1919 • 1994 Slovenija 1994 Sreda, 7. december 100 SIT. 13.8 KUNE 27 ATS, fi DEM. 6 CHF. 3 USD. 18 SEK. 6 AUD. 3660 ITL Št. 49 Leto XXVIII NOVA DOBA Celje - skladišče ' Per III 127/1994 5000001680,49 COBISS o 100 SIT 'ii rl; -m r $ •v « A.- v • ........................................................................... 'j ni iii EDI HITROST UBIJA - ZAVARUJMO OTROKE Ig; °%nio» 2 Forum Iz vsebine: Zveri niso božji voleki stran 2 Kučanov intervju za FAZ stran 3 Migrantove prošnje stran 4 Zločinci stran 4 Novi CK stran 6 Trgovina brez meja stran 7 Ne, to ne moreš kupiti stanovanja stran 8 Tajno društvo PGC stran 10 Za en dan v zapor: Pravica s štirimi rokami stran 12 Sedemdeset let bolečin stran 13 Reklama za smrt stran 15 Zbogom orožje Pismo inž. Dragotina Gustinčiča stran 16 CK KP Jugoslavije stran 17 Z jezo v žalost stran 18 Okopi Nekaj ljubiteljskih - stran 22 vendar neprijetnih vprašanj Tveganje kot poklic: stran 23 džungelski vodič stran 24 Drobtinica Slovenije v Beogradu Techno iz podzemlja na stran 25 lestvicah popularnosti stran 27 Mostovi: Med Brazilijo in Slovenijo stran 28 NEVV AGE NEUE EPOCHE NOVA HOBO flOEA NOVVELLE EPOQUE DOBA KOHA RE Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 fzdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 C1IF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 1TL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Nova doba redefinira: narodni značaj Zveri niso božji voleki Pri Kočevskem Rogu predvsem zgrozi število: ob milijonu Slovencev pobiti 10.000 - to je en odstotek (1%). To je toliko, kolikor so Nemci pobili Srbov v drugi svetovni vojni v Kragujevcu in Kraljevu skupaj! A Srbov je - 10 x več. Torej je slovenski zločin 100 x hujši od nemškega, ker je bil storjen nad lastnim ljudstvom in v miru. Še grozljivejše je, da so glavni akterji še 50 let sedeli na najvišjih položajih in predstavljali Slovenijo v svetu. Tu ne gre več samo za skupino ljudi, eno stranko - gre tudi za narodov karakter. Slovenec božji volek? Ne! Slovenec - zver! Forum Kučanov intevju za FAZ \7 se kaže, da se V predsednik RS ne more pomiriti z neobstajanjem predsedniškega sistema v Sloveniji. Razumljivo je, da se povabljen k pogovoru z novinarji ne more odzvati z molkom. Manj pa je razumljivo, da se človek njegovih duhovnih zmogljivosti ne zaveda meja svojih pristojnosti. Če že daje ocene in nasvete globalnega pomena, naj vsaj ne pozabi poudariti, da pripoveduje svoje osebno mnenje in da za kaj drugega ni pooblaščen. Poleg tega ne bi bilo odveč, če bi predsednik dobro premislil, kaj govori in na kakšen odziv bodo naletele njegove besede doma in po svetu. G. Kučana sem enkrat že opozoril na “odgovornost predsednikove besede” (Dnevnik, 22. 12. 1992). Naš predsednik bi, kot pravijo Dolenjci, zelo rad s tujo roko gada lovil. Odtod njegove bese- de, da “Srbov od vsega začetka... niso prisilili...”, da je Nemčija prepozno priznala naslednice Jugoslavije, da “če bi NATO ukrepal odločno, lahko ustavi vojno”, da “bo treba odpraviti vzroke vojne”. Slednja misel je še prav posebno skregana s pametjo, nadaljuje se namreč s stavkom: "Ti pa niso v Udbini, ampak v Beogradu”. V Beogradu so bili in to takrat, ko so politični voditelji vseh republik (z njim vred) odhajali tja odločat o naši usodi. Zaradi svoje nesposobnosti (tudi njegove) niso nič naredili, oziroma naredili so to, kar zdaj imamo. Srbi nočejo biti manjšina v državi, ki je prav tako njihova. Tudi Slovenci v Jugoslaviji nismo bili manjšina, nihče iz nas tega tudi napraviti ni hotel. Saj smo jo soustvarjali, prav tako kot Srbi Hrvaško. Samo enkrat v svoji zgodovini so bili Srbi na Hrvaš- kem manjšina in takrat so bridko nadrajsali. Kot je videti, tega Kučanova pamet ne more doumeti. - Novejši dogodki opozarjajo še na eno dejstvo, kar demantira očitke naše propagande, češ da je Karadžič navadna marioneta v Miloševičevih rokah. Karadžiča bi že zdavnaj odneslo, če ne bi imel za seboj ljudstva, ki se bori za svoj obstoj. Petstoletne izkušnje ima to ljudstvo, bolje pozna svoje pravične interese, kot pa te poznamo mi. Hoče biti dober sosed, noče pa biti znova suženj oziroma (po njihovo) - “raja”. -Hrvaška ni enonacionalna država. Zgodovinske razmere so tako hotele. Zgodovine se ne da izničiti. Tam, kjer vlada pamet, to ni nesreča. Če pa vladajo nacionalistične strasti, potem je seveda problemov na kupe. -Dolgoročno se pa Srbom in tudi nam slabo piše. Premagala jih bo - demografija. Vsaj tukaj tičimo skupaj z Zahodom v isti koži. Američani imajo dovolj vojaških izkušenj in verjetno Kučanovih nasvetov te vrste ne potrebujejo. Njihov cilj očitno ni vojskovanje na Balkanu. Ob prihodu na oblast je dal Clinton zares “državniško” izjavo: “Srbom bomo zagrenili življenje.” in nič več. To je ena redkih obljub, ki jo je popolnoma izpolnil. Jo je bilo pa tudi najlaže izpolniti. S sankcijami in bombami. Samo to žal ne vodi k miru. Nasprotno - v še hujše vojno gorje! V najboljšem primeru pritiski močnih lahko dosežejo nekaj, kar ne bo nikakršen dosežek. Problem se lahko odloži oziroma breme se preloži na bodoče rodove. Plamen se lahko začasno pritaji, žerjavica pa dalje tli - tempirana bomba ostane. Stanko Batič, Ljubljana "TrTe otroci E očr '--O cxz 4 Forum MIGRANTOVE PROŠNJE 1. Moje življenje pri Tebi je dolgo samo 10 do 15 let. Vsako slovo od Tebe, kadar odideš, je zame bolečina. Prosim, pomisli dobro o tem, preden me vzameš za svojega. 2. Daj mi dovolj časa, da bom razumel, kaj hočeš od mene. 3. Zaupaj mi - od tega živim. 4. Nikoli se ne jezi name in ne bodi osoren do mene za kazen. Ti imaš svoje delo, svojo zabavo, svoje prijatelje - jaz imam samo Tebe! 5. Prosim, govori kdaj pa kdaj z menoj; čeprav ne razumem Tvojih besed, poznam Tvoj glas in ta naj bo včasih samo zame! 6. Kakorkoli že ravnaš z menoj - dobro ali slabo, nikoli ne pozabim. 7. Preden me ozmerjaš, pomisli na to, da bi Te lahko s svojimi krepkimi rokami pretepel, vendar tega nikdar ne storim. 8. Preden me pri delu ošteješ, da sem slab, len in trmast, pomisli, morda me muči domotožje, morda sem predolgo v senci ali pa imam razširjeno srce. 9. Sočustvuj z menoj, ko mi gori domovina - tudi Tebi bo nekoč Tvoja. 10. Ko požigajo mojo vas, ne reci - Tega ne morem gledati, naj se zgodi v moji odsotnosti. Veš, tudi Ti boš enkrat brezdomec! Društvo za varstvo proti mučenju migrantov. Nova Doba, Aškerčeva 15, 63.000 Celje. PASJE PROŠNJE Potom, ko ste se odtočili pripeljati v vaš dom štirinožnega prijatelja, sto sprejeli tudi odgovornost Ža njegovo zdravje in dobro počutje, Vso prevečkrat pvi se zgodi, da ostrine pes po začetnem navdušenju, ' ko vasje razveseljeval $ švhfb mladostne igrivostjo, pmvačkrrii zapostavljen, pravi nebodigatreba. Žalosten bi takšen ktJžek ne vas; najraje, naslovi! kar deset prošenj. Le vzemite si jih k srcu! 1. Moje življenje je dolgo samo deset do petnajst tet. Vsako slovo od tebe, kadar odideš, je zame bolečina. 'Prosim, pomisli dobro o lem, preden me vzameš za svojega. 2. Daj mi dovolj časa, da bom razumel, kaj hočeš od mene. 3. Zaupaj mi - od tega živim. 4. Nikoli $e ne ježTnmm in ne zapiraj me za kazen. Ti maš svoje doto, svojo zabavo, svoje prijatelje, jaz imam samo tebe! 5. Prosim, govori kdaj pa kdaj z. mano; čeprav ne razumem tvojih besed, poznam tvoj glas in ta naj bo včasih samo zamo! 5. Kakorkoli že ravnaš z mano, dobro ali slabo - nikoli ne pozabim. 7. Predem udariš, pomisli na to, da bi te s svojimi čeljustmi z lahkoto zgrabit za roko in ti jo zdrobil, vendar tega nikoli ne storim, 8. Preden me pri delu oŠt&jeŠ, da sem štab, ten in trmast, pomisli -morda me muči neprimerna prehrana, morda sem predolgo na soncu ali pa rni je oslabelo srce, 9. Skrbi zame, ko. ostarim! Tudi ti boš nekoč star,' 10. Spremljaj me na moji zadnji poti. Ne reci "Tega ne morem gledatiI ali "Nej se zgodi v moji odsotnostiVeš, s tabo mi je vse veliko lažje/ Društvo za varstvo In proti mučenju živali Maribor, Na terasi 2a, tel.: 062/513-350 ■ P.S. Migrante pozivamo, naj nam sporočajo krivite, ki se jim godijo. “UDBINA, BIHAČ” TNTimam dovolj zanesljivih 1 podatkov, da bi se lahko spuščal v razčlenjevanje najnovejših letalskih operacij v zvezi z v naslovu omenjenima mestoma. Ostal bom zato zgolj pri splošnem vtisu. - Vse kaže, da se OZN vse bolj spreminja v četrto stran balkanskega spora. NATO je le navidezno njeno orodje. Dejansko sta obe mednarodni organizaciji orodje edine še preostale svetovne velesile, ki svojo moč in vpliv uporablja in zlorablja v skladu s svojimi (predvsem naftnimi) interesi. Takšno ravnanje nas ne približuje miru, nasprotno, samo oddaljuje nas od njega. Ce smo sposobni zavedati se tega dejstva, potem je sklep zelo preprost. Če imamo sploh kakšno ambicijo biti pošteni, potem se v NATO in v EU nimamo več kaj siliti, iz OZN pa moramo nemudoma protestno začasno izstopiti. Kaj manjka Švici, ki ni nikdar bila v tej organizaciji? Tudi v Društvu narodov med obema vojnama ni bila. Pred kratkim je bila v VS OZN razprava o ukinitvi embarga za uvoz orožja na ozemlje bivše Jugoslavije. Naš predstavnik v OZN je v nasprotju z večino drugih evropskih držav glasoval za ukinitev embarga. Hočemo v Evropo, glasujemo pa proti njej! Če je ta naš predstavnik, sicer znan bojevitež, ravnal na svojo roko, potem si je že samo s tem zaslužil svoj odpoklic! - Evropa in Amerika se radi sklicujeta na svojo krščansko kulturno tradicijo. Predstavniki le-teh pa verjetno pozabljajo, kaj je Kristus sodil o orožju. Če pa tega ne pozabljajo in se tega zavedajo, potem je njihovo obnašanje -navadna hinavščina. HVALA VSEM RAZKRIŽANOM IN VODSTVU KS TT 7eseli me, da sem V dočakal, ko je mlada generacija, ki ni obremenjena s preteklostjo, pokazala toliko zrelosti ter znanja v novejših Forum prizadevanjih za slovensko stvar priključitvi Razkriške župnije Mariborski škofiji. Naj mi oprostijo nekateri zaslužni posamezniki, ki niso bili mogoče poimensko imenovani v zadnjem članku, kateri je namenjen meni osebno ter domačinom v spodbudo pri nadaljnjem delu v Raz-križju. Rad vas imam, zato ne bom delal razlik med vami. Pridni in pokončni ste bili vsi, ki ste sodelovali takrat in sedaj v novejših usodnih dneh za naš kraj. Še enkrat hvala za pisno plaketo ter prekrasno mojstrovino - vinsko prešo - z mojimi začetnicami in napisom mojega dragega Razkrižja. Članom delegacije, sestavljene iz različnih strank, ki me je obiskala, prisrčna hvala. Še posebej se zahvaljujem gospodoma Ivanu Golenku, predsedniku IS KS ter tajniku KS Razkrižje, Stanku Ivanušiču, za besede in voščila, ki sta jih izrekla ob obisku na mojem domu v Celju. Sedaj je čas volitev, zato vas rotim in obenem prosim, da ostanete še naprej enotni. Naj vas ne razdvaja ozka strankarska zaplankanost. Vam je sedaj usojeno, da sodelujete, in delate še naprej za cilje svojih krajanov ter našega skupnega lepega Razkrižja. Naj vas pesem in delo družita. Spoštujete se, to bo zame največja nagrada v teh letih pozne 'jeseni odhajajočega življenja. Hvala gospodom Jožetu Graju, Branetu Žuncu in Branetu Pianu za članke o mojem minulem delu. Vaš Ivan Horvatič PISMA BRALCEV PRISPEVKI ||Qyjl DOBA Aškerčeva 15 63000 CELJE Tel: 063/ 441-606, 441-215 Fax; 063/ 26-903 PP 29 ZLOČINCI! Presenetilo me je pisanje Stanka Batiča v vašem časopisu, dne 23. 11. 94, kjer na tretji strani v okvirjenem članku z mastnimi črkami pošilja večino Slovencev na sodišče v Haag, ker so na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo. Naveličal se je venomer brati in poslušati, da tja spadajo Miloševič, Karadžič in drugi s srbskimi priimki, pač pa je prepričan, da nas je v Sloveniji za mednarodno sodišče toliko, da nas v Haagu ne bi imeli kam dati. Zares čista naj bi bila le tista peščica "Slovencev", ki je decembra 1990 glasovala proti osamosvojitvi Slovenije. Dragi tovariš Batič, očitno še vedno z dušo in srcem živite za Jugoslavijo. Lepo in prav, samo ne nas posiljevati in tlačiti v vaše miselne vzorce. V zagati tičite samo vi, ne pa slovenski narod, ki nima kaj obžalovati ali se česa kesati. Čeprav po rodu nisem čistokrven Slovenec, moj oče je bil namreč Poljak, sem vseeno z navdušenjem glasoval za Slovenijo, in to bi storil tudi danes in dokler bom živ še tisoč krat, če bi bilo potrebno. Prav vojna je pokazala, v kakšni združbi smo živeli toliko let: z morilci brez sleherne morale in vesti, ki so sposobni naravnati topovsko cev v stanovanjski blok, šolo, bolnišnico ali cerkev, in pokončati vse, kar se je ohranjalo skozi stoletja. Enostavno naš besednjak nima izrazov, da bi lahko opisal dejansko globino prepada, ki je nastal med nami in njimi, ki so dejansko krivi. Če nekdo hoče na svoje, ni zločin, potrebno se je mirno dogovoriti. Vsako nasilje pa rodi novo nasilje, ker je človek najhujša zver, ki ubija iz maščevanja. Tega bi se Srbi morali zavedati, preden so vojno začeli. Očitno pa je bilo pri srbskih voditeljih premalo srčne kulture in preveč pohlepa. Zato sem neizmerno razočaran nad našimi južnimi “brati”, kakor tudi nad Zapadno mednarodno skupnostjo, ki ni bila sposobna že v kali zatreti prvih zločinov in velikosrbskih apetitov. Prav zaskrbljen sem nad našo civilizacijo, kajti ne piše nam se nič dobrega, če zločinci ne bodo kaznovani, ali pa bodo celo nagrajeni za svoja svinjska početja! Bil je resnično skrajni čas, da smo se odcepili od degeneriranega tkiva Jugoslavije, saj so rapidno propadale vse človeške vrednote, ki zagotavljajo napredek in za katere je vredno živeti. Nič hudega, če naši generaciji še ne bo dano živeti duhovno polno in bogato življenje, pomembno je, da postavimo temelje, na katerih bo zrastla pravičnejša Slovenija, ki bo dobra mati vsem svojim državljanom. Prepričan sem, da smo kljub sedanjim nasprotjem, s plebiscitom vsi pridobili, tudi Južnjaki, ki tukaj živijo. lHi Žal pa obstajajo v naši skupnosti tudi ljudje, ki ne znajo ali pa nočejo ločiti plev od zrnja, ki bi še kar naprej nekaj ščuvali in prikrojevali dejstva po svojem okusu, za lastne interese in potrebe. Očitno sodi sem tudi Stanko Batič, ki slepo pošilja vse Slovence na zatožno v Haag, ker niso bili pripravljeni živeti še naprej v jugoslovanskem “raju". Treba je povedati, da sedanja vladavina “zarotnikov, pustolovcev in brezvestnežev” bo trajala samo do prvih volitev, če pa so državljanom všeč, jih bodo volili še naprej in to je bistvo demokracije, da volivci odločamo, kdo nam bo vladal. Zato je Batičevo nakladanje zgolj demokraciji sovražna propaganda, ki jo na žalost širijo nekateri mediji. Nič me ne moti, če kdo javno izrazi svoje mišljenje, bog mu daj pamet, vsaj vem, kam spada, ni pa pošteno, da svoje travme istoveti s širokimi množicami. To bi lahko prepoznali tudi odgovorni v sicer dobrem časopisu Nova doba. Lep pozdrav! 