Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 25. marca 1934. Štev. 12. Cena 1 Din, Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din., ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. Položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Kristušov namestnik so vam,katoličanci, povedali, ka je vaša dužnost gledoč na krščanski tisk. Sveti Oča so poslali pismo kar-dinali lisabonskomi v Portugaliji i v njem razložili dužnosti, štere majo katoličanci vsi do krščanskoga tiska. Sv. Oča gučijo od „Katoličanske Akcijeˮ, to je od katoličanske delavnosti, kak more katoličanec delati, živeti. Sv. Oča pravijo sledeče: „Vsi katoličanci so pozvani, da v Kat. Ákciji sodelujejo, ar so vsi prejeli svestva sv. krsta i sv. firme pa so s tem pöstali v kat. Cerkvi apoštolje i bojevniki. Nego vse te bo-jevnike v krščanskom pomeni trebe skrbno pripraviti na njihovo pozvanje, štero naj bo nikaj ne menje, kak so-delüvati pri velikom deli, da vsa člo--veča drüžba znova krsčanska postane vu vseh njenih kotrigaj! To je pozvanje Katoličanske Akcije, delavnosti, štera z politikov nema nikaj za opraviti. Kak je cerkev sama nad posameznimi strankami, tak mora tüdi Kat. Akcija stati nad vsemi strankami i nad vsemi političnimi mišlenji. Kat. Akcija pa s svojim delom pripravla i vzgaja državlane, je vči i potrdjava, da bodo znali, gda bodo zvršavali svoje državlanske dužnosti, nesebično delati za blaženost domovine, za mir i blagostanje vsega občenstva. Kat. Akcija nalaga svojim bojevnikom dušnost, da so düšnovestni v javnom šivanji ravnotak, kak morajo biti verni v krogi svojih drüžin. Vzbüditi glas düšnevesti, štera vrejüje najlepša človeča djanja, ali ne ravno to fundamentalna naloga pri deli za pokristjanjenje naše drüžbe! Vse številne socialne ustanove, organizacije delavcom ne so prinesla pomoči, ar so ne bile odločno katoličanske i se ne ravnale po navukaj, ki so je davali pape, šterih dušnost je, da v imeni Zveličitelovom vodijo na rode. Tak je prišlo, da je komunizem zgrabo v svoje mreže veliko število dobroga, a nesrečnoga delavstva. Kat. Akcija naj slüži velikomi cili, da se vsepovsedi nastavijo socialne ustanove, štere bodo včile pa zvajale krščansko pravičnost, štere bodo včile pa zvajale zapoved krščanske lübezni do vsakoga blišnjega, predvsem pa do vseh delavskih vnošin brez razlike. “ „Nego dostakrat je samo neznanost kriva da vnožine naroda zablodi jo na krive poti. Ve je člóveča drü-šba prenapunjena z agitatori i hujskači vseh vrst. Jedino pripravno sredstvo proti skrivnim hujskačom i zapelivcom je — včenje. Človeka, šteri kaj zna i razmi, ne mogoče preslepiti. Včenje, štero naj vrši Kat. Akcija, kakše naj bo ? Razlaga krščanskih istin z govor-jenov, i tiskanov rečjov. Krščanski narodi so se zapleli v postranska znanja pa so pozabili na glavne živlenjske navuke krščanske vere. I če je zgrabijo vrteh krivih navukov, se ne vejo braniti, niti pred drügimi, niti pred lastnov vestjov. Neizmerno apoštolsko pole se tak odpira pred vsakim delavnim katoličanskim bojevnikom, da postane neustrašen raznašalec istine, vučiteo. Naj bole sadonosno včenje se pa vrši s pomočjov knige i časopisja, novin. Kat. Akcija ma nalogo, da s vsov resnostjov istine obüdi v srcaj z nami šivočega naroda zavest, da je širjenje dobroga tiska dnesdén postala edna najvašnejših dušnosti vsakoga krščanskoga bojevnika i da spadajo grehi zanemarjanja te dušnosti med najstrašnejše, za štere bo človek davao ednok odgovor svojemi Večnomi Sodci. Slabomi tiski se mora odgovoriti z dobrim tiskom, slabo semen vničiti z dobrim. Ali dober tisk bo samo te močen, če se dobro organizira, če bode širjenje šlo iz sküpne gorečnosti. Med sebov skregan, čeravno dober tisk, šteri eden ovoga ne podpira, je brez haska za velike sküpne, nad-naravne cile krščanstva, šteri nas drüžijoˮ. Te reči sv. Oče naj si k srci vzeme vsaki krščenik. Ki majo teliko vrednosti ka si sami lejko naročijo naše krščanske Novine, na včinijo to. Če ne morejo sami, naj dva, ali štirje vküp stopijo i si je naročijo. Proti vnogim blodnostim nega drüge obrambe, kak čteti list, šteroga Večne Istine ravnajo, ne pa sebičnost. Novine stojijo nad vsemi strankami i pišejo popolnoma v dühi Kristušovom, kak sv. Oča želejo, zato v niednoj hiši ne bi smele zmenkati. Tobak naj zmenka, pilp naj zmenka, dober krščanski list ne sme. Da če prva ne zmenkata, drügi pa, strašna odgovornost nas čaka pred večnim Sodnikom To Kristušov namestnik pravijo. Nedelska šola. Krao — zlato. Svet je lepi, je modro vrejen, ne zaman, ka je delo božih rok. Tüdi lüdje so napravili dosta-dosta lepoga na sveti, so pa napravili krali krala živlenja. Edna od teh velkih človečih za-blod je ta, da so iz zlata napravili krala živlenja. Da... zlato, prijateo moj, to je velesila, pred zlatom trepeče gospod i delavec, bogatin i siromak. Pred zlatom trepečejo, oblastniki, pred zlatom skloni svojo prazno glavo tüdi gizdavec. Dnes je vladar sveta — zlato., Zakaj? Samo zato,ar je zláto pravi penez in pred penezi se „klanja" vse. „Zlato je pravi penezˮ, bi lejko povedali — „kak pa to, da mi tüdi mamo peneze, čitüdi zlata nindri i nikdar ne vidimo?ˮ Da, pri nas je tüdi zlato pravi penez, samo namesto zlata mamo v rokaj Potrdilo, bankovec, Papirnati penez. Zlato samo pa je shranjeno v kleti národne banke v Beogradi, Tak si morete to reč misliti, ka ma naša država v kleti narodne banke, ali lejko tüdi na drügom mesti, velko količino zlata. To zlato so naši penezi. Ali teh penez ne dajo vsem lüdem v roke, ar lejko bi se zgodilo, da bi bio naš zlati Zaklad od leta do leta vidno menši. Lüdje bi zgübili, ništerni celo zakopali v zemlo zlato, najšli bi se takši, šteri bi odnesli zlato iz države i lepi den bi spoznali, da se ne more vršiti navadna Zamena blaga, ar primanjküje — penez. Tüdi na to moramo, misliti, ka je zlato jako žmetno. Milijon dinarov lejko-skriješ v žep, komaj opaziš, da je maš, ali če bi šteo nositi s sebom milijon dinarov v zlati, bi noso 26 in pol kil žmeten falat zlata. Bi bilo to vlüdno vabilo za tovaje!? Pa nazaj k našemi opravili! Povedali smo, ka je zlato naše države shranjeno v Beogradi. Država ma sto i eden vzrokov, da to zlato ne da lüdem v roke. Lüdje dobijo namesto svojega zlata — Potrdilo na paperi, ka resan so lastniki zlata, štero hrani narodna banka v Beogradi. Takšemi potrdili pravimo papirni penez, ali bankovec. Do zdaj bi bilo vse v redi. Zahvalni smo lejko državi, ka hrani naše zlato i osvedočeni smo, ka dobro pazi na naš zlati Zaklad. Slabo je pa to, ka zdaj napišemo... Mi doma damo blago i dobimo blago za papirnate peneze, za bankovce, ali če v tüjini küpüjemo, mor-remo dati za blago ali blago, ali pa Čisto zlato. Za paper v tüjini ne dajo nikaj. Kak to? bi lejko pitali. Zlasti tisti, šteri so že menjali naše bankovce za tüje, za tiste pa küpili vse, kaj samo njim je poželele oko, ali srce... Stvar stoji etak: Pri nas zakon pravi: za milijon dinarov dobiš od narodne banke 26 i pol kg zlate. To je vrednost milijon dinarov. Si teda brez skrbi, ideš v svojimi bankovci pa priliko v Ameriko i tam ščeš zameniti svoje bankovce za amerikanske. Če Amerikanci potrebüjejo tvoje peneze, je küpijo, zamenijo, če ne — pa ne