/verma
GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43
LETNIK XXIV P ŠTEVILKA MAJ 1982 W
Prodajalna na drobno
V začetku maj.a je bila odprta prodajalna na drobno. Prodajalna posluje v prostorih tozda TIO v Sob cevi ulid. Delovni čas je od 7. do 15. ure, razen sobote in nedelje. Ta prodajalna je skupna prodajalna Merkurja in Verige. Poslovala bo po načelih skupnega prihodka, kar pomeni, da si bosta finančni rezultat prodajalne delila Merkur in Veriga sorazmerno z vloženim delom in sredstvi.
Osnovni motiv za organiziranje prodaje na drobno je hitrejša in kvalitetnejša zadovoljitev potreb manjših kupcev, kajti postopki in organizacija prodaje v naših prodajnih službah so prilagojeni potrebam
kupcev na debelo. Kupcev na drobno je veliko, posebej za izdelke tozda TIO. V tej prodajalni bo možno dobiti vse izdelke iz našega proizvodnega programa, odpadni material ter nekatere viške materiala. Pričakuje se letni promet prodajalne ca. 30 mio din.
V času organiziranja prodajalne je bilo veliko vprašanj, če bodo člani DO Veriga imeli kakšne ugodnosti. Po zakonu morajo biti vsi kupci v enakopravnem položaju, torej bistvenih ugodnosti člani našega kolektiva ne morejo imeti. Edina ugodnost je, da so bližje prodajalni.
J. P.
Poslovni rezultati v prvem trimesečju
Otvoritev trgovine
Ob koncu aprila so delavski sveti obravnavali poslovanje v prvem kvartalu, kasneje pa je bila organizirana obravnava na zborih. Prav je, da tudi v našem glasilu predstavimo nekaj značilnosti poslovanja v prvih mesecih leta.
Kljub slabim napovedim so doseženi rezultati na zadovoljivi ravni. Pri tem moramo upoštevati, da smo obračunali amortizacijo po novih predpisih, da veljajo od 1. 3. dalje višje obrestne mere, da se je v februarju podražil material na domačem trgu, pa tudi cene vseh ostalih vrst repromateri-ala niso mirovale. Zaradi porasta tečaja dinarja so tudi uvožene surovine, predvsem žica, postale drage. Z naročili smo bili v tem obdobju dobro preskrbljeni, predvsem za domači trg. Za izvoz pa naročila zaostajajo in so v glavnem vsi dobavni roki postavljeni za drugi kvartal. Realizacija plana izvoza bo letos problematična, kar
bo vplivalo na uvoz, mi pa smo od uvoza repromateriala močno odvisni.
Izpolnjevanje plana proizvodnje se kaže tudi v poslovnih rezultatih. Tudi prodaja je sledila proizvodnji, saj je bil plan prodaje 100 odst. dosežen in 40 odst. več kot lani v istem obdobju. Oskrbljenost s surovinami je bila zadovoljiva, kar pa ne velja več za april.
Podatki za delovno organizacijo so naslednji:
—	celotni prihodek je poraste! 53 odst. v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem;
—	materialni stroški so prav tako večji za 53 odst.;
—	amortizacija je večja za 75 odst.;
—	dohodek je porastel 45 odst. ;
—	splošna in skupna poraba 49 odst.;
—	čisti dohodek 35 odst.;
—	ostanek čistega dohodka 78 odst.
Iz podatkov vidimo, da se je dohodek povečal le 45 odst., kljub porastu celotnega prihodka za 53 odst. Na to so vplivali višji materialni stroški, predvsem pa večja amortizacija. Letos obračunavamo le minimalno amortizacijo, ki pa je že zadosti visoka. K ostanku čistega dohodka sta v večji meri pripomogla Sidrne verige in Kovačnica ter Verigama.
Negativni rezultat izkazujta Vijakama in TIO. Ostanek čistega dohodka smo le začasno delili, obvezni del za rezervni sklad je obračunan po predpisih, delitev na ostale sklade pa je začasna in se bo do konca leta še menjala.
Presnečeni smo bili nad negativnim rezultatom v Vijakar-ni, saj je preteklo leto zaključila z najboljšim uspehom. V zvezi s tem pripravljamo podrobnejše analize vzrokov, katerim bodo sledili ukrepi za izboljšanje stanja. Nekateri vzroki so nam že poznani. Eden pomembnih je struktura prodaje, ki je bistveno drugačna od dosežene v lanskem letu. Tako so dosežene prodajne cene na 1 kg izdelkov približno 10 odst. nižje, čeprav so bile odobrene višje cene v deoem-bru za 11 odst. na domačem trgu. Lani smo izvozili velike količine vijakov po ugodnih cenah, letos tega ni bilo. Prav tako je Vijakama koristila lani pozitivne razlike pri nabavi žice iz uvoza, ki jih letos ni bilo zaradi sprememb tečaja. Doseganje plana proizvodnje je bilo v redu, saj izkazuje 10 odst. preseganje težinskega plana.
Tozd TIO izkazuje prav tako izgubo. Ker sanacijski program še ni predložen na osno-
vi ugotovljene izgube po zaključnem računu za preteklo leto, niso znani še vsi ukrepi za izboljšanje. Verjetno je bistveni razlog v premajhnem obsegu proizvodnje, kar kaže tudi razmerje fiksnih in variabilnih stroškov, ki je najmanj ugodno v delovni organizaciji. Fiksni stroški so visoki (amortizacija, obresti, zavarovanje, ogrevanje) in je za doseganje rentabilne proizvodnje potreben večji obseg proizvodnje.
Omeniti moramo izboljšanje poslovnega rezultata v tozdu Sidrne verige, ki je posledica uspešnega doseganja plana proizvodnje in urejenih dohodkovnih odnosov (interne cene, pre-miranje izvoza). Pri ostalih tozdih ni bilo bistvenih sprememb.
Ob kvartalnih obračunih primerjamo doseženi dohodek in izplačane osebne dohodke glede na določila družbenega dogovora. Ugotovili smo, da smo izplačali 0,70 odst. manj osebnih dohodkov, kot bi smeli in torej nismo kršitelji. Delež izvoza v celotnem prihodku
je bil le 6 odst., za kar nam je bilo dovoljeno izplačati 2 odst. večjo maso OD. Na osnovi tega izračuna borno v naslednjih mesecih pwstopno povečali osebne dohodke, čeprav bi jih morali v večji meri zaradi porasta življenjskih stroškov.
V prvem kvartalu ni bilo večjih problemov z zagotavljanjem likvidnosti. Primanjkljaj kvalitetnih virov obratnih sredstev se je povečal zaradi porasta zalog v proizvodnji in gotovih izdelkov ter terjatev do kupcev. Velik del realizacije plačujejo kupci z menicami. Pri investicijah smo nadaljevali izgradnjo v preteklem obdobju, to je galvamiko s čistilno napravo, ureditev skladišča vlečne žice, kupili smo tudi nekaj opreme. Uspeli smo končno uvoziti kalibrimi stroj za Veri-gamo.
Razmere v poslovanju niso razveseljive, in če bomo hoteli tudi v prihodnje dosegati takšne rezultate poslovanja, bomo morali še vnaprej dosegati in tudi presegati zastavljene cilje.
Marjana Kozamernik
Nekateri problemi delovanja odborov samoupravnih
delavskih
Že od samega nastanka in zakona o delavskih kontrolah se ugotavlja, da je to samoupravni organ — mlad po stažu, iki ima težko in zapleteno delo.
Velja tudi ugotovitev, in to v širšem prostoru, da samoupravne delavske kontrole niso opravile svoje samoupravne vloge.
Mi smo se dogovorili na eni izmed konferenc pred letom dni, da bomo poskušali osvetliti ta problem in ga mogoče premakniti z mrtve točke. Določeni rezultati so se že pokazali, saj je delavska kontrola delovne organizacije svojo aktivnost krepko povečala. Iz dosedanjega njenega dela lahko ocenjujemo, da deluje predvsem preventivno. Mnogo več je tudi informacij o našem, predvsem nepravilnem delu. Poleg tega lahko rečemo, da zaradi te aktivnosti ne glede na probleme, ki so se reševali, ni prišlo do večjih sporov, ki so značilni pri delovanju delavskih kontrol. To je lahko pozitivno, lahko pa ocenjujemo kot mehkužnost, vendar je vse to v prvi fazi že napredek.
Dogodilo pa se je, da je delavska kontrola delovne organizacije začela obravnavati probleme, ki so stvar posameznih tozdov. To pa je nepravilno in bomo morali slej ko prej odpraviti. Za to so soglašali sami odbori DK v tozdih Vzdrževanje, Kovačnica, TIO.
V	zvezi s pripravo problematike za razpravo na sindikatu so bili zadolženi tovariši: Horvat Martin, Rems Vitomir in Trseglav Bojan. Zadeve smo se lotili tako, da smo šli v razgovor s posameznimi predsedniki odborov DK, predsedniki OOZS in člani izvršnih odborov, ki so zadolženi za delovanje delavskih kontrol. Koliko nam je uspelo, boste ocenili sami, največ pa bo pokazal čas in naša pripravljenost. Preden pregledamo aktivnost delavskih kontrol v posameznih tozdih, bi vas opozorili, da smo delavska kontrola mi vsi in ne samo člani tega organa. Nepravilnosti, ki se dogajajo, vplivajo na uspeh naše delovne organizacije in še predvsem na naše medsebojne odnose, za kar davek plačujemo mi vsi.
Verigama:
V	tem obdobju so imeli eno sejo, kjer so obravnavali pritožbe ter neizvršen sklep iz prejšnjega mandata — problem grabeži.
eniat
Za samo delovanje DK (prostor) ni problema, zapisnik je pisal predsednik sam. Na seje DS tozda je vabljen, prav tako je obveščen o sklepih samoupravnih organov.
Oba tovariša sta ocenila, da je pri reševanju problemov vodstvo tozda nerazumevajoče, oziroma se rešitvi problema Skuša izogniti.
kontrol ^
Zaradi takega odnosa so vprašljive tudi pobude in samo delovanje DK. Mnogokrat se delavci izgovarjajo, da delavska kontrola reagira samo na manjše prekrške, medtem ko se večje nepravilnosti in škode poskušajo prekriti. Zaradi tega si nekateri moralno opravičujejo svoje (manjše) prekrške.
Ne glede na to, da’ ni posebnih pobud, bo organ DK v njihovem tozdu moral obravnavati naslednje:
—	grabeži,
—	kadrovanje — prerazporeditev;
—	informiranost in
—	probleme poslovanja tozda.
Vijakarna:
V	preteklem obdobju je bilo več sej, v tem še nobene.