0 Anton Poler, Maribor Pajkova 22 6 Forum NOVIČK “Okopi” na straneh 135/136 kažejo, da Janez Janša bere Novo dobo in da je bral moj, v njej objavljen, dnevnik “V precepu”. To je lepo in prav, še posebej, ker je Nova doba na nov in sodoben način posegla v medijski prostor ene resnice z drugo resnico. Toda ni lepo in prav, kako jo gospod bere in manj, kaj iz nje uporabi Janeza Janša, namreč kot veliki manipulator iz obilja informacij istega samo eno, da bi lahko pljuval po predsedniku RS in se ne zave, da je to dejanje, pljuvanje namreč, bolezen in da bo s tem v svojem telesu povzročil kaos (kot ga je, ga sedaj in ga bo še naprej povzročal v Sloveniji) in mu bo tega fermenta zmanjkalo. S tem ne zagovarjam in ne branim predsednika RS, ker ne pripadam nobenemu krogu več ter bo zgodovina sodila za to, kar se je zgodilo in še posebej, kar se dogaja na območjih nekoč nam skupne države in domovine. Ta krog zajema ljudi iz potujočega predsedniškega cirkusa in še tiste, ki so jim cirkusanti odvzeli pravico, da v cirkusu sodelujejo, pa so enako ali bolj krivi! Ni čudno, da Janez Janša v “Okopih” (ne berem jih, le omenjeni strani sem dobil fotokopirani) omenja samo eno iztrgano informacijo iz mojega dnevnika “V precepu” za dan 29.6.1991. Čudno je, da kot takratni obrambni minister in razvpit demokrat ne objavi in še posebej ne pojasni bolj važne informacije, navedene v istem dnevu v dnevniku. Za ta dan je, namreč, veljala dogovorjena prekinitev ognja, ki pa je on osebno ni spoštoval in so enote TO RS na mejnem prehodu Škofije nenadno napadle enoto JLA, ubile tri njene pripadnike in jih več ranile. V Novi dobi sem spraševal, kdaj bo resnica ugledala svetlobo dneva. Ali je ta resnica prepuščena komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov na ozemlju bivše Jugoslavije, če je bilo vse tako in če je bil glavnopove-ljujoči - takratni obrambni minister? Janez Janša me zmerja z “nekdanji agresor Predojevič”. Naj mu bo! Drugega tudi ne moreš pričakovati od izdajalca (Franci Zavrl: “1988. leta me je med preiskovalnim postopkom izdal Janez Janša osebno” - po časopisu Delo, Dnevnik ...), ki svojo politično in strankarsko kariero gradi tudi na takem odnosu! Janez Janša je in bo zapisan v zgodovini kot izdajalec (izdal je svojega tovariša, sotrpina), jaz pa nisem in ne bom zapisan kot agresor, ker agresije in agresorjev na Republiko Slovenijo leta 1991 preprosto ni bilo. Če bi agresija bila in bi Janez Janša in njegovi pajdaši imeli za to pravno podlago, še posebej po mednarodnem pravu, bi bili zapori v RS sila pretesni za domnevne agresorje! S tem ne pravim in ne trdim, da bodo zapori dovolj prostorni za domnevne..., če prevlada fundamentalistična opcija gospoda Janše! Janeza Janšo je zabolela resnica o njegovem izdajstvu, čeprav to ni vse. Tudi druge je močno zabolelo in boli stalno Janševo obtoževanje, pljuvanje, polivanje z gnojnico. Poučeni vedo povedati, da se v preiskovalnem postopku samo Ivan Borštner ni zlomil in ni odstopal od svojih stališč. Kaj bodo pokazali dokumenti s procesa, še posebej pogovori Janša -Vasiljevič, bomo videli. Janez Janša v “Okopih” trdi “pri zahtevku nekdanjega agresorja Predojeviča za slovensko državljanstvo pa se je v njegov prid zelo prizadeval ravno Kučanov krog”, kar preprosto ni res - ker je enostavno laž! Jaz ne pripadam temu krogu in odgovori iz kabineta Predsednika RS na moje prošnje po uveljavitvi drugih pravic mi to tudi dajo vedeti. To ne pomeni, da se priklanjam vaši metodi pljuvanja po Predsedniku, gospod Janša. Vseeno naj pojasnim! Točno je naslednje: državljanstvo Republike Slovenije sem pridobil po odloku MNZ 5. 3. 1992, torej v prvi skupini prosilcev in samo na osnovi ugotovitev MNZ. Po tej skupini se je zgodilo tisto, kar RS ne služi v čast. Maja 1992 si je pravico do odločilne besede ob dodelitvi državljanstva za častnike in civilne osebe JLA ter njihove družine prigrabilo obrambno ministrstvo in se je od takrat močno zapletlo, tako da na sceno stopajo tajne službe s svojimi pogoji! Takrat se je namreč obrambno ministrstvo (beri Janez Janša s svojimi ljudmi) povzdignilo na nivo “novega CK” in si je prisvojilo pravico, da ima njegovo mnenje težo odločilnega dokaza tudi na sodišču, da ne govorimo o odnosu med institucijami in organi države. To je lahko dokazljivo iz dokumentov kabinetov predsednikov države, vlade in državnega zbora, dokumentov komisije DZ, vladnega urada VOX, odločb SPIZ, odločb in sklepov nižjih in višjih sodišč, več slednjih, iz izjav bivših ministrov v vladi RS, iz izjav visokih uradnikov obrambnega ministrstva... Te izjave imajo namreč posebno težo. Zato jih bom nekaj navedel. Neki g. P. pravi: “dali so mi državljanstvo, mi pa ga bomo j...”; g. R. pravi:”mi odločamo o stanovanjih in jih pod nobenimi pogoji ne bomo prodali 20-tim častnikom ali njihovim družinam” (naj g. R. naredi štirikrat daljši seznam že odkupljenih stanovanj po principu: ima hišo - odkupi hišo; ima hišo in stanovanje -odkupi hišo; ima hišo in stanovanje -odkupi dve stanovanji; ima hišo - odkupi stanovanje; ima stanovanje - odkupi stanovanje; nima stanovanjske pravice -odkupi stanovanje; tuj državljan in častnik tuje vojske, ki ima hišo ali stanovanje -odkupi stanovanje; za “zvestobo” - odkupi stanovanje - to ni udbomafija, kaj je to, g. R?); g. H. pravi: “pogoj za vse pravice je sodelovanje z nami” in doda “tudi generali se bodo morali prilizovati praporščakom, če bodo želeli kaj doseči”; g. R. na sodišču pravi: “nimamo razlogov, toda stanovanja mu nočemo prodati” g. .... ali ni dovolj? In kaj se sedaj dogaja? Ko nekdo želi razkriti “novi CK”, se mu javno zoperstavi njegov ustanovitelj in mag, še bolj pa njegovi zvesti podaniki, uradniki v “novem CK-ju” ob podpori “četice novinarjev in nekaj t.i. razumnikov” (po dr. Bavconu), ki jim ni do Slovenije po meri državljanov RS! “Komisarka” te četice se zavzema za pravno državo, ki je ogrožena zaradi odloga deložacije, vendar ne vidi, da pravne države v resnici še ni! In še več, kot moteč faktor se pojavlja še nekakšna nevladna javnost (Helsinški monitor, Nova doba, Mladina in to je vse in dovolj obenem) in ko leti pridejo na sodne obravnave, določena ga. R., zastopnica države (beri MO) kot tožene stranke, zahteva njihovo izključitev, ker “lahko vplivajo na senat” in tožeči stranki na hodniku razloži, da,je lahko zaradi tega (čeprav sodišče menda ni sklepalo o tem) odločba sodnega senata * razveljavljena!?! In to je nova CK-jevska resnica! Do kdaj? Gospod Janša, do kdaj boste širili sovraštvo in ksenofobijo? Ali, do kdaj boste dovoljevali, da nekdo dela v vašem imenu? MenE ni strah vaših napadov, čeprav ste mi vi osebno, ali nekdo, sklicujoč se na vas, načrtno odvzeli vse, kar sem ustvarjal dobrih trideset let življenja in dela v Republiki Sloveniji. Osebno razen družine in življenja, ki mi pomenita eno in isto, nimam več kaj izgubiti. Ali mi tudi to ogrožate vi ali nekdo v vašem imenu, gospod Janša? Če so “oni”, jim povejte, da nimajo razloga za to - to vi dobro veste! Ali sprejemate odgovornost za to, kar se dogaja ali kar se bo zgodilo v vašem imenu? Ali želite kaos? Jaz ga ne želim! Dr. Vašo Predojevič SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA Akcija Nove dobe: Na stotine ljudi je zaradi vojn na območju nekdanje Jugoslavije in nesposobnosti državnih organov, da uredijo vprašanja vseh vrst sukcesij, ostalo brez hiš, stanovanj, lokalov, vikendov in zemljišč. Podjetju SOK d. o. o. in uredništvu časopisa Nova doba je uspelo splesti mrežo pravnikov, ki bodo prizadetim iz R Slovenije, R Hrvaške in Srbije iz Jugoslavije pomagali rešiti težave z nasveti za zamenjavo ali prodajo stanovanj, hiš, vikendov, lokalov in zemljišč na območju nekdanje Jugoslavije (brez Bosne, kjer še divja vojna) Angažirane so najboljše tuje in domače odvetniške hiše! Vaše težave, želje in ponudbe pošljite na naslov: SOK d.o.o., Aškerčeva 15, 63.000 Celje, P P 29 z oznako "Lastnina”. Informacije po telefonu: (063) 441-606 ali 441-215 SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA 8 Varuh pravic Ne, ti ne moreš kupiti Ljubica in Milan Jeremič sta iz Doboja prišla na Vrhniko pred enaindvajsetimi leti. Milan je v vrhniški usnjarni zaposlen že od takrat, torej enaindvajset let, Ljubica sedem manj. V tem času sta se jima rodila sin in hčerka. Ko sta leta 1992 želela od tovarne odkupiti stanovanje, so se začele težave, saj Milan kot nosilec stanovanjske pravice ni mogel pridobiti slovenskega državljanstva. Vzrok temu so bili najprej neurejeni matični papirji v Doboju in nato vojna. Kljub temu pa je zakon omogočal nakup stanovanja preko ožjih družinskih članov. Tako je Ljubica v juliju 1992 sklenila kupoprodajno pogodbo z Industrijo usnja Vrhnika in dva meseca kasneje vplačala 11.202 DEM za nakup stanovanja. Pet dni kasneje so jo iz tovarne obvestili, da stanovanja ne more odkupiti in da naj vzame kupnino nazaj. “Direktor vrhniške usnjarne, ki se je dva meseca prej podpisal na pogodbo, mi je dejal, da tovarna nima interesa prodajati stanovanja, ker ima dovolj denarja, toda zakaj so potem sploh šli v vse skupaj?” se sprašuje Ljubica. “Ko sem izvedela, da se odkupujejo stanovanja, sem šla k socialni delavki in jo vprašala, kako in kaj. Dejala je, da lahko tudi jaz odkupim stanovanje in da ni nobene ovire. Izračunala mi je še različne variante, na deset, petnajst in dvajset let odplačevanja. Napisala mi je tudi, katere dokumente potrebujem.” Ljubica je uredila vso potrebno dokumentacijo in 15. 6. 1992 podpisala pogodbo o nakupu stanovanja, ki jo je s strani podjetja IUV podpisal direktor Anton Debevec. Enajstega avgusta je vplačala celotno kupnino v višini 591.292 tolarjev. Pogodbe pa niso nikoli overovili na sodišču, saj so ji že čez pet stanovanja Stanovanjski problem družine Jeremič:. zgolj birokratska napaka ali kaj več? Blagajniški prejemek &..... ——__________- __IauJU* « X«o*up***p*~*r*n,te.,....................;***** ______________v« o* te«*«*, - «*»*>*» ** , *«. . *»**«■, v «■■*.«-»»K V$t<* Han*»xvtc« rm i i-Mfioer: * V..Vrtalk*.. >v*..2eleplcl S/C................ . j:__________........ ** mi*©» do M.. («« ...:.... w to****, , V antm w$# »mvc !»>.•«> ent-ik »k«* *«■%*»* *» P86*-* <"* #* e^g. ■< a*# z * c*v>*xs ^ 1« ««J*. «•> cc <*w«< enttoi-iAT*. f«***i< »wx>»% V** **** 1»«^« v tj*. > *vwr pc«*$**» l* 9*6* x* tolan* r*iM *<##■ t P>5G(7)C(vitamin) Milan Kučan je mednarodni pijanski vitez ozr. nekaj podobnega (prvo pravilo PGC: namerno napiši netočno informacijo, ker le taka služi za infiltracijo nadaljevanke o pomenu vitezov okroglega soda za razvoj in promocijo mlade slo). Vitezi se ne delijo po političnem in verskem prepričanju. To je logično: vino utopi vse skrbi, v udrtem košu up budi (drugo pravilo PGC: frajgajsti pijejo coca-colo in so krožni napadalci). Približno istočasno kot Kučan na sodu, sedim na priročnem stolu v meglenem trgu in se pogovarjam z Marijo, njenim sinom in bratom (ki bolj molči). Marija (čistokrvna slovinien woman) je v položaju, ki je posledica zgovorne politike vitezov okroglega soda: za njo ljubezen - pred njo deložacija. Prijetno ozvočen prostor deluje stimulativno: izjavim, da so duhovne in materialne deložacije, ki jih izvaja glavno komandujušči nad svojimi podaniki - nemoralne. Mislim: tudi ckzk ex Milan Kučan se verjetno ne strinja z slop (pro futuro) Milanom Kučanom: ves svoj nemoralni ugled bo zdajzdaj zastavil za pravično stvar (čas opredelitve je pri slovenskih politikih odvisen od velikosti delnice, ki prinaša na volilni borzi javnomnenjsko dividendo in tantiemo). Trenutni molk je značilnost na glavo postavljenega Januša: mlajši obraz je obrnjem nazaj - starikav naprej. Ivo Bizjak je pa že itak tako zrajcan zaradi velikega števila križanih na klancu siromakov, da bo začel delati že 1. januarja. Proh pudor! Medtem Drnovškov vox populi rabotajet s polno paro - no, ja. Propria laus foetet in ore. Ali kot bi rekli stari Latinci: lastna hvala v ustih smrdi. Tu moram izjaviti, da je Marija notoričen primer: namesto, da sune svojega dedca čez prag in razdre družino - ga čaka in ne glasuje za ckzk - slop opcijo. Ker je iz belega gnezda, kar ckzk - slop centrala ni pravočasno detektirala: da so se iz bivše smb “pasme” neženirano poročali z belkami. Ne zato, ker je bila taka politika, ampak zato, ker sta se imela rada. Danes se sliši to logično: oboji so živeli v Sloveniji na obrobju. Gliha pa vkp(b) štriha. Pa maš dons šmorn. Cops so bili vsaj dosledni: za deset žlaht nazaj je moralo biti vse O.K. Pred nekaj leti je poskušal vtis popraviti Peterle, ko je TV izjavil, da ni smel biti mig - 21, ker je bil ata pri ta belih, vendar je mama zapacala s svečano izjavo - ne zato, ker je bil mož bel, ampak zato, ker je bil sin slaboviden. Marija ne trza na take štose: vsa je v svoji deložaciji. Ja, gospa, bomo videli, česa ne moremo storiti. To kar navidezno ne ustreza vam, ustreza nam: TV star Vida Petrovčičeva je deložante, kamor spadate tudi vi, TV dum-dum-mirala tako, da je le ponovila, kar vam v sehr jung državi že itak vsa ta leta mečejo v glavo, nakar je Helsinški monitor, ki vas bo v zaščito vzel, še kamerad Jernej Jung demokratično razglasil za protidržavni element. Ergo, če so že protestniška opozorila protidržavno dejanje, potem bo jutri tudi vsak delavski štrajk tako tretiran. Kako se to konča, vem: smo skrivali v naši družini v Moskvi enega Žida, ki je izjavil, da najmanjši na koncu vedno zdribla največjega. Delavci na lepem znorijo, profesorji znorijo, vsi znorijo. To pa zato, ker če plin gneteš, se utekočini, zato glave nenadoma začutijo druga drugo prek dotlej še kar velikih razdalj. Spomnijo se, da bi morali v prihajajoči novi dobi skrbeti predvsem za otroke. Tega pa ne morejo, ker jih socialna stiska gnete v negiben kolektiv. Zato so nam tak lepe vidajung svitle zarje: bodo vsaj ljudje prepozno spregledali, kako se lahko s pomočjo nečloveških pravic podira Slovenija in rodi totalitarizem. Ampak če je šla YU na boben, zakaj ne bi zapili še SLO? Da je mrcvarjenje ljudi najboljši način za miniranje Slovenije, smo frajgajsti itak povedali: že ko so se mili nam voditelji spremali za komedijo obrambe in začeli po starih ukazih (zaradi katerih so bili ob ekspertnem posredovanju Z-ja ovajeni J + B+T) preventivno suvati v rit vse, ki izgovarjajo a-e-i-o-u bolj na široko (meni, priznam, to ni dišalo, sem za bolj blaga sredstva, kakor vernik, ki nima rad nepotrebnega trušča). Ampak zdaj, ko se nam je pred nosom skuhala ww3, ob klavrnih horoskopih kranjskih TV “strategov”, ki so naduto čvekali, da si nihče ne bo upal privoščiti požiga zelene muslimanske transverzale -je skoraj vsak ne Slovenec v Sloveniji dobrodošel. Prej naša abramba, kakor kaj drugega. Ja, le Janša je menda izjavil, da otroci v miru gor ne poženejo. Za vaše pravice, gospa Marija, se voditeljem itak žvižga: sodniki pa še nimajo trajnih mandatov, zato so splašeni. To je fina logika: pred rdečim semaforjem v praznem križišču preplašeno čakaš tri dni na zelenega, čeprav je popolnoma jasno, da je interval narobe naštiman, ker traja 72 ur - namesto 30 sekund. In tako se bo uresničilo natančno tisto, na kar so slo-škofje pred L V 94 opozorili: totalitarizem. Toda propagandisti tega spet niso videli - zato so odpikali škofe z levo roko. Ker. višje matematike ne razumejo. Spielberg je sicer posnel - kdor reši enega človeka, reši svet - ampak to je za kino: posneto čb v cinemascopu. V teh pogojih deluje tajno društvo P(2)G(7)C(vitamin): voter vitez pri sodu, mulci na terenu, kjer lovijo klice novega gibanja, ki bi ga po novem lahko poosebljal žlahtni red vitezov dela, po vzoru Uriaha Stephensona iz Philadelphije in prejšnjega stoletja. Z vneto agitacijo morajo ustanoviti še več