dobiš za nje niti pečenoga centa. Če Amerikanci kaj küpüjejo od nas, te nücajo naše peneze, te lejko zameniš svoje bankovce; če nemajo z nami nikše küpčije, pa pravijo, naj ma naš Anton svoje papirnate dinare, oni ne je potrebüjejo. Penezi so najmre tüdi samo blago. Če je komi to blago potrebno, ga küpi, če ne — pa je ne mara. S pe- nezi je tüdi tak, kak z metlov iz bre-zovih šib. Če što nüca takšo metlo, to blago, da za metlo na priliko 5 dinarov; če ne, pa lejko püstiš, ka se metla posüši, potem pa si podköri s sühim šibjom. No i ravno to, ka je penez tüdi samo blago, štero se küpüje i odavle, je vzrok, ka ništeri, brez dela spravijo sebi milijone, drügi pa, šteri bi radi delali, da si zaslüžili falaček krüha na den — ne morejo priti do dela, ar prej nega penez. Tisti, šteri s penezi ravnajo, lejko vničijo državo, lejko spravijo na < beraško palico ne jezere lüdi, lejko vzemejo pošteno zaslüženo vrednost človeki, šteri je v celom živlenji šparao, lejko napunjijo žepe z zlatom navadnim sleparom. S penezi se lejko napravijo strašne škode, ešče vekše nesreče, zato pa vsaka država, tüdi naša, tak jako pazi na peneze i ma grozne kaštige za tistoga, šteri se pregreši proti penezom. V nedelo dale povemo! — L. Čehoslovaška republika. Versko-prosvetne razmere. V Čehoslovaškoj republiki so ešče do nedavnoga časa zahtevale li-beralne stranke i slobodomiselno vučitelstvo laiško šolo, v šteroj se ne bi poučavao Verenavuk nikše veroiz-povede. Katoličani pa izjavlajo, da zahtevajo to, ka je izrazo Pij XI. v okrožnici od vzgoje dece v šoli. Njihovo stališče je pojasno praški nadpüšpek dr. Kordač pred leti, šteri je na zborüvanji katoličanskih starišov izjávo: Deca, krv naše-krvi i kost naših kosti, so naša, dača, ki jo plačüjemo je naša, što drügi bi mogeo odločali v nadnaravnaj samodločbi dece? Dršava? Ta se naj briga za častni blagor svojih državlanov. Za düše dece, sprejetih v Cerkev, skrbi kak zastopnica starišev Cerkev. Njenoj pravici ne more ugovarjati nišče.ˮ To jasno stališče je odločilno za vse katoličance. Nemški katoličanje v Čehoslovaškoj so pod krilom Katoličanske akcije nastavili katoličansko šolsko organizacijo v Litomeržicah. V centrali so odlični šolski strokovnjaki, ki opravlajo vse delo brezplačno. Čentrala vodi vse delo za katoličansko šolo. Na Slovaškom je več kak 2700 katoličanskih i luteranskih osnovnih verskih šol, ki pripadajo k župnijam, to so takzvane farne šole. Tüdi v našoj krajini so bile do nedavnoga časa ! (Pa so ešče dnesden, ar si je ne damo vzeti. Vr.) Tüdi vučitele nastavla Cerkev. Svobodomiselci so začnoli velko gonjo proti tem verskim šolam, posebno katoličanskim. Katoličanski i luteranski Slovaki pa ščejo občuvati cerkvene šole, zato so zbrali 772000 podpisov i je izročili prosvetnom! ministri dr. Dereri v Pragi. Najvekši katoličanski slovaški dnevnik „Slovak" piše: „Slovaško katoličansko lüdstvo zida katoličanske šole z nadčlovečimi trüdi. Gda so pa zidine dograjene, pride država i je podržavi i brezverski vučitelje morajo priti v katoličanske šole!“ Odločen boj za katoličansko šolo je jako potreben, to svedoči žalostna štatistika od brezverskih šolarov i šolane. Po uradnih podatkaj je bilo l.1928. na čeških osnovnih šolah 50.287 šolarov i šolane brezi vsakše vereizpovedi, ki ne verjejo v Boga, ne obiskavajo verenavuka i se javno dajo zapisati za brezverec. Na nemških osnovnih šolah na Češkom je biIo takše dece 5862, na Moravskom 7388, na Slovaškom pa samo 566. Na meščanskih šolaj je bilo na Češkom 15039 vučencov i vučenk brezvercov, to je vsaki sédmi vučenec, na Moravskom 2062 áli vsakši treseti vučenec, na Slovaškom pa 116, ali eden med 2000 vučeniki. Češki katoličani si prizadevajo z mladinskimi organizacijami rešiti, ka se išče da. Na Slovaškom je že velko število katoličanskih skautov, ki majo svoj list. Začnoli so je nastavlati tüdi na Moravskom i Češkom. Pá i drüga katoličanska društva se dobro . razvijajo n. pr. Orel, ki ma velko število članov. Češkoslovaška narodna cerkev je začnola nazadüvati. Dosta članov narodne cerkve se je začnolo nazaj vračali v katoličansko cerkev. Češka inteligenca se deli na dva dela: ali verje v Boga, ali pa nikaj ne verje. Če verje, se vrača v katoličansko Cerkev, če pa ne verje, ne drži z nikšov cerkevjov, liki ostane brezverska. Tüdi dosta odpadlih dühovnikov se vrača nazaj v katoličansko Cerkev. Ne kadi. Ne prežene skrbi. Kadilci pravijo: Kak si nažgem, pozabim na vse skrbi. Pijanec ravnotak guči: gda si natočim, pozabim na nevole. Ali pa nevole pozabijo tüdi na kadilca ? Jeli pa naga deca pozabi na nagoto, bosa na bosoto, hlačna na glad, gda ti, oča, zadnji dinarček v dim püstiš? Ali pozabi tvoja bodočnost, mládenec, na križe i težave, štere te čakajo, če si ti nažgeš? Jeli de s tem tvoje siromaštvo menše? Jeli de s tem tvoja delavnost vekša? Jeli de s tem tvoj zakon Srečnejši ? Blaženejši? Bogatejši? Mirnejši? Vidiš, mladenček, sto i sto brig pa skrbi ti pritiska na srce, na štere ščeš neščeš, vendar moraš dati odgovor. Jeli je to odgovor na Važna živlenj-ska pitanja, če si ti vužgeš na cigareti^ pa praviš: brez skrbi sam zdaj ? Bodi vendar pameten. Skrbi ti ne odžene kajenje, nego ti je povekša, ar s kajenjom po nepotrebnom trošiš peneze v tom pomenkanja punom časi i zapravlaš dragi čas. To, če ti zate-reš, prekričiš glas skrbi z kajenjom, je krivica, ar zatereš s tem glas düšne vesti. To pa nikak ne prav. Svetoznan! ruski misleč Tolstoj je napisao: »Vnogim lüdem je samo zato potrebno tajenjé, da ne bi Slišali opominov svoje düšne vesti." Ne dáj Bože, da bi to tüdi od tebe valalo. Od marca 1. stanejo Novine na leto 20 Din., na mesec 2 Din., na skupni naslov 2 NOVINE 25. marca 1934. NEDELA. Šesta postna ali Cvetna nedela. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni sveti Evangelium sv. Mataja XXI. Vu onom vremeni: Gda bi se približavao Jezuš k Jeruzalemi, ino bi prišao v Bethfago k brejgi Olivetanskomi: teda je poslao dva svojiva Vučenika, govoreči njima: Idta vu kašteo, šteri je pred vama; i preci najdeta somarico privezano, i žerbe žnjov, -odvežta jo, i pripelajta meni; i či de što vama kaj pravo, povejta, ka Gospod nje potrebüje, i preci je odpüsti. To je pa vse včinjeno; da bi se spunilo, ka je povedano po Proroki, govorečem: Povejte Čeri Šionskoj : ovo Krao tvoj ide tebi pokoren, sedeči na somarici i žerbeti pod bremen navajene somarice. Idoča pa Vučenika, včinila sta, kak je zapovedao njima Jezuš. I pripelala sta somarico, i žerbe, i djala sta na njidva gvant svoj i njega sta gori posadila. Velika pa vnožina presterala je gvant svoj na pot: drügi so pa sekali vejke z drevja, i metali so na pot: vnožina pa; štera je najprej šla, i štera ga je nasledüvala, kričala je, govoreča: Hožanna Sini Davidovomi! blagoslovleni, ki je prišao, vu Imeni Gospodnovom. * Jezuš slovesno ide v Jeružalem. To je Cvetna nedela Gospodova. Palme i olčne vejke Njemi migajo proti, pomladanska sapa i dišeča vonjava prvoga cvetja Olske-gore ga sprevaja. Lüstvo ga navdüšeno spreme: Hoza-na Sini Davidovomi! Kristušovo srce pa ostane tužno i žalostno. Oči so njemi meglene, skuzne. Globoko čüti v svojem srci, kak so njegove misli i žele različne od mišlenja i žel navdüšene množine, kak je velka razlika med njim i njimi. „1 kda se je približavao varaši, se je zjokao nad njim, govoreči: „Oh če bi bio spoznao ti bar na ete svoj den, ka ti je v mir...