Predsednik sindikata je mnenja, da je vzrok neaktivnost, ker ni nobenih pobud, da pa so vendar posamezni problemi, iki bi jih delavska kontrola morala obravnavati. Predsednik DK pa je navedel naslednje vzroke:
—• nihče se z njimi ni pomenil ali jih seznanil z delovanjem organa DK;
—	niso bili seznanjeni s pravilnikom o delovanju DK ;
—• slabi odnosi med njim in vodjem tozda.
Predlaga, da DK v tozdu Obravnava problem trimesečnega poslovanja. Kot predsednik odbora samoupravne delavske kontrole je vabljen na seje delavskega sveta in dobiva tudi zapisnike.
Vzdrževanje:
V	preteklem mandatu se DK ni sestajala, doslej je imela eno sejo, kjer so obravnavali probleme pri popravilu udarnega kladiva in organizacijo dela v tozdu Vzdrževanje. Delavska kontrola v tozdu ima vse pogoje za delo, zapisnik je pisal predsednik sam.
Predsednik odbora samoupravne delavske kontrole je povedal, da člani DK dostikrat neformalno razpravljajo z delavci (ali vodstvom tozda, vendar je v rednem postopku potem podpora vseh teh dejavnikov, vključno z DPO vprašljiva. Zato se izogibajo obravnav in dajanju pobud za reševanje problemov in nepravilnosti. Še vedno je med večino občutek, da imajo vodstvene strukture preveč vpliva tako v pozitivni kot negativni smeri. Prevečkrat delavci vzamejo reševanje negativnosti prek odbora DK kot osebno razčiščevanje med posamezniki zato, ker ni širše družbenopolitične im samoupravne podpore. Primer svedri nam to še kako potrjujejo, ko je DK tozda prepustila obravn avo te zad eve D K DO. V tem primeru so imeli člani DK tozda bojazen pred šikaniranjem. Prav tako menijo, da bi prišlo do šikaniranja, če bi se poskušali vtakniti v
tozdih
probleme vodstvenih delavcev tozda. Oba tovariša sta bila mnenja, da DK ne sme čakati samo na pobude od zunaj, da kot samoupravni organ poznajo probleme in nepravilnosti, ki bi jih morali obravnavati. Vendar brez širše podpore DPO in samoupravnih organov, pa tudi vodstva, nima smisla stvari načenjati.
V	našem tozdu bi se lahko in se bomo morali na naslednjih sej.ah dotakniti mnogih problemov :
—	medsebojni odnosi — potrebno bo predlagati več tovarišev v disciplinski postopek;
—	izkoriščenost delovnega časa — mojstri se premalo posvečajo izvrševanju tistih del in nalog, ki so važna za dobro organizacijo dela, zato tudi disciplina šepa;
—	glede »murkslanja« se po zadnjih dogodkih ni mnogo spremenilo;
—	vprašljivo je takšno število nadur;
—	neusklajeno dogovarjanje med našim tozdom in ostalimi tozdi,
—	osebna ocena se ne postavlja pravilno ;
—	vprašanje pravilnega pisanja opravljenih ur za posamezna dela;
—	za zunanje usluge ni nobene prave kontrole ;
—	delavci Vzdrževanja in Verige — preveč sami plačujemo zunanje usluge.
Iz razgovora smo vsi škupaj ugotovili, da DK pozna in mora izpostaviti vse te probleme. Poskuša naj jih rešiti predvsem s pomočjo in prek samoupravnih organov in vseh družbenopolitičnih organizacij.
Kovačnica :
V	prejšnjem mandatnem obdobju se je odbor SDK sestal na šestih sejah, v tem obdobju pa še nikoli.
Vsi trije tovariši so bili mnenja, da ne glede na to, da se v tem obdobju niso sestali, delavska kontrola deluje preventivno.
Delovanje in pisanje zapisnikov ni problem. DPO obravnavajo delo DK to podpirajo njihovo prizadevanje v reševanju posameznih problemov. Prav tako vodstvo tozda nudi ustrezno pomoč in sodeluje puri rešitvah nastalih problemov. Predsednik DK je povedal, da bodo na prvi seji obravnavah problem pogodb to nadurnega dela.
TIO:
Do sedaj so se zbrali na treh sejah, obravnavah pa so: zadevo s transportom stružnice to negativno poslovanje tozda.
Iz razgovora je bilo razvidno, da je možnost delovanja to pisanje zapisnikov dobro urejeno, strokovne pomoči pri razreševanju problemov člani niso zahtevah.
Veriga ponoči
Na seje samoupravnih organov člani DK (predsednik) niso vabljeni, prav tako ne dobijo zapisnikov.
Navzoči tovariši so menili, da je težko komu zaupati, ko razrešuješ posamezni problem. V disciplinskih postopkih so samo delavci, 'ki opravljajo manj zahtevna dela to naloge. Vodstvenim delavcem se preveč pogleda skozi prste to se odgovornost pri vodilnih delavcih neha, čeprav nekaj napačno poslovno odločijo. SDK mnogokrat ugotovi nepravilnosti, potem pa se nič ne ukrepa to podobno.
Sidrne verige:
V	zadnjem mandatnem obdobju so imeli eno sejo, kjer so obravnavali problem nepravilno uporabljienega materiala to pomešan material ter norme (pogodbe) na Schlatter skupini. Sama možnost delovanja DK ni problematična, sodeluje z DS tozda, strokovna pomoč ni bila zahtevana. Tovariši so ocenili naslednje : vodstvo tozda še ne reagira resno na pobude organa DK, vse preveč prinaša odločitve mirno samoupravnih organov z izgovorom, da to zahteva proizvodnja. Delavci zaradi teh in (drugih negativnosti prihajajo v konflikte med seboj to s Sani vodstva tozda.
Orodjarna :
V	sedanjem mandatnem obdobju se delavska kontrola ni sestajala, razen konstituirala.
Menih so, da ni pobud.
Delovna skupnost skupnih
služb:
V	prejšnjem obdobju so imeli 3 seje, v tem mandatu pa še nobene. Vprašljiva je bila že konstibuanta.
Delovanje DS to pisanje zapisnikov ni problem in ga tudi ne sme biti. Na seje DS predsednik DK ni vabljen, niti ne dobiva zapisnikov. Sogovornika sta bila mnenja, da je za uspešno delo samoupravne delavske kontrole premalo samo ta organ, da morajo pri tem sodelovati vsi organizirani dejavniki'. Ta nuja je v DSSS še bolj izražena. Menita, če bi se lotili na primerč organizacije dela, oziroma opravljanje del to nalog v posameznih sektorjih in službah, ne bi dosegli zaželenega uspeha, samo skalili
bi že tako vprašljive medsebojne odnose. Določeni odnosi to način dela so tako zakoreninjeni, da je pri pobudah to reševanju teh vprašljiva tako podpora vseh delavcev v DSSS kakor tudi vseh organiziranih samoupravnih to političnih dejavnikov. Problemi, s katerimi se bo morala DK v DSSS ubadati, so:
—	nepravilno forsiiranje posameznih rešitev na samoupravnih organih od vodstvenih delavcev;
—	vodja DSSS se premalo ukvarja s samoupravo;
—	kadrovska politika — premeščanje delavcev, oziroma slaba informiranost o tem;
—	izpolnjevanje programa svobodne menjave dela.
V zgornjem delu je bila prikazana specifičnost delovanja DK v posameznih temeljnih organizacijah.
Iz razgovora so vidne še določene zadeve, ki so problematične za vse.
—	Člani organov DK so bili po izvolitvi prepuščeni sami sebi.
—	D eležni niso bili nobene vrste izobraževanj, niti razgovorov.
—	Programa dela nimajo.
—	Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi to tudi vodje tozdov ne razpravljajo niti o delu niti o nedelu odborov DK.
—• Največji problemi, 'ki izhajajo iz vsega navednega, so, da ne dajemo pobud, čeprav za vogalom poznamo to vidimo nepravilnost, katerih reševanje bi prispevalo k boljšemu poslovnemu uspehu DO kot celote to posameznega njenega dela.
Namen naše akcije ni ta, da bi sprožili s tem poročilom nesoglasja to spore med člani kolektiva. To poročilo naj bo spodbuda za boljše delo odborov samoupravnih delavskih kontrol, ki jim moramo pomagati prav vsi, posebej še organizirane sile to vsi posamezniki, ki smo se to se bomo borih za naš samoupravni socialistični razvoj. To poročilo bomo obravnavah na delovni konferenci sindikata Verige, kjer bomo sprejeli določene sklepe, za katere izvrševanje bodo morale skrbeti OOZS to OOZK.
Pripravil se bo tudi program za delo DK.
B. T.
ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 31. MAJA 1982!
Kako smo delali y aprilu
V aprilu smo proizvedli 1.742 ton izdelkov, kar je 8 % manj, kot je bilo planirano. Vrednostno je osnovni plan presežen, količinsko pa je proizvodnja nižja od planirane rtako za eksterni trg kot tudi za interni trg. Proizvodnji je sledilo 1.024 ton odpreme, to je 7 % manj, kot je bilo planirano. Vrednost prodaje je manjša od planirane in tudi manjša kot v preteklem mesecu. Izvozili smo za 223.526 $, od tega samo 8 odst. na konvertibilno področje. Količinski izvoz smo dosegli 40 %, vrednostni pa le 38 %. Obseg izvoznih naročil s -konvertibilnega tržišča se je v aprilu močno povečal, problematična pa ostaja dinamika izvoza, zlasti konvertibilnega, saj ga bomo v pretežni meri lahko izpolnili šele v zadnjih štirih mesecih.
Vij aikama je proizvedla 95 milijonov kosov izdelkov, kar predstavlja 100 % izpolnitev plana. Zaradi velikih popravil strojev je bilo manjše doseganje plana pri lesni-h vijakih 3,1 do 3,5, zaradi pomanjkanja delovne sile pa pri lesnih vijakih 3,6—4,0. Pri žičnikih plan kosovno ni bil dosežen zaradi pomanjkanja naročil. Odprema je bila 9 % nad planom.
pad je bil pri dvoverižnih transporterjih in pri odkovkih serijske izdelave. Tudi pri ste-zalioah in kovanih verigah proizvodnja zaostaja za planirano. Pri proizvodnji za interni -trg je prišlo do izpada pri opremi za verige z grabeži. Odprema je bila dobra, saj je bila
za 15 % višja od planirane in za 11 % višja od proizvodnje.
Orodjarna je v aprilu izdelala orodje v vrednosti 5,448.427 din, kar je 15 % pod planom. Največji izpad je na utopih za kovaška orodja zaradi pomanjkanja kapacitet za toplotno obdelavo.
V Vzdrževanju je bil -proizvodni plan presežen za 58 %. Za eksterni trg je bila v -aprilu proizvodnja neznatna, -prav tako v Orodjarni.
Proizvodni plan v tozdu TIO je bil presežen za 25 %. Odprema jie bila za 11 % nad planom.