takih zvez in dobiti čim več informacij, ki jih lahko posredujejo le obrobniki in obrobnice, ker so sateliti v orbiti in imajo dober pregled na vse strani. Potem pa s temi informacijami v Novo dobo, ker Nova doba ni revija, Nova doba je sam-izdat, glasilo kps, pardon - kpd Doba, ker je sing-sing-ular “nova doba” - novi Dob. Včasih temu kratkočasniku za staro in mlado nasede kakšen zalokar&batič&vogrič &ogrizek&ipavec frajgajst. Tedaj je treba stopiti na bremzo (nova kota TV-15 za dogovore so treningi malega fusbala - also fantje, samizdat je treba zadavit, slow-motion distribucija in take reči). Dragi bivši kolegi so kar tiho: ne pomislijo, da so mediji samo ogledalo družbe in mogoče celo težijo k iskrenosti, a kaj bodo storili, kadar se mačeha kraljica razjezi nad resnico, da Sneguljčica še ni ubita - in ogledalo razbije? Neodvisna Nova doba je pri tem le navček, drobni (in tihi) Zakulisje triangel v družbi mogočnih (najemnih!) pavk, bobnov in činel. Dragi bivši, ste se sploh kdaj vprašali, zakaj mora imeti tisti, ki igra triangel, pregled nad celim orkestrom in znati vso kompozicijo na pamet? Dr. Češpljič misli, da se coca-cola frajgajsti in vitezi okroglega soda držimo arabskega pravila: samo navidez sprti kot psi in mačke. V bistvu smo res udbo-mafijsko zalego z denarjem zmamili, da se je razlezla po vseh fugah, saj s tem, da jih bomo raztegnili kot štrudel-testo, niso računali. Nato pa z nudelčki v krop. Ampak coca-cola frajgajsti smo najprej Angleži, ki znajo dobiti tekmo z vitezi okroglega soda na najbolj umazan način, šele potem tisti del bivšega teama, ki je znal športno prenesti poraz. Nekoliko nam je sicer žal našega ex Milana, ker genijalno majmuniše po širnem slo-gričevju, ampak drugačna terapija ni možna: Kučanova volilna bilanca ima minus, zato vsi zatulijo - prašiča - potem pa radijci nedolžno vprašajo stranke pred L V 94: od kod pa vam denar? - nakar začnejo vsi škripati z zobmi, zavijati oči in vrtati po nosu. Ja, Bog jim dosti pameti res ni dal. Marija, nič se ne sekirajte, vaša zgodba je itak brez zveze v primerjavi z delavko, ki je že plačala podjetju stanovanje po Jazbinškovem zakonu, zdaj pa ga ne more dobiti, ker mož po dvajsetih letih garanja v Sloveniji ne dobi registrature (državljanstva), čeprav nima ne posredne ne direktne zveze z bivšo “okupatorsko” soldatesko. Je pač only čefur. Sindikati? Plava trava zaborava. Zdaj naj še kdo reče, da škofje prav nimajo, če jih krivi neo-totalitarizem? Krivi bodo guru-eldes(s)ovci, ker so dvakrat zdriblali Peterleta. Prezgodaj, veliko prezgodaj: kdor se hoče profesionalno ukvarjati s politiko, ne sme biti živčen taktik in strateg - lakomnost je gift. Stranke, Marija, vam ne morejo pomagati, ker je glas za slo-Palestince hkrati njihov izvolilni pogreb: preveč so kurile pod ekonom loncem in preveč lahkomiselno so mu odbile varnostni ventil. Zato se morajo zdaj pretepati celo za glasove ku-klux-klanovcev, ki imajo zaenkrat še manirlich postrižene kremplje. Frajgajsti lahko le še opozarjajo na pravila igre, toda kaj tedaj, kadar igra izgubi vsa pravila? XAM DAM = MAD MAX. Iz katerekoli strani berete. Wf:>- Ms gPfsl : : r t i jglv §m H mm Sl#’ ■. \ ■ J i «4 * - - , S # - f m I . . , S g i mš E 7 ^ m mi m? m mmm 12 Zakulisje Pravica s štirimi rokami ZA EN DAN V ZAPOR Danes je pa človek res obremenjen. Kaj vse mu je za petami. Ubežati je treba skušnjavi, se skriti pred nesrečo in kot da bi to ne bilo dovolj, nas je začela preganjati še pravica. Vsaj mene. In to pravica z zelo dolgimi rokami in z veliko rok, takšnih, ki te primejo in potlej zmeljejo, kot je prav. Pravica že ve, kako je treba mleti in zmleti, da je prav in pošteno! Prekršek, kot se šika Saj veste, pot me je zapeljala. S prijateljem sva se vračala iz Konjic, še spominov nisva uspela obujati, ko je prišel tisti peti ovinek, gostilna, policaji, rdeča lučka, dober večer in naprej seveda rutina. Moška šoferska intuicija je delovala in počasi sem jel zajemati sapo, moška policijska intuicija je bila na preži in so me povabili v avto na kratko-pihalni time out. Veste, ljudje smo različni. Eni sedimo lepo pri miru in pihamo, drugi pa medtem, recimo, plešejo indijanske plese okoli avta. A to ni moj problem, trenutno sem odvisen le od “frulice” in dobre volje ali kako bi rekel. Čas je tekel hitreje, ko naju je s policistom moj znanec tako lepo zabaval. Poplesoval je sem ter tja, vidno “napihan” ter skozi smeh oznanjal veselje nad našim snidenjem. A to le ni moj problem. Trenutno se ukvarjam s tem, da sem napihal 0,54, kar pomeni, da je čudežna skrinjica v meni prepoznala kriminalca in smo se začeli malo drugače pogovarjati. Izpit, ki ga s ponosom uporabljam že več let, s katerim si služim kruh in brez katerega še na stranišče ne morem v miru, bo ostal tam, pri stricu, čisto neznanem človeku. Madonca! Vendar pa mi nadaljnje vožnje ne bodo prepovedali! Izpit lahko dobim naslednji dan v Konjicah na policiji ali čez tri dni na celjski občini. Takole ob pol dveh zjutraj je človek le že malo utrujen in se mu včasih zdi, da česa ni dobro razumel. Le zakaj mi je vzel izpit, vožnje pa ni prepovedal? Ali je s tem zaščitil ostale udeležence prometa pred “pijano pošastjo”? Po pravici povedano, sem imel ta večer priliko spiti tri male špricarje. In pol. Kaj bi vam pravil, kako sem cel mesec brez uspeha iskal svoje vozniško dovoljenje. Kaj bi govoril, boste rekli: Lej ga, ko na dušo piha! Vam raje povem, kako presenečen sem bil, ko sem se po dobrem mesecu dni znašel pred sodnikom za prekrške in je “razumel” mojo stisko, cel mesec sem bil brez vozniške, šlo pa je pravzaprav za mejno količino alkohola v krvi (dovoljeno je do 0,50) in prvi tak primer v moji vozniški karieri. Oprostil me je kazni. Takrat sem začutil pravico, kako se mi je naenkrat iz misli in želja splazila pod kožo in me celega prevzela. V moji domovini se ti pa res ni treba bati drugega kot skušnjave in nesreče. In barab! In morda še koga! Minil je teden, še danes mi je žal, in je prišel poštar. “Kaj bo dobrega?” sprašujem ob osmih zjutraj. Pošt(e)na pravica Gospa iz Konjic je po dolgem razmišljanju in pretehtavanju dejstev, ko je vse elemente že stotič premlela in vse skupaj pomešala s svojimi dolgoletnimi izkušnjami, ugotovila: Prvič: Tri tisoč tolarjev! Drugič: Stroški postopka itd. Tretjič: Kriv! Plačaj! LASJE SO MI ŠLI POKONCI, KO SEM BRAL, KAKO SEM KRIV, DA SEM PIJAN VOZIL. Šele pred dobrim tednom so me oprostili za prekršek, za katerega sem danes spet kriv. In dolžan. MUCHO DENARI! Morda je pa konjiška pravica drugačna kot ta naša celjska. Ali pa se je gospa sodnica morda zmotila? Sem preveril, telefonsko sem se obrnil na ministrstvo v Ljubljani, kjer so mi povedali, da naj raje plačam, še vedno bolje, kot da mi naredijo še več p....e. Jaz pa v jok! Opa, pardon, lažem! Jaz pa v zapor, pred parimi dnevi sem dobil spremembo denarne v zaporno kazen. Pa povejte, če nisem taprav Slovenc! Kar pa se enodnevnih zapornih kazni tiče, pa mislim, da bi moralo v Sloveniji obveljati: Vsi za enega(en rest) Eden za vse(en dan)! Pa bo mir! LucaS Zakulisje 13 Za pravnukinjo Slovenca, ki se je leta 1913 izselil v Brazilijo, smo poiskali sorodnike na Krasu - Nova doba našla tisto, kar Rdeči križ ni mogel najti petinštirideset let - Dekle iz Brazilije na sledi za koreninami Sedemdeset let bolečin Ko je Valeria Rogelja Ra-mos iz Santosa v Braziliji prebrala, da tamkajšnji dnevnik A Tribuna sodeluje z Novo dobo, je prosila novinarja Marcela Netta Rodri-guesa, naj ji pomagamo poiskati sorodnike v Sloveniji. Z željo, da pomagamo odkriti izgubljene, pozabljene sorodnike mladega brazilskega dekleta, smo se podali v iskanje. Pot nas je vodila na Kras, natančneje v Voj-ščico, vasico, kakšnih petnajst kilometrov oddaljeno od Komna proti italijanski meji, nato v Bukovje in Gorenje nad Postojno. Na sledi V Vojščici smo izvedeli, da so tam kar tri družine Rogelja, ki si niso med sabo nič v sorodu. Del naše odprave je zavil naprej v Trst, drugi del pa se je napotil v župnišče. Gospod Rafael Leskovec, tamkajšnji župnik, je bil takoj prijazno pripravljen pomagati. Janez in Marjana (rojena Masten) Rogelja sta imela osem otrok, med njimi je bil kot tretji leta 1878 rojen Valentin, Valerijin praded, začetnik brazilske veje Rogeljev. Hura! “Od osmih otrok je na domu v Vojščici ostal najstarejši, Bartolomeo. Leta 1898 se je poročil z Vincencije Žigon. Rodilo se jima je šest otrok, od katerih je živa samo še Karolina, ki danes, stara štiriin-osemdeset let, živi v - Avstraliji. Valentinov nečak Vincenc, ki je ostal doma, je umrl pred Pri Križmanovih v Gorenju ST" * 1 ; ■ K F štirinajstimi leti. Na domačiji Rogeljevih živi še Vincenčeva žena Emilia (rojena Antonič) ter njena dva sinova, Emil in Zorko,” pojasnjuje gospod žu- pnik Rafael Leskovec in lista porumenele strani župnijske matične knjige. Pri Rogeljevih doma V hiši s številko 53, tisti, ki je nekoč bila dom dvanajstim ljudem, sta bila mati Emilia in njen najstarejši sin Emil. Ko smo jima povedali, zakaj smo prišli, sta nas čudno gledala. Trdila sta, da nihče iz njihovega sorodstva ni odšel v Brazilijo. V tujini da sta le Karolina, sestra pokojnega Vincenca, in Emiliina hči Zmaga Viktorija, ki pa sta obe v Avstraliji. Potem smo skupaj prelistali podatke iz župnišča in ugotovili, da res obstajajo sorodstvene vezi. Emilia se ne more spomniti Vincenčevega strica Valentina, saj je bila takrat, ko je ta odšel v Brazilijo, stara komaj dve leti. V vasi smo povprašali tudi starejše ljudi, ki bi se mogoče Zakulisje 14 Vincencija Rogelja (desna), Valentinova svakinja Valeria Rogelja Ramos (tretja z leve) s starši na obisku pri Slejkovih v Bukovju le spomnili Valentinovega odhoda ali vsaj pripovedovanja o tem, saj je tak odhod za majhno vasico, kakršna je Vojščica, velik dogodek. Najstarejša vaščanka Olga Lozej se žal ni spomnila ničesar, tudi Domine Krstan, čigar oče je bil pod Italijani nekakšen vaški tajnik, ne pomni ne zgodbe ne podatka o Valentinu Rogelji. Vsi pa so vedeli povedati, da je tiste dni škrtemu krasu obrnilo hrbet na desetine Kraševcev. Najmočnejši, mladi in zdravi, ki so premogli zbrati denar za pot v obljubljeno deželo. Ljubezen na kraški poti Kako sta se spoznala Valentin Rogelja in Marjeta Bajc? “Tiste čase so hodila dekleta in ženske s Krasa peš v Trst delat ali prodajat borne pridelke. Po utečeni poti mimo Vojščice nad Trstom. Tudi Marjeta je redno hodila v Trst, na tej poti je spoznala Valentina, ki je delal v pristanišču v Trstu in med mladima se je spletla vez, ki jo je v februarja leta 1908 kronala poroka,” pripoveduje Rozalija Križman, Marjetina nečakinja v Gorenju nad Postojno in po mizi v kuhinji razgrinja fotografije. Oba sta še naprej hodila v Trst, tak kruh je postajal vedno bolj trd in tanek, zato sta se s prvorojencem leta 1913, iščoč lepši in boljši kos kruha, vkrcala na ladjo in odpotovala čez veliko lužo. Takratna potovanja z ladjo so bila vse prej kot prijetna. Ladjarji so za drag denar, ki so ga reveži komaj spravili skupaj za potovanje, v podpalubja natlačili cele množice. Potniki so spali na tleh, na culah in lesenih kovčkih, v prostoru je zaudarjalo, na palubo so lahko hodili samo ponoči. Njun prvorojeni otrok teh naporov ni vzdržal. Mrtvega so položili na desko in ga spustili - v morje. Slovenec sem! Končno sta prispela v Santos, veliko brazilsko pristanišče na atlantski obali. Tam si je Valentin poizkusil najti delo v okolju, ki ga je najbolj poznal - v pristanišču. Vendar so ga delodajalci takoj na začetku hoteli poitalijaniti. Odločno je rekel NE! in zaradi nacionalnega ponosa z velikimi težavami preživljal ženo in tri otroke, ki so se jima rodili v Braziliji. Pomišljal je celo na vrnitev domov v Slovenijo, vendar je tu takrat divjala prva svetovna vojna. In tako so ostali v Braziliji. Njuna hči Valeria se je poročila in rodila hčer, ki jo je krstila za Marlene. Le-ta se je poročila z Brazilcem, mu rodila hčer in jo v spomin na svojo mamo poimenovala Valeria. Ta Valeria je zdaj stara dvajset let, študentka, ki se je odločila poiskati svoje sorodnike v Sloveniji. Pred dvema letoma je pregovorila starše, da so zbrali pisma, ki so jih njeni predniki prejeli iz Slovenije, zadnjega 1928, in odpotovali v Evropo. Prapravnukinja na kraški zemlji Mlada Brazilka seveda ni imela niti pojma o tem, kaj se je v tem delu Evrope medtem dogajalo. Tako se je šele na Dunaju seznanila z novejšo zgodovino, ko so ji povedali, da Trst ni več pod Avstro-ogrsko, temveč v - Italiji. V Trstu pa je presenečena ugotovila, da Postojna in Bukovje nista v Italiji, temveč v Sloveniji, in da je Slovenija zdaj samostojna država, ki zahteva za vstop -vizo... Slovenski policist se jih je končno usmilil in jim žigosal potne liste z “enodnevno” vizo, pa še to samo zato, ker je njena mati tako “zelo podobna” Slovenkam. V Bukovju pri Postojni so odkrili družino Slejko, žal pa jim je časovno zelo na kratko dovoljeno bivanje v Sloveniji preprečilo, da bi obiskali še druge sorodnike v sosednji vasi, Gorenju, kaj šele da bi poiskali sorodnike po pradedu, Valentinu Rogelji. V Bukovju so se namreč srečali s sorodniki prababice, Marjete Bajc. Streljaj od rodne grude Oglasili smo se v edini gostilni v Bukovju, zaselku, kakšnih pet kilometrov nad Postojno, ker nam je naš dopisnik iz Brazilije napisal, da so Valeria in njeni starši tam povprašali za Bajce. V pogovoru z lastnico smo izvedeli, da so bili v trgovini in dobili smo napotek, kam naj se obrnemo. Tako smo prišli do družine Slejko. Domači so bili veseli, da smo prišli, povedali so nam, da so se brazilski sorodniki zaradi enodnevne vize pred dvema letoma pri njih zadržali samo nekaj ur, nato pa so se morali vrniti. In smo šli naprej, obiskali smo še Križmanove v Gorenju, sosednji vasi. Ko je Rozalija izvedela, zakaj smo prišli, se je razgovorila. “Francka, moja mati, in Marjeta sta bili sestri. Imam še fotografijo, na kateri je Valeria z otroci. Fotografija je prišla k nam še pred drugo vojno. Brazilske sorodnike smo iskali, brezuspešno, že leta 1948, celo preko Rdečega križa. Odgovor je bil, da jih ni. Tudi pisala sem, poslala fotografije, pa ne vem, če so jih dobili. Zadnja pošta, ki smo jo prejeli od Marjete, je dopisnica, datirana 11. 12. 