“ tak piše sv. Lükač evangelist o slovesnom vhodi Kristušovom. Kristuš misli in čüti vse inači, kak navdüšena množina, On gleda svet i njegovo zgodbo Čisto inači, kak lüstvo. On vidi i spoznava strašno Usodo izvoljenoga lüstva božega, ki ga zdaj slovesno spreme, ali ki ga preprosto nešče sprejeti v svoje srceˮ. Med svoje je prišeo pa njegovi njega ne so sprejeli. „Kak svojega krala ga pozdravlajo, ali v srci pa, za kratek čas že kričijo : „Mi nemamo krala, zvün casara!ˮ Zdaj Hozanna, ,vütro: Križaj ga!ˮ I Kristuš se je razjokao... Slovesen sprejem. Bio je v istini slovesen na zvüna. Obleke so presterati po poti, z olkinimi vejicami i pal-mami so njemi ši proti, pozdravlali ga kakti svojega mogočnoga krala. Bilo je slovesno, ali vse je bilo samo Povulično. Sprejeli so ga farizeji i pismoznance Ali kak? Čemerijo se nad njim i lüstvom. Njihovo srce je puno nevoščenosti, sovraštva, škodoželnosti. Lüdstvo i njihovo vero v Mozešove naredbe držijo zgübleno, svojo velavo i moč i poštenje pred narodom pokopano. Zato sprejmejo Kristuša z vsov nevoljov svoje farizejske düše... To je vulica i njeno mišlenje! Sprijalo je Gospoda tüdi lüstvo. Nje vodi dober namen, fal i nestanovitno, kratko navdüšenje. Hozanna naskori onemi i se spremeni v strašen križaj ga. Edni i isti pri obojnom deli. Takše je lüstvo, ki gospoda slovesno sprejma. Tüdi vuliva i njeno kričanje! Kak pa sprememo mi Gospoda? „Če tem prepovem, kamenje bo kričalo...ˮ Naše srce, ki je ne kamen, z odpornostjov i trdotov kamna njemi naj glasi verno i zvesto hozanno! Ne vulica, kratka i spremenliva, nego stano vitna i trda naj bo naša vernost Gospodi! Takši sprejem njemi napravimo vsikdar, da zbrišemo iz njegovih oči britke skuze. Pisma naših z tüjine Gospod urednik! Novine redno vdablam. Poslao sam njim celoletno naročnino za nje. Višek je za podporo Novin. Vsega vküp sam poslao 90 Din Le Rivage, Francija, Krampač Janoš. — To kratko pismo dosta pove. Din 18 je poslao delavec, ki v tüjini teško slüži krüh, naj se podprejo Novine, naj se širi krščanski tisk, kak žele i zapovedava Cerkev, po njej pa sam Bog. O, da bi vsi krščeniki zarazmeli to svojo dužnost. — Naročnino i podporo sprejeli. Bog povrni! Vr. Možje. Don Bosko — svetnik! Kda si bo vzgojiteo zaistino pridobo otrokovo srce i dosegno z potrpežlivostjov, krotkostjov i lübeznijov, ka de ga dete poštüvalo, komaj te de mogeo dete vzgajati, ga navajati k molitvi i k spunjavali verskij dužnosti, posebno njemi pomagati, ka de vsikdar črpao iz trej najimenitnejšij vretin pravo živlenje, šteri so sv. spoved, sv. prečiščavanje i pobožnost do Matere Bože. Zadnji namen najmre, šteroga šče dosegnoti Don Boskov način vzgoje, je: živeti v božoj milosti, svojo nemoč krepiti v moči božoj i iz prijatelstva z Jezušom i Marijov črpati pogum za boj proti slabomi i vztrajnost za spunjavanje vsakdanešnjij dužnosti. Nikaj novoga. Don Boskov način vzgoje je stari kak je stari évan-gelij, iz šteroga neposredno izvira. Na premnogij mestaj sv. Pisma najdemo rečí, zglede, izreke i tanače, šteri so v zvezi z düšov mladoga človeka. Tej odlomki so bogata vretina vedrij navukov krščanske vzgoje. Don Bosko je zajimao iz tej navukov i na nje spominao vzgojitele i stariše, sam je pa velki, neprekosliv vzgojiteo, zato ka si je v sredini 19. stoletja vüpao i znao dejansko oživot-voriti tisto stran evangelija, gde nam Jezuš riše dobroga Pastera, šteri pozna svoje ovčice, hodi pred njimi i je vodi; ne zbeži, či pride vuk, ne privošči si počitka, dokeč so ne vse ovce na varnon i neprestano vöro za vörov, den za dnevov za nje žrtvüje vse svoje živjlenje. Takši je bio Jezuš, dobri Paster, takši je bio po Njegovom zgledi sv. Ivan Bosko, takši naj bi bili vsi naši stariši i vzgojiteli mla„dine. Don Bosko je vistinito čüdovite reči sv. Pavla, štere povzdiga-vajo božansko lepoto Kristušove lübezni : „Lübezen je potrpežliva, je dobrotliva;... ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli slaboga... vse pokrije, vse verje, vse vüpa, vse prenese ; lübezen nikdar ne mine...ˮ Prof. A. Z. Zdravstvo. Keliko moram vagati? Teliko kil, keliko mam više centimetrov od sto. Če merim zato 185 centimetrov, moram vagali približno 85 kil. Kak se naj hranijo sühi lüdje, ka odebelejo? Dosta morajo jesti i malo se smejo samo gibati. Poleg navadnoga jela naj spijejo na den 1 ali 2 litra mleka i naj dosta ležijo. Hrana, štera se priporoča za odebelenje, je tista, štera ma v sebi dosta belakovine to je tisto moč, kak belak v jajci. Takšo moč dajo: mleko, belice, zmočaj, sme-tana, slanina, olje, goseča mást, mastno meso, kak na priliko svinjsko, kolbase, jezik, goseča jetra, sir i ribje belice (kaviar), mlečne reči vsake vrste i testo, v šterom je dosta belic. Priporoča se tüdi zelenje i krumplin, a vse v kaš-natoj formi, to je pasirano, skoz sito stišnjeno. Med pijačami je pa sadna sladka voda z pivom najboši pripomoček za odebelenje. Da svoj namen dosegnemo, je potrebno, da večkrat jemo, ne samo trikrat na den, nego pet, šest pa šče sedemkrat. Za odeblenje se morajo skrbeti rekonvalescente, to je lüdje, ki so prestali močen beteg, potem živčno oslableni i od rojstva slabotni. Ne je pa ta kura za zdrave i punokrvne lüdi, za te je zmerno hranenje. Kak se naj koplemo? Po leti na prostom i nikdar ne popolnoma na tešče, niti ne prle kak 2—3 vüre po jeli. Po zimi, pač gda je v prostom se ne mogoče kopati, te se koplemo v zaprtom Prostori doma v kopanci ali kadi. Pri tom sobnom kopanji pa moramo paziti na dvoje: 1. prostor, v šterom se koplemo, mora meti 17—21° C. topline, i sama voda 32—36° C. Če komi krv sili v glavo, naj si dene na glavo v mrzlo vodo močeno capo, če se pa što ne počüti dobro, ka se njemi vrti v glavi, nema teka itd. naj prle pita doktora i samo potem se kople. Ne smemo se tüdi kopati vroči i od telovnoga dela- preveč zmučeni. Prle si moramo malo počinoti. Politični pregled. Jugoslavija. Od parlamenta sprejet proračun za leto 1933-34. je zročen našemi senati, šteri ga te tüdi že sprejeo. Poslanci so poslani domo i do pismenim potom pozvani na seje, ka se pa naskori ne bo zgodilo, ar so dvoji Vüzemski svetki pred dverámi. Socialno demo-kratična stranka, štera je že bila razglašena, ka je odobrena, je dobila odlok od notrašjega ministerstva, da se ne priznava za Jugoslavijo. Hvala Bogi. To se je zgodilo v tistom časi, gda je prišla Nemška delegacija k nam, da bi sklenili z Nemčijov trgovinsko pogodbo. V Nemčiji je tüdi razpüščena socialno demokratska stranka. ^ Podonavje. V Rimi šo sklenile sporazumno pogodbo 3 države: Italija, Madjarska i Austrija. V smisli te pogodbe do te države čuvale samostojnost Anstrijske republike, iz Italije küpüvale njene izdelke, ona pa uva-žale iz Austrije les, iz Madjarske pa žito, govejo, živino, konje i svinje. Trst postane za Austrijo i Vogrsko slobodno pristanišče, ka lejko na lastne ladje nakladata tű svoje blago i je vozita po sveti. K tomi sporazumi se vabi tüdi Mala Zveza, to je Jugoslavija, Češka i Romunija. Misijoni. Belgijski Kongo. V toj pokrajini