Rezultati so prikazani v naslednjih tabelah :
Vrednostna proizvodnja za april 1982	v 000 -din
Eksterna proizv.	Interna prodzv.	Skupaj
	plan.	dosež.	indeks	plan.	dosež.	indeks	plan.	dosež.	indeks
Vijakarna	21.707	26.604	123	6	204	3.400	21.713	26.808	123
Verigama	32.107	33.047	103	848	1.338	158	32.955	34.395	104
Sidrne verige	18.575	16.729	90	22.491	27.325	121	41.066	44.054	107
Kovačnica	17.818	21.655	122	7.505	7.489	99	25.323	29.121	115
Orodjarna	125	19	15	6.323	5.431	86	6.448	5.450	85
Vzdrževanje	152	6	4	8.263	13.254	160	8.415	13.260	158
TIO	8.487	10.598	125	—	22	—	8.487	10.620	125
DO VERIGA	98.971	108.658	110	45.436	55.040	121	144.407	163.698	113
Količinska proizvodnja za april 1982									v 000 kg
TOZD	Eksterna proizv.			Interna proizv.				Skupaj	
	plan.	dosež.	indeks	plan.	dosež.	indeks	plan.	dosež.	indeks
Vijakarna	261	282	108	—	6	—	261	288	110
Verigama	386	399	103	2	7	350	388	406	105
Sidrne verige	310	218	70	729	627	86	1.039	845	81
Kovačnica	150	155	103	51	48	94	201	203	101
DO VERIGA	1.107	1.054	95	782	688	88	1.889	1.742	92
Informacija o rezultatih kontrole SDK
Verigama je v celoti izpolnila planske obveznosti. Znatno je presežen proizvodni plan za interni trg, vendar 1-e-ta v Verigami predstavlja nepomemben delež v njihovi skupni proizvodnji. Plan ni dosežen -pri visokoodpomi-h verigah zaradi termične obdelave, pri zaščitnih verigah pa zaradi pomanjkanja opreme. Zaradi sezonskega značaja prodaje, zlasti snežnih verig, je bila odprema 18 % pod povprečnim mesečnih planom.
V Sidmd-h verigah plan količinsko ni bil izpolnjen, prav tako ne vrednostno za eksterni trg. Največji izpad je bil pri sidrnih verigah z mostički nad 40 mm zaradi pomanjkanja materiala ter pri visokoodpornih verigah 14-18 zaradi velikega popravila stroja. Proizvodnja za interni trg je samo vrednostno nad planom, količinsko pa ni bila dosežena. Odprema je 19 % pod planom, vendar je bila za 15 % večj-a od proizvodnje. To pomeni, da so se zaloge zmanjšale.
Kovačnica je izpolnila planske obveznosti za eksterni trg, na internem trgu pa je proizvodnja nižja od planirane. Iz-
Služba družbenega knjigovodstva je pregledala vse tozde, ki so po zaključnem računu za preteklo leto izkazali izgubo. To sta pri nas tozd Sidrne verige in tozd TIO. Natančnejšo informacijo bomo posredovali zborom delavcev v juniju, ko bomo sprejemali v zvezi z novim stanjem nekatere potrebne sklepe, zdaj pa dajemo le nekaj najvažnejših ugotovitev. Te so:
1.	Stroške porabe drobnega inventarja smo že več let odpisovali naenkrat, kar pomeni, da smo vrednost v celoti pokrili v breme celotnega prihodka tekočega obdobja. Ce tozd posluje z izgubo, je treba stroške orodja razmejevati glede na življenjsko dobo. Iz tega naslova so se zmanjšali stroški v tozd Sidrne verige za 8,900.000 din in v tozd TIO za 2,118.000
din. Ne smemo pa pozabiti, da se bo del teh stroškov pojavil v letu 1982 in 1983.
2.	Zaloge materiala, drobnega inventarja in embalaže evidentiramo v združenih sredstvih po planskih cenah. Mesečno smo ugotavljali odstopanja dejanskih nabavnih cen od planskih in jih sproti pokrivali v breme celotnega prihodka ne glede na porabo materiala. Po mnenju SDK je bila tako proizvodnja obremenjena po višjih vrednostih, kot so dejanske, kar je v nasprotju z zakonom. V zvezi s tem so bili v tozdu Sidrne verige ugotovljeni stroški previsoki za 7,566.000 din, v tozdu TIO pa za 1,490.645 din. To metodo pokrivanja bomo letos izvajali v vseh tozdih, vemo pa, da se zmanjšanje stroškov prenaša iz lanskega leta v letošnje.
3.	Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka določa, da vrednotimo lahko zaloge nedovršene proizvodnje polizdelkov in gotovih izdelkov le v višini materialnih stroškov in amortizacije, vse ostalo — to je predvsem fiksne stroške — pa pokrivamo sproti v breme celotnega prihodka. Mi smo uporabljali metodo vrednotenja po variabilnih stroških v vseh tozdih, razen v TIO, kjer to ni bilo možno izvesti v vseh letih od priključitve dalje zaradi nizkega dohodka. Tudi v tozdu Sidrne verige višina pokrivanja fiksnih stroškov ni zadoščala zakonsko
določeni višini, in sicer se je iz tega razloga rezultat poslabšal za 1,219.000 din. V tozdu TIO pa je treba zaradi visokega deleža fiksnih stroškov pokrivati
22,290.000	din več stroškov in se za ta znesek poslovni rezultat poslabša.
Če napravimo povzetek, vidimo, da tozd Sidrne verige izkazuje za preteklo leto pozitiven rezultat, in sicer je ostanek čistega dohodka po pokritju stanovanjskega prispevka in dela za rezervni sklad 5,150.589 din. Tozd TIO je izgubo povečal za 17,508.152 din in tako znaša zdaj ugotovljena izguba 20,725.025 din.
Do 1. junija je sanacijska komisija dolžna predložiti sanacijski program. V njem mora predvideti vire pokrivanja izgube. Ti bodo verjetno delno nevračljiva sredstva, v večji meri pa sanacijski krediti drugih tozdov. Do 1. julija bo morala biti izguba pokrita, v nasprotnem primeru tozd TIO ne bo smel izplačevati več normalnih, pač pa zajamčene osebne dohodke.
Tozd Sidrne verige bo že prejeta sredstva iz rezervnih skladov drugih tozdov vrnil, ker mu niso potrebna.
O vseh nakazanih problemih in o možnih rešitvah se bomo več pogovorili na zborih delavcev, ki bodo organizirani v juniju.
M. Kozamernik
NIČ VEČ IZGUBAŠI!
O delu in poslovanju tozda Sidrne verige je bilo v zadnjem obdobju dosti izrečenega in prelitega precej črnila tudi v tem časopisu. Osnova za tako zanimanje so bili seveda slabi poslovni rezultati, ki naj bi bili posledica predvsem nedonosne proizvodnje, izgub izvoza, prenizke -proizvodnje, slabega dela itd. Vzrokov je navidezno več kot dovolj za zaskrbljenost, predvsem nepoučenih, ki sto tako imeli na voljo še dodatno temo o izgubašu, ki g-a redimo oz. podpiramo in ki predstavlja v teh gospodarsko že tako težkih časih le še -dodatno nepotrebno breme za tovarno.
Stvarnost pa je vendarle drugačna. Močna povezanost ozda Sidrne verige z ostalimi tozdi prek internega trga in na področju izvoza postavlja poslovanje tozda Sidrne verige v veliko odvisnost od stopnje urejenosti medsebojnih odnosov v okviru DO. Te smo v grobem uspeli razrešiti šele v okviru sanacije v preteklem letu, fina dodelava pa bo itak moral-a biti stalna naloga. Poslovni rezultati za prvo trimesečje samo potrjujejo, da je bila prav neurejenost medsebojnih odnosov osnovni vzrok motenj v poslovanju. Nekateri si v zmoti napačno razlagajo urejanje medsebojnih odnosov kot reševanje poslovnega rezultata z neupravičenim zviševanjem cen, kar pa je sprejemljivo edino v primeru, da tudi znano nenormalno naraščanje cen energije, materiala itd. na trgu označimo kot neupravičeno.
Proizvodnjo tozda Sidrne verige je potrebno obravnavati tudi v primerjavi s konkurenco. Zaenkrat smo z obstoječim proizvodnim programom, razen nekaj izjem pri navadnih verigah, praktično edini proizvajalci teh verig za jugoslovansko tržišče. To pa pomeni, da imamo -določen monopol, ki ga je seveda -treba le ustrezno izkoristiti za doseganje boljših rezultatov.
Omeniti je potrebno tudi spremembo rezultata zaključnega računa za leto 1981. Kot je znano, je bila po prvotnem izračunu dosežena izguba v višini 6,3 milij. din. Sprejeli smo predpisane ukrepe in podaljšali sanacijo, hkrati pa izguba pomeni tudi avtomatsko kontrolo zaključnega računa s strani SDK. Ta kontrola je prinesla tozdu Sidrne verige bistveno spremembo rezultata, saj izkazujemo po novem obračunu poslovnega leta 1981 po poravnavi vseh obveznosti pozitiven finančni rezultat, in sicer v višini 5,15 milijonov din. Napaka je posledica določenih nepravilnosti pri prvotnem obračunu.
Vsa navedena dejstva postavljajo tozd Sidrne verige v popolnoma drugačno luč in hkrati dokazujejo, da predvsem ni bil delovni prispevek delavcev vzrok slehernega poslovanja tozda. Hkrati naš primer opozarja, kadar katerikoli tozd zaide v težave, da ne smemo prenagljeno in enostransko sklepati o vzrokih, temveč preudarno in vsestransko, saj le tak način vodi k hitremu in uspešnemu reševanju problema. Tako se bomo izognili dodatnemu slabemu vzdušju delavcev prizadetega tozda, kar je ,pa zelo pomembno. M. Ulčar
Nadaljujmo Titovo delo
4.	maj je bil čuden dan. Morda bi ga pozabili, kot pozabimo toliko drugih, prav tako čudnih dni. Bilo je čudno vreme z -nevihto in soncem, kot bi ponazarjalo boj, v katerem je človek vedno poražen, boj, ki zlomi tudi naj več j e, najtrdnejše in -nam najbolj drage ljudi. Na koncu je zmagala tema — noč, temnejša in strašnejša od mnogih drugih. Umrl je nekdo, ki je bil del nas, umrl je tisti najboljši in najsvetlejši del srca, ki je bilo z nami, v nas in za nas. In maj, najl-epši mesec leta, se je spremenil v najbolj žalostnega.
Umrl nam je Tito.
Ob tej novici smo se spogledali in onemeli. Orosile so se nam oči, ostali smo brez besed. Dneve in dneve smo čakali sporočila zdravnikov v upanju, da bo zmagal tudi v tej bitki. Novica, da ga ni več med nami, je prizadela vsakega posebej in hkrati vse skupaj. Potrlo nas je kakor takrat, kadar izgubimo svojega najbližjega, tistega, ki je bil del nas. Zdelo se nam je, da je žalni oder s truplom tovariša Tita povsod, kjer smo mi, in da je modri vlak odpeljal iz slehernega kraja naše domovine.