1925 in oddana v Sao Paulu v Braziliji. Za družino Marjete in Valentina smo poizvedovali tudi preko sorodnikov, ki živijo v Severni Ameriki. Spet brezuspešno. Potem pa tole...” Stric, oglasi se! “Če se vam bodo kaj oglasili, jim pa le posredujte moj naslov in telefonsko številko. Je pa res čudno in čudovito, Rdeči križ jih ni mogel najti, oni pa so našli vas pri časopisu in to preko brazilskega časopisa. Lepo se zahvalite temu vašemu sodelavcu v Braziliji.” Zdaj čakamo na vesti iz Santosa. Mitja Ocvirk Foto: LucaS in Mitja Ocvirk ter iz družinskih zbirk družin Rogelja, Slejko in Križman. reklama za Pisanje o vojni, malikovanje vojne je vedno le reklama za smrt, nikdar za življenje. V vojni ni zmagovalcev, zgolj premaganci. Zmaj, ki Ti je včeraj pomagal, je zlodej, ki Te več ne pusti iz pesti; CHI CON COLTELLO FERISCE, CON COLTELLO PERISCE (kdor vlada z nožem, bo pokopan z bajonetom). Pogodba z Mefistom je bianco menica na kateri piše: Tvoja smrt, glasi pa se na prinašalca. Od Leipziga do Waterlooja, od Roške do Depale vasi je le streljaj. PO KRATKI SLAVI ■ VEČNA POZABA. Zakaj Hitler ni držal roke v suknjiču? Ker ni hotel biti plagiator. Namesto brezplodnih razprav o viharju v žlici vode, bi kazalo (preventivno) moči usmeriti v raziskavo: zakaj je postala YU 2 največji svetovni arzenal orožja? Mogoče zato, ker je nekdo rekel - naj vidim, kaj piše v tej temni noči: NE... P RIŽI... GAJ... VZI. ..G A... LIC.. X. 1 X V 1 / / BUH.. / / x V X DK7R»MIKiy THB STARTINti VOINT X y Bill Clinton odpira ww 2 arhive USA. Ima vojna na Balkanu (tudi) ta namen - namreč zabrisati vse sledi. Ob deratizaciji (uspešnem uničenju “dokumentacije”) nastane še tehnična škoda - nekaj sto tisoč mrtvih. Del poslovnega rizika - pač. OBRNITE NOV LIST 16 Zakulisje Kdaj bodo topovi zvarili svoje cevi v votel most miru? Kdaj bo smodnik namesto projektilov poganjal lokomotive, ki bo čez most vozila vlake ljudi - v vse smeri? Izumitelj dinamita Nobel je spoznal svojo napako in ustanovil nagrado za mir. Ustanovitelj rumenega tiska - Pulitzer - se je pokesal vseh žrtev, holokavstiranih z njegovim pisanjem in fondiral nagrado - za lepo pisanje. Kdaj bodo Karadič, Miloševič, Kučan, Tudjman, Izetbegovič in Crvenkovski fondirali kip razumevanja in spoštovanja? Kdaj bo napovedanemu (Kristus), hvaljenemu (Mohamed), sledil Sperans - upajoči? Zakulisje 17 Pismo inž. Dragotina Gustinčiča Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Ing. Dragotin Gustinčič je poslal CK KP Jugoslavije pismo, ki ga objavljamo v informacijo našim bralcem(2) Spoštovani tovariši! O priliki moje osvoboditve s popravljalnega dela smatram za svojo dolžnost, da Vam napišem naslednja pojasnila glede svojega dosedanjega zadržanja v sporu z In-formbirojem in CK VKP(b): Odgojen v strogi disciplini naše partije in Komunistične internacionale sem tudi tekom svojega dolgoletnega bivanja v Sovjetski zvezi zvesto izpolnjeval vse direktive VKP(b), pa če mi često tudi niso bile po volji in čeprav se mi niso zdele pravilne. Ob prilikah mojega nesoglasja sem vedno pomislil, da štab starih, toliko preiskušenih politikov, kakor načeljujejo Vsezvezni Partiji in ki ima nedvomno pokazati velike uspehe v svojem minulem delu, ne more zgrešiti prave revolucionarne poti. Nedvoumni veliki in hitri napredki v sovjetski ekonomiji so me potrjevali v teh mislih in v luči teh napredkov se mi je zdelo vse ono, s čimer se osebno nisem strinjal, malenkostno in ni-čevno. Poleg tega sem živel v SZ v ozkem krogu znanstvenih delavcev, odtrgan od aktivne politike in velikih produktivnih podjetij, kar je omejevalo mojo razgledanost. V takem duševnem razpoloženju sem bil kakor mnogi drugi, slep za vse velike spremembe, ki so nastajale in nastajajo med prvo in drugo svetovno vojno v življenju SZ in zahodnem kapitalizmu. Prezrl sem, da v SZ država v nobenem svojem delu ne odmira, da za to tudi niso napravljeni nobeni ukrepi, da narašča v sovjetski družbi birokratska kasta, ki faktično odločuje v vsem gospodarskem in kulturnem življenju SZ, zaradi česar je socialistična revolucija v Rusiji nujno morala kreniti po poti državnega kapitalizma. Prav tako sem tudi podcenjeval povojni izvoz sovjetskega kapitala. In ker sem zaradi tega gledal v ZSSR še vedno socialistično in ne državnokapital-istično državo, sem odločno nasprotoval vsaki pomisli na to, da bi moglo vodstvo te države imeti kake imperialistične načrte, zakaj socialistična država, država proletariata, ne more biti imperialistična.(3) ' Odtod in iz osebne užaljenosti, ker sem bil prezrt v našem političnem življenju, je izvirala tudi moja ostra in neupravičena kritika politične in gospodarske linije naše Partije.(4) Praksa in politične študije naše Partije so me poučile o boljšem.(5) Danes vidim, da ekonomska blokada, ki jo vršijo vlada ZSSR in vlade informbirojevskih dežel proti naši socialistični Jugoslaviji, ni metoda, ki bi jo smele uporabljati socialistične države proti socialistični državi, temveč da se take metode lahko posluži samo imperialistična politika, ki v SZ danes naravno izvira iz njene današnje družbene strukture in v katero zavedno vodi CK VKP(b) in pod njegovim vplivom tudi vlade dežel informbiroja. Danes mi je tudi jasno, zakaj imamo tolik zastoj v sovjetski znanosti. Sam sem bil priča, kako so se dela zgodovinarjev zadrževala po cela leta, ker niso dobili odobritve CK. Krajše študije se često niso mogle več publicirati, ker so zaradi zadrževanja postale neaktualne. Pravilno je, monopo-lizacija znanstvene misli po CK VKP(b) odločilno škodljivo vpliva na razvoj sovjetske znanosti. Za tem večjo uslugo naše Partije smatram, da je z odločno roko razkrila te nemogoče in socializmu skrajno škodljive metode, istočasno pa tudi na praksi pokazala pravilno pot v socializem. Smatram, da je njena opravičena kritika razvoja sovjetske družbe in sovjetske ekonomike internacionalnega pomena in da ji bodo vsi resni socialisti sledili. Velika njena zasluga obstaja še posebno v tem, da je razbila oportunistično teorijo o možnosti osvoboditve .proletariata samo s prisotnostjo sovjetske armade. Ta teorija bi mogla zavesti zahodni proletariat samo na oportunistično pot čakanja. Zahvaljujem se CK naše Partije, da mi je dal možnost in priliko, da sem uvidel svoje napake; še posebno pa se mu zahvaljujem za velikodušno pomoč v moji hudi bolezni, čeprav tega zaradi prejšnjega stališča nisem zaslužil. Ljubljana, 7. junija 1951, Dragotin Gustinčič 1. r. 1 Tekst pisma je ing. Gustinčiču prinesel v stanovanje v Tavčarjevi ul. 5 njegov preiskovalec po aretaciji 18 - 04 - 1948, oficir UDB-e, takrat že major, Pavle Bojc -Stjenka, in zahteval, da ga objavi v svojem imenu. 2 Po časopisnem izrezku sodeč je bilo pismo objavljeno v “Ljudski pravici’’ 13 - 06 - 1951. 3 Do informbiroja se v jugoslovanski, in ne slovenski, partiji ni nikoli diskutiralo o možnostih dr-žavnokapitalističnega razvoja po zmagi socialistične revolucije. Teza o državnem kapitalizmu v SZ se je pojavila v javnosti po letu 1950. 4 Ing. Gustinčič ni nikjer javno nastopal in so njegova stališča prihajala do izraza samo na sejah CK KPS do sredine 1946, ko je bil izključen. Na ekonomski fakulteti, ki jo je vodil do septembra 1947, o tem niso vedeli ničesar. 5 Od aprila 1948 do marca 1951 je bil ing. Gustinčič zaprt. Na Golem otoku je izgubil vid in do objave pisma ni mogel čitati ne pisati. Šele kasneje so mu to omogočila posebna očala, ki so nadomestila pupile. Zakulisje 18 Z jezo v žalost Nič ni ustavilo jutra, da se ne bi naredilo v nov dan. Že tretjič so ga prešteli, tretjič je stal v vrsti in bo danes še nekajkrat. Eni pravijo, da je to ena hujših stvari zaporniškega življenja, ko te štejejo in preštevajo tako dolgo, da na koncu pozabiš, da si samo še številka. Stal je v lepem jutru, zaprt, zaprt sam vase, znotraj pa zbegan in prestrašen. Kdo ve, ali je ostalo tudi še kaj jeze, ki je tisti večer zaznamovala njegovo in še mnogo usod. Vse noti vodiio v... Ceste. Redki so kraji na svetu, ki jih cesta ne doseže. So različne, makadamske in asfaltne, široke, dolge, ravne. Moje in tvoje in naše. Ljudje se na cestah rojevamo, na njih živimo in umiramo. Okoli cest se radi kregamo in po njih nas potem rešilci vozijo v bolnišnice. Na koncu pa nas ob kaki lepi cesti še pokopljejo. Njega je ta cesta odpeljala v zapor, umor in poskus umora so rekli policaji in sedaj ga štejejo za rešetkami. V hiši pod njegovo, kjer ga čakata žena in sin, kakih sto metrov niže po klancu, zakrita s skladovnicami lesa, ki je bil dota še včeraj srečne Tanje Mernik, stoji hiša, danes odeta v črnino. V dimlje ustreljeni Ludvik Mernik, oče do smrti ustreljenega sina Ludvika Mernika ml. se le s težavo spominja večera, ko je prišlo do usodnega srečanja med njima in devetin- dvajsetletnim Alojzem Bočkom, čigar traktor je preprečil Merni-kovima dostop do doma. Sin mi ie umrl v naročju Medtem ko se je po hiši razlegal otroški vrvež, sva z Ludvikom starejšim počasi rekonstruirala dogodke usodnega večera. “Tam, kjer ste se pripeljali, je vse naše, tudi cesta teče po mojem,” pripoveduje Mernik. “To cesto so Bočkovi upora- bljali v zameno za vzdrževanje, tako je bilo dogovorjeno. Do spora je prišlo, ko se je Boček odločil, da bo cesto uporabljal, vzdrževal pa ne. S tem je kršil dogovor in sem zato posredoval pri odvetniku, ki mu je prepovedal uporabo ceste. Boček je reagiral tako, da je nam prepovedal uporabo zgornje ceste. Mislil je na gozdno cesto, ki je last vseh, teče pa delno tudi po njegovem. Kakšnih večjih kregarij ni bilo, na zadnje je bil sin pri njem pred tremi Zakulisje 19 tedni, vendar se ni mogel dogovoriti, kako bi izpeljali načrtovano obnovo ceste z udeležbo vseh, ki smo jo uporabljali. Usodnega dne sva se s sinom vsak po svoje odpravila po opravkih. Zvečer sem se s traktorjem vračal po gozdni cesti in malo pred Bočkovo hišo naletel na prepreko. Preko ceste so ležali štirje hlodi in tudi Bočkov traktor je zapiral pot. Nikogar ni bilo v bližini in sem začel čistiti cesto, odmaknil sem hlode in jel pripenjati Bočkov traktor z verigo, da ga odvlečem. V tem se je pojavil Boček. Rekel sem mu, naj umakne traktor, drugače ga bom potegnil s svojim. Prišlo je do prepira, ko sem vseeno hotel prikleniti traktor, pa je zapokalo. Trije, štirje streli, nato je skočil na traktor in odpeljal. Jaz sem sedel na svojega in sva se peljala drug za drugim, oddaljena kakih petindvajset metrov. Takrat pa sem zagledal sina, ležal je na tleh ob robu ceste. Prej ga nisem videl, nisem vedel, da je tam, sedaj pa je ležal ustreljen. Skočil sem s traktorja, bil je še živ, tekel sem domov po avto in nazaj naložit sina. Na poti do Zreč sem imel še gumi defekt in ko sem menjaval gumo, je ravno pripeljal rešilec z zdravnico. Šele takrat sem opazil, da sem zadet, krogla me je zadela v dimlje. Na poti pa je sin izdihnil. Rešetke, visoki zidovi, štetje, zamrežena okna in osama so danes Vladov svet. In čakanje. Umor in poskus umora, so rekli policaji in to mu odmeva v glavi, saj to nisem jaz, si skuša dopovedati, medtem ko čaka na sanje, ob katerih se ne bo zbujal prepoten in prestrašen. Sin se ie branil Milka Boček, mati Ludvika Bočka se tistega večera drugače spominja. “Sin je tisti dan najprej odpeljal cisterno, nato pa še drva k sosedu,” je začela svojo pripoved. “Proti mraku je pustil traktor tam na cesti in prišel domov. Kasneje smo slišali hrup, nekaj je ropotalo in se je odločil, da gre pogledat, kaj je.” Ata, greva domov “Hotela sem z njim, a je bila doma tudi vnukinja, pripravljala sem ji hrano, zato je odšel sam. Otroku sem dala jesti in je vnukinja rekla: “Kar pojdi babica.” Tako sem se odpravila za sinom. Šla sem po zgornji cesti in ko sem prišla bliže, je nekaj zabliskalo in počilo. Po pokanju sem z zgornje ceste prepoznala tri postave in videla, kako stojita Mernika okoli mojega poba. Starejši je držal sekiro, mlajši pa kol. Naš pob se jima je nekako izmuznil in stekel po cesti proti hiši, jaz pa nisem vedela, da je on tekel, saj sem videla dve postavi, kako se cukata in šele ko sem prišla bliže, sem prepoznala oba Mernika. Spotoma sem pograbila palico, saj sem mislila pomagati sinu, a jima je ubežal, onadva pa sta se cukala in slišala sem mlajšega, kako je moledoval očeta: “Domov greva, ata.” Stari pa se je zadrl: “To je treba ubiti!” Bila sem že zelo blizu, ko je stari izpustil mladega in se s sekiro zagnal proti meni. Ne vem, kaj ga je ustavilo, jaz sem seveda bežala in ko sem se obrnila, ga ni bilo za mano.” Vlado je pritekel domov, poklical policijo, pograbil otroka in se s pištolo v roki odpravil k sosedu, od koder je poklical še ženo v službo. Ko se je vračal domov, ga je policija že čakala, vklenila in odpeljala. Jeza, ki je tokrat tri družine popeljala v žalost, se je porazgubila, ostala sta strah in pričakovanje. Sodišče bo odločalo, ali je šlo za silobran ali umor. Sanje pa so, kakršne so! LucaS hi IMS io'L' . " .it'. • , .... r •.. ■- r , ■ , i * :«i i Merikova domačija |M| ggggr 1 ’ * L "M VffllV jlLlIMflMI t 20 Zakulisje ZDRAVNIŠKI NASVETI vi sprašujete, mi odgovarjamo EX-PRESS ordinacija 1. Slušaj bre, kretenu, dosta mi je stalnog vrijedanja mojih slovenačkih voda: to činiš zato jer ne značiš nista: nemaš stranke, nemaš banke. Znamo te mi dobro: prvo stvoriš Bonsaja, onda Trty Harija, Freda Kremenčeka i tako redom. A oni genije: čas socia-iističeskoe samoupravlenie -čas kapitalističeskoe uprav-lenie uz stalno i principielno zalaganje za ljudska prava i socialnu demokratiju. Trebalo bi tebe i takve streljati na licu mjesta (vprašanje objavljamo v originalu, op.osebja ordinacije). Oprostite, moja domovinska čast mi veleva in obveza do pokojnega očeta, saj “streljam” na staro eriko, ki jo je on kot partizan (danes bi rekli - bandit) vlekel po bosti nad Čepovanom - kakšna sreča, da je mrtev in ni doživel še ene reinkarnacije, namreč banditske, celo mož njegove sestrične se je v Argentini ob njegovi smrti razjokal, čeprav sta se med vojno gledala skozi puškine cevi, se po vojni nista sovražila - da pozabim vašo “ljubeznivost.” Sovraštvo namreč po novem gojijo tisti, ki s prvimi nimajo nikakršne zveze: trgovci s smrtjo. Drugo pa je, spomnite se pregovora - kada sam bio mlad, vodio je on mene, sada kad sam star vodim ja njega: iz vašega vprašanja torej ni jasno, ali ste že tako star, da vas drugi vodijo, če pa ste mlad, bi sklepal, da je vaš On Slovenac, kar vam po izgovorjavi sodeč - sklepam da ste Bošnjak - ni ravno v čast... 2. Sanjalo se mi je, da sem na gradu Strgol, na Rdečem planetu, videl Stanislava: kot brezumen je letal po kleti in vreščal - še enkrat brcnem v pleksus te krave in potem bomo free, free! Mladi pujski okoli njega so cvilili - jawohl. Ali sanjam masonerijo? Kam naj vas vtaknem: imate elemente Hieronymusa Boscha starejšega in tedaj bi terapevtsko prišel v poštev avtodafe, vendar imate tudi elemente Salvadorja Dalija, torej pride v poštev krematorij. Razlika ni bistve-na:izbirate lahko med leseno in plinsko-premogovo kurjavo. Vendar stvar še ni tako huda, dokler se vam le sanja? Če pa so stvari resne, se še oglasite, da predpiševa drugačno terapijo. 3. Po poklicu sem projektant. Imam pa velike težave z ravnotežjem: v prejšnji državi me je metalo iz tira, ker sem gradil mostove, ko so drugi uprizarjali zvezne televizijske čeka dvoboje in ulične defenstracije. V tej me spet meče, ker je menda že vse sprojektirano. Vertigo akutis? Ne, ampak druga pomlad. Nekateri jo imenujejo slovenska, ampak to je zgolj znan psihični fenomen generalizacije in projekcije od enega na vse. Skratka, starcu se je zahotelo mladenk in da bi mu postale dostopne, je ukinil tabuje, razprodal alkohol in drogo in z lakoto prisilil mladenke, da mu gredo za sendvič. So mladenke zadovoljne? Seveda ne. Starcu tega ni mar, on si bo podaljšal onanijo še za en mandat, za njim pa itak - demokracija. Vam pa priporočam, da se iz projektanta prekvalificirate v denuncianta. Za demonstranta ste že prestar - za defenestracijo, če je to nov naziv za defloracijo, ne pridete več v poštev. Sprojektirano pa ni še nič, ker je sedaj edini projekt holokavst in če imate nekaj dobrih zamisli, ste dobrodošli. Mimo grede, če ste prej res gradili mostove, bi bili kar pravšnji, ker najbrž točno veste, kam so vtikali dinamit - za vsak slučaj. Pa ne scagat: kdor prvi pride, prvi podira! 