se Črnci v velikih vnožinaj povračajo na kat. vero. Pa ne samo povračajo, nego so goreči njeni spunjavala. Več desetin kilometrov daleč hodijo po nedelaj i svetkaj k meši, ar doma nemajo cerkvi i pristopajo k sv. prečiščavanji. Püšpek v Kabgayi-i, Msgr. Classe je dao napraviti zato tak veliki Ciborij, ali kelih za prečiščavanje, ka 16 jezero mali hoštij ide v njega. Po nedelaj se najmre do 10 jezero Črncov prečisti. Kitajska. Komunisti so najbole srditi na katoličanske misijonare. To pa zato, ar tam njihovi navuki ne najdejo rodovitna tla, gde delajo kat. misijonarje. Sovražijo je zato i vmarjajo. Že so Vnogi pretrpeli mučeniško smrt. Zdaj so pali vmorili pet Lazaristov i 29 so jih zgrabili. Msgr. de Guebriant, predstojnik pariških misijonov se je zdaj povrno iz Kitajske i pravi, da komunizem zato hasni tüdi kat Cerkvi, ar narod vidi, ka komunisti samo ropajo pa iščejo svoj hasek, kat. miši jonar pa pomaga nesebično siromaš komi narodi, ar ne išče svojega haska, I tak se dogaja, da ravno tiste pokra jine prosijo misijonare, štere so se rešile komunistov. Po katoličanskom sveti. Kat. akcija v Indiji s tem slüži Kristušovoj veri, ka drži od nje vnoga predavanja i širi knižice, v šterih je ta razložena. Dozdaj se je razde- I lilo 150 jezero knižic. Sad te lepe go- | rečnosti se kaže v velikom broji povrne^, kajti mesečno se povrne 150 düš iz poganstva na katoličansko vero. I Protestantski pastor, farar, se je povrno na katoličansko vero v | New Yorki v Sev. Ameriki. To je imeniten D. K. W. Bothe. Marija naj njemi sprosi dosta naslednikov. Mednarodni eucharistični kongres 1. 1936. bo v Ažiji i to v glavnom mesti Filipinskih otokov, v Ma- j mili. Od 12 milijon prebivalcov je tű 10 milijonov katoličancov. Vseučilišče pa, štero vodijo že štiristo let tű do-minikanci, je edno od najvekših i naj- ‘ popolnejših na sveti. V Ažiji je jezero milijon düš, zmed teh 17 milijon katoličancov. Jezuša pride sem molit celi katoličanski svet v presvetoj hoštij!, naj se smilüje ubogim ažijskim poganskim narodom i njim vužge svetlost prave vere po gorečih misijonaraj. Trinajset luteranskih dijakov se je povrnolo v krilo Katoličanske Materecerkve v Champaigni v Illinois državi Sev. Amerike. Sprejeo jih je John O’ Brien, dühovnik kat. akademikov na sveučilišči illinoiskom. j Pri svetoj meši med najvekšov slovesnostjov so novoverniki opravili kat. veroizpoved. Sprevodilo jih je jezero pajdašov k tomi odločnom! stopaji i to iz vseh vereizpovedi. Za blažene so proglašen! sledeči : sestra Pellettier Marija (30. apr. 1933); sestra Gerosa Vmcenca^. Vv)^ deklicaGalgani Gemma (14. V.); č. o. Pignatelli Jožef (21. V.); sestra Labo-ure Katarina (4. VI.); č. č. patri Gon-zales Roko, Rodrignez Alfonz i Del Kaštulo Ivan (15, I.) Tej zadnji trije so iz drüžbe Jezušove. Za svetnike pa so že ali bodo proglašeni sledeči: župnik Fournet Andrej (4. VI. 1933); Soubirous Bernarda (8. XII ); sestra Thouret An-tida (14. I. 1934); sestra Mihele Marija 4. HL; sestra Marülac Lujza 11. HL; č. pater Pirotti Pompilij 19. III.; blaženi Ivan Bosko (Don Bosko) bo 1. apr. Sv. oča papa so sami želeli, naj se Don Boskova proglasitev za svetnike vrši letos 1. apr. To pa zato ar je tisti den tüdi Zaklüček svétoga leta. Za vsakšo proglasitev pride v Rim mnogo romarov posebno iz tistoga kraja, odkod je doma blaženi ali sveti. Don Boska pa pozna i časti ves svet, zato bo prišlo več stojezer lüdi v Rim. Tak te edna slovesnost podigne drügo, ar de tüdi dosta romarov šlo zavolo zaklüčka sv. leta. Kak lepi venec si je sveta Cerkev splela iz teh 15 različnih cvetov. Osem velikih semenišč. Či što ne ve, njemi Povemo, ka se zove P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled ob sedenj a dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Net^ec. XII. Neveren Zdravnik i šče menje veren vučiteo. Mož tiste božne ženske — od štere smo v začetki gučali, da je dala dečkoma tisto nesrečno jabuko, je bio ribič. Ednok je prišo v farov i je tam ponüjao, da bi küpili lepo, vekšo ribo. G. plebanoš Brey so ne bili doma, küharca pa je mela prepovedano, da nesmi na nikši način kaj vzeti ali küpiti od te drüžine. Zato je moža na kraci odpravila. „No, če plebanoš neščejo ribeˮ, je mrmrao odhajajoči ribič, „jo pa nesem vučiteliˮ. I tak je tüdi včino. Gda je vučiteo zvedo, da je mož bio na farofi zavrnjeni, je včasi küpo ribo z rečmi: „Če je plebanoš neščejo, jo pa pojem jaz“. V tom časi je šatan po vüstaj Leopoldovih pravo: „No, no, zdaj je Miclo toti že naš, ali za edno leto ga pa dobimo popolnoma". Ne dugo za tem je vučiteo odišo z dvema svojima detetoma k svojoj rodbini blüzi Colmara. Na Martovom poli v Colmari je zapazo stotnijo vojakov i postavo se je pred nje i zakričo : „Jaz sam Napoleon, casar Francozovˮ. I je pristopo k oficiri i ga šteo s falačkom papira odliküvati. Siromak je znoro. Odpelali so ga v bolnišnico i odtec v norišnico v Step-hansfeldi, gde je ostao nekelko mesecov na vračenji. Potom se je vido za ozdravlenoga, zato so ga z noriš-nice izpüstili i je znova nastopo svoje mesto v lllfurti. Osem dni sledi so ga najšli obešenoga na mestnom grenari (žitnici). Stražamajster Werner ga je vzeo doli i pozvani zdravnik je ugotovo smrt s samomorom. Tomi je bilo ravno eno leto, ka je šatan oznano: „Za edno leto ga dobimo popolnomaˮ. Kak pred letom tak i zdaj se je šatan jako veselio neveri Micla. Zavolo toga dogodka so se Vnogi spreobrnoli i postanoli dobri krščeniki. Tak se je na priliko javila nekša poštüvana gospa v kloštri redemptoristov v Landseri i prosila ednoga spovednika, če bi smela ponoviti svojo ne-davno opravleno živlenjsko spoved. Pravila je, da je bila tüdi pri dečkaj i zapazila, da je šatan meo nad njov veselje, i zato je zdaj v strahi, da je stanje njene düše ne dobro. Dale. Širite „Novineˮ 25. marca 1934. NOVINE 3 semenišče tisti zavod ali šola, gde se včijo i vzgajajo za dühovski stan v škofiji. V Italiji so lani postavili 8 takših semenišč. V Beneventi za 350 bogoslovcov, v Sardiniji za 250, v Pisi za 320, v Napoli za 320, v Lukki za 150, v Kalabriji za 350, v Salerni za 500, v Umbriji za 350. Vse to se je postavilo s pomočjov dobrih vernikov. Gda bomo meli v Maribori novo semenišče ? Krvavo je potrebno. Pa gda de dovršeno naše Martinišče? Ne smemo pozabiti na nje. Profesorica prestopila v kat. Cerkev. To se je zgodilo na Švedskom. Piše se Eva von Bahr Bergius, Zdaj je spisala jako lepo knigo o ve-ličini kat. Cerkvi. Namen te knige je posebno tak spisani, ka pouči prote-stante (Luterane), i jim odžene pred-sodke (napačne misli) proti kat. Cerkvi. Daj Bog, da bi kniga razsvetlila kak največ düš med krivoverci i bi tak spoznali, ka je prava samo kato-ličanska Cerkev i kat. vera. Slovenska krajina. Zahvala. Vsem, ki so me za god .sv. Jožefa počastili z svojov lübeznostjov, se toplo zahvalim. Vrednik Novin. Črensovci. Okolica farofa je dobila novo lice. Novi g. plivanoš so zasadili püsti ograd okoli župnišča z sadovenim drevjom. Hvale i nasledüvanja vredno. Vüzemska številka Novin bo 8 stranska. Vsaki novi naročnik jo dobi, ki stopi od 1. aprila do novoga leta med vrsto naročnikov. Do novoga leta je cena Novin 18 Din. mesečno 2 Dinara. Pole smo razposlali po občinaj, Zglasite se novi naročniki i pole Podpišite. Izjava. »Ne istina, da delam na organizaciji socialno demokratske stranke, ar nikak nesam bio i nesam niti zdaj v nikšoj zvezi s tov strankov; nego sam organiziran član i Srezki tajnik vse državne Jugoslovanske nacionalne strahke. D. Lendava, dne 12. marca 1934. Horvat Izidor, vučiteo i srez. tajnik-J. N. S.