Tito, tako preprosta beseda, pa vendar tako velika!
Tito je naša preteklost, sedanjost in prihodnost!
Tito ni umrl, le svoje življenje je poklonil nam in našim potomcem!
Titovo delo je simbol vseh naših revolucionarnih zmag in pridobitev!
Velikansko je njegovo delo — naše bratstvo in enotnost, naše socialistično samoupravljanje, naša neuvrščenost in večno je Titovo geslo nenehnega boja za človekovo bolje in lepše življenje.
Tita ni več, toda njegovo delo ostaja v nas, v Jugoslaviji in v vsem svetu. Zapustil nam je neprecenljivo dediščino. Drevo njegove revolucionarne misli je pognalo globoke korenine na -tleh naše socialistične domovine. Na teh tleh rastemo nove gen-eradje, to srno otroci Titove revoludje. Jasno in odločno nam je pokazal pot, po kateri moramo hoditi in vztrajati. Novi rodovi bomo nadaljevali njegovo nesmrtno delo. S tem mu bomo postavili spomenik, ki se imenuje Sodalistična federativna republika Jugoslavija, samoupravna in neuvrščena skupnost enakopravnih narodov in narodnosti.
Bil je državljan sveta, -kladivo, ki je kovalo mir, človek, ki je sejal sonce, srečo in ljubezen. Tito ni bil kovač le naših borbenih src v domovini. Na svojih poteh prijateljstva in miru je sklenil ter povezoval ljudi vseh barv in kontinentov. Spoštovali in cenili so ga povsod. To so potrdile številne poslanice, delegacije in posamezniki iz vseh držav sveta. V eni izmed neštetih poslanic j-e bilo zapisano:
»Živ si bil večji od samega življenja, s smrtjo si postal večji od smrti!«
Slavka Vidic
Predstavljamo vam
Predstavljamo vam dolgoletnega sodelavca, člana delovne organizacije Veriga Lesce, tov. Boga Dobnikarja, ki bo konec meseca maja upokojen. Zaprosili smo ga, da nam pove nekaj besed o svoji življenjski poti in delu v DO Veriga, predvsem pa o delu v tozdu Vijakarna, v katero se je leta 1947 preselil iz Maribora v Lesce in ji ostal zvest do upokojitve.
18. aprila jie minilo triintrideset let, odkar sem, ne prvič, vendar pa za stalno prestopil prag Verige. V Mariboru, kjer j-e leta 1921 tedanja Splošn-o stavb-ena družba, ki je bila izrazito usmerjena v gradnjo mostov, kotlov in železnih konstrukcij, ustanovila kot stransko dejavnost tudi tovarno vijakov. Ta tovarna je bila s svojim hladnim in topli-m oddelkom za tedanje čase ena najbolj avtomatiziranih in največjih tovarn vijakov v Jugoslaviji.
Leta 1940, v dobi velike brezposelnosti in svetovne krize, sem imel srečo, da sem bil sprejet v »Splošni«, tako so to tovarno nia kratko imenovali, in bil dodeljen vij-akarni kot skladiščnik orodja. Preden pa sem lahko prevzel, za tedanje čase to častno mesto, sem moral delati in spoznati vs-e stroje v obratu. Obratovodja, zelo strog, toda pravičen možakar, me je po poteku, ki je bil določen za vsako skupino strojev, ustno preverjal na pridobljenem znanju in šele, ko sem vse teste dobro prestal, sem lahko prevzel skladišče orodja.
Po vojni, leta 1947, je tedanja direkcija za industrijo LRS odločila, da se mora obrat vi-j-akama, razen toplega oddelka, v celoti preseliti v Verigo Lesce. Vsi strokovnjaki obraita pa morajo obvezno vsaj za šest mesecev v Verigo, da postavijo in spravijo v pogon stroje, pri tem pa priučijo novi kader. Med strokovnjake so uvrstili tudi mene. Priznam, čeprav mi j-e bilo ponujeno novo stanovanje, ki ga tedaj v Mariboru še nisem imel, bil pa med prvimi na listi za dodelitev stanovanja, da sem se z vsemi mogočimi izgovori • upiral zapustiti rodni Maribor. Sel-e tedanji direktor Splošne me je prepričal, da je to moja -dolžnost in da se brez mene tudi ostali strokovnjaki ne upajo odločiti za tako pomembno nalogo.
Tak-o se je začelo naše delo, v tedaj popolnoma neurejeni, vendar obrtniško dobro organizirani Verigi. Ce omenim, da smo za celo podjetje imeli na v-oljo le enega s srednjeteh-nično izobrazbo, sem menda povedal vse. Vendar se bom s spoštovanjem spominjal tistih starejših, ki so še v Verigi, in tistih, ki so že upokojeni, ker so me s svojo iznajdljivostjo in znanjem neštetokrat presenečali. Vendar so se tudi v Verigi neopazno, toda vztrajno pričeli organizacijski in razvojni premiki. Sam sem bil tako rekoč s srcem in z dušo v vija-kam-i, navzven pa vedno član kolektiva Verige in zelo ponosen, ko sem kot član zbora združenega dela občine Radovljica poslušal pohvale na račun našega kolektiva.
Seveda se je vzporedno z ostalimi obrati razvijal tudi obrat Vij-ak-ama, vendar ne tako, kakor smo si želeli. Ce danes primerjam nekdanjo tovarno vijakov Tovil v Ljublj-ani ali Plamen v Knapi, ki sta bili pred petintridesetimi leti znatno na slabšem s stroji in opremo ter tudi s proizvodnimi prostori kakor naša Vijakarna, -imam občutek, da je bil naš tozd vedno obravnavan kot »Pepelčica«. Ce pa gledamo na razvoj celotne Verige, se sprašujem, kako smo vse to zmogli. Nekaj pa je, kar m-e silno moti in mi naj prizadeti ne zamerijo, če to ob tej priliki napišem. Naše upravno poslopje nam res ni v čast in je zadnji čas, da se v zvezi s tem nekaj ukrene. Ne vem, kako opažajo to drugi, meni osebno j-e bilo vedno nerodno, če sem spremljal naše ali inozemske partnerje po teh naših, oprostite izrazu, katakombah.
Že v Mariboru sem se vključil v sindikalno delo in bil do premestitve Vijakame v izvršnem odboru. Naša naloga je bila tedaj organizirati shode in pomagati socialno ogroženim. V tem času je bilo še vse na živilske karte in blagovne bone, tako da smo bili vedno v dilemi, komu dodeliti kos blaga za obleko, komu kos rjuhe ali drugih dobrin, ker je že vse po štiriletni okupaciji vsem primanjkovalo. Tudi v Verigi ni bilo drugače. Večina je mislila, da je sindikat tisti, ki mora vedno nekaj dati. Ta misel se v neznani obliki še sedaj pojavlja. Danes je to povsem drugače. Že v začetku prehoda v samoupravljanje j-e bil sindikat tisti, ki je bdel nad pravilnim izvajnjem samoupravnega sistema, dajal smernice in se odločno zavzemal za pravice in dolžnosti delavca. Sindikalno listo, ki j-e izšla v prilogi Delavske enotnosti, so podjetja morala podrediti in njihovo vsebino vgrajevati v pravilnike in samoupravne akte. Z vsem tem smo bili seznanjeni prek javnih občil in časopisov. Kdor je hotel poslušati ali brati, j-e moral biti na tekočem z dogajanji. Nemalokrat sem bil pres-enečen ob razpravi ali sprej-etju kakš-
nega akta na zb-oru delavcev, delavskemu svetu ali izvršnemu odboru sindikata, ko je posameznik, ki se j-e za nekaj štel, pozneje omalovažujoče, izjavil, da hodimo na sestanke sam-o zato, da dvigamo roke. Kakor kdo! S tem ne mislim povedati, da se ne delajo napake ali da ni pomanjkljivosti, vendar se s takšnimi izjavami to ne da odpraviti. Delovne skupine, -ki na žalost še niso povsem zaživele, so tiste, ki morajo na take pomanjkljivosti opozarjati, še bolj pa biti aktivne, če zadeva to njih same. Vso svojo delovno dobo sem bil v neposrednem stiku z delavci za stroji, živel sem z njimi, poznal njihove tegobe in poskušal pomagati, kolikor sem seveda mogel in znal. Spoznal sem, da se z neposrednim dogovarjanjem da več doseči kakor s suhoparnimi ukazi in da ostanejo tako tudi odnosi neokrnjeni. V zadnjih letih sem več sodeloval z vzdrževalci in zelo skrbno pazil na medsebojne odnose, ki so Mb odličn-i, da se niso skalili. S tem sem dosegel, da so bile okvare strojev in pomožnih naprav hitro in brez posebnih zapetljajev odpravljene. Zato se ob odhodu vsem -vzdrževalnim skupinam kakor tudi vzdrževalnim referentom in vodstvu vzdrževanja za sodelovanje lepo zahvaljujem z željo, da še vnaprej uspešno sodelujejo z vsemi -proizvodnimi obrati.
S čim se bom sedaj ukvarjal, sam še ne vem. Vem pa, da bom zasledoval nadaljnjo razvojno po-t Verige in se veselil vsakega njenega uspeha.
Tovarišu Bogu se zahvaljujemo za njegov delovni doprinos z željo, da se mu izpolni vse tisto, kar si sam najbolj želi, predvsem pa še veliko zdravih let.
Uredniški odbor
Montaža transporterjev
Delo koordinacijskega odbora zveze sindikatov v KS Lesce
V mesecu decembru 1981 je uradno začel delovati prvi KOZS v KS v občini Radovljica, 12. XII. 1981 je namreč bila volilna seja tega telesa. Ta dan so se zbrali izvoljeni člani KOOZS Murka Lesce, kjer je tu-rificirali program dela in poslovnik o svojem delovanju. Tako je poslovnik podpisalo KOOZS Murka Lesce,kjerje tudi sedež tega odbora za tekoče dveletno mandatno obdobje, Murka ima dva člana v KO, od katerih je Helena Kralj predsednica, drugi pa zapisnikar. KOOZS SŽ Veriga Lesce je prav tako podpisalo oz. sprejelo poslovnik in program dela in izvolilo dva člana, od katerih je eden podpredsednik tega KO. Poslovnik in program dela so sprejeli še OOZS Žito tozd Triglav Gorenjka Lesce, ki ima enega člana v odboru, OOZS Železniška postaja Lesce, OOŽS Merkur Lesce, OOZS Osnovna šola F.S.F. Lesce, KOOZS Almira Radovljica, KOOZS Elan Begunje, IOOOZS Zasebnih obrtnikov s področja Lesc in KK SZDL Lesce. Vsi ti imajo po enega člana v KOS v KS Lesce. Na sprejemu poslovnika in programa dela ni odgovorila le KOOZS Špecerija Bled. Tako ta KO šteje 12 članov in pokriva vse OOZS oz. KOOZS v krajevni skupnosti Lesce in tiste 00 ZS izven KS Lesce, ki imajo večje število delavcev, zaposlenih iz KS Lesce.
