Pour une approche plus simple et motivante de la grammaire

francoski

2019

letnik 11, številka 1

didaktika jezika   jezikovna zavest   nevrodidaktika   nevroznanost   poučevanje tujih jezikov   slovnica   tuji jeziki

Znanstvena založba Filozofske fakultete
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kot je znano, je bil pomen slovnice pri poučevanju tujega jezika od nekdaj najbolj priljubljena tema razprav med jezikovnimi strokovnjaki, didaktiki in jezikoslovci (Thurmair 2010: 357). Mnenje številnih sodelavcev, da je poučevanje (v našem primeru francoske) slovnice vse težje, med drugim odpira naslednja vprašanja: 'Kako lahko poučevanje jezika naredimo učinkovitejše?' Ali in v kakšni obliki je poučevanje slovnice sploh še smiselno, tako da ''optimizira učni proces'' (Thurmair 2010: 357), pri katerem učenci pridobivajo znanje slovnice in urijo svoje veščine? Kako lahko učencem pomagamo pri razumevanju slovnice in pri pridobivanju slovničnih znanj, obenem pa jih motiviramo za učenje jezika? Iskanje odgovorov na ta vprašanja za učitelje nikakor ni enostavno, predstavlja pa zanimiv izziv. Po zadnji razpravi o rezultatih raziskave PISA in z njo povezani kritiki izobraževanja učiteljev strokovnjaki na področju didaktike in pedagoškega dela več pozornosti namenjajo raziskovanju možganov. Kljub nekaterim kritičnim odzivom je treba priznati, da so nevroznanstveniki prišli do dragocenih in vznemirljivih odkritij, ki sicer sama po sebi ne prinašajo rešitve, ob povezovanju s primernimi didaktičnimi nalogami pa lahko pripomorejo k doseganju dobrih učnih rezultatov. Da bi utemeljila to trditev, avtorica v prispevku predstavi konkretne primere, ki izhajajo iz izkušenj, ki jih je pridobila pri poučevanju francoščine.

20.08.2020