v oii. Audiatur et altera pars. Osupnil sem, ko sem prebral v 14. št. ,,Učiteljskega Tovariša" Ganglov clanek nSlovenska gimnazija v Trstu in še kaj". Vsa čast in priznanje tovarišu Ganglu, kadar zastavi pero in izpregovori besedo za pravice teptanega in tako težko preizkušenega uciteljskega stanu, ali v tem slučaju je nasedel Gangl tržaškemu namestniku, ki ga je izrabljal v svoje namene, da bi opravičil in zatajil svoje germanizatorično delovanje v Primorju. Narbdna zavest in ljubezen do rodne zemlje mi ne da miru, da ne bi odgovoril s par besedami tovarišu Ganglu, da ne bo sodila slovenska, posebno primorska javnost, da mi primorski slovenski učitelji odobrujemo pogubonosno delovanje tržaškega namestnika na šolskem polju. Odgovor bodi kratek a stvaren, ker nečem pisati za strogega ljubljanskega cenzorja. Izjavljam glasno in jasno in smelo trdim, da se s to mojo izjavo strinja vse zavedno primorsko uciteljstvo, da je bil Ganglov članek nevreden casa, v katerem je izšel, da je prava mistifikacija javnega mnenja. Tovariši, poglejte bistro okolo sebe in ne pustite, da bi vas zavajali prijazni smehljaji in lepo glaseee se fraze na napačna in kriva pota! Kaj pa interpelacije v državnem zboru? Je li tovariš Gangl prezrl vse dogodke zadnjih treh let? Jaz mislim, da naši skušeni in preudarni poalanci dobro, resno in stvarno premislijo svoje korake in da ne krtačijo brez povoda raznim birokratom njih nemško-naeionalne suknje zvite v gube velepatriotizma in himavske naklonjenosti primorski slovanski narodnosti. Dr. Korošec, naš Spinčič in drugi vrli člani Jugoslovanskega kluba so mnogo koristili narodni stvari, ko so resnično in po zaslugi očrtali in z žarečo plamenico posvetili v delovanje našega namestnika, ko je paševal še na Koroškem; pa tudi pri nas vidimo in živo obcutimo sledove njegovega germanizatoričnega delovanja. Ali ni znana tovarišu Ganglu zgodovina hrvatske volosko - opatijske gimnazije in nje usoda? Kako je mogel prezreti, kako se množe nemške šole po Istri — v Pulju, Kanfanaru! Ali ni bral v BEdinosti", kaj vse se je storilo za easa Fries-Skeneto vega vladanja za razvoj nemškega šol- stva v Trstu? Kaj pa je storil za povzdigo slovenskega šolstva? En otroški vrtec je otvoril, in to je pa tudi vse, kar je storil za nas. Same lepe besede in že zdavnaj znano priznanje, da je slovenska mladina »visoko inteligentna in nadarjena in da leži mnogo krepke duševne silev njej", še ne zadostuje: dati se mora ti mladini priložnost, da se morejo te krepke duševne sile tudi razvijati na podlagi materinščine v slovanskih učnih zavodih. Ne morem tudi verovati, da bi bile odkritosrčne lepe besede tržaškega namestnika, ko je zatrjeval tovarišu Ganglu, da visoko in po zaslugi ceni delo simpatičnega učiteljstva v Primorju, ki v šoli in zunaj nje tako požrtvovalno deluje za blaginjo naroda, dokler pa dejanja drugače govore. Kaj poreko na to tisti naši tovariši, ki niso sposobni za vojaško službo z orožjem, pa jih potikajo po raznih pisarnah in jih porabljajo za druge manj pomembne službe v zaledju in jih ne odpuste v šolsko službo, kjer bi mnogo več koristili domovini, kjer bi reševali našo zapuščeno mladino dušnega in telesnega propada, med tem ko so n e m ški tovariši brez vsakih drugih formalnosti oproščeni, da delajo med nami kot pionirji nemštva. Ako bi bil tovariš Gangl pazno sledil »Edinosti" v minulem letu, pa bi gotovo ne bil prezrl tudi še marsikaterega drugega žalostnega poglavja o delovanju tržaškega namestnika, ki nam jasno izpričuje, kako malo je naklonjen težnjam slovanskih narodov v Primorju: importa-cije nemškega uradništva k nam, prepoved rabe našega jezika marsikje, kjer je bil nemoteno v rabi za časa tudi hudih a pdkritih naših narodnih nasprotnikov. Že sami Doberniggovi poseti iz Celovca v Trst so suraljivi znaki, pred katerimi moramo čujoč stati na straži. Tovariša Gangla je ganila namestnikova prijaznost in njegovo zatrjevanje zanimanja za naš narodni razvoj, nas pa ne zapeljejo lepe oči, in besede, še tako lepe so nam prazne fraze, dokler dejanja nasprotno govore. Stati moramo na strtiži, ako nečemo poginiti poslušaje rajske glasove onih, ki so nam bili, sd in ostanejo nasprotniki našega naroda. Pa še eno je, kar me je posebno neprijetno dirnilo, ko sem prebral Ganglov članek. Naši državni poslanci govore in delujejo zoper ponemčevalni vladni sistem v Primorju, se pritožujejo o preziranju, preganjanju in zatiranju slovenske narodnosti tod prl nas, vlagajo ogorčene interpelacije; list ,,Edinost" rohni dan za dnevom in odkriva krivice, ki se gode naši narodnosti, sedaj pa pride Ganglov članek in postavi vse v najlepšo luc. Kdo ima prav, se vprašuje oni, ki ni tako dobro poučen o naših razmerah, kakor mi? Seveda leži razsodnemu človeku odgovor na dlani. Naše poslance prosimo, da naj pazljivo zasledujejo tudi v bodoče delovanje tržaškega namestnika in pazijo na vsak njegov korak, da preprečijo pravočasno vsak ukrep, s katerim bi nameraval oškodovati slovensko-hrvatsko narodnost v Primorju ter v kali zadušijo pojave prisilne germanizacije. Naše stanovsko glasilo naj pa ne otežkočuje s takimi članki uspešnih nastopov za kulturno in socialno povzdigo teptanega naroda. Pika.