Namen ustanovitve tega KOZS v Lescah je predvsem koordinacijska vloga skupnih interesov OOZS oz. KOOZS in jo je podpiral v svojih sklepih IX. kongres ZSS. KOZS ima v tem smislu sprejet enoletni program dela in finančni načrt. Tako je KOZS sodeloval pri izvedbi praznovanja dedka Mraza v decembru mesecu. V mesecu kulture, 8. februarja, je organiziral proslavo v počastitev slovenskega praznika na osnovni šoli F.S.F. v Lescah. Izvedli so jo KPD SŽ Veriga in recitatorji osnovne šole v okviru kulturne akcije OSS ZS Radovljica. Ob mednarodnem prazniku, dnevu žena, smo izvedli proslavo s kulturnim programom za vse DO in krajane Lesc, to je zelo dobro pripravila KOOZS Murka Lesce. Ob priliki otvoritve obnovljenega družbenega centra v Lescah pripravlja KOZS kulturni program, ki bo posvečen ustanovitvi OF slovenskega naroda. Tako je KOZS v SK Lesce v radovljiški občini z dosedaj realiziranim programom prvi zaoral ledino na tem področju družbenopolitičnega dela in kulturnega življenja v KS. Izkušnje iz delovne prakse KOZS v krajevni skupnosti Lesce bodo OSS ZS Radovljica za spodbudo pri ustanavljanju KOZS v KS v Radovljici in povsod tam, kjer obstajajo realne možnosti in potrebe.
Jože Hozjan
Delovna konferenca osnovnih organizacij ZS Veriga
V letošnjem letu smo že opravili konferenco, ki je bila predvsem volilna. Eden izmed sklepov je bil tudi ta, da vsaj trikrat letno skličemo konferenco OOZS, ki jo sestavljajo 3 delegati iz vsake osnovne organizacije sindikata. Poleg tega smo na volilni konferenci sprejeli kritiko tovariša Janeza Smoleta, predsednika občinskega sveta ZS Radovljica, da naše delo na teh konferencah ni ravno najboljše. Predvsem je bila kritika ta, da poskušamo biti drugi delavski svet in da stvari rešujemo preveč po delegatskem načelu in premalo samostojno, akcijsko kot najvišji organ sindikata. Zato smo se odločili, da ne bomo vsiljevati, kako naj problematiko za to konferenco obravnavajo na osnovnih organizacijah.
Lahko se odločijo, da skličejo sejo izvršnega odbora ali delovnih skupin, lahko pa tudi prepustijo svojim trem članom, da se pripravijo na konferenco samostojno in tudi sodelujejo samostojno. Vse predloge in sklepe bomo kasneje tako verificirali na OOZS in na samoupravnih organih.
Na konferenci bomo obravnavali naslednjo problematiko:
—	Pregledali bomo uresničevanje sklepov volilne konference in sklepe delovne konference o socialni politiki in humanizaciji dela.
—	Pogovorili se bomo o uspešnosti poslovanja v treh mesecih letošnjega leta. Pri tem bomo poudarili in sprejeli določene usmeritve, kako se teh razprav lotiti in kako čim jasneje pripraviti poročila, ki se obravnavajo na delovnih skupinah ali zborih.
—	Pogovorili se bomo in določili naloge za akcijo NNNP.
—	Pregledali bomo oceno delovanja delavskih kontrol v tozdih in DSSS in sprejeli usmeritve in zadolžitve za boljše delo.
Za zaključek bomo poskušali še z uveljavitvijo kolektivnega dela pri vodenju konference OOZS Veriga. To je sicer navidez lahka naloga, da na papir spravimo, za katero področje dela bodo člani konference zadolženi. Ko pa se zahtevajo rezultati teh zadolžitev, v mnogih primerih nimamo kaj pokazati. Tako člane konference čaka kar odgovorno delo na tej naši konferenci in v bodočem delu sploh.
B. T.
'
.....................................................................................................................................................................................................
Marjan Burger na Kopaoniku leta 1980
Marjan Burger
Biti vrhunski športnik je danes zahtevna, težka, odgovorna, včasih pa tudi prijetna naloga. Vse to velja tudi za vrhunskega športnika v pri nas manj znani in razmeroma mladi športni panogi, biatlonu. To je smučarski tek na 10 in 15 km, kombiniran s streljanjem z malokalibrsko puško.
Prav temu napornemu, vendar lepemu športu se je že pred leti zapisal naš sodelavec Marjan Burger. Ljubitelji športa ga prav gotovo poznajo. Več let je bil zaposlen v tozdu TIO, sedaj pa dela kot konstruktor v konstrukciji orodja. Je naš dolgoletni reprezentant, večkratni državni prvak in olimpijec. Letošnjo sezono je zopet sklenil z uspehi, ki bi jim zavidal marsikak bolj znan in razvpit športnik. Kot že vrsto let nazaj Marjan tudi letos doma skoraj ni imel konkurence, saj je osvojil vse državne in republiške naslove razen enega, kjer je po nesrečnem spletu okoliščin zamudil start. Na vseh tekmovanjih v tujini pa je bil nas najboljši predstavnik.
Nekak vrhunec sezone za vse smučarje je bilo v pretekli zimi svetovno prvenstvo. Z velikim pompom in zanimanjem smo spremljali alpske smučarje .Nekoliko manj zanimanja je bilo za svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah na Norveškem. Svetovno prvenstvo v biatlonu, ki je bilo v Sovjetski zvezi pa je sploh nekako neopazno šlo mimo nas. Naše klasično smučanje in z njim tudi biatlon pač še ne sodi v svetovni kvalitetni vrh. Kot biatlonec številka ena v Jugoslaviji je na svetovnem prvenstvu seveda sodeloval tudi Marjan. Nanj ima lepe spomine. Naše skromno zastopstvo so gostitelji lepo sprejeli. Njihov pokrovitelj je bila tovarna krogličnih ležajev, ki je ves čas prvenstva skrbela zanje. V teh dneh so doživeli
marsikaj zanimivega, pa tudi rezultati so bili solidni. Marjan kot naš najboljši predstavnik je med 70 udeleženci v disciplini na 10 km zasedel 42. mesto. Nekoliko več težav je imel na izredno težki, vendar odlično pripravljeni progi na 15 km. Zasedel je 58. mesto.
Poleg svetovnega prvenstva je sodeloval tudi na štirih tekmah za svetovni pokal, kjer je dosegel nekaj solidnih uvrstitev in pustil za seboj mnoge bolj znane biatlonce.
Vse to so na prvi pogled, ob današnjih zahtevah razvajenega športnega občinstva, kjer nekaj veljajo le zmage v popolni mednarodni konkurenci, skromnejši rezultati. Vendar tudi to so rezultati, v katere je vloženih na tisoče pretečenih kilometrov in na stotine izstreljenih strelov v tarče. Težko se je meriti s tekači, ki jim je tek pravzaprav poklic in ki trenirajo precej več in tudi v boljših pogojih. Nad pogoji se sicer Marjan ne pritožuje, vendar ve, da kljub vidnemu napredku v zadnjih letih, še vedno marsikaj manjka. Hvaležen je tudi Verigi, ki mu je z dopustom omogočila, da se je lahko udeležil vseh treningov in tekmovanj, da se je v zimskem času lahko skoraj popolnoma posvetil biatlonu.
Športno kariero Marjan zaključuje. Na domačih tleh je dosegel vse cilje in naslove, ki jih je moč doseči. Rad bi vzdržal vsaj še leto in pol, kolikor nas loči do olimpiade v Sarajevu. Ce ne bi bilo olimpiade na domačih tleh, bi prav gotovo že nehal. Vrata v reprezentanco so mu še na steža j odprta, saj ga po pravkar končani sezoni že vabijo na prve priprave. Vendar se še ni odločil ali še nadaljevati s treningom ali pa tekmovalne smuči zamenjati le z rekreativnimi. Kakorkoli že, smuči še zlepa ne bo zavrgel. Prav tekači na smučeh so znani, da dolgo ostajajo zvesti svojemu športu.
F. V.
Zakaj tako...
Delavd tozda Sidrne verige se zavedamo, da ni samo urejeno delovno mesto in čist obrat merilo in pogoj za dobro in varno delo. Narava našega dela je pač taka, da se dnevno srečujemo s tonami jekla, s plini in z ropotom strojev, med katerimi človek sčasoma kar malo otopi. Zato je potreben trenutek sprostitve, bodisi s pogledom na urejeno okolico, na zelenje pred obratom ali s pogledom na rože na okenskih policah. Za vse to smo delavci poskrbeli sami. Uredili smo zelenico pred obratom, na katero smo navozili prsti, zasadili borove sadike, posejali travo, vzgojili rože za okna; vse to z eno samo željo: z zelenjem in rožami vsaj delno polepšati naš drugi dom.
Ta naš trud pa se je izjalovil, kajti nekega majskega jutra, je zopet izginilo polovico rož z okenskih polic. Kdo je to storil, ne vemo, vemo pa, da je bila ženska (pod oknom so bili odtisi ženskih ortopedskih čevljev). Ta oseba je slab človek, ker si je z nemoralnim dejanjem polepšala svoj prvi dom, opustošila pa drugega.
Materialno to sploh ni omembe vredno, ampak jezi nas, ker se nam to dogaja že več let zapored. Prav vsako leto nam zmanjkajo rože z oken. Zakaj? Komu'more biti pogled na ukradeno cvetje prijeten in lep!
Milan Krivec
Izvoz v letu 1982
Veriga je novo leto dočakala s slabimi izgledi, da bi v letu 1982 dosegla vsaj lanskoletne rezultate, to je izvoz 6 mio $ (4 mio $ na konvertibilni in 2 mio $ na klirinški trg). Države, s katerimi ima SFRJ klirinški način plačevanja, so: SZ, DDR, CSSR, in Albanija, z vsemi ostalimi državami pa je dogovorjeno plačevanja v eni izmed konvertibilnih valut. Do takrat je namreč naš izvozni oddelek imel naročil v skupni vrednosti samo okrog 2 mio $ (polovico s konvertibilnega in polovi oo 's klirinškega področja). Izvozni plan, ki smo ga sprejeli konec preteklega leta, nam je nalagal obveznost $ 4,900.000 konvertibilnega in 2,100.000 S klirinškega izvoza. Zaradi uskladitve zunanjetrgovinske bilance Slovenskih železarn smo morali plan konvertibilnega izvoza dodatno še nekoliko povečate.
