ki ga je nasproti vozil 35-letni Franc Š. iz Ptuja. V trčenju je bil Peter P. hudo ran- jen. TRČIL V PRED SEBOJ VOZEČI AVTO Po Ormoški cesti v Ptuju je v soboto, 29. novembra, okoli 22. ure vozil osebni avto 26-letni Konrad M. iz Ptuja in trčil v zadnji del pred seboj vozečega juga, ki ga je vozil 22-letni Boštjan V. iz Ptuja in je začel zavijati v levo. Voznik Boštjan in njegova sopot- nica sta bila v nesreči hudo ran- jena. JUGO TRČIL V JUGA Po regionalni cesti od Ptuja proti Selom se je v nedeljo, 30. novembra, ob 14.35 peljal z ju- gom 20-letni Marjan Z. iz Porto- roža. Med vožnjo skozi Dražence je začel prehitevati pred seboj vozeči avto. Prav tedaj pa se je iz nasprotne smeri pripeljal z ju- gom 28-letni Stanko R iz Kidričevega in vozili sta trčili. Pri tem sta bila voznik Stanko F. in njegova sopotnica Jožica F. iz Kidričevega hudo ranjena. NEPREVIDNO V KRIŽIŠČU Z MAGISTRALKO v nedeljo, 30. novembra, nekaj pred 18. uro je po lokalni cesti iz Zgornjega Gruškovja proti ma- gistralni cesti vozil osebni avto 40-letni Stanko K. iz Ptuja. V križišče z magistralko je zapeljal v trenutku, ko je po njej vozil osebni avto 37-letni Muharem Š. iz BIH. V trčenju se je hudo ranila sopotnica, 16-letna L.K. iz Ruja. SAMOVŽIG SENA Na gospodarskem poslopju Stanislava R. v Doleni, občina Vi- dem pri Ruju, je v nedeljo, 30. novembra, ob 15.45 izbruhnil požar. Zgorelo je seno, leseno ostrešje in kritina ter okoli 100 kvadratnih metrov lesenega smrekovega opaža. Požar so po- gasili gasilci. Po prvih ugotovit- vah naj bi požar povzročil sa- ocenili na dobnh 800.000 tolar- jev. ROMUNSKE ILEGALCE UJELI IN VRNILI NA HRVAŠKO Prejšnji teden smo poročali, da so ormoški policisti našli v kombiju 33 ilegalcev. K temu naj dodamo, da je isto noč, to je na soboto, 22. november, pri Zavrču prišlo v Slovenijo 13 romunskih državljanov, natlačenih v treh osebnih avtomobilih. Te avtomo- bile so policisti iz Zavrča pos- kušali ustaviti, vendar so jim po- begnili. S pomočjo ptujskih poli- cistov so avtomobile potem usta- vili v Markovcih. Ugotovili so, da so vsi vstopili v Slovenijo ilegal- no, zato so jih napotili k sodniku za prekrške, po končanem pos- topku pa so jih napotili nazaj na Hrvaško. POPRAVEK V prejšnji številki Tednika je bil opis nesreče v Majšperku napačen, zato ga danes ponavljamo: V nedeljo, 23. novembra, ob 7.40 uri se je na regionalni cesti v naselju Majšperk zgodila pro- ' metna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Ivan K., star 64 let, iz Kidričevega vozil iz smeri naselja Breg v smeri nasel- ja Ptujska Gora za osebnim avto- mobilom, ki ga je vozil Vincenc P, star 47, iz Majšperka. Ko je voznik V.P v neposredni bližini okrepčevalnice Gajser namera- val zaviti v levo, je vanj trčil Ivan K. Pri tem se je V.P. telesno poškodoval. Za napačno poročanje se op- ravičujemo. FF . МЖ1Ш RODILE SO - ČESTITA- MO: Andreja Haložan, Go- mila 2, Kog - Blaža; Anica Vršič, Zagorci 67/a, Juršinci - deklico; Tanja Cafüta, Do- lane 32/a, Cirkulane - Komi- no; Suzana Lacko, Drstelja 21, Destrnik - Meliso; Sel- ma Zamuda, Trdinova 6, Radenci - Zana; Jožica Soršak, Podlože 1, Majšperk - Evelino; Briglia Bedrač, Trdobojci 66, Zg. Leskovec deklico; Ivanka Ha- meršak, Muretinci 61, Gorišnica - Lucijo; Simona Petek, Podgorci 71, Podgor- ci - Polono; Sonja Papotnik, Črešnjevec 26, Slovenska Bistrica - Saša. POROKE: Miklavc Jože, Radovanova 14, Maribor, in Marjeta Janžekovič, Buko- vci 27. UMRLI: Marija Cimer- man, Miklavž pri Ormožu 37, * 1922 - 1 23. novembra 1997; Alojz Holer, Sveta Ana v Slovenskih Goricah 22/a, 'i: 1922 - t 21. novem- bra 1997; Martin Lorber, Stoperce 4, 1936 - t 21. novembra 1997; Marija Emeršič, rojena Emeršič, Skorišnjak33,* 1911 - t 24. novembra 1997; Kristina Zajšek, rojena Horvat, Sta- nošina 6, -i' 1924 - 1 25. no- vembra 1997; Katarina Voglar, rojena Golob, Zag- rebška 88, Ptuj, ^U912 - t 25. novembra 1997; Marija Letič, Kočevarjeva ul. 6/a, Maribor, * 1913 -1 25. no- vembra 1997; Štefan Pro- senjak. Brstje 13, Ptuj, 1913-1 27. novembra 1997; Franc Korenjak, Dragovič 1, 1922 - t 26. novembra 1997.