ˮ Ne verte vsakomi. Neki obrtnik se je zglaso na uredništvi Novin i pitao, če je resan istina, ka je hodo pri vredniki Novin iz Sobote neki gospod, ki zbira v neko socialno Zadrugo obrtnike. Vrednik Novin da s tem izjavo, da je to ne istina. Hüdobni lažejo, da se vse kadi, naj bi mogli siromaški narod v svoje mreže dobiti. Ne verte vsakomi. Mi mislimo,ka se tü ide za socialno demokratsko stranko, ne pa za Zadrugo. Dolnja Lendava. Čebelarska podrüžnica v D. Lendavi vlüdno vabi vse svoje člane, kak tüdi ostale ne organizirane rojare v okolici, da se v kimvekšem števili vdeležijo eno-dnevnoga čebelarskoga tečaja, ki ga priredi podrüžnica na den 25. marca t. 1. v narodnoj šoli v Dolnjoj Lendavi. Tečaj se bo začeo točno ob 8 vüri predpoldne. Predavao bo g. Peternel, predsednik Zveze čebelarskih podruž-nic iz Celja. — Tajnik. Črensovci. Naše senje je bilo dobro obiskano. Prignalo se je okroglo 600 glav živine, štrtina teh je bila odana. Cene so bile navadna 3—3.50 Din. na živo vago, samo eden prav debeli bik se je odao zet 5D. kila.— Na Jožefovo je moška mladina pokazala, da je sv. Jožef njemi patron i da ga šče nasledüvati. Okoli 150 mladencov je pristopilo k sv. prečiščavanji. Igra na te den je bila lepo obiskana. Dvorana je bila nabito puna i igralci so dobro zvršili svojo nalogo. „Letno poročilo o kmetijsko pospeševalnem delu v srezu D. Lendava v letu 1933.“ To je maloga a lepo vrejenoga snopiča naslov, v šterom g. Lipovec Jan. sreski kmetij-ski referent da poročilo od dela srezkoga kmetijskoga odbora 1. 1933. Mi to poročilo toplo pozdravlamo. Vidimo v njem vnogo trüdov, vnogo lübezni do našega siromaškoga kmetskoga človeka. Mi bomo od toga poročila večkrat kaj pisali i svoje opazke zraven djali ne zavolo kritike, nego da bi kazali pot k ešče vekšim uspehom. V poročili najdemo sledeče podatke, Dolnje-lendavski srez meri 339.19 km.2 i šte 38053 prebivalcov. Največ je oratje zemle, 46% potem pride trav- nikov 16%, prve 15480 hektarov, drügih pa 5626 ha. Za šume je pisano 6009 ha ali 18%, nego to so ne šume, nego samo posekalje večinoma. Tü bi mogo predvsem pomagati kmetijski odbor našemi kraji, šteri je v drvaj najsiromaškejši v celoj banovini, ka se ne bi sekalo tak, kak se je to dozdáj delalo, V poročili za 1. 1934 naj bo tű edna svetla točka, štero je postavo Srezki kmetijski odbor. Želeli bi tüdi, da bi se razložila sledeča izjava: »Malim posestnikom (agr. int.), posebno novim kolonijam se je posvetilo mnogo pažnje". To naj se ednok bole natenkoma i v Podrobnosti pove. Kruplivnik. Dne 4. marca t. 1. je zaklüčo g. Koglot Josip, šol. upraviteo kmet. nad. šolo pri nas. Pouk ne toj šoli je trpo približno tri mesece i to trikrat na tjeden, vseli večer. Vpisanih je bilo 41 slüšatelov. Redno pa jih je obiskavalo 36. Drügi so zavolo oddaljenosti odstopili. Na šoli je poučavao i vodo tečaj šolski upraviteo sam. Proti konci tečaje pa so predavali tüdi drügi strokovnjaki i to ednok g. dr. Lukman banov. Zdravnik iz Gor. Lendave i dvakrat pa g. dr. Šerbec Jože, držav, živinozdravnik 0 svinjereji i govedoreji o boleznih domačih živali. Navzočih je bilo vseli mnogo posestnikov. — A tüdi na den zaklüčka nas je bilo mnogo zraven vdeležencov tečaja. Gospod šol. upraviteo pa je održao dugši zaklüčni govor. Povedao je namen i pomen kmet. nad. šole pa koristi za kmetsko mladino posebno v denešnjih kmetsko-gospodarskoj stiski, od lübezni do rodne grüde naroda, domovine ino do naše države Jugoslavije. Zahvalo se je tüdi krajev, šol. odbori, da je podpro to šolo s kürivom. Na konci govora je gospod šol. upraviteo darüvao tečajnikom sadna drevesca v še vekše veselje vdeležencom do rodne zemle ino gospodarstva. Povedao je tüdi, da tečaj ešče ne popolnoma Zaklüček ar bo tüdi med letom i to praktičen po nedelaj popoldne, da se ga lehko vsaki vdeleži (praktično cepanje, škroplenje, okuliranje itd.) Nato so se tečajniki fotografirali. (Prosili bi edno. Vr.) Pred leti je g. šol. upraviteo s pomočjov krajev, šol. odbora vredio šolsko drevesnice, v šteroj pri slaboj zemli drevesca dobro rastejo. Letos so odane vse bolša cepike po ceni: 5 Din. komad. Šolskomi odbori posebno šolskomi upravitel! smo zahvalni, ka skrbita za blagostanje i za napredek naše občine. — Vdeleženec. Vožnja po železnici je postala dragša i za potnike i za blago. Podražila se je za 10%. Žižki. Prav toplo se zahvalimo mil. grofici Zichy Mariji v Beltincih 1 njenoj šumskoj upravi za razgledno soho, štero smo dobili z 50% popüsta. — Odbor prost. gas. čete v Žižkih. Delo je iskalo na borzi dela v Soboti od 1. do 10. marca 490 oseb. Ponüjeno je delo 2 birošoma z drüžinov v Banati za komencijo i plačo, potem 2 küharcama v hotel i privatno mesto pa 5 sobaricam v hotel i privatno mesto. Plača po dogovori. Ki ma kakše delo na vredništvi Novin, ali pri vredniki, naj nikdar ne hodi popoldnevi, nego samo predpoldnom od 8—12 vüre. Igra v Martinišči. Dnes bo 25. marca se bo igrala najlepša drama z med že igranimi „Valovi strasti in ljubezni.ˮ Začne se popoldne ob 3. Na podporo Novin so poslali: Frenc Ana, Francijo, z Črensovec, 25 Din., Vinčec Jažef, Canada, z Trnja 80 Din,, Jerič Marija, Francija, z Gančan 10 Din., Antolin Mihal, Kula, z Odranec 5 Din., N. dühovnik 10 Din. Bog plačaj vsem! Blagoslovitev „Doma sv. Frančiškaˮ v M. Soboti. Predelano i povekšano staro Martinišče, štero je küpo Dom sv. Frančiška, je na Jožefovo blagoslovo mil. g. kanonik Slepecz Ivan. Pred blago-slovitevjov je v lepomi govori pozdravo zastopnika oblasti, g. srezkoga načelnika, Lipovšek Gašpara i zastopnika občine, g. Hartner Ferdinanda župana pa drüge gospode, ^"svojem govori je povdaro, da je Cerkev bila prva, ki je začela misliti med starim pogan- skim svetom že na siromake i ta tüdi v Soboti misli na nje, pa njim šče te mali dom posvetiti. Zatem je blagoslovo vso hrambo. Po blagoslovitvi je Pesmarski zbor z Martinišča prav lepo spevao, za pesmijov pa predsednik odbora za Dom sv. Frančiška Klekl Jožef držao govor, v šterom se je zahvalo mil. g. kanoniki za blagoslovitev, zastopnikom oblasti, občine i drüštev pa za počastitev blagoslovitve. Te so se vdeležili poleg gg. srezkoga načelnika i župana, gg. Pertot Kristjan ino gospa, ki sta zastopata Sokola i Kolo jüg. sester, Čeh Franc, trgovec, ki je zastopao gremij trgovcov, Dr. Roth, zastopnik židovske verske'ob-čine, Masarič Franc, stavbenik, Dr. Kelenc Tomaž, ravnatelji Martinišča i celi zavod, gospa Samčova, g. Bajlec odv. pripravnik, Hahn Izidor, ravn. Prekm, tiskarna, Horvat Jožef, lastnik mlekarne i zastopnik vučitelstva i drügi, sestre pa veliko število naroda. V svojem govori je razložo pomen hiše, ki se je blagoslovila. Te pomen je razviden iz dopisa Prezv, gospoda škofa, najmre: kühinja za siromake i zave-tiščè za deklice. ~Ht3niíi do se siro-mákrTTiivala Jé se pogübeli mladina ženskoga spola. Ki nema^srca