Zaskrbljujoča situacija na začeatku leta se je v naslednjih mesecih -precej popravila. V februarju, marcu in aprilu smo uspešno zaključili posel s partnerji iz Bolgarije, SZ, ZRN in Poljske, tako da imamo s še nekaj manjšimi naročili trenutno pokritega tri četrtine plana izvoza za leto 1982. Poleg tega imamo odprtih še nekaj večjih ‘konkretnih ponudb, ki
bi nas ob ugodnem razpletu precej približale zelo zahtevnemu izvoznemu načrtu.
Bolj kot sam obseg izvoza v letošnjem letu pa je problematična njegova dinamika. Več kot 50 odst. naročil, predvsem s konvertibilnega področja, imamo za zadnjo tretjino leta in bo zato izvoz v prvem polletju daleč pod planom, kar pa bo imelo negativne posledice za naš izvoz. Zaradi neizpolnjevanja plana konvertibilnega izvoza borno imeli manjše uvozne možnosti (tako imenovani »fizični prostor«), hkrati pa tudi ne bo načrtovanega priliva deviz na devizni račun. Manjši uvoz pa pomeni slabšo preskrbljenost z žico in ostalimi repro-materiali ter rezervnimi deli, kar pa povratno vpliva na izvoz.
Velike težave nam povzroča tudi nepravočasno plačevanje naših kupcev, predvsem iz Romunije in Bolgarije. Tako smo morali ustavite pošiljke bolgarskima kupcema zaradi neporav-
nanih dolgov, čeprav so verige že izdelane in pripravljene za odpremo.
Zaradi neugodne dinamike izvoza in nesolidnega plačevanja nekaterih kupcev je tudi izvozni rezultat za 'prve štiri mesece slab, kar nam kaže tabela:
Zgoraj prikazani podatki nas opozarjajo, da se botmo marali do konca leta močno potruditi, če hočemo doseči celo pream-biciozno zastavljieni izvozni plan. Marsikateri naši ključni stroji so že dotrajani, uvoz novih pa je praktično onemogočen. Glede na recesijo, ki še vedno traja v svetu, je konkurenca na svetovnem trgu zelo ostra in naše težave še hujše. Ker pa nam le planirani izvoz zagotavlja zadovoljivo oskrbo z uvozni mi m ateriali in s tem nemoteno proizvodnjo, bo morrai vsiak posameznik glede na delovne naloge, ki jih opravlja, resnično prispevate svoj delež, da bomo lahko uspešno izpolnili letošnji načrt izvoza.
Alojz Burja
IZVOZ januar—april 1982	v 000 $
trg	plan	doseženo	indeiks
konvertibilni	1.633	682	42
klirinški	700	513	73
(skupaj :	2.333	1.195	51
Samo za moške
Vladn Potočniku v spomin
Na izteku sobotne dnine 17. 5. 1982 smo prejeli žalostno novico, da mu je zahrbtna bolezen mnogo prezgodaj pretrgala nit življenja. Zibelka življenja mu je stekla 11. julija 1939 v Žirovnici pod mogočnim Stolom, kraljem Karavank, na pragu druge svetovne vojne. Rana mladost ni bila lepa, saj je po naši domovini gospodaril okupator. Po končani osnovni šoli je postal jeseniški kovinar, želja po nenehnem napredku in znanju mu je omogočila zaposlitev kot bolničarja v železarni Jesenice. Po končani srednji šoli pa je opravljal dela varnostnega tehnika v Vatnostalni Zenica in Jesenicah.
V začetku leta 1978 ga je pot zanesla med leške verigarje, katerim je ostal zvest vse do svoje mnogo prerane smrti.
Dragi Vlado, lahko rečemo, da si bil skromen po svojem značaju, s preprosto življenjsko logiko, da je treba najprej nekaj ustvariti in šele potem zahtevate. Tvoje besede so bile vedno ostre in pretehtane, brez dlake na jeziku. Zato si bil med vrstniki in sodelavci priljubljen, imeli smo te radi in cenili tvoj značaj. Ko se sedaj z -bolečino poslavljamo od sodelavca mnogo prezgodaj, nam je -težko. Bolečina pa je tem večja, ker se poslavljamo v času, ko se narava prebuja k novemu življenju, ko vse zaživi. Pomladna lepota narave nam daje novih moči za življenje, mi pa smo ostali nemočni ob slovesu od našega -prijatelja, tovariša in očeta, ki je želel preživeti med nami še vrsto zelenih pomladi.
Teh nekaj besed v tvoj spomin naj bo Skromna sveča prijateljstva in hvaležnosti za vse, kar si nam dal v svojem človeško bogatem in kratkem življenju pri izgradnji naše socialistične samoupravne skupnosti.
Ažm
vsakdanjo rabo
1 kg 1 liter	— sanacijska komisija	1 kos
54 kosov	— inšpekcija SDK	1 kos
1 kos	— analize	1 kos
250	— povečevalna lupa	1 kos
1 kos	— delavski svet	55 kosov
1 kos	— verjeli in bili zveličani	čim več
Naslov ni slučajen, saj zadeva edino stvar na svetu, v kateri ženske ne bodo dosegle enakopravnosti z nami. Vendar pa je problem drugje in upam, da ga bom toliko jasno opisal, da ga bodo tovariši, ki jih imam v mislih, vsaj približno razumeli.
Že od nekdaj si ljudje prizadevamo, da bi si življenje uredili čim bolj udobno in čistejše, zato smo tudi izumili razno-razne priprave in naprave v ta namen. Med temi so tudi razna stranišča, ki pa v glavnem služijo enemu samemu namenu, da si v njih olajšamo življenjske potrebe.
Ker pa moški za odvajanje vode ponavadi uporabljamo stoječi stav, smo izumili pisoarje, ki imajo dosti dobrih strani. Če si vzamemo za primer lovce in njihove puške, vidimo, da ima vsak lovec najboljšo puško. Vendar še tako dobra puška ima določen raztros, se pravi območje, v katerega zadenemo, če merimo vedno v isto točko. Prav ta raztros pa nam pri odvodnjavanju pobere pisoar, ne glede na to, ali je cev slaba ali pa je slab tisti, ki jo drži. Izredno pripraven pa je pisoar tudi za tiste, ki so tako trdnega značaja, da nekomu, ki jih je enkrat že zafrknil, ne podajo več roke in je zato tudi njihov raztros temu primeren.
Vendar pa problem ni v pisoarjih, ampak v tem, da se
določeni tovariši (slučajno iz aneksa k Orodjarni in TIO) kljub pisoarjem urijo v gasil-sko-lovskih veščinah na straniščnih školjkah. Pri tem pa si kljub tehnični izobrazbi še niso na jasnem, čemu nam služijo tečaji, okoli katerih se da straniščne deske dvigniti in da si s tem lahko povečajo tarčo. Tako pa so rezultati slabega merjenja ali pa slabega »rora« vidni v vsem stranišču in verjamete ali ne, da v marsikom zavre, ko vidi tako pomanjkanje vojaške vzgoje. Če pa slučajno le-ti tovariši nimajo kaj vzeti v roke in jim je zato nerodno opravljati potrebo v pisoar (kjer slučajni sotrpin lahko to opazi), pa si naj vzamejo čas za to, da se zaprejo v stranišče, si potegnejo hlače do kolen in opravijo potrebo v smislu že omenjene enakopravnosti.
Ne vem, kakšna stranišča imajo ti ljudje doma in kdo jih čisti za njimi, vem pa, da stane danes samo oprema za kopalnico in stranišče preko deset starih milijonov in da je pri takem načinu, kot sem ga opisal, vsaka taka investicija zgrešena.
Za konec pa naj v imenu vseh nas, ki uporabljamo stranišča tudi za kaj drugega, in ne sedimo radi na mokrem, prosimo omenjene tovariše, da uporabljajo pisoarje in s tem pripomorejo, da ohranimo neenakost med spoloma vsaj v eni točki. Hvala !
D. M.
Recepti za
1.	Recept za prijavo letovanja —
potrebujemo:
—	uvožena kava
—	vinjak
—	igralne karte — tarok
—	fotoaprat z bliskavico
—	din na osebo
—	ura budilka
—	primanjkljaj pameti
Na vročem kuhalniku skuhaš kavo, jo naliješ v termovko, naviješ budilko in greš s kurami spat. Ob 21. uri vstaneš, greš v tovarno in pomešaš karte. Ob delitvi talona se vpišeš v knjigo in spiješ kavico ter vinjak. Ob blaženem smehljaju zaradi nočnega ugodja se daš fotografirati in ponovno pomešaš vrstni red. Ko prideš na vrsto, usuješ denar in izcediš želeni datum oddiha. Tako zamešano verigarsko specialiteto postaviš v hladilnik in jo ob določenem času na morju skupaj z zakonskim partnerjem užiješ.
2.	Recept za doseganje plana —
potrebujemo:
—	poslovni odbor	1	kos
—	skupne službe	1	kos
—	dnevni časopis	1	kos
—	izgovori	1	pehar
Pregnetene gospodarske novice iz časopisa usuješ na poslovni odbor ob sprejemanju operativnega plana. Ob tem zmes posoliš z nedelavnostjo skupnih služb. Zraven pridaš čajno žličko nedobavljenega materiala, vse skupaj pa zabeliš s celim peharjem izgovorov. Z vsebino 1 seje dušiš poslovni odbor, nakar dobiš aromatični operativni plan. Tega vstaviš v neogreto pečico tozda za 22 delovnih dni. Dobljeno jed do 15. v naslednjem mesecu daš v pokušnjo komerciali.
OPOZORILO:
Kljub temu, da je jed dobra in vsakomur tekne, postane po daljši uporabi strupena, posledica je bolezen, imenovana kronična izguba, ki jo pozdraviš z...
3.	Recept za izdelavo sanacijskega programa —
potrebujemo:
55 kosov analiz usuješ v mikser sanacijske komisije in vsebino miksaš vsaj 7 sej. Dobro zmiksano vsebino daš kot poobedek poslovnega kosila inšpekciji SDK. Zmes precediš skozi filter plusov in minusov. Minuse ignoriraš, pluse pa razmažeš na papir in jih skozi povečevalno lupo daš na ogled delavskemu svetu, širši družbeni skupnosti pa v prebavo. Če vsega ne porabiš takoj, postavi ostanek v predal in porabi po naslednjem zaključnem računu.