4. V osnovni šoli so me učili, da pomeni OF - osvobodilna fronta (to mi je uspelo napisati šele po tretjem poskusu). Ko vidim danes OF, bleknem: osrani fantje. Od kod naenkrat ta neprijetna asociacija? Če imate težave s pisavo, naj vam pomaga Forrest Gump: delajte se bolj trapastega, kot že v resnici ste in daleč boste prilezli! OF je pa samo tiskarska napaka, manjka R (sedaj ko smo Republika). Po novem je to ORF. 5. Plebiscitne interese Slovencev v evropskem gibanju zastopa špicl-jaeger zdomcev v Nemčiji, medtem ko zastopa interese germanoevropskega gibanja v Ljubljani super špicl-jaeger - zvani Lenin. Mater je dober vic. Težja stopnja preparano-idne paradne paranoje. Vzemite v roko še. enkrat Freuda in Adlerja. Ne pozabite na Junga! Tudi Hindemith pomaga. Če pa ste ribič, se vsedite v copatah pred akvarij in glejte, kaj se dogaja: večje ribe žrejo manjše. Če vam veliki akvarij ni po meri, se preselite v majhnega - Rusi so mu nekoč rekli privatnaja samoosebnaja protivatomskaja všpička, Američani jih imajo po vseh kleteh, oskrbite se z zalogo krekerjev, dovolj votlin je še na razpolago, potoček vam bo dal električno energijo, nataknite si slušalke na ušesa in poslušajte Pink Floyde, ko se pozdravite, mi sporočite, kje je tista votlina, da grem za vami še sam tja. 6. Matematike ne znam, vendar imam fiksno idejo, da se bodo volitve v Sloveniji kmalu spremenile v navadne reelekcije pri tolikšnem številu svetnikov, županov, poslancev in predsednikov. Po kakšni metodi naj to izračunam, da se znebim fobije? Najbolje, da seštejejte vse neplačane račune, vsoto delite z rokom pritožb v katerem vam bodo preostanek imetja zarubili in dodate datum, ko so vam izključili telefon, elektriko in plin. Prištejte dobre šolske ocene vaših sinov in odštejte leta, ki vam manjkajo do invalidske upokojitve -delite vse skupaj s tri in dobili boste pravilen izračun. Če pa ga ne boste, vam priporočam, da še nekaj časa ne gledate v izložbe s tistimi majhnimi listki z napisi - podražitve. 7. Čitam ja bedeme: svi ste vi jedna izdajnička i kukavička banda, samo je ON čist ko suza. A ovaj vaš dr. Črni Praxisovac je samo previdni crno-crveni bedem iza kojeg se kriju treči ešaloni, kako je to ljepo analizirao drug Češ-pljič. Jasno je, da je psihiatrovo delo rizično in da pacijenti ponavadi za vse, kar jim gre v življenju narobe, krivijo svojega šrinka. Sploh pa - ali svojih prstov ne morete kako drugače uporabiti, kot da uničujete pisalni stroj? Alternativnih možnosti je več: priporočam tisto, ki je vaši situaciji najprimernejša: vtaknite prst v usta in ga pocu-zajte. Ko boste prešli to stopnjo, bomo poskusili še s čim drugim. Zakulisje ZDRAVNIŠKI NASVETI .vi sprašujete, mi odgovarjamo EX-PRESS ordinacija tt*TT * C:: “Vidim vrata, skrita za rdečo zaveso. Vidim stopnice, ki vodijo v majhno sobo... Vidim postavnega gehtlemana, ki sega v svojo listnico in privleče bankovec za 2ft $...” ^ V m -Ai. ■ Mm Bb* l>™s las Schwartze Praxis, axo Ncro, dežurni psihiater, " je policist za promet duhov ter isocialni ginekolog, namreč sodnik ločitve in pranje umazanega ružbeno privatnega) perila, l.r. 22 Zakulisje Kad džaekum mine-llahi nurun ve Kitabun mubin (Alah vam prinaša luč in Knjigo jasno). PRVI OKOP: slovenski politiki se obnašajo, kakor da imajo podstrešje pospravljeno: najprej se zmrdujejo nad mednarodnimi sporazumi bivše YU, čez nekaj časa se v sporih z Italijo nanje sklicujejo. Razmišljajo lokalno - ukrepajo podtalno. Brez besed pa so ostali zaradi “vnovičnega” zavezništva ZDA, Francije in Velike Britanije. DRUGI OKOP: svet se pripravlja na polstoletnico konca ww-2. Slovenska “anti-naci koalicija” bi rada medtem še enkrat zmagala po starem. Napaka: prvo Slovenijo so razkosali naci-fašiji, drugo anti-naci YU in tretjo Slovenijo je zmrcvarilo partijsko občestvo degenov (degenerirancev) z zvesto četico, dobro preskrbljene “opozicije”. Nova anti-naci koalicija v Sloveniji ima zato za nasprotnika tistega iz drugega polčasa - ne več prvega. TRETJI OKOP: Slovenija je bila obvarovana neposredne vojne in bi se lahko za ta privilegij oddolžila s tem, da bi bila spet enkrat za spremembo svetal vzgled - namesto temnega madeža zadnjih let. Politiki nimajo scenarija, čeprav je Slovenija pred zaveso novega ameriškega “filma” Vzhodni limes, ki se je začel s Haitijem in se končuje z Bihačem. Novo mobilizacijo etnosa netijo s starimi štosi: spravili so se nad bivšo JLA, ki da je kriva tudi za vse povojne pomore in monstruozne procese. Žrtveno jagnje bo preostanek jugo-di-aspore v Sloveniji. Stranski učinki takšne politike neso-bivanja se že vidijo med Slovenci v Italiji in Avstriji: medtem ko so Židje po holokavstu zgradili Izrael na močni židovski diaspori, Italijani, ki jih je več v New Yorku kot v Rimu, spretno uporabljajo “prekomorce” - Slovenci po razbitju SFRJ ponavljamo staro srbsko napako (iz ideoloških časov) s primesjo nove (iz vojnih časov): kot končno večinski etnos, želimo skozi mikrofone glasnejših gromogovornikov Slovence v Italiji in Avstriji ab-ortirati, čefurjc de-Iožirati - preostanek pa milostno asimilirati (po inkubaciji treh do štirih generacij). Ni važno, kaj grulijo (isti ljudje, drugarazredna politika) v vladi: dejstvo je, da naglo ugašajo gospodarske, šolske in druge vitalne funkcije Slovencev v zamejstvu. ČETRTI OKOP: ko bo nataknjen nagobčnik diaspori zunaj in znotraj slovenske države, so na vrsti slovenski delavci - kaj ste pričakovali drugega od prelakiranih lažnivcev? Od le še 25 odstotkov družbenega (beri: nacionalnega) bogastva živi 85 odstotkov države. 75 odstotkov “štacunarjev” preživlja 15 odstotkov. Kolonialna Evropa ima po novem za Karavankami najcenejše zamorce. PETI OKOP: padla je klapa za začetek snemanja filma o de-ložaciji Janeza Janše. Splet norosti in bolečine zoper JBT. JBT-Z(avrl) je le poskus končnega obračuna z anti-naci YU. Koliko nam je do upoštevanja pravnih norm civiliziranih držav, dokazuje tudi imenovanje Igorja Bavčarja, zunanjega udeleženca procesa proti četverici, za predsednika parlamentarne preiskovalne komisije - kakor da za instrument procesne izločitve še nikoli nismo slišali. Njegovo imenovanje ima enako težo, kot če bi preiskovalno komisijo za Hit - vodil Danilo Kovačič. Janša je moteč, ker sestavlja novo koalicijo zoper degene iz drugega polčasa (kot običajno se bodo poskušali predstaviti kot žrtve beograjskih krvolokov; streljanje v crknjene konje jim gre dobro od pištol). V paniki pa bi utegnili Janšo razglasiti celo za agenta JLA. Prava figa - tudi sam nisem verjel v zdravo pamet prejšnjih in sedanjih srbo-slovenskih degenov. Pri procesu JBT+Z itak niso najbistvenejši posamezni kadri - marveč režija blaznega režiserja (z zaštihano punco v kadi in našopano materjo v kleti). ŠESTI OKOP: prisilite vlado (če morete) naj odgovori na vprašanja - zastavljena na desni strani Nove dobe. OKOPI (razlaga): okopi, “zloglasna" “anti" - slovenska konstrukcija, pomenijo točko obrata v Koranu. Pri Bedriji je Mohamed premagal kurejšijske konjenike v deset dnevnem spopadu z njim neznano perzijsko taktiko: jurišali so na okope - šele za njimi so bili zašiljeni koli. Koran je knjiga luči, prakse in uporništva, okopi pa prvi del Korana - sploh kdaj uradno preveden v slovenščino. Ja, včasih je treba znati tudi vzhodne “religije” in biti - veverica. Saj poznate zgodbo o veverici? S pomočjo ozmoze vleče drevo, skozi žile tik pod lubjem, hranilne snovi iz prsti skozi koreninice, korenine, deblo, veje, listja krošnje, kjer se s fotosintezo povežejo z energijo in sestavinami zraka v nove gradbene sestavine, ki nato spet potujejo v obratni smeri: čim višje je “drevo”, tem težje opravi to svojo vsakodnevno pot “spominov in tovarištva” iz globokih korenin v visoke krošnje in nazaj. Ko vse poti ne zmore več, odmre. Pred tem le še potuje - brez cvetov in plodov. Je pa zato razgled veveric, ki se naselijo v tako visoko krošnjo - tem lepši. Upoštevajte dober nasvet: berite Novo dobo ter zapirajte in odpirajte oči ponoči samo hkrati. Če imate namreč odprto le levo ali desno oko, se vam lahko zgodi v naslednjih tednih nesreča - ker lovci ponoči vedno merijo med oči. Ponovite tudi staro pesmico: I, 2-Polizei, 3,4-Offizier, 5,6-alte Hex, 7,8-gute Nacht 9,10-lasst uns gehn, II, 12-komm n die Wolf . Milan Meden Zakulisje NEKAJ LJUBITELJSKIH - vendar neprijetnih vprašanj Iz bilanc slovenskih bank je možno natančno ugotoviti, koliko “starih” deviznih prihrankov so varčevalci v minulih treh letih dvignili. Zanimivo bi bilo zvedeti, kam se je preusmeril ta denar in pod kakšnimi pogoji? Zaradi normativno neurejenega problema izplačevanja deviznih vlog so bile banke na eni strani prisiljene najemati draga tolarska posojila -na drugi strani pa si je država prizadevala za čim manjše povečanje javnega dolga in pripadajočih stroškov. To je do določene mere razumljivo, čeprav še ni povsem jasno, zakaj ni tudi “ugriznila” v ta oreh? Ni težko ugotoviti, koliko deviznih varčevalcev iz Slovenije so v času po osamosvojitvi “prevzele” avstrijske banke in zavarovalnice? Pričujoča gibanja namreč nakazujejo razmeroma velik odliv tako imenovanih slovenskih deviznih prihrankov v dunajske centrale omenjenih denarnih zavodov. Z njimi verjetno kot dobri gospodarji kreditirajo avstrijsko gospodarstvo, ki je v težavah, od kar se je dvignila zavesa med Vzhodom in Zahodom in je Dunaj izgubil svojo vlogo (po mnenju ameriških strokovnjakov je Avstrija tipičen primer še neohlajenega trupla na - parah). Ali pravilno domnevamo, da torej slovenske banke posredno financirajo avstrijska podjetja? Podobno kot to neprostovoljno počnejo slovenski davkoplačevalci - končni plačniki javnega dolga? Kako je ob vsem tem ukrepala država, da bi zaščitila slovenske nacionalne gospodarske interese? Ali je omejevanje opravljanja določenih bančnih poslov za Bank Austria zapoznel refleks Banke Slovenija na omenjene denarne tokove? Videti je namreč, kakor da gre za “zaključni ukrep” - potem ko je akcija že sklenjena? Kolikšen je delež teh prihrankov pri kreditiranju slovenskih podjetij iz Avstrije? Kakšna je povezava tega odliva z investicijsko družbo Atena in njenim “zelo uspešnim” zbiranjem lastninskih certifikatov? Kaj pa če za vsem tem dogajanjem vendarle “stoji” kaka slovenska državna ustanova in zakaj? Za državljane Slovenije je poglavitnega pomena, kako je finančno ministrstvo ukrepalo v tem primeru? Za eksistenčno vprašanje gre! Spričo usodne razsežnosti in teže tega problema za narodno gospodarstvo, je mogoče razumeti sedanjo “afero Kacin" edinole kot “dimno zaveso” - načrtovano preusmeritev pozornosti javnosti. Razmere so dramatične - predolgo si že lažemo! Uredništvo 24 Popotnik Zapiski iz azijskega dnevnika Tveganje kot poklic: v DŽUNGELSKI VODIC Ob koncu septembra letos je v Nepal in na Tajsko odšla skupinica petih ljudi. Cel podvig smo poimenovali THE AMA DABLAM PROJECT 1994, cilji tega projekta pa so, poleg pettedenskega žuriranja, bili trije: opraviti kakšen ekstremno zahteven treking ali vzpon na kakšen vrh, raziskovati avtentične oblike tamkajšnjega duhovnega življenja in poiskati morebitno stičišče alpinizma in duhovnosti znotraj osebnostne rasti posameznika. Vse naštete cilje nam je v veliki meri uspelo uresničiti, o čemer morda več v naslednjih številkah, hkrati pa smo na potovanju naleteli na številne posebneže, zanimive in nevsakdanje poklice, na popolnoma odštekane guruje in saddhuje... Gre za stvari, o katerih je nedvomno vredno pisati in v prid širjenja meja vednosti o Aziji bom to poskušal relativno redno početi v rubriki ZAPISKI IZ AZIJSKEGA DNEVNIKA, premagujoč s tem svojo prirojeno nagnjenost k ležernosti in uživaštvu. Naj vam bo. a začetek bi vam želel ■ predstaviti človeka, ki je sedaj moj prijatelj. Ime mu je Shambu Nath Ghimire, do domače Sham, v življenju pa počne predvsem neumnosti. Je namreč džungelski vodič v nepalskem nacionalnem parku Chitwan. Na skrajnem jugu Nepala, v Bengalskem nižavju na meji z Indijo je približno tisoč kvadratnih kilometrov pokrajine, ki je (skoraj) takšna kot ob nastanku sveta, zato jo je nepalska vlada proglasila za nacionalni park Chitvvan. V parku živi, poleg ljudi, ki jih seveda ščiti drugačna zakonodaja, še triinštirideset vrst sesalcev (v glavnem zveri), sedemindvajset vrst plazilcev in več kot štiristopetdeset vrst znanih in manj znanih letečih predmetov (ptice, metulji, čudne ribe...). Vsa ta svojat živi povsem svobodno, njihov mir moti le šklopotanje fotoaparatov in brenčanje kamer vseh tistih, ki zberemo toliko poguma, da se pod vodstvom tipov, kakršen je že omenjeni S.ham, podamo brez pušk in mačet, oboroženi le s palicami in snemalno opremo tja, kjer ni nobene garancije, da bomo prišli tudi nazaj. Tokrat smo imeli srečo. A pokrajina je resnično čudovita: nacionalni park loči od civilizacije rečica Narayani, kamor se hodijo ob večerih napajat nosorogi, tigri, sloni... In, ko te kanu pripelje v park, se začne zares. Stezo, ki največkrat komaj zasluži to ime, obkroža sprva več kot štiri metre visoka trava, iz katere se nemalokrat čujejo srhljivi glasovi (morda lačnih) živali. Travo počasi zamenja prava džungla, polna eksotičnega cvetja, prastarih dreves, ovijalk in praproti, skozi katero se največkrat plaziš po vseh štirih, na vodičev znak počakaš, zadržuješ dih, se potiš in se zadet od adrenalina sprašuješ, če si pravzaprav sploh želiš videti kakšno žival. Občutek je tak, kot bi hodil po živalskem vrtu in vedel, da so malomarni čuvaji pozabili zakleniti kletke... Videli smo jelene, nosoroga, opice, ptiče in ostale letalce. Tigri in medvedi so, hvala Bogu, najbrž dremali zaradi hude opoldanske vročine. Skratka, gre za doživetje, ki pusti trajno sled v spominu in (ob morebitnem bližnjem srečanju s tigrom ali nosorogom) še kje drugje. Džungelski vodič ti je v džungli mama. Brez njega bi se večina takihle zgodbic končala najbrž močno drugače. Tip pozna sisteme: kdaj se pritajiti, kdaj splezati na drevo, kdaj Popotnik 25 bežati cik - ca k pred nosorogom in kdaj mahniti medvedka po glavi... Vse to in še mnogo več so mojega prijatelja Shama in njegovih sto kolegov - vodičev naučili na dveh večtedenskih tečajih. Po uspešno opravljenem prvem tečaju, nekajmesečni praksi v džungli in zaključnem izpitu, so tisti, ki so preživeli, dobili naziv Junior Quide, po drugem tečaju, praksi in izpitu pa Senior Quide (mlajši in starejši vodič). Sham je sicer prijeten in duhovit mladenič dvaindvajsetih let; po osnovni šoli je končal še srednjo in šel nato za džungelskega vodiča. Rad igra kitaro in prepeva otožne hindujske pesmice, s katerimi si ob večerih hladi rane, ki mu jih je v srce zasekala neuslišana ljubezen do dekleta, ki je bila toliko pametna, da je šla raje živet s sicer gršim, neumnejšim in starejšim, vendar bogatim trgovcem, ki je vsaj toliko pri sebi (ali pa nima jajc), da ne lazi vsak dan po džungli za pičlih tisoč tristo rupij (dva tisoč šeststo tolarjev!) mesečno. Videti je, da so celo Hindujkc pragmatične: bolje bogat brez-jajčnež v postelji kot reven pustolovec v džungli. A Sham ima svoje nevarno delo rad. Ljubi naravo, živali, ljudi (le dekleta so se mu rahlo zasrala); svoj tvegan poklic jemlje resno, čeprav je sicer veseljak. Najbrž mu ravno vsakodnevno tveganje daje voljo in ljubezen do življenja, ki ju ima toliko, da ju lahko nesebično daje tudi drugim. In ob večerih, ko smo skupaj pili chang, igrali kitare in na dolgo in široko duhovičili o spolnem življenju džungelčkov v vseh možnih kombinacijah, smo bili deležni tolikšne iskrenosti, ljubezni in medsebojnega zaupanja, da je stisk roke ob slovesu res pomenil to, kar dejansko pomeni. Hvala, Sham. Danijel Bedrač Drobtinica Slovenije v Beogradu “Prešernova klet' proti vsem Ali ti sploh veš, kje si, sem svojčas, v času vzleta srbskega nacionalromantizma, preverjal treznost stalnega gosta za šankom. - ?! Resno te sprašujem. - Pa, v “Kleti”, odgovarja zmedeno in naroči novo rundo, skušajoč skrajšati lastno začudenost. Tudi v času poluradnega poziva na bojkot slovenskih izdelkov, pred in po razpadu predzadnje Jugoslavije - je “Klet” bila in ostala sinonim za “Prešernovo klet”. Kavarno, v katero brez nacionalnih in ideoloških predsodkov zavijejo oni, da popijejo “eno z noge”, ali da ostanejo, dokler “ne treščijo z nog”. Za prenekaterega je to navada, za mnoge nostalgija za časi, ko se je v “Kleti” lahko spilo “Laško” pivo ali vino iz Goriških Brd, za druge - drobtinica Slovenije v Beogradu, za priložnostne goste pa v glavnem samo -kavarna. Bilo kakor že bilo, v “Kleti” se, razen cen in nekaj garnitur natakarjev, ni že nekaj let spremenilo nič. Restavracija “Pri majolki” v Mercatorjevem centru v Novem Beogradu ni doživela iste usode - nacional-diletanti so ta lokal preimenovali v “Vojvodino”, “Mercator” je postal “Jugocentar”. “Klet” pa je stala in obstala. Resnici na ljubo - doživela je občasne bojkote, toda le za nekaj dni, zaradi podražitev, ki so v času nedavne milijonske inflacije razgnale tudi stalne goste. “Klet” je bila in ostala kavarna novinarjev in tiskarjev “Borbine” hiše, (ki je doživela usodo razpadle Jugoslavije z razdelitvijo na posamezne tozde), šalterskih uradnikov in bančnih uslužbencev, nikoli uspelih pesnikov in boemov..., brez zamere onim, ki sem jih nenamerno pozabil. Sekretarkam uredništev se zgodi, da nimajo telefonske številke nekega ministra, toda nobeni in nikoli, da nima številke “Prešernove kleti" - kajti mnoge novinarje vsa leta najdejo tu takoj, ko v uredništvih “padejo zastavice” za oddano prvo izdajo. Ne gre za neodgovoren odnos do dela, niti notorno ljubezen do kapljice - to enostavno pomeni: biti v “Kleti”. To je kult, do katerega se obnašajo z vsem dolžnim spoštovanjem, kot osamljene soproge, kadar v mimohodu skozi ulično okno diskretno škilijo v notranjost. Kdo ve, zakaj in kako, - “Prešernova klet” je vzdržala vsa dosedanja valovanja “posrbljevanja" njenega imena, vsega, kar ima kakršnekoli zveze z nekdanjim skupnim življenjem pod klobukom SFRJ, predvsem je bilo to razpoznavno hrvaško, muslimansko, slovensko... In če danes pobarate stalne podporne stebre šanka, kaj bi bilo, če nekdo z nekim dekretom spremeni ime “Prešernovi .kleti”, bo zmeden izdavil: “Pa, imeli bomo svojo kavarno, in ne. bomo imeli več svoje “Klet”. Treznim in modrim tudi to nekaj pomeni. Velimir Ilič (Pričujoč reportažni zapis je prvi sestavek našega stalnega sodelavca iz Beograda) 26 Glasba KONCERTI $$$ KONCERTI V četrtek, 8. decembra bo v ljubljanski Hali Tivoli nastopil JOVANOTTI. Občinstvo bo na žaru satanis-tičnega techna pražil PETER PARACELSUS. $$S V ponedeljek, 12. decembra bo v Gala dvorani na Metelkovi koncertiral DEE DEE RAMONE $SS V petek, 16. decembra bo v MKNŽ v Ilirski Bistrici nastop skupine ZUBV NEH-TY iz Prage. Zasedbo sestavlja pet deklet s punkovsko preteklostjo in melanholičnim besom sedanjosti, kot gostje pa bodo nastopili Nizozemci HARRIES. $$$ V soboto, 17. decembra, bo v klubu Channel Zero na Metelkovi koncert osješke skupine WHY STAKLA. $$$ V četrtek, 22. decembra bodo v istem prostoru nastopili IN4S iz Laškega. $$$ Channel Zero napoveduje za 12. januar Še ponovni koncert anarhističnih evolucionistov TROMATISM iz Francije, ki so pred meseci navdušili ljubljansko občinstvo. $$$ V soboto, 10. decembra bodo v celjskem KLjUB-u nastopili BABY CAN DANCE, ki je z nastopoma na A&M festivalu v Pulju in na festivalu NOVI ROCK ’94 vzbudila pozornost širšega občinstva. Koncert bo v sklopu promocijske turneje ob izidu debitantske kasete. KONCERTI $$$ KONCERTI Šaljivci s kitarami Zmelkoovv iz Kopra Koprska skupina Zmelkoovv je pred kratkim pri založbi Primitivc Glasbic izdala debitantski CD “Kdo se je zbral”. Album so posneli v piranskem studiu Tartini, na njem pa se nahaja enajst rockovskih poskočnic. Zmelkoovv so,nastali leta 1992 iz skupine Bajonet, v tem času pridno nastopali, med drugim tudi na Festivalu Slovenske Istre, POPSI ’94. Njihovo uspešnico “Yo, čau sonček” je bilo moč pogosto slišati na Radiu Koper, člani skupine, Gorazd Sedmak, Žare Pavletič in Damjan Barut pa so klasični rockovski trio vsebinsko začinili še s prepoznavnim, vedrim humorjem. Pri pripravi albuma, ki ga bo distribuiral koprski FBI, so sodelovali še glasbeniki Drago Favento, Kevin Koradin, Mauricio Ratoša, Lučo Kleva in nekdo z imenom Jimi Hendrix. V kakšni pojavni obliki se je prikazal slednji, nam Zmelkoovv zaenkrat še niso odkrili. Album je produciral An-drea Flego, ki je sodeloval s skupinami Idiogen, Kud Idijoti, Faraoni in Fas The Fik. Fantje se pripravljajo na promocijo njihovega najnovejšega izdelka, vse organizatorje koncertov pa pozivajo, da se jim oglasijo na kontaktni naslov Zmelkoovv, c/o FBI, Kraška 8, 66310 Izola ali na telefon/fax 066 65 375. LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< > LESTVE > TEEN TOP 10 1. Cotton Eye Joe - REDNEX 2. Always - BON J O VI 3. I’ll Make Love To U - BOYS II MEN 4. Baby Come Back - PATO BANTON 5. Secret - MADONNA 6. Let The Dream Come True - D.J.BOBO 7. Saturday Night - VVIGHFIELD 8. Svveet Dreams - LA BOUCIIE 9. Love Is Ali Around - WET WET WET 10. Oh Baby I .... - ETERNAL AMERICA TOP 10 1. I’ll Make Love To U - BOYS II MEN 2. Ali I Wanna Do - SHERRVL CROW 3. Another Night - REAL McCOV 4. Here Comes The Hottsteper - INI KAMOZE 5. Secret - MADONNA 6. Endless Love - MARIAH C/LUTHER V 7. Stay -LISA LOEB 8. Speed - BILLY IDOL 9. What žs The Frcquency,Kenneth - R.E.M. 10. When Can I See You Again - BABVFACE Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. SENSER - Age Of Panič 2. GREEN DAV - Welcome To Paradise 3. TIIERAPV? - Isolation 4. S1IANE McGOVVAN - That Woman’s Got me Drinking 5. VOODOO GLOW SKULLS - Insubordination 6. OFFSPRING - Self Esteem 7. HEADSVVIM - Gone To Pot 8. CRANBERRIES - Zombie 9. SICK OF IT ALL - Scratch The Surface 10. DOG EAT OG - If These Are Good Times Glasba 27 Techno iz podzemlja na lestvicah popularnosti Plastični mož Plastikman - sliši se kot ime junaka risanega filma, toda za njim se skriva komaj triindvajsetletni DJ in glasbenik Richie Hawtin, legendarna osebnost detroitske techno scene in eden izmed pionirjev acid - house zvoka. Hawtin je hkrati tudi eden izmed lastnikov založbe Plus 8 Records in oseba, odgovorna za house projekt Fuse. IJ avvtin je iz VVindsorja v ■ Ontariu, Kanadi, pred leti prišel kot underground DJ in kmalu iz manjših klubov prišel v večja klubska prizorišča ter začel zbujati pozornost občinstva z lastno glasbo. Po začetnih uspehih njegovih izdaj v lastni založbi je začel sodelovati s techno podzaložbo Nova Mute, tokrat z imenom Plastikman. Lansko leto je na tej etiketi izšel prvi Plastikmanov album “Sheet One” in takoj požel zasluženo navdušenje občinstva. Ovitek plošče je bil oblikovan kot list s pivniki LSD-ja, kar je nekemu ameriškemu oboževalcu prineslo nemajhne težave s policijo. Debitantskemu albumu je sledil brutalni LP “Recycled Plastik” s prej izdanimi singli “Krakpot”, “Spastik” in novima “Spaz” ter “Natura-listik”, ki so tudi definirali značilni Plastikmanov zvok, počivajoč na legendarni Rolandovi bas liniji TR-303. Havvtin trdi, da je slednje tudi razlog, da se je to leto, točneje, konec oktobra, vrnil z novim Plastik-manovim albumom. “303 je postala moj zaščitni znak. Toda v zadnjem letu se je pojavilo veliko posnetkov s to bas linijo, ki pa so preveč hrupni, nerazpoznavni in sploh niso funky. Zato sem se odločil za novo ploščo. Zdi se mi, da odraža tisto, za kar je bila 303 narejena.” Plošča, o kateri je govoril Havvtin, se imenuje “Musik” in očitno je imel mož prav, ko je z zaupanjem govoril o svojem novem glasbenem materialu. Album je te dni dosegel prvo mesto na neodvisnih lestvicah glasbenih časopisov Melody Maker in New Musical Express. Plastikman je postal hit ameriških ter evropskih techno klubov in njegovi nastopi so vedno dobro obiskani. Ob koncu tega leta se bo Havvtin v živo predstavil tudi evropskemu občinstvu, in sicer kot Plastikman v velikih klubih in kot DJ na majhnih plesiščih, kar je prese- netljivo, saj techno zvezde običajno ob takšni popularnosti opustijo vrtenje glasbe v majhnih klubih. Havvit na to odgovarja: “Zdi se mi neumno, kar počno nekateri D.J.-i, namreč, da hočejo za vsak prostor, v katerem sučejo glasbo, imeti toliko denarja kot na velikih ravneh. Jasno, če nastopaš pred 30.000 ljudmi, potem moraš dobiti pošten delež, toda če igraš v majhnem klubu, si ne moreš privoščiti tega. Sem proti temu ekskluzivizmu. Tudi jaz živim od tega, vendar ne počnem takšnih ncurtinosti. Vsake toliko časa igram kaj večjega, sicer pa bolj po manjših klubih, kjer je tako ali tako največ zabave. Tako lahko vedno ohraniš stik s pravimi inspiracijami.” OVA 28 Mostovi Med Brazilijo in Slovenijo . A nuairn --1>» y rp>. X< >ie »te KH $?£GiONAl Jomal esloveno tem correspondente brasileird tim bmiilfito «1<- jomali«iw paia jemal **«. Ce* m» j»6fc6i Atov* -P#- &K 4* iMm&m, ***,» *i>* ****•• N*:« st»K* « !&**«•■**•■ «&*****» 4* ft »*#*■ ik>4 :* **=?m 4» !*»*&**<* 4* !<5ms4» i, *m&s, 4< »te? t*Kt: * tsfsifcfcta* -f^e feea » $#>»»• 4* #!** l*W ft*i j*:«**, K* ***$ p»««*xš$, A »v jw8*wl S.:4vV- p* t„ <$j* 6uvw * 4cX tM* 4.* tN#**!*., ***&• »***&>* p-* *•» <*», M ešsdmSA# f&čt 4? ftRŽfJMMMtef p»** swr- «fo *? <$£«- * 4» Vil 1 * «&**? 4$ ?*i&**4š <*$ h *:* ih; mit " O S*»m**c 4; «81 *i* «** 4» £,**!'& t_« **&- A»J 4* *<**r4* I Ič# **:*» <9*5 JiU4«>4'i-^» <•*:«'*♦*»« WW» <* *ma$i* W»?lkil«lš:» * 4> 1*5=»» * * *msmfr» $**■*& w **» w»* <*stis 4> h*it i*«#?* » «** P***» 4» W*2k«6$ v<« ttRt9t*:< St ttfikl X# <* 4**6* >*<**mt|»*» At*St 3*1*96» ==&«»* Ofi*š& * «xme«»*4ž«iis61& « ♦*:# f l*»H» te»si*k» s s$»«»»5<«* 4* w»: 4* <«t4 jfei«4 W«6ti6k*m. O* m*mr* r &m* tk pmmm »p* « *.hv* «*■■»*»■ «S>„ Wfcl*w« >:< i*f A /><#**»„ iw*- «•»* Mr*,* A A; *fwa*» A*.t* «*?,«»** *xS ff»fcr*al 4» ik^Miv 4f (*■***>£(, «*<*■:>» *««*? kwt*’*t<>** j»i«. f «$w *►»« » **Nt **e »•«♦*■•- ».m* «*k 4r*s»^»fc? *>* wr :$»<*** ***4kt5, A |Wi^j 4*?, «■ *wi»i>:žiw>r>#„ «|=*< it *?* *&» |k*» «-4x* ^tefc»>* * mA*«# «$ W A6š kAk %< >m4» 4> IMS lv«»«8»‘w< '*w<5(' t» 4» <-3Nt m / **sah>, *<4«f K* ks#:Žie* lUi teŠiKA*::), wi3**-tv* $s.<9t.tkf±r » w*eSS*i:> tir ** <■• wA?*i«it»;V«f:»v lisi *» M#*-# H>km W4<*, **:rn*fS 6f <*»^r<***#»* 4»: U«r»*Kn». *w*» **»•»» -Ex4ugo$lmm miniti 6 repiihlicm- •w4kv* fmš* ■m*#** 4r **,ww..5»jk> #»tr.» J*rt d* it. ti1* ti'm/m:* mS&lmtvr* A.&ptottČ&m *r& txm ižiNi#> **S***\' t O tfffitmf x*i Avl#' **itčifc*«ž*t* j#* JTc^^-v- < «44 Ai*vw» d;*a? * w ?*■■**&*, «««rw «.* «j,» /*<• •**<%■ *t K < •».«>(• • 8S**A» «WtA# mrs /ws-ykiui *#*‘v »«•#*•« «<'*»c <* ,**> i(i'fAi* >S*» i**'** 4* Otljk$» /***» xtrt*xt t ** .Z* -A* >**•• &*?&', > &,>:**<# ttftfi #*><<«<>»,> j f** »»»* «<#•<•» «« 4 » Vt» *«■'■*, &%*■:>*** fi* #* .4r.*rr*V'» #, ■ ■< *■)«:«, ***:tn«*f *cW *irr VkWS*» #5!teWf4» >V»v* i» l*w« ,3Vm> f lt:i**r**‘$r*. t*M* *»*X * ŠitHK m Mittm** 4»w*?> il'j^Srl4^V» V»»- >T mW 4* «*r #>v|¥ 4IN^W*S»9*9» m »>'■*' 1*34 -Ar ttmttPteifŠ* v* ##**< A' fk*f*yv*w-* t*' m* /Vž» |rWfri» SUPER C OJ1 Pr» rlA UJU Nova doba spleta naprej Po letu dni sodelovanja z novinarjem Marcelom Nettom Rodriguesom in časopisom Diario da Cidade iz Santosa letos še sodelovanje s petim največjim brazilskim dnevnikom A Tribuna. Naš edini “Portugalec” Mitja Ocvirk, ki je lani avgusta obiskal nekatera uredništva v Braziliji, si mane roke. Njegova ponudba o sodelovanju je naletela na plodna tla. Čeprav tako daleč in neznana dežela, ni ravnodušna do dogodkov na “Balkanu”. Večina Brazilcev namreč sploh ne ve, tudi tamkajšnji novinarji ne, da je Slovenija svobodna in samostojna država, temveč jo še vedno umeščajo na Balkan in v nekdanjo Jugoslavijo. Prav zato so hvalevredno in takoj sprejeli ponujeno sodelovanje, določili Marcela za nosilca te začetne in rahle vezi. Po nekaj mesecih je še drugo uredništvo reagiralo in prosi za čimveč čimbolj izčrpnih podatkov in reportaž o Sloveniji. Zanimivo je, da tako ravnajo tudi zato, ker imajo med svojimi bralci na stotine Slovencev, ki so njega dni zapustili rodno grudo in si v Braziliji ustvarili nov dom. Eslovenia, um jragmento da Iugoslavia Milan Meden (*) A t ečen te sepa ratno dts repu* Mica* iugosluvas e a abertura po littctt deseneadeada pela ruptura do cmmmismo no Leste En rope v lem tevado a Eslovenia a serios problcmas de ordem poli lica e social. Uma fbrte aliansa poffiiea entre rlcmocratas liberaut, cris* taos c soda is csiA particulanncn-te iibalada jx>r assunios delica-dos: alčm do desprepato para se lidar com a nova tiae a da. Mas. cnquanto a su-cessao cm iclagao ao scu antigo estatio nao termina, a proibi^no do comcrclo de armas continua« ra corno uma heranga de sua šepa ragio da antiga Iugoslavia. Dian le disso. uma comissfio parl&mcntar investiga as nego* ciagdcs do trafico de armas e sua irrcgularidadc. jd que mestno no orgamento anual o co* mdrcio delaš nao osut inclufdo, deixando claro que o governo esta cicntc quc tal procedimcn-to d ilegal. Com relagao » cconomia, os movimentos estruiurais c a bus-ca pela propriedade sao ativida-Ues ftpicas aiualmente Antcs da primeira eleigao muliipartt-daria cm 1991, nao se ttnha na Eslovenia o classico eslado da propriedade. Esse novo sistema, aliado a um novo governo, liderado |x>r i*capitalistas“ dc ferro, (do mesmo tij>o daqueles quc leva ram alguns pafses da Amdrica do Sul a beira da ban-carrota) dccidiu nacionalizar a propriedade social e dar chance aos trabalhadorcs de “libertai” o estoque interno. Aiualmente, fabriots nao produ! i vas cstSo sendo compntdas. e com clas produtos e meratdos nSo produtivos tem r causa d<» perda do mvreado iugoslavo e devtdo a }X)litiva dcprcvsjva das cx-republicas. quc nao tomam a iniciativa de organi/ar uma a tv a multinacionul na cx-lugoslavia. As mudangas de ve m a co lite cer quando os responsdvcis pela dvstruigat) da Iugoslavia. on d e ate agora maisdc 200.000 pessoas morrcram e um miliuto e mcio estao desa brigada s. de-cidircm par ar de querer regrar a Eslovenia. A Eslovenia tem uma fone imigragao politica e vconomica nas Americas c esta relagao pode m udar a posigao dos gover-nantes. fazendocom que a ltslo-venia ngoia um eslado inde* pendente * tenha um papel mais attvo na lentativn dc i ta list as. (*) Milan Meden e ediio# do jofnal r\k>ve- n<> Nova OoIki Tradu(«K>: Marcelo Net(o RCKtnyo»-s Šport 1982 - Porsche številka ena, za zmago nad Tracy Austin, je Martina kasneje zamenjala za drug avto. 1986 - Porsche številka tri, zmaga nad Hano Mandlikovo, je podarila svojim staršem. 1988 - Porsche številka pet, poraženka je bila spet Chris Evert, je bil podarjen neki prijateljici (ljubimki?). 1983 - Porsche številka dve, zmaga nad Catherine Tanvicr, je končal pri nekem prodajalcu Porschejev. 1987 ■- Porsche številka štiri, premagala je Chris Evert, je izginil iz Martinine garaže. 1992 - Porsche številka šest, žrtev je bila Gabriela Sabalini, je po prometni nesreči končal na odpadu. Vsi konji iz Martininega hleva Martina Navratilova jih ni imela dolgo - vsi njeni Porscheji Martina Navratilova je tokrat na turnirju v Stutgart - Filderstadtu dobila sedmega Porscheja, vendar tokrat ne za zmago, v četrtfinalu je izgubila z Anke Huber, temveč kot poslovilno darilo organizatorjev za konec blesteče kariere. Organizatorji teniškega turnirja v Filderstadtu namreč zmagovalke vsako leto nagradijo z lepotcem iz Porschejevega hleva. Martina je svojega prvega dobila že daljnega leta 1982. Poslovilno darilo v vrednosti okroglih 138.000 mark ni presenetljivo. Ta velika stara dama tenisa je bila za zadnji nastop v švabski teniški provinci sprejeta kot kraljica, z državniškimi častmi. Parfumi, izbrane (drage) vrhunske sladkarije, Porsche - vse je bilo tam. “Martina je Filder-stadt naredila velik”, je energično pojasnjeval gospod Fischer, direktor turnirja. “"Veliko hvale smo ji dolžni.” Zdaj je odšla. Poraz proti Huberjevi v četrtfinalu je bila Martinina zadnja igra v Evropi. Tako se končuje najbolj bleščeča teniška kariera vseh časov. 1994 - Porsche številka sedem ji je bil podarjen, izjemoma, ne da bi zmagala. Poslovilno darilo organizatorjev iz Filderstadta za konec bleščeče kariere. Vrednost: 138.000 • GLASBENA H MATICA MARIBOR in MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR Spoštovani Matičarji! Spoštovani Hermankovci! ■š! Zgodovina, če jo poznamo, ima silno moralno, psihološko moč. Toda zgodovine ' ni, če ni ohranjenih dokumentov, predmetov in ljudi, ki zgodovino preučujejo in jo poznajo. Ob koncu življenja nam ostaneta samo večnost in zgodovina. Lepo je, če prihajajoče generacije s spoštljivostjo govorijo o predhodnikih, o generacijah, ljudeh, ki so svojo in našo narodovo zgodovino že izživeli, razdajajoč se pri ustvarjanju velikih del, junaštev, umetnin in vsakdanjih, človeka, naroda in človeštva vrednih dejanj. Vsak posameznik je tako kot narod dolžan poskrbeti ŽE DANES ZA VEČNOST! A je res pametno, da velika in pomembna dejanja vsakega posameznika, ki je nekoč soustvarjal zgodovino Glasbene Matice v Mariboru, oziroma KUD Jože Hermanka, padejo v pozabo že drugo generacijo potomcev?! Je že tako, da vsaka generacija ceni predvsem svoja lastna dela in samo zgodovinarji lahko neobremenjeno vrednotijo dela številnih in številnih generacij. Samo zgodovinarji lahko ohranijo za zanamce Vaše ime in Vaše zasluge. Seveda pa tudi poklicni zgodovinarji niso vsemogočni, če jim prav Vi ne priskočite na pomoč! Samo od Vas je odvisno, ali bo spomin na Vas živel v zavesti naroda tudi v naslednjih stoletjih, torej tako dolgo, dokler bomo Slovenci na tem koščku zemlje govorili in čutili slovensko. Ja, prav od Vas! S tem, ko boste zapustili, ali vsaj dovolili, da se preslikajo številne fotografije, predmeti, listine, ki govorijo o vašem sodelovanju pri Glasbeni Matici oz. KUD Jože Hermanko, v hrambo kulturni instituciji, bodo Vaše življenje in Vaše ime postali del zgodovine in del narodove in vaše večnosti. Glasbena Matica v Mariboru se je odločila, da z Vašo pomočjo in s pomočjo poklicnih zgodovinark prof. Mirjane Čoki in Lire Grašič zbere gradivo, ki priča o neugnanem in neumornem življenju Glasbene Matice in KUD Jože Hermanko v Mariboru in bo s pomočjo Vašega gradiva pripravila razstavo ob svoji 75 - letnici, predvidoma za slovenski kulturni praznik, 8. februarja 1995. Prosimo Vas, pomagajte nam, bodisi, da nam gradivo posodite v preslikavo in za razstavo, še srečnejši pa bi bili, če nam ga v originalu podarite in tako omogočite, da Vaša dejanja, del Vašega lepega življenja, preide v našo in narodovo zgodovino. Kajti vedno in povsod bo jasno zapisano, kdo je lastnik podarjenega gradiva ter kaj je njegovo sodelovanje pomenilo za življenje Glasbene Matice oz. KUD Jože Hermanko. Prosim, pokličite nas, bodisi na sedež Glasbene Matice, telefon 224-313, ali prof. Miro Grašič in prof Mirjano Čoki v Muzej narodne osvoboditve Maribor, Ulica heroja Tomšiča 5, tel. 211-671, da se dogovorimo za srečanje. Lepo pozdravljeni! prof. Mirjana Čoki prof. Mira Grašič 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR Pogled v preteklost (6) Za naslednika Glasbene Matice so v prvi dobi značilna iskanja novih organizacijskih oblik in premagovanje gmotnih težav, iskanja novih oblik dela, razmah v širino in,sčasoma tudi v globino. Hkrati pa ni bilo mogoče v dobrih desetih letih obstoja novega društva preprečiti odmiranja novih sekcij. Nekatere so sicer prerasle okvir društvenega dela, druge pa zaradi gmotnih težav, nerazumevanja in pod. niso mogle uspevati. Zdaj se razvija delo KUD “Jože Hermanka” v glavnem v štirih sekcijah: v pevski, Glasbeni šoli, lutkovni in plesno - športni sekciji s plesno šolo. Pomanjkanje prostorov je bil glavni vzrok za ukinitev dramske sekcije, ki je v Narodnem gledališču dajala celo Shakeapearov “Sen kresne noči”, pa tudi društvena knjižnica s čitalnico je morala preiti v druge roke. Že pred leti je prenehalo delo literarne in literarno - novinarske sekcije, katere predsednik je bil pisatelj Anton Ingolič. Tudi “Hermankova” ljudska univerza, ki se je morala dolgo boriti s precejšnjimi gmotnimi in organizacijskimi težavami, a je vendarle delovala dovolj uspešno, je v tem letu prenehala z delom. Žal je ista usoda doletela pred tem tudi uspešni otroški in mladinski pevski zbor KUD “Jože Hermanko”. Obisk v obeh teh zborih je bil presenetljivo dober, saj je bilo treba razdeliti mlade pevce v več skupin. Delal je pod vodstvom Marije Haučeve. Skupno je pelo v obeh zborih, v predšolskem in mladinskem, okrog 500 otrok in so nastopili nekajkrat tudi v mariborskem Narodnem gledališču, v studiu Radia Maribor, v dvorani V. gimnazije, v Šentilju in drugod. Društvo prijateljev mladine Maribor -Center je tudi omogočilo šestnajstim malčkom uspelo letovanje v Njivicah na Krku. Moški mladinski zbor KUD “Jože Hermanko”, ki ga je vrsto let uspešno vodil prof. Vinko Živko, pa se je moral še pred 10. obletnico novega društva raziti, le nekaj mladih pevcev se je vključilo v obrtniški zbor odraslih pri KUD “Jože Hermanku”. Razni športi so bili zanje privlačnejši. Za glasbeno vzgojo mladine je izredno pomembna “Hermankova” GLASBENA SOLA, ki deluje redno od leta 1948 pod vodstvom ravnatelja dr. Radovana Brenčiča. Okrog 350 gojencev poučuje tu okrog 30 predavateljev, delo pa ovira v glavnem to, da učilnice niso pod eno streho. S prirejanjem roditeljskih sestankov so predavatelji v zvezi s starši. Uspešno delo in strog kriterij sta kazala, da bo šola prerasla društveni okvir in bo sčasoma redna, državna. Vendar pa je do zdaj ostalo le pri obljubah. Starši gojencev in prijatelji glasbe se lahko prepričajo o kvalitetnem delu Glasbene šole na internih koncertih, ki jih prireja nekajkrat v letu, pa tudi ob javnih produkcijah, ki so ob zaključku šolskega leta v Kazinski dvorani. Se nadaljuje 71Z™m4 GLASBENA fj| MATICA MARIBOR Praznični sejem ’94 “Praznični dnevi na izteku leta 1994 se hitro približujejo. Podjetje Sejmar želi dodati svoj prispevek k prazničnemu vzdušju, ki nas bo prevzemalo v tem času. Tako so se odločili organizirati skupaj z Expo - Biro, Mariborskim sejmom, Zvezo prijateljev mladine, Vzgojno-varstvenimi organizacijami, Glasbeno matico Maribor in mnogimi drugimi, PRAZNIČNI SEJEM, ki naj bo center preživljanja prijetnih predprazničnih uric in v okviru katerega bo poseben poudarek namenjen kulturnim in kulturno-zabavnim prireditvam za najmlajše in malo večje.” Tako so zapisali, iniciatorji in organizator- ji prvega (ali mogoče, po dolgem času, ponovnega) poskusa, skupaj z različnimi organizacijami, ljubitelji in poznavalci naših najmlajših, organizirati veselo praznovanje na enem mestu, za vsakogar, vsem dostopno. Bravo in končno! Že nekaj let se raznorazni organizatorji, največkrat vsak zase in po možnosti še ob istem času, “trudijo” prirediti kaj za Miklavža, Božička in Dedka Mraza, pa so bili mnogi poskusi klavrni, nesimpatični. Samo za to, da so bili in da jih je nekdo plačal. Tako smo videvali Miklavže, Božičke in Dedke Mraze povsod, v vsaki trgovini, “za vsakim vogalom”. Vsi so otrokom delili bonbončke in takoj za tem je običajno “rekel Parkelj Buuu!” in otrok se je od strahu razjokal. Prišli smo že tako daleč, da lahko katerega od teh likov po telefonu pokličemo že na dom. Groza! Se iz pravljičnih likov delajo “komercialno tehnološke projekte”. Tako, nametal sem nekaj misli ob žalostnih poskusih “dela za otroke”. Zato sem še posebej vesel, da bomo končno skupaj z več organizacijami in organizatorji, tudi mi, člani Glasbene matice Maribor, lahko dodali ščepec simpatičnega programa za najmlajše in malo starejše. Res je, da je bilo časa za priprave zelo malo, samo približno dva meseca, zato je tudi odziv nastopajočih in sponzorjev dokaj skromen. Pa vendar, začetek je obetaven. Sejmar in Expo-Biro pripravljata prostorske (velike ogrevane šotore) in tehnične pogoje. VVO in Zveza prijateljev mladine pa so pripravili program za vse dopoldneve od 15. do 24. decembra. Nekaj osnovnih šol, Glasbena matica Maribor, II. Gimnazija, lutkarji, SNG Maribor, mnogi glasbeniki in še kdo, pa bomo skrbeli za prijetne in vesele popoldneve. Kar pester program bo in ker se bomo začeli pripravljati za naslednje leto že takoj po letošnji prireditvi, bodo zagotovo prihodnji praznični dnevi v tem času nekaj lepega, zares pravljičnega, nepozabnega za naše otroke. Ko se nam bodo pridružili še mnogi, ki imajo lep in primeren program, bo cela prireditev zares primerna in edinstvena. Vasja Samec Zahvala vsem, ki so pomagali oblikovati in izvesti svečano akademijo ob 75. letnici Glasbene matice Maribor Hvala! Hvala zato, ker ste prisluhnili našim skupnim željam, bogatiti naše življenje s tistim ustvarjalnim žarom, ki si ga vsi želimo, še posebej danes ob vsakodnevni prisili naprezanja za preživetje. Skupaj smo dokazali, mladi in manj mladi, da smo ljudje predvsem radi skupaj in da smo zadovoljni, ko se znamo osrečiti. Potrudili so se: Preda in Trne Varl, Andreja in Marko Japelj, Iko Otrin, Mojca Kasjak, Minka Veselič, Drago Kunej, Aleksander Kovač, Monika Heiičko, Slavko Sega, Igor Pristovnik, David Orešič, Drago Kotnik, Alja Sulič, • Jožica Lovrenčič-Lah, Darko Mulec, Metka Potisk, Mirko Herman, Bojan Gorič, Gregor Varl, Vida Brezovnik, Tatjana in Sandra Skribe, Tone Vrečko, Smail in Nevenka Festič, Livijana Borko, Tatjana Sedmak, Marjan Bačko, Vasja Samec, Bojan Zupanič, Martin Markuš, Iztok Forjan, Kinematografi Maribor in Radio Maribor. Hvala vam za vaš prispevek pri čudoviti svečani akademiji! Glasbena matica Maribor Predsednica Cvetka Rous Čestitka zgodovinskemu društvu Maribor Glasbena matica Maribor želi naj starejšemu zgodovinskemu društvu v Slove- Zahvaljujemo se tudi za velik prispevek društva pri širjenju zgodovinskih dejstev za širše kroge Mariborčanov. S takim delom društvo nedvomno pomaga pri dvigovanju narodove zavesti! Glasbena matica Maribor Predsednica Cvetica Rous Sili fH . - 32 Mediji Piše: Barbara Vodopivec LJUBICA (SVVEETIE) Kot smo že lahko prebrali, je film Ljubica prvenec avstralske režiserke in scenaristke Jane Campion. Lansko leto in seveda tudi letos pa smo si lahko ogledali njeno uspešnico Klavir, za katero je dobila vrsto mednarodnih nagrad, od cannske Zlate palme do kar treh Oskarjev. Če omenimo še en njen film -Angel za mojo mizo - in jih vse primerjamo med sabo, ugotovimo, da so glavni junaki vseh filmih ženske. In to ženske s hibo oziroma bolne ženske. Vse junaško, izzivalno in trdno kljubujejo okolici. Ene bolj in druge manj uspešno. Seznanimo pa se tudi z običajnimi družbenimi problemi in lepo pokrajino te oddaljene dežele. Bistveno za razumevanje prvega filma je drevo, v dobesednem in prenesenem pomenu. Človek je drevo s koreninami, ki cveti in veni. Nanj se opiramo, občudujemo njegovo moč in stabilnost. Radi bi bili kot drevo. Dokler ga kdo ne poseka. Takrat se poruši razmerje med človekom in naravo. Ravnotežja ni več, nekdo ostane in drugi umre. Ko junakinji filma fant podre drevo, se zanjo začne čas negotovosti in razcepljenosti. Ne čuti več poželenja niti ljubezni. Živi mehanično, ker pač obstaja. Izgubila je namreč svojo oporo, izkoreninjeno z rastlino. Iz te brezčutnosti se zbudi ob koncu filma, ko zmaga narava nad človekom. Njena sestra - zaostalo bitje, ki se vmeša ravno v času brezizhodnosti in je naslovna oseba v filmu - pade z drevesa in se ubije. Tehtnica se izravna z načelom zob za zob. Filmu se pozna, da prihaja z drugega konca sveta. Je malce nor in zmeden. Poln je nepričakovanih pripetljajev, ki si sledijo nepomensko. Veliko je tudi prikazov podrobnosti in na drugi strani generalizacij, na katere v nasprotnem primeru sploh ne bi bili pozorni. Tudi ni izlivov čustev in razglabljanj, nasploh se o človeški duši govori zelo malo ali nič. So samo dejstva, ki jih sprejmeš, ker tako pač mora biti. Dokaz za to je sekvenca, v kateri dekle prepriča zaročenca svoje kolegice, da jima je usojeno, da se zaljubita. In tako se zgodi. V zadregi se znajdem tudi, ko hočem imenovati glavno igralko v filmu. Oba lika - zdrava in bolna prizadeta sestra - se tesno prepletata, čeprav tega nočeta. Odvisna in na koncu odrešujoča sta eden za drugega. Zaključna sekvenca je dokaz tega pogojevanja. Medtem ko ena figura sproži odrešujoč propad druge, to hkrati zanjo pomeni konec osebne nesvobode. Lahko pa oporekate, da je to sebično dejanje s koristmi samo na eni strani. Kakorkoli že, oglejte si film in potem ocenite sami. Jane Campion (režiserka) Genevieve Lemon Karen Colston Tom Lycas Jon Darling SPI Z MANO (SLEEP WITH ME) je romantična ameriška, vendar ne hollywoodska komedija, ki vas izzivalno sprašuje, kaj storite, ko se vaš najboljši prijatelj zaljubi v vašo ženo. Ostaneta prijatelja? Se skregata? Kakšno vlogo igra ona? Vse to nam razloži film Spi z mano. Prijateljstvo in zakon. Kaj čuvati v taki situaciji? Prijateljstvo je lahko dostikrat trše in trajnejše od zakona. In ko se vmes prikrade razdiralna figura tega prijateljstva, je to postavljeno na preizkušnjo. Žrtvovati eno ali drugo? Ne gre prehitevati z odgovorom, predvsem je treba poznati ozadje. Film se (podobno kot Štiri poroke in pogreb) dogaja na zabavah in v avtomobilih. Je zgodba o poroki, ljubezni, zakonu oziroma o več zakonih, zaljubljenosti in varanju. Slednje je danes še dokaj pogost pojav. Spogledovanje in flirt na zabavah, večerjah, slovesnostih. Ljubosumje, črni dnevi, neiskrenost in zadržanost sledijo v naslednjih dneh. Zaupanja ni več. Ste to že kdaj doživeli ali občutili? Potem veste, kaj sledi? Film nam pokaže le tisto, kar je bistveno za razumevanje, to so odločilno dogodki, ostalo pa nas ne