do siromakov^ ne človek. Hranilo de se siromaško^ telo jí hranila de se siromaška düša. Oboje pa je samo tak mogoče, če bodo smilena srca to delo pödpirala. A ka je bodo, je najlepši dokaz, ki nam da popolno vüpanje, je v tom lepom obiskom pri posvetitvi od strani oblasti, občine, drüštev vseh vereizpovedi i samoga naroda. Govornik je svoj govor skončao s tem, da je sv. Jožefa postavo za varivača zavodi. On bo po očinsko skrbo za njega. Kratki glasi. Delo božje milosti se kaže v Belgijskom Kongi, gde se je lani 33 jezero poganov dalo krstiti v krili kat. Cerkve.. V Europi se guči 120 jezikov. Največ se guči ruski jezik, šteroga guči 120 milijon lüdi. Nova svetka. Marca 4. je sv. Oča prišteo k zbori svetic blaženo Micaela Marijo od najsvetejšega Svestva. Pri slovesnosti je bilo vnogo španjolskih romarov, ar je svetica Španjolka. Kitajski ropar je so se polastili mesta Sui-Tirig i oskrunili frančiškan-ske misijonarke, sirotišnico njihovo pa oropali. Ogenj. Zgorela je v Wittenbergi, v Nemčiji, najvekša oljarna. Kvara je 20 milijon dinarov. Najhitrej leti ftica lastvica, štera v ednoj vüri preleti od 220 do 250 kilometrov, Orel pa komaj 100 km. Lastovica tak prekosi tüdi letalo. Angleška vlada je predložila zakonski načrt, po šterom bo potrošila 27 milijard dinarov za zidanje zdravih hiš. Nezdrave hiše se bodo po državi podrle i nadomestile z znovi-mi, zdravilni. Brezposelni delavci najdejo na te način delo. Na milijone lüdi se preseli tak iz nezdravih stanov v zdrave. 250 vreč dinamita je zletelo v zrok v pristanišči La Libertad, države San San Salvadör v Jüžni Ameriki. Eksplozija je vmorila 150 lüdi, nad sto pa ranila. Mati s hčerjov je zgorela v Ge-rečji vesi pri Ptuji, gda se njima je po dozdaj neznanom vzroki vužgalo gospodarsko poslopje. Mati je Dre-venšek Marija, hči Antonija. Kvara je do stojezero dinarov, ar je vse zgorelo, tüdi dva gasilca sta ranjeniva i i spravleniva v bolnišnico. V Nairobi Vzhodne Afrike je bila razstava. Razstavite so svoje reči protestantske, državne i kat. misijonske šole. Največ nagrad so dobile kat. šole. Japonski rüšilec Sumakuro se je prevrgo na morji. Nad sto mornarov je mrtvih. Divje rece krmi na jezeri Lost Lake v Floridi Sev. Amerike Jöhn Corviesoh. Rece so se ga že tak navadne, da njemi celo gor na glavo sedejo. Ruski ledolomec (ladja, štera léd prebija, lomi) „Čeljuskin“ se je potopo. Ženske i deco so rešili z letalom, ostali pa čakajo še na ledi rešitve. Razprava „Vzajemna pomočiˮ v konkurzi. Drüštvo „Vzajemna pomočˮ je od siromaških lüdih milijone nabralo vküp i zašpekuliralo. Od skoro 28 milijon dinarov se ne izplača niti ne eden milijon. Od plačanih 10 jezer dinarov dobijo 190 Din. Narod joče i preklinja. Ali késna je ta pokora. Vsakšemi cotaši verje i zroči svoj penez, ne verjemo pa poštenim lüdem i varnim krščanskim peneznim zavodom. Zato pa vredno trpi. Strašni ognji so divjali v Paki prek od Lendave na Vogrskom, gde je zgorelo 60 hiš pa v Bosni v mesti Janjo, gde je zgorelo 150 hiš. Ognji so bili tüdi v G. Petrovcih pri Lucu Aleksandri, i poleg Maribora v treh mestaj. Amerikanskoga milijonara i sle-para, Insulla, ki je bio zaprt v Atenaj, v Grčiji, so zgrabili, gda se je že pelao po morji proti Egipti. Kak je vujšo iz zaporov, si lejko mislimo, ar je grčki minister za notrašnje reči odstopo, Zapovednik policije pa bio iz slüžbe vržen, gda so slepara zgrabili. To vse pove. Ka je naša narodna dužnost? Kak blisk ide po sveti narodno navdüšenje, bole kak gda prle se obračajo lüdstva k narodnomi ideali,tomi novomi svetilniki človečega želenja i vdejstvüvanja. Ne smemo zanikati velke dobrote tovrstnoga gibanja, ar se je rodilo iz dobe, štera je pri obožavanji poedinca i njegove neomejene osebne sloboščine pa pravice spravila lüdstva v propast njihovoga düševnoga i gmotnoga živlenja. Valovom narodnostnoga navdüšenja se nešče ogniti Slovenska mladina. Ve je do dnes gojila to navdüšenje kak svoj zlati kinč i ga čuvala z vsov skrbjov. Ne rabimo vučitelov narodnostnoga navdüšenja ne iz Nemčije, ne iz Italije, tüdi nam ne trbe domačih narodnih zagrižencov, šteri se obračajo kak piše veter, naš narodni ideal je lepši i dragocenejši, ar je stao že težkih jezero let. A še tesnejše se ga ščemo dnes oklenoti, ešče bole se bomo odsehmao navdüšavali pri lepoti nepokvarjenoga narodnoga obraza, ešče svetlejši nam bodo cili narodnoga telovnoga i düševnoga zdravja, ešče bole nam bo pri srci narodna dobrobit.Odklanjamo vse narodne kriče, naša narodna zavest se bode kazala v dejanjih! Mladina Slov. Krajine! Med prvimi tvojimi narodnimi dužnostmi ti bodi skrb za slovenski tisk, predvsem za domači slovenski tisk. Reč je najdragocenejši, boži dar, je posoda vstvarjajočega düha. Zato je prva narodna dužnost: braniti, čistiti i širiti slovensko reč. „Novineˮ so glasilo naše krajine. A ešče jezero naših drüžin jé brezi toga svojega glasila. Godijo se celo slučaji da so brezi svojega lista naši lastivna lüdje z nami ednoga krščanskoga mišlenja. Mladina, ví bodite stalni širitelje te vrste narodne prosvete, naše glasilo mora priti v vsakšo našo drüžino ! — „Mohorove knigeˮ so dar slovenske drüžbe. Ne je cenejših kniga na sveti od tej, mi pa dostakrat drevenemo i Čakamo z obhovitvijov letne članarine. Kak da bi nas bilo sram Slovenske reči ! Što zamore zmeriti korist 75. letnoga delüvanja prve slovenski drüžbe! Zato mladina, skrbi ti, da nam bo vsem članstvo pri toj najstarejšoj slovenskoj kulturnoj drüžbi dragocena dediščina naših očakov. — Ešče od našega „Marijinoga listaˮ! Z „Novinami i knjigami spada v slovensko drüžino naš verski mesečnik, merilo najskrivnejših naših čüstev, glasnik najglobošega bitja našega srca. Grünt se oda v najprometnejšem mesti v Turnišči blüzi farne cerkve, sposoben za trgovino ali za posestnika. — Pita se v Turnišči, prí TIVADAR trgovci. Küpimo smetano, kisilak. Mlekarna Murska Sobota, 4 NOVINE 25. marca 1934. Alkoholizem i treznost. Dopis naročnika delavca. Gde so stariši alkoholisti, tom se že rodijo slaba i za vsakši beteg pripravna deca. Kelko vidimo zapüščene dece nej zavolo siromaštva, nego zavolo alkoholistični starišov. Nedužna deca že v svojoj gingavosti morejo trpeti zavolo svojega, v vrajži jarem napreženoga oče. Kakša je pa tam vzgoja? Deca se vzgojijo tak, ka so v svojih najbolši letaj na žmečo sami sebi, pa tüdi svojim starišom.i bližnjim. Zakaj? Ona deca se je vzgojila na pijančüvanje, razbijanje, kričanje, bitje in še celo klanje. Kelkokrat čüjemo, da tü pa tam na veselici so ednoga bujli. Jeli ne toga kriv stariš, šteri že sam svojo deco vči na pijančüvanje, i jo vodi na plesne veselice? Zato, šteri stariš šče svojoj deci dobro, on ne sme dovoliti alkoholnega pitja vživati svojoj deci, ar štera deca vživajo alkohol, so pogüblena ne samo telovno, nego tüdi düševno, a za to pa odgovarja stariš pred Bogom, kak je vzgojio svojo deco. Kak vidimo, je alkohol groza za narod, šteri od leta do leta na jezere spravi v sirotišnice, bolnice, norišnice i zapore, šteri so njemi vdani. Zato hodimo na bolšo pot, na pot treznosti. Ne se trbe bojati, ka če nemo pili, ka te prestane veselje med nami. Nasprotno. Samo v treznosti je pravo veselje. Če bi se samo Polovica onoga