Kadrovske vesti
Novosprejeti delavci:
TOZD Vij a kar, n a :
Koren Milko, Miskič Mehmed TOZD Sidrne verige:
Rogač Bojan Komercialni sektor:
Bele Jože, Mumida Vladimir
Prenehali z delom:
Komercialni sektor:
Šegula Aniton, Polajnar Gabriela Finančni sektor:
Jakopič Zvone TOZD Vijakarna:
Kajdiž Franc, Potočnik Vladimir TOZD Vzdrževanje:
Čuden Silvo TOZD Verigama:
Bedak Janez
Odšli v JLA:
TOZD Vzdrževanje:
Perkovič Aleš, Ambrožič Drago TOZD Verigama:
Filipovič Dragan TOZD Sidrne verige:
Čajfcovec Vlado TOZD TIO:
Ropret Jože, Pirih Marjan Rodili so se:
Đorđević Radi iz tozda Vijakarna sin Darko Andrejčič Zvonetu iz tozda Vzdrževanje hči Anja Kolman Ani iz EOS hči Petra
Poročili so se:
Janša Rado iz TOZD Vzdrževanje Pungerčar Otilija iz TOZD Vijakarna
Kadrovska služba
NEKAJ MISLI O DOKUMENTIH ZA 11. KONGRES ZSM SLOVENIJE
Oktobra 1982 bo v Novem mestu kongres ZSM Slovenije. Osnutek .programskih usmeritev preveva dokaj kritičen in prodoren duh. Vidi pa se, da so material pripravljali tovariši, ki so oddaljeni od osnovnih organizacij. Nismo proti teoriji, a preveč visokoletečih teoretičnih misli tudi ne potrebujemo.
Iz dokumentov jasno izhaja, da ni problemov, ki zadevajo samo mlade. So le problemi vse družbe, saj je ZSMS neločljivo vpeta v vrtiljak družbenega dogajanja. Dejstvo pa je, da imamo pri problemih, kot so zaposlovanje, štipendiranje, stanovanja itd., še poseben interes.
Osnutek Statuta ZSMS kaže, da njegovi sesta vij alci želijo doseči množičnost in fromtnost mladinske organizacije, oziroma njeno prisotnost na vseh področjih delovanja mladih, ne glede na narodnost, družbeni položaj, svetovnonazorske in druge razlike. To jev sekakor pozitivno, a tega so se lotili na preveč prisiljen način. Problem vključevanja mladih, ki delujejo v družbenih organizacijah in društvih v ZSMS je že dalj časa prisoten. Glede na osnutek Statuta naj bi ZSMS postala nekak pokrovitelj le-teh. Menim, da zaenkrat ZSMS takega bremena ni sposobna prevzeti.
Se vedno ostaja nerešeno vprašanje članstva.
Odpravljene so komisije, torej ni več forme, oblike delovanja. Mladi,, ki še nimajo izkušenj za delo piri ZSMS, se nimajo na kaj opreti. Neka oblika, ki bi opredeljevala delo, bi morala ostati.
Nanizal sem le nekaj dilem, ki jih odpirajo kongresni dokumenti, mladim v pomoč in razmišljanje, ostalim pa v informacijo.
Darko Kovač
Aforizmi izza ograje
V	rednem času si je omislil dopolnilno delo — spet je (p) OSTAL sindikalni funkcionar.
Bil je tako samokritičen, da je druge učil, česar sam ni znal. Izguba rojeva speci,allste papirnatih sanacij.
V	sanacijskem programu je tako temeljito pometal pred svojim pragom, da je zasvdnjal vso okolico.
Iz baze se povzpneš z umazanimi rokami.
Novi odbor v stari zasedbi izpopolnjuje obrambno taktiko.
Iskanje odgovornih je prešerna naloga.
Sodobni pluralizem interesov: mladini bodočnost, zrelim denar, starim moč.
Odbojka
Kar 15 moških in 8 ženskih odbojkarskih ekip se je zbralo na letošnjem občinskem sindikalnem prvenstvu v odbojki. Odbojka je poleg nogometa pravzaprav še edini kolektivni šport, ki je ostal na programu občinskih sindikalnih prvenstev.
V	torek 20. 4. so se med seboj pomerili moški, ki so bili razdeljeni v štiri predtekmovalne skupine. Igrali so v telovadnicah osnovnih šol v Lescah, na Lipnici, na Bledu in v Begunjah. V vsaki predtekmovalni skupini je bil glede na lanskoletno uvrstitev določen nosilec skupine. Ekipa Verige I je kot lanskoletni zmagovalec turnirja nastopila kot prvi nosilec v osnovni šoli v Lescah. Žreb ji je namenil za nasprotnike ekipe osnovne šole Lesce, LIP z Bleda in Vezenin z Bleda. Brez večjih težav in brez izgubljenega seta so premagali vse nasprotnike. Osnovna šola Lesce s 15:1 in 15:0, LIP Bled s 15:2 in 15:6 ter Vezenine s 15:4 in 15:3. Tako so se kvalificirali v finalno skupino naši, medtem ko je bil boj za drugo mesto v predtekmovalni skupini, ki je vodilo v mali finale, bolj izenačen. Kvalificirala se je ekipa osnovne šole Lesce.
V	drugi predtekmovalni skupini v osnovni šoli na Lipnici, kjer je bila nosilec Iskra Lipnica je sodelovala ekipa Verige II. Na hitro zbrana in brez treninga kljub borbenosti ni mogla resneje poseči v boj za prvo ali drugo mesto. Samo zmaga z Alpetourom (6:15, 15:10 in 9:15) je zadostovala le za tretje mesto v skupini. V mali finale se je s te skupine kvalificirala Almira, medtem ko se je tudi tu nosilec Iskra Lipnica brez težav kvalificirala v finale.
Mali finale je bil dva dni kasneje v osnovni šoli Begunje, finalni del tekmovanja pa v osnovni šoli v Lescah. V finalni del tekmovanja sta se poleg Iskre Lipnica in Verige kvalificirala še Plamen in GG z Bleda. To so štiri ekipe, ki že štiri ali pet let zaporedoma igrajo v finalu. Tudi tokrat smo tako gledali lepe, zanimive in dokaj izenačene boje, ki jih je spremljalo tudi večje število gledalcev. Tudi odbojka je bila kar na zavidanja vredni ravni.
V	prvi tekmi je ekipa Verige gladko odpravila Plamen z 2:0 (10, 5). Nekoliko več težav so imeli naši z Iskro iz Lipnice. To priča tudi rezultat 15:10 in 15:12. V odločilni zadnji tekmi sta se pomerili ekipi Verige in GG. Oboji so že pred turnirjem pa tudi po prikazani igri v prejšnjih srečanjih, veljali za favorita za osvojitev naslova občinskega sindikalnega prvaka. Naši tokrat niso uspeli tako kot zadnja tri leta. Pustili so se zmesti nasprotnikom, tako da so zasluženo zmagali GG-jevci in tako osvojili naslov.
V	malem finalu je bila najboljša Almira, pred drugo ekipo Elana, OŠ Lesce in Iskro iz Otoč.
Ženske so se tokrat pomerile med seboj teden dni kasneje. Osem ekip je bilo razdeljenih v tri predtekmovalne skupine. Tako kot naša druga mo-
ška ekipa je tudi ženska nastopila v osnovni šoli na Lipnici. Le s težavo smo zbrali šest odbojkaric, ki so bile pripravljene igrati. Škoda, da ni bilo nekaj žensk, ki so skoraj celo zimo redno trenirale v telovadnici osnovne šole v Lescah.
Naj bližj e zmagi so bile prav v prvi tekmi z bolnišnico Begunje. Prvi set so izgubile s 15:10. V drugem setu so po zanesljivi igri odločile igro sebi v prid in zmagale z 12:15. Nerazumljivo pa so izgubile zadnji niz. Enostavno jim ni več prav ničesar uspevalo, saj so niz izgubile kar s 15:0. Ekipi Iskre Lipnice in Vezenin sta bili premočan nasprotnik za naše odbojkarice. Obe tekmi so izgubile z rezultatom 2:0.
V finalnem delu so nastopile Iskra Lipnica iz naše predtekmovalne skupine, PTT Ra-
dovljica in SO Radovljica. Najboljše so bile odbojkarice Iskre, ki so tako že drugo leto zapored postale občinski sindikalni prvak.
Rezultati :
moški:
1. GG Bled 100 točk, 2. Veriga (90), 3. Plamen (80), 4. Iskra Lipnica (70), 5. Almira (60), 6. Elan 2 (51), 7. OŠ Lesce (42), 8. Iskra Oteče (33), 9. Iskra Lipnica 2 (25), 10. LIP Bled (17), 11. Elan 1 (10), 12. Veriga 2 (10) itd.
ženske:
1. Iskra Lipnica (100 točk), 2. PTT Radovljica (90), 3. SO Radovljica (80), 4. Vezenine 1 (70), 5. LIP Bled (60), 6. Vezenine 2 (51), 7. bolnišnica Begunje (42), 8. Veriga (33).
F. V.
Zmanjševanje električne konične obremenitve (II.)
Delovanje avtomatske naprave za zmanjševanje električne konične obremenitve teče že deseti mesec. Rezultati so več kot zadovoljivi. Z relativno majhnimi posegi v režim delovanja električnih peči smo dosegli kar precejšnje finančne prihranke. Prihranki se gibljejo povprečno v višini 250.000 din mesečno. Iz diagrama je vidno naraščanje konične obremenitve v zadnjih sedmih letih. V letošnjem letu bi dosegla vrednost 2.900 kW. V primerjavi s predvideno povprečno konico v letošnjem letu je ta oelih 500 kW višja. Od avgusta 1981 pa do sredine maja 1982 je bila namreč vključena v kontrolirani režim šele prva skupina porabnikov. Od 15. maja 1982 dalje pa so pečem Herdickerhoff, Ebner (tozd Sidrne verige) in globinske peči Rade Končar (tozd Orodjarna) priključene še peči Ipsen, naprave v solni cementaci ji in peč Ebner (tozd Vijakarna). Skupna (efektivna) moč vseh porabnikov je 650 kW. To je nekaj manj, kot je skupna vsota vseh moči, ker smo morali upoštevati pogoje tehnologije, in bo prispevek nekaterih zahtevnejših porabnikov k zniževanju konice manjši.
Primerjava prihrankov in investicijske vrednosti celotnega projekta je nesmiselna, saj je cena elektronskega regulacijskega dela ca. 5.000 DM, vrednost naprav in instalacij, izdelanih v naši DO, pa ne presega enomesečnega prihranka.
Na zadnjem sejmu Electronioa v Münchnu je menda tovarna Siemens razstavljala izpopolnjeno varianto regulatorja, kakršnega imamo vgrajenega v naši DO. Ko smo si pred desetimi leti zadnjič ogledali ta sejem, še ni bilo o takim napravah nič slišati, saj takrat še nihče ni toliko razmišljal o energiji.