zanima. Zgodba se ne pripoveduje od začetka do konca kot pravljica, ampak se ustvarja sproti in pri tem mora gledalec sodelovati, čeprav le sam pri sebi. Ne spoznamo vseh vpletenih, njihovega mišljenja in čustev. To pač ni potrebno, da vemo. Ne ukvarja se tudi s posledicami pripetljajev. Konec, ki se ne konča s poljubom, niti s solzami, ampak z begom, je takšen kot cel film - pretrgan, Upoštevati pa moramo, da je scenarij pisalo kar šest ljudi hkrati, nato pa so posamezne dele le zložili v sestavljenko. Nastal je film, ki je ločen z mednapisi, s katerimi premesti čas. Piko si morate ob koncu postaviti sami. Rory Kelly (režija) Craig Sheffer Meg Tilly ■ Erič Stoltz FILM ART FEST ZURKA Pričevanja slovenskih mobilizirancev v nemško vojsko Vojaki ali ujetniki? Pred kratkim je pri založbi Froniter, ki deluje v okviru ZKO Pesnica, izšla knjiga Bojana Tomažiča “Mobiliziranci”. V njej je avtor zbral pričevanja triindvajsetih Slovencev, ki so jih Nemci med drugo svetovno vojno mobilizirali v svojo vojsko. “Nemci so prebivalstvo Spodnje Štajerske in Gorenjske hoteli čim bolj izkoristiti za pomoč vojnemu gospodarstvu in za krepitev svojih enot,” je zapisano v spremnem besedilu, “ki so leta 1941. na vzhodu utrpele velike izgube. Potrebovali so delavce, vpoklici pa naj bi tudi močneje povezali prebivalstvo Štajerske in Gorenjske z usodo Nemčije in njenimi vojnimi prizadevanji, pospešili proces ponemčevanja in propagirali nacizem. Pravna podlaga za vpoklice je bila mednarodnopravno sporna odredba o vsiljenem državljanstvu na preklic in o zaščitencih, ki je stopila v veljavo 1942. leta. Takoj zatem so začeli delati popise za mobilizacijo v nemško vojsko in obvezno delovno službo. Julija 1942 so bili na Štajerskem v vojsko vpoklicani moški, rojeni do 1923. leta, leto mlajši pa v obvezno državno delovno službo in nato v vojsko. Okupator je tako začel izvajati mobilizacije v zasedenih deželah, ki sta jih spremljali močna propagandna in zastraševalna akcija” Knjiga je zbirka tekstov, ki jih je Tomažič v letu 1991 objavil v mariborskem tedniku 7D, in ki jih je v knjižni izdaji razširil z dokumentarnimi fotografijami. Gre za pretresljiva pričevanja o vzrokih in posledicah številnih mobilizacij, ki jih je okupatorska vojska izvedla na naših tleh in ki govorijo o uspelih in neuspelih pobegih, trpljenju, človeški živalskosti in plemenitosti hkrati. Kakor poudari avtor v začetku, je knjiga protivojna in se ne spušča v ideološka razglabljanja in vrednotenja. Gre le za avtentična pričevanja ljudi, ki jih je vrtinec vojne vsrkal vase mimo njihove volje in so imeli to srečo, da so preživeli. Knjiga, ki je kljub časovni oddaljenosti še kako aktualna v današnjem času. OVA Ogroženo okolje na Hrvaškem "^^etčlanska delegacija Regionalnega M centra za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo je pred kratkim obiskala Hrvaško, kjer seje želela podrobneje seznaniti z njenimi ekološkimi problemi in aktivnostmi nevladnih organizacij. V razgovorih so člani delegacije predstavili tudi svoje dejavnosti. Številna naravna območja v sosednji državi so resno poškodovana, še zlasti tista, ki se nahajajo na bojnih črtah ali so pod okupacijo ter jih tako ni mogoče ustrezno zaščititi. Osijek, na primer, ima na okupiranem ozemlju svoje glavno odlagališče in se sooča z resnim problemom odlaganja komunalnih odpadkov. Zaradi vojne v državi večino denarja namenjajo obnovi ekonomije in turizma, naravovarstveni posegi pa so zanemarjeni. Botanični vrt in narava na otoku Lokrum, ki sta včasih privabljala številne turiste in ljubitelje narave, sta danes v izredno slabem stanju, nevladne organizacije in Biološki institut skušajo ob podpori mestne vlade obnoviti otoški park, vendar imajo velike finančne težave. V času obiska delegacije je hrvaški parlament sprejel Zakon o varstvu okolja in v njem opredelil osnovna izhodišča za vladne organizacije ter vlogo in odgovornost lokalnih oblasti in vlade. Zmenek je uspel Igralka Holly Hunter, dobitnica oskarja za vlogo v filmu Klavir, je sporočila, da se bo prihodnje leto poročila potem, ko je na vnaprej dogovorjenem zmenku spoznala svojega bodočega soproga. Vlogo kupi-da je odigral rešiser Števen Spielberg, ki je slišal, da je Holly močno všeč njegovemu tudi z Oskarjem nagrajenemu snemalcu Janušu Karminskemu, poslal je po njo svoje zasebno letalo in ju posadil za skupno kosilo. Izkazalo se je, da sta idealen par in Holly je sklenila popustiti. ŽURKA Retrospektiva kiparja Jakoba Savinska iS J : . * i%'g' ■ V. If': ' h s, IM •4 Jakob Savinšek, Družina, 1956, patiniran mavec Števen Seagal in Kelly Le Brook se ločujeta. Holi-vudski junak akcijskih filmov in “ženska v rdečem” ne bosta več delila mize in postelje, niti se ne bosta več skupaj pojavljala na filmskem platnu. Njej je vsega dosti, ne namerava več prenašati niti njegove bigamije (igralec ima še eno ženo na Japonskem) niti njegovega trpinčenja. O otrocih in delitvi premoženja se bosta še dogovarjala. Težko pričakovano retrospektivno razstavo slovitega kiparja Jakoba Savinska (1922 - 1961), katerega ime je v skoraj tridesetih letih, ki so minila od njegove zadnje velike razstave v slovenskem prostoru dobilo skoraj mitske razsežnosti, je decembra odprta v Likovnem salonu in v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Mesto ob Savinji je s Savinškovim kiparstvom tudi konkretno povezavo, tamkaj je postavil enega svojih najbolj monumentalnih spomenikov NOB, Vojno in mir, pri katerem zasnovi je poiskal svežo, izvirno zamisel, namesto tedaj že povsem izčrpanega repertoarja spomeniške tematike. Jakob Savinšek je v svojem kratkem življenju ustvaril izjemno obsežen inv vsakem pogledu tudi zelo raznolik opus, v katerem je nakazal številne smeri kiparskega razvoja. Slovensko kiparstvo do Savinska skorajda ni poznalo pomembnejših ustvarjalnih premislekov v smislu evropskega modernizma, Savinšek pa seje lotil skoraj vseh možnih eksperimentov in novosti, ki sojih v evropsko skulpturo vnesli predvsem kubisti, kon-struktivisti, hkrati pa je do konca iskal kompromis med njimi in med mimetičnim z literarnostjo zaznamovanim likovnim izrazom. Celjska razstava je za razliko od ljubljanske retrospektive bolj skoncentrirana, čistejša in omejena na bistvene razvojne premike v Savin-škovem kiparskem iskanju. Avtor postavitve je akademski kipar Jože Baši, razstava bo na ogled do srede januarja. Smrt znanega oblikovalca 4TA ountry zvezda Dolly Parton je pretresena nad smrtjo \-A svojega modnega oblikovalca Tonyja Chasea, ki ga je v 43. letu pobral aids. Ko je slišala žalostno novico, je takoj odpovedala vse svoje obveznosti in se umaknila v samoto. Chase ni bil le njen oblikovalec, pač pa tudi dober prijatelj, ki je iz majhne kmečke princeske napravil bleščečo holivudsko zvezdo. Leta in leta je skrbel za oblačenje Oprah Winfrey, Liz Taylor, Whitnejy Houston in Glenn Glose, pred sedmimi leti pa je začel sodelovati tudi z Dolly. ZURKA Foto: LucaS Svetovno znani kitarist, si v Ljubljani ni mogel kaj, da ne bi slovenskemu občestvu zaigral tudi na ropotuljico! AL Dl MEDLA Poldrugo stoletje zlatarske tradicije V letu, ko v Celju praznujejo 150 let zlatarske tradicije v mestu ob Savinji, sta Muzej novejše zgodovine Celje in celjska zlatarna pripravili priložnostno razstavo z vpogledom v dolgoletno tradicijo oblikovanja plemenitih kovin. To je začetek ambicioznega načrta, da bi v Muzeju novejše zgodovine temeljiteje raziskali to zahtevno industrijsko panogo, zlatarski poklic in vse njegove prvine, ki globoko zaznamujejo knežje mesto. Foto: Ivan Strmole Uganka Itgliliiiiil ■ t| GRŠKI BOG SMRTI. THANATOS GLAVNA PRIPRAVA ZA MERJENJE KOTOV VRSTA TOLKALA. T1MPAN ZLITINA OSMJA IN VOLFRAMA SESTAVIL SIMON BIZJAK OSEBNI ZAIMEK LASTNOST PREMIKA mam ODPRTINA ZA VSTOP V PROSTOR. DURI STARO IME ZA KITAJSKO BARVA NASELJE MILAN KUNDERA FENIČANSKA BOG. LJUBEZNI (IZ ČRK TANA) ANDRE ZA SIROTE PTICA UJEDA (BRKATI) OSTANEK IZ PRETEKLOSTI NA KULT. PODROČJU STRUPEN PLIN Z OSTRIM VONJEM IT. PESNIK (PIETRO. 1492-1556) ČASNIKAR. PORO- ČEVALEC KRAJ NA HVARU IZGUBA IZ SPOMINA NEM. SKLADATELJ (CAS-PAR. IZ SR DEL VRATNE ODPRTINE MED PODBOJEM ANDREJ STOJAN UBOŽCA, SIROTA HOJA S KRATKIMI KORAKI ČRK TET) PRITOK UVODNO BESEDILO MESTO OB RO NI V J.FRANCU ODDAJA. KI PREDSTAVLJA ŽE PRIKAZANE TV POSNETKE TURŠKO JEZERO VELETOK V ZAHODNI EVROPI DEL NIŠA S STADIONOM KAN. SPRIN-TER JOHNSON IGLASTO DREVO ŽENSKO POKRIVALO ČRNSKO PLEME IN POKRAJINA V GANI POMOŽNO JADRO PRI JADRNICAH, JAHTAH RAZSVETLJENEC, PRO-SVETLJENEC TOPOVSKO STRELJANJE MOTORNO KOLO. KOTAČ DAN, KO SE NE DELA TROJA ? DOLINKA IN BOHINKA FR. GLED. IGRALKA (GABR1ELLE, 1856-1920) MESTO V SEVERNEM DELU NIGERIJE ZAČIMBA SAMO- ISKEGA BIVŠI SMUČAR RAEBER SLOVESNA SL. PESNICA (MAJDA) DELAVEC NA KMETU! GOROVJE V INDIJI VELIKOMESTNI POTEPUH. RAZBOJNIK NEKD. TEMSAČ JAUŠOVEC SAMOZADOVO- LJEVANJE ■PREDZGO- DOVINA' BOLEZNI SPODNJI oa POSODE FR. FILOZOF (ERNEST) CHARLES IVES SL SOPRANISTKA NIZOZEMSKO MESTI ZNANO PO SIRU OZIMNICA RUDARSKO NASELJE PRI LABINU KATRAN IRK BESED 1 '' V' Uganka 37 Oven: V ljubezni ggg» se boste prav razit* živeli in si dali duš-ka. Poročeni naj bodo previdni, da ne bi ogrozili svojega zakona. Ne zapirajte se v hišo, srečali boste prijetne ljudi. V službi se več pogovarjate s sodelavci. Polni boste zdravja in energije. Srečne številke: 2, 4, 5, 10, 12. Bik: Zaradi svoje občutljivosti boste potrebovali oporo, še zlasti kakšne starejše osebe. V ljubezenskih odločitvah uberite srednjo pot, čas dela za vas. V službi še ne dajete vsega od sebe in posle opravljate rutinsko. Priporočamo več počitka. Srečne številke: 1, 6, 7, 11, 21. Dvojčka: S partnerjem se ne boste najbolje razumeli, možni so prepiri in nesporazumi. Skupaj bosta morala rešiti nekatera vprašanja, drugače je lahko vsega konec. Vsakodnevna opravila vam bodo šla dobro od rok, ste v prelomnem obdobju. Srečne številke: 1, 2, 4, 13, 22. Rak: Čeprav se partnerju ne posvečate več toliko kot prej, se vam še vedno obetajo krasni trenutki z ljubljeno osebo. Zveza postaja globlja in skupaj boste uspešno premagali vse morebitne težave. Več časa boste prebili v službi in prav je, da ste prisotni. Srečne številke: 3, 5, 7, 14, 26. Lev: Počasi vse bolj čvrsto stojite na svojih nogah in na svet začenjate spet gledati z njegove svetlejše plati. Drobni prepiri vas ne bodo več vrgli s tira. Tudi napetosti v službi ne boste več jemali tako resno, saj se bo marsikaj neboleče razpletlo. Srečne številke: 2, 6, 7, 9, 17. I t Devica: Okoliš-kM| čine so proti vam in v ljubezni lahko pričakujete neprijetne spremembe. Pametno bi bili, da se odpočijete, kam odpotujetc in povabite prijatelja. Krhka razmerja so v nevarnosti. V službi ne držite več vseh niti v rokah. Srečne številke: 1, 4, 8, 15, 20. Tehtnica: V ljubezni postavljate stvari na pravo mesto, odločni boste in prepričljivi. Imeli boste priložnosti za nova poznanstva, uživali boste v družabnem življenju. Pazite na jezik, da ne boste prizadeli sodelavcev. Nenehno boste v gibanju. Srečne številke: 2, 3, 5, 13, 26. Škorpijon: Znašli se boste v precej neprijetni situaciji, kljub temu pa pripomogla k ugodnemu preobratu v vašem ljubezenskem življenju. Še vedno čakate na pravo priložnost. V službi je precej živahno, napori se bodo obrestovali. Zdravje solidno. Srečne številke: 1, 4, 5,9, 20. Strelec: Partner bo močno vplival na vaše življenje, kar vam ne bo v celoti pogodu, zato so možni prepiri, ki lahko porušijo vašo čustveno stabilnost. Odkriti ste, ne čudite se jezi svojih predpostavljenih. Utrujeni boste in potrebujete počitek. Srečne številke: 1, 2, 3, 12, 27. Kozorog: Pritegnili ste pozornost HF? skupine ljudi, med njimi je tudi nekdo, s katerim se utegnete resno zaplesti. Svojih čustev ne pokažete zlahka, to bi utegnilo položaj zakomplicirati. V službi se kažejo rezultati vloženih naporov. Pazite na cesti. Srečne številke: 2, 7, 8, 11, 14. jjjifc. Vodnar: S par.t-nerjem se bosta zelo ‘4' dobro razumela, več časa bosta imela drug za drugega in skupaj reševala probleme, tudi spremenljiva razpoloženja ne bodo kvarila dobrega počutja. Čakajo vas velike odločitve, poznanstva in prijatelji vam bodo v pomoč. Srečne številke: 1, 3, 6, 13, 28. ^ Ribi: Planeti vas postavljajo na prciz-kušnjo, življenje bo bolj zamotano, kot ste pričakovali. Možno je, da se bo vaš odnos s prijateljem ohladil, vendar bo vse skupaj kmalu mimo. Poskušajte skrčiti obveznosti, vaše zdravje je načeto, preobčutljivi ste. Srečne številke: 2, 5, 6, 8, 9. Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 15. decembra 1994, do 12.00 ure. S križanko nam-pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 33. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 2. nagrada: Knjiga Ivča Kotnika “Dotik neba”, darilo Zavarovalnice Triglav Celje 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 29 iz številke 46: Vodoravno: nastanitev, akontacija, partizana, Ado, AZ, KS, deda, lapuh, Msta, Elo, Pta, tribunal, bas-tion, varalica, antiproton, Osis, stampedo, stav, JT, korporal, obara, IN, Abo, mokrina, kna, gibon, Jana, Mao, Upanišade, IL, Almaden, Redi, prt, skopost, Nodilo, Tora, Capri, Edo, Arn, Mariano Rumor, baiser, Slavonija, anketa, koret, Nej. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Miha Krištofič, Trnovska 6, 61101 Ljubljana 2. nagrada; Knjiga Ivča Kotnika “Dotik neba” - Meh Srečko, Žalskega tabora 5 a, 63310 Žalec 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Blanka Razboršek, Šmarska 1, 62380 Slovenj Gradec Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! _______________________ NAGRADNI KUPON ŠT.33 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: 38 Mreža PRIPRAVLJENI, Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo? Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da se je treba neprestano prilagajati. Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, kijih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali. Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, kijih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel. ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA! BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado. PODJETJE: KONTAKTNA OSEBA: NASLOV: TELEFON: X Kupon pošljite na zgornji naslov. Zeleni bratovščini je na voljo v vseh boljših — v - e kioskih in trgovinah Izšla ib CENA 696 BIT m Komercialna Banka Triglav Komercialna banka Triglav d.d. Ljubljana Varnost in kakovost poslovanja Komercialno bančništvo Investicijsko bančništvo Mednarodno bančništvo Pričakujemo vas v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Dravograduj Celju, Slovenskih Konjicah, Laškem, Žalcu in Luciji. Kotnikova 28, 61101 Ljubljana, Slovenija tel.: 016 132 42 32,132 43 23 -faks: 061 132 42 21 KOVINOTEHNA LEASING tel. 063/ 38-251,34-503, fax. 38-951 Ulica XIV. divizije 6, 63000 CELJE, Tel.: 063/ 26-236, 29-375, Fax.: 063/ 29-375 slovenj gradeč UKV 972 IN 88.9 MHz STEREO 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O. 69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116 GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 ETAL ROFIL Domžale Jarška cesta 30 d.o.o. IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283 'Zyc‘Cyc£cZ*t<2- '7'/€