krajcara dala na siromake, šteri se zapije za nikaj vreden alkohol, več ne bi vidli siromakov, šteri so nej po svojoj krivici siromacje, jeli to ne bi bilo pravo veselje ? .V našoj krajini je do 400 siromakov; to je ne veselje. Gda do tej siromacje pod obrambov nas vseh, te mo lejko veseli, zato, ka te več s ponosom lejko Povemo, ka smo lüdje pravice nej pa robi alkohola. Samo malo premislimo, pa ka nam pride na pamet? To, ka mamo dosta dobri knig pa novin, pa si zato več ne trbe iskati veselja v alkoholi, nego v teh. Samo malo misliti, pa je tü bolša bodočnost. Kak se čüje, pri Gradi je že osnovano treznostno drüštvo, pod vodstvom č. g. kapl. Rataj Antona, šteromi moremp biti iz srca zahvalni, i tudi z celov njim močjov pomagati pri tom dobrom deli. Da gde je treznost, tam je mir, lübav i složnost, a v miri lübavi i složnosti je pa pravo blaženstvo na toj zemli, i tüdi na ovom sveti. P. M. Horvat. Pripovedka z lotmerško okolice v njenom narečji. Štorja o zakleti grofici. Negda je v naših krajih bilo hüje kak je zdaj. Pred sto leti so bili lüdje podložni grajščakom, kteri so lüctvo strašno gülili. Kmetje so mogli ob žetvi vsakši deseti snop na njivi dati grajščaki, no s svojimi lüdmi njemi vso zemlo obdelati. Či pa so se šteli proti postaviti, pa so po hrbti dobili. Za mladih let sem štejo v enih knigah, ka so celo mlade puce ropali pa jih v gradih meli kak sužnice. Zato jih lüctvo ma v slabem spomini i so med narodom vse forme štorje, gde opiša-vle lüstvo kaštige za njihova nasilja. V starih pripovedkah se bere, da je za kaštigo što bijo preklet, i je bijo spremenjeni v kačo ali drügo žival ali pa na mesti zakamenejo, zdaj pa se vse nalaga na düše, sen čüjo večkrat praviti od starih lüdi. Zdaj se le malokdaj kaj prikaže, zato pa tudi dosti lüdi ne verje na Boga pa se ne boji njegovih kaštig. Zategavolo se telko zločinov godi na sveti. Pa hodmo k našoj pripovedki. Bilo je pred kakšemi dvesto leti, tak so nam pravili pokojni oča, da so bili njihovega dedeka še mali čeh (deček), te pa so toto prigodbe pravilo vnükom, tisti opet vnükom i tak smo te tudi mi od njih čüli toto hištorijo. Te še je pri Dolnjem gradi (nad vasjo Pod-gradje) okoli no okoli bila šuma in nazmes kakšni falaček trate. Tan okoli je en malički pajbar paso živino. Nekega dneva pride k njemi nezgrüntano gruba(lepa)gospa pa mu pravi: Čüješ ti mali, neki den de prišla tu mimo strašno velka kača z zlatimi klüči v gobci. Ti pa se nesmeš bojati, samo vrži se na vamp (črvo) gda proti tebi pride, te pa joj klüče vzemi iz gobca. Če to včiniš, te boš rešjo mene zakletve, pa tudi ti boš grato bogat pa de ti dobro vse žive dniˮ. Kda je to rekla, je zginola. Malo kesneje je pajbar opet paso tam živino. Proti jemu se priplazi grozno velka kača z klüči v gobci, dečko se vrže na tla z glavoj obrne proti kači, ali prevzeme ga groza, da se je pod njoj vse zdrobilo, pa se spüsti v begaj. Nato tudi kača zgine. Malo potli pride drgoč tista gospa k njemi pa reče: Nesrečni dečko, zakaj si me ne vbogo, pa naredo, kak sen rekla, zdaj bon mogla zakleta ostati do sodnjega dne. Po totih rečeh je zginola pa se potli nikdar več prikazala. Službena naznanila. Kraljevska banska uprava dravske banovine o omejitvi sekanja in gojitvi domačega oreha. Opažalo se je dalj časa, da se domači oreh preveč izsekava. Orehov les je eden izmed najplemenitejših in najdragocenejših kar jih je v naših krajih, pa tudi sad je velike vrednosti in lahko tekmuje z raznimi uvoženimi sadnimi jedrci. Kljub temu se posebno v sedanjem času plačuje orehov les po prav nizkih cenah ter se na ta način oškodujejo nepoučeni kmetovalci pa tudi naše narodno gospodárstvo. Da bi se omejilo negospodarsko sekanje oreha, je banska uprava izdala posebno uredbo (glej Slüžbeni list št. 111/11). Po tej naredbi je v času od 1. aprila do 15. oktobra sploh prepovedano sekanje orehovih dreves, drugače pa se smejo sekati z dovoljenjem občinske uprave smo očividno gnila, poškodovana, močno ozebla orehova drevesa in ona, katerih plodnost je pošilala, Zdrava pa le če so zrela za sečnjo, t. j. če ima deblo v višini prs več nego 160 em v obsegu ali nad 50 em v premeru. Izvoz orehovega lesa v druge banovine ali v inozemstvo je dovoljen samo za po kmetijskem in šumarskem referentu žigosana debla in kadar je zagotovljena zadostna količina za domačo potrebo in ako carinski Predpisi ne določajo kaj drugega. Odrejeno je, da se lastnikom orehovih dreves ne smejo nalagati stroški za potovanja sreskih kmetijskih in šu-marskih referentov. Banska uprava pa noče samo omejavati sekanja in izvoza orehovih dreves, temveč hoče, da se oreh čim bolj razmnoži v vseh krajih kjer dobro uspeva. Zato naredba veleva, da mora vsak zemljiški posestnik mesto pose-kanega oreha zasaditi vsaj dva mlada oreha, drugače se mu sečnje ne dovoli. V krajih, kjer oreh posebno dobro uspeva, more občeupravno oblastvo po zaslišanju zemljiškega posestnika in kmetijskih strokovnjakov Občinam ter posestnikom celo odrediti, da zaseda na svojih zemljiščih primerno število orehovih drevesc, ki jih bo dobavila banovina po znižanih cenah. Banska uprava bo določila kraje, ki so primerni za uspešno gojitev orehovih dreves, skrbela bo za odhrano orehovo seme, gojila bo v svojih dre-vesnicah orehove sadike, ter jih bo oddajala posestnikom, Občinam, šolskim vrtovom, sadjarska in vrtnarsko društvom iu drugim interesentom. Uvedli se bodo šolski dečji dnevi za saditev sadnega drevja, zlasti orehov. Kjer šolski vrtovi ali zemljišča ne bodo zadostovala, bo občina, ali prepüstila v ta namen svoja zemljišča, ali bo pridobila zemljiške posestnike, da dopuste šolski mladini pod Vodstvo učiteljev posaditi orehova drevesa na primernih mestih. Banska uprava pričakuje, da bo njeno prizadevanje našlo primerno ume-vanje pri kmetovalcih, občinah in šolskih vodstvih in da se bo skupnemu sodelovanju posrečilo, da se v bližnjem času dosežejo uspehi, ki bodo v korist posameznikov pa tudi sploš-nosti. Ljubljana, dne 17. II. 1934. Za bana pomočnih: Dr. Pirkmaier s. r. Denarne nagrade bo delila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, gozdarski odsek za uzorne gozdne nasade, izvršene na posekah goljavah in na nerodovitnem svetu. Ne zamüdite prilike. Za vzorni nasad si je treba os-krbeti res prvovrstne gozdne sadike. Te sadike nudi po zelo nizkih cenah banovinska gozdna drevesnica v M. Soboti. Podvizajte se, dokler Cene sadikam so zaloga traja. sledeče: smreka semenka, 3 let. za 1000 sadik SO D , presajena 4 , , 100 » mecesen Semenski, 2 , , 120 , gozdni bor, sem. 2 , „ 70 , jesen amerikanski 3 » . 110 „ akacija sem. 1 . , 100 , jelša črna, sem. 1 » „ 100 . kostanj domači 1 , „ 200 . črnih oreh 1 „ . 1000 „ kanads. topot potaknjenci za 1000 kom. 70 „ hrast rdeči 1 letni ' 1000 sad. 110 „ javor beli 2 „ 1000 » 200 „ Naročila sprejema sreski šumar-ski referent v Murski Soboti. Sresko načelstvo M. Sobota, dne 2. III 1934. Sreski načelnik: Lipovšek s. r. Šport. Občni zbor SK Mure. 7. marca t 1. se je vršil redni letni občni zbor SK Mure v Murski Soboti, ki je tekom svojega deseti etnega vsestranskega udejstvovanja dosegla tako lepe uspehe, ki so bili in bodo ostali vedno v čast ne samo ídubu, temveč celokupnemu sportskemu ugledu naše države. In to predvsem po svoji močni hazenski družini, ki je dosegla časten naslov prvaka Slovenije v internacionalnih tekmah zmagala nad prvakom Italije in dosegla najbogši rezultat proti prvaku Čehoslovaške. V svoji sredini ima tudi državnega prvaka v table-tenisu, ki je vedno častno zastopal bar-ve kluba na raznih turnirjih. Občni zbor ie otvoril predsednik g, Arvai, ki ki se je zahvalil v imenu kluba vsem, ki so pripomogli k tako odličnemu napredku kluba. Nato je podpredsednik g. Peterka v obširnem poročilu podal uspešno delovanje kluba v preteklih desetih letih. Iz poročil ostalih funkcionarjev je razvidno uspešno in vsestransko delovanje kluba. Nogometna Statistika beleži 24 javnih i. s. 17 Prijateljskih in 7 prvenstvenih tekem. Od teh 16 dobljenih, 2 neodločeni in 6 izgübljenij Gol score 93:55 v korist kluba. Iz bla-gajniškega poročila je razvidno, da je imel klub Din. 42.366.- skupnega denarnega prometa. Po poročili posameznih funkcionarjev se jé vršila volitev upravnega odbora. Enoglasno je bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik Arvai Vincenc Veletrgovec, I. podpredsednik Lipič Josip bančni ravnatelj, H. podpredsednik Adanič Josip bančni uradnik, I. tajnik Peterka Raoul bančni uradnik, II. tajnik Gorički Štefan stud. jun, blagajniki Czvetko Oton bančni uradnik, Vukan Štefan trg. poslovodja, Fürst Gustav, gospodar Debelak Štefan trgovec, gospodarjev namestnik Kardoš Ivo trg. Pomočnik. Odborniki: Hirschl Kolman trgovec, Dittrich Eduard inštalater, Heimer Oskar den-tist, Norčič Bela trg. poslovodja, Nadai Ladislav trgovec, Števančec Ludvik krojač, Hahn Izidor trgovec, Štivan Ernest trgovec, Fürst Aladar trgovec, Kemeny Ferry plačilni natakar, Vezir Geza gostilničar, Puhan Nikolaj poštni uradnik. Načelnik prireditvenega odseka Frim Ladislav trgovec, načelnik nogometne sekcije Turk Josip avtotaksi, načelnik table tenis, in lahko atl. sekcije Nemec Janez cand. jur. načelnik smučarske sekcije Horvat Nikolaj drž. uradnik, načelnik kolesarske sekcije Paurič Franc trg Pomočnik. Častno razsodišče: Koder Fran odvetnik, Vutkovič Slavko poštni upravnik, Dr. Pinter Nikolaj odvetnik. Pregledni^ računov: Koltay Štefan davkar, Šiftar Štefan bančni uradnik, Celec Ferdo ravnatelj Kmečke-posojilnice. V izraz hvaležnosti za posebno naklonjenost sta bila soglasno in z velkim navdušenjem izvoljena za častna Člana g. Benko Josip tovarnar in narodni poslanec in g. Hartner Ferdinand industrijalec in predsednik občine. PREKOSNICE. Nova slüžba. — No, v začetki dobite 1000 din. na mesec, kesnej več. — Dobro, potem pridem kesnej. Nova šola. Vučitelica pita drügi den šole: — No, Vanek, kak se ti vidi v šoli? — Jako dobro, gospodična, samo to je, ka v šoli zgübim celo do-podne. Na trgi. Gospa si na trgi prebira jaboka. — Povejte mi, dobra žena, so ta jaboka domáča ali pa iz inozemstva ? Zakaj? Radi bi se ž njimi pogučavali ? Pri klobüčari. Mož: „Te klobük si küpim". »Jako lepo se mi šika". Žena: „Eh, takših več nišče ne nosi!" Mož: »Te si pa etoga küpim". Žena: »To pa že ne! Celi svet takše nosi!" Ne je ona kriva. Ti, Katá, te prah na pohištvi je star tri tjedne. Je, gospa, jaz sam ne kriva. Prišla sam k vam pred dvema tjednoma. Bole de čisto. Žena prinese župo na sto. Mož, gda vidi, ka si je dala vlasé do kože odrezati, se začüdi. Tak, vidiš, pravi ona, zdaj več nikdar ne dobiš vlása v župi. Pošta. Škaper Treza, Dolič. Na lani vse plačano Zadnjič poslanih 176 Din spisali na novo. Gider Jožef. Vančaves. Na letos vse plačano, 1 Din. je celo podpore. Bog plačaj. Ropoša Jožef, Gor. Lendava. Za lani vse v redi. Gumilar Leopold, Tišina. Z danov naročninov je plačano M. list i Marijikin Ograček tüdi, ar je dana lepa podpora. Bog plačaj. Cvetko Jožef, Mlajtinci. Vam je ostalo na 1. 1933 Din. 25. Smo vas pitali, zakaj ste Novine nazaj poslali, da mate 25 Din. naprej plačano? Odgovora nesmo dobili, pitanje je ostalo Odprto. Zdaj, da se javite znova, vam odgovorimo, da za teh 25 Din. dobite letos naše liste, ka fali, pa doplačajte. Terplan Frančiška, Roanne, Francija. Bog plačaj za lepo dopisnico s podobov Lorske Device Marije. Naj te čuva, da ostaneš Ti tüdi takša kak je sv. Bernardka bila. Kalendar Ti zdaj, ešče ednok pošlemo. Penez v pismi nikših nejsmo sprejeli. Ne pošilaj v pismi, da je dosta srak, štere pisma gor trgajo i peneze vö kradnejo. Molitvene knjige smo v Celji naročili za Tebe. Bunderla Ludvig, Matjašovci H. Kalendar smo Vam poslali zdaj, prle zato nej, ka ste se nej glasili za njega. Hozjan Štefan, Allentown. Peneze po gospod! plevanoši Zadravci sprejeli. Kerec Štefan, Prosečkaves. Prosimo odgovora, jeli bi pošilali sini Karoli v Francijo naše liste i kakši je njegov naslov zdaj. Bertalanič M. Krajna. Bežan Mariji v Belgijo si naročo lani Marijin list. Plačano nej. Prosimo odgovora, što plača i jeli njoj letos tüdi naj pošilamo i kakši je zdaj njeni naslov. Vrečič Frančiška, Juden-hoff, Francija. Prošeno poslali, peneze sprejeli, duga je ešče na letos Din 16*—, Cör Štefan, Creuse, Francija. Din 49*10 sprejeli. Od nikšega terjanja nikaj ne vemo. S tem je Polovica skoro plačana. Sukič Franc, Radovci. Naznanite nam, kakše knige želete, jeli molitvene ali za čteti. Žökši pošilamo Novine. Benko Alojzija, Maisonotfe, Francija. Sprejeli 79.80 Din. Kočar Janko, Vučagomila. Za zdaj ešče nikoga. Grah Marija, Bakovci. Vaše Novine hodijo z Horvatovim vküp. Gjörköš Jožef. Turnišče. Edne Novine davajte odsehmao g. Pergari, klüčavničari. Vinčec Jožef, E Hamilton - Ont Canada; peneze sprejeli. Bog plačaj ! — Režonja Janoš, Francija. Prosimo odgovor, na koj ste Višek poslali ? Rožman Frank - Cleveland; naročnino sprejeli. Bog plačaj za Višek! — Gorčan Alojza žena, Krajna: Moževi pošilamo redno Novine, Mogoče ma naslov spremenjen? Če ga ma, nam ga naznani. Novine dozdaj ne so prišle nazaj. Cene. B e 1 i c e. Mi smo izvažali največ v Švico. Tü pa ido cene doli i skoro zvozimo vse, ka mamo za izvažati. Anglija tüdi ne potrebüje več belic, sama ma svojih zadosta. Dozdaj je kita belic koštala 6 Din. Zrnje. Pšenica 110, žito 85, kukorica 82, grah 110—112.50 Din. 100kg, Živina. Bikovje 3.50, jünci 4.50, telice 6 Din. kita na živo vago. Svinje; Debele 9.50—10, loše 7—7.50, Din. kita na živo vago, prascov falat 150 Din. Konji 5000—8000 Din. par, žrebeta 1500—2000 Din. glava. Drva. 95—100 Din. meter. Krma. Seno 35—40, otava 45—50, detelica 50—55 Din. meter. Vreme. Večinoma vetrovno, deloma jasno. Küpüjem: konople i kodle vsakše količine. Ponüdbe z vzorcotn, količinov i cenov na J. HAUS, ZAGREB, Hatzova ul. 2. POCENI IN DOBRO SE OBLEČETE v novi trgovini in oblačilnici SENČAR METOD, ŠTRIGOVA., Velika izbira blaga in izgotovljenih oblek. — Razni ostánki blaga meter že od Din. 5.- PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! SEMENA vsakovrstna kakor: travna, detelina, zelenjadna in cvetiíčna, posebno pa za PESO neprekosijive kakovosti in kolikosti Vam priporoča v naküp staroznanatvrdka M.Berdajs MARIBOR. Tel. št. 23-51 (Interurban) Ustanovljeno 1869. Ceniki na razpolago. Glasujte v Novinaj! Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno BalkAnyi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.