Jože Miklič
Zahvale
Ob smrti mojega očeta Ladislava Jutriša se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč.
sin Štefan Jutriša z družino
Ob boleči izgubi dragega očeta Franca Svetina se zahvaljujem DO Veriga tozd Verigama za podarjeni venec, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti.	sin Franc Svetina z družino
Ob boleči izgubi dragega moža Pavla Plemelja se iskreno zahvaljujem DO Veriga za podarjeni venec, godbi na pihala za odigrane žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
P°*1-	žena Ivanka
Ob boleči, prezgodnji izgubi našega dragega moža in očeta Vladimirja Potočnika iz Zgornjih Gorij se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem in prijateljem za izraze sožalja, za slovo in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tozdu Vijakarna za podarjeno cvetje in denarno pomoč, tov. Ažmanu za tople poslovilne besde ob preranem grobu ter godbi na pihala za žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žena Dana s hčerkama
Ob smrti moje mame Frančiške Povšin se zahvaljujem vsem sodelavcem DSSS, predstavnikom godbe za podarjeno cvetje in izrečno sožalje. Posebna zahvala tudi sodelavcem konstrukcije in teh. orodja zaz brano denarno pomoč.	sin Jože z družino
Hčerka Francka z možem
Ses-tovil MD	podjetje 'tl Loža	velika sibirska reka	bivSi elan drfctvne rep- v skdk'k (dela v Vericji	pripadnik HiroV	domače žensko ime	Krušni oče	Thctilanct	olodobjct	prebivalec sosednje republike	desni pritok (tema v ZRKJ	povojni slovenski dank. delavec ( Marjan)		
Trgovsko podret il Celja													
beograjsko podjetje, (noš kupec)							drobna umaianija snov ia poqovor					SZ VE TOZD LESCE.	RIGA
Vzhod		Športni Komentator vrsta padavine											
Iskrin TOZD						.r r							
klarodno osvobodilni od bot-	•			Kraj na Cresu	Jože v/ahtar	meti Ini alkohol pevec Monteno							
iqra z žoqo								t. črka Janež		Kilo Liier	Vovk Peter Vanadij		
šolstvo									sestavina v kruhu Španija				
jezero ( italijanski^					tovarna v la^rebu						Čaka/ac iljušin		
Avstrija		površinska mera			qorski reševal čoln				VERIGA^ Lesce	hrvašk i .Petrol'			
		podjetje iz Ribnice			tehnolog za toplot-obd-					spleti las			
We lačen				plod. iiiaric					apel				
				povečevalno steklo					ribiška vrvica				
Klade*						irska teroristična organi lac.	slečen	Ulij			Celje avto šola		
vrsto sovjetskih avionov								knjiqa lemi je vidov numero					
kovač Ernest			prebivalke Pirana Fosfor									\ 21 \ćrka	
zimzelena Sobna rastlina												Avstrija	
Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, so bili izžrebani naslednji reševalci:
prva nagrada 170 din Jože Hozjan, druga 110 din Branko Barber in Jana Štular, tretja 80 din Marjan Janškovec in Milena Vovk.
Rešitev današnje križanke pošljite do 5. junija 1982.
Zima v pogorju Mt. Blanca
Ob štrih zjutraj polno naložena stoenka, moj soplezalec Mirko in jaz kot šofer odrinemo na dolgo potovanje proti francoskim Alpam v upanju, da bo najina »limuzina« uspešno prestala potovanje.
Na mejnem prehodu v Ratečah zmotiva carinika pri zasluženem spanju, zato naju ni preveč vesel, toliko bolj zadovoljna pa sva midva, ker ga zaradi tega niti ne zanima, kaj imava s seboj, in se naju odkri-ža po najkrajšem postopku. Tudi z italijanskim karabinjerjem ni problemov, ker mu že nekaj metrov pred njim pomolim skozi okno »zeleno karto«. Kmalu zapustiva tudi »slavni« Trbiž ter zavijeva proti Udinam, kjer se začne avtocesta, ki jo bova zapustila šele na skrajnem severozahodu Italije, pri Aosti.
Stoenka hlastno požira kilometre in tudi bencin, saj je od doma do najinega končnega cilja kar 850 kilometrov. Razen nekaj močnih nalivov, ki naju presenetijo med Milanom in Aosto, mine vožnja hitro in brez zapletov, tako da opoldne že zapeljeva v Aosto, kjer je konec avtoceste.
Tu se začenja slikovita istoimenska dolina, ki pa je tokrat pokrita s težkimi oblaki, ki segajo skoraj do ceste. Sam sem zaradi tega precej slabe volje, saj, če so ti oblaki v gorah nasuli kaj novega snega, potem nimava nekaj časa kaj iskati v strmih stenah okoli Mt. Blan-
ca. Še posebej sem jezen zato, ker je to že moje tretje potovanje pozimi v francoske Alpe, vendar tako prvič kot drugič nisem imel sreče, zato sem se skoraj zaklel, da še enkrat ne bom prišel v Francijo zaman. In sedaj spet to prekleto vreme!
Ko se pripeljeva v Courma-jer, majhno mestece tik pod Mt. Blancom, se prvič oblaki nekoliko razgrnejo. »Morda pa je na oni strani le boljše vreme,« si mislim. Upam, da je res. Končno sva na italijansko-franooski meji. Francozi so v zadnjem času poostrili postopek za vstop v državo. Šele potem, ko izpolniva potrebne formularje in dokaževa, da imava s seboj dovolj denarja, naju spustijo naprej. Odštejeva še dvanajst tisoč lir za dvanajst kilometrov dolg predor pod Mt. Blancom in pot v Chamonix nama je odprta. Ko iz zakajenega predora pripeljeva v Chamonix, obsijan s soncem, se nama kar samo od sebe smeji.
Naprej greva v menjalnico zamenjat nekaj denarja. Tu doživiva prvo neprijetno presenečenje, za en frank je treba odšteti kar deset dinarjev, oziroma celega starega tisočaka. To pa v primerjavi s poletjem, ko je bil frank vreden le slabih sedem dinarjev, bistveno podraži vse stvari tu v Chamonixu.
Drugo neprijetno presenečenje doživiva, ko se greva pozanimat za prenočišče. Cene so takšne, da bi z najinim denar-
jem le malo časa ležala v toplih posteljah, ali pa bi se morala odpovedati vsaj vsem nakupom opreme, ki bi jo rada obnovila. Na srečo sva vzela s seboj od doma tudi šotor, ki bo kot kaže še najbolj poceni. V gozdu, kjer sicer taborimo poleti, odkrije-va pod košato smreko ravno toliko kopnega sveta, da lahko postaviva najin šotorček.
Drugo jutro greva že zgodaj v mesto. Najprej se zglasiva na vodniškem uradu, kjer prijaviva vzpon, ki ga imava namen opraviti. V primeru, če se ne vrneva ob datumu, ki ga sama določiva, naju bodo takoj pričeli iskati reševalci s helikopterjem. Potem v športnih trgovinah, ki jih je v Chamonixu na pretek, nakupiva nekaj manjkajoče opreme, nato pa se z avtomobilom odpeljeva v vasico Argentiere. Tu se ustaviva na parkirnem prostoru pri spodnji postaji žičnice na Grand Montets.
Pripraviti se morava na vzpon. Nahrbtnika se neusmiljeno polnita z vsemi potrebnimi rekviziti, in ko sta pripravljena, imata kar spoštljivo težo. Ob desetih dopoldne Mirko kupi karte za gondolo, kar pa še ne pomeni, da se lahko takoj odpeljeva. Poleg karte dobiva še številko gondole, s katero se bova lahko odpeljala. Smučišča, ki so speljana z Grand Montetsa, so najlepša v Chamoniški dolini in tudi najbolj obiskana še posebno sedaj, ko je smučarska
Program kina Radovljica
od 2.6. do 30.6.1982
LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM
amer. barvni pustolovski film
2.,	5, in 7. 6. ob 20, uri,
6.	6. ob 18. uri
RUDARJEVA HČER ameriški barvni film
3.,	6. in 9. 6. ob 20. uri
NEUSTRAŠNI MINI MORIS angleški barvni zab. film
4.,	8. in 10. 6. ob 20. uri
TIGROVA JEZA hongkonški barv. karate film
5.	6. ob 18. uri, 11. 6. ob 20. uri
PLAZ
ameriški barvni film
12.	6. ob 18. uri, 13. 6. ob 20. uri
LULU
ital.-franc.-nemšika barvna erotična drama
12.,	14. in 16. 6. ob 20. uri
KRC GROZE
amer. barv. fantastični film
13.	6. ob 18. uri, 15. in 17. 6. ob 20. uri
SMARAGDNI LED angl. barv. pustolov. film
18.,	20. in 22. 6. ob 20. uri
BRUCE LEE MI TE OBČUDUJEMO hongkonški barv. karate film
19.	6. ob 18. uri, 21. 6. ob 20. uri
ŠERIF IZ VSEMIRJA ital. barv. akcijski film
19.	in 23. 6. ob 20, uri,
20.	6. ob 18. uri
SENCE ENEGA LETA franc. barv. erotični film
24.	in 27. 6. ob 20. uri
ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE
španski barv. pustolov. film
26.	6. ob 18. uri, 30. 6. ob 20. uri
ATLANTIC CITY ameriški barvni film
26.	in 29. 6. ob 20. uri,
27.	6. ob 18. uri
LOVEC NA JELENE ameriški barvni film
28.	6. ob 20. uri'
Pogled na jugovzhodno steno Mt. Blanca
sezona na višku in se kar tare smučarjev, čeprav tega na prvi pogled niti ni opaziti.
Ne preostane nama drugega kot čakati. Sonce prijetno pripeka s popolnoma jasnega neba in ta neplanirani prosti čas izkoristiva za sončenje. Šele ob dveh popoldne po zvočniku napove številko gondole, ki jo imava. Hitro sva na srednji postaji, kjer pa se čakanje prične znova, le da je tokrat precej krajše. Med množico mondenih smučarjev se počutiva kar nekam neprijetno in prav vesela sva, ko na vrhu lahko zapustiva smučišče in jo sama mahneva v svet ledenikov in strmih sten.
Najprej se spustiva nekaj sto višinskih metrov na plato ledenika Argentiere. Sneg je skorjast in se pod najino težo
predira. Zato si na čevlje natakneva krplje. Z njimi je hoja lažjia in hitrejša. Ledenik se polagoma vzdiguje. Bližava se planinski koči, ki leži tik nad ledenikom, in sicer v južnem pobočju morene. Na najino presenečenje je vhod v kočo odprt. V notranjosti pa sta odprti dve sobi in jedilnica. To je za naju, ki sva računala na prenočevanje pod milim nebom, pravo udobje.
V koči je že nekaj alpinistov in turnih smučarjev. Cas do večera izkoristiva za pripravo večerje. Po večerji, ko je zunaj že trda tema, greva še enkrat ven pogledat za vreme. Nebo je posuto z neštetimi zvezdami. Pomirjena se vrneva v kočo in polna optimizma trdno zaspiva.
Zvone Andrejčič (Se nadaljuje)
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana