Ameriška Domovina O-fWl E AM€RICAN IN SPIRIT PORCIGN (N LANGUAGC ONLY SLOVCNIAN MORNING NSWSPAPCR CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING. MARCH 19, 1958 ŠTEV. LVH. — VOL. LVH Ameriške državljane odpeljejo ii Medana Zaradi razširjenja bojev med revolucionarno in jakart-sko vlado na področje severne Sumatre so Združene države sklenile odpeljati svoje državljane iz Medana, največjega mesta v tem predelu. SINGAPOR. — Združene države so naročile svojim državljanom, naj bodo pripravljeni jutri na odhod iz Medana, kjer so se v nedeljo nekatere vojaške enote uprle vladi in se polastile po hudi borbi mesta. Vladi zveste čete so se kasneje preuredile in po poročilu iz Jakar-te mesto Medan znova zasedle. Revolucionarna vlada trdi, da so bile čete zveste vladi v Jakar-ti, te so pretežno sestavljene iz Javancev, razbite v dve skupini, ki se skušata vsaka zase prebiti do krajev, ki so pod nadzorstvom jakartske vlade. Po istih vesteh je prevzel poveljstvo nad tem področjem sam načelnik glavnega stana gen. Abdul Haris Nasution, ki ima svoj glavni stan na otokih Rhio južno od Singaporja. Poveljnik južnega dela otoka Sumatre polk. Barlian je pozval svoje čete, naj bodo pripravljene na vse “možnosti.” Dejal je, da je njihova “glavna naloga napeti vse sile za dosego pogajanj med obema taboroma. ---------------o----- Italija slavi našo vojaško pomoč NAPOLI, Italija. — Po zadnji sve.ovni vojni smo poslali toliko vojnega materiala v Italijo, da se spodobi, da to Italija na nek način praznuje. Za ta namen so porabili prevzem lovca FR-84-F na reakcijski pogon. S tem lovcelm smo namreč dah I ali ji ravno en milijon ton vojnega materij ala. Največ materijala je dobilo laško vojno letalstvo, namreč 465.000 ton, nekaj manj armada, 440.000 ton, ostanek pa odpade na vojno mornarico. Kakšno vrednost v dolarjih predstavlja ta materijal, je težko reči; drži pa tole: zadnjih sedem let smo dali evropejskim zaveznikom vojaške pomoči za okoli 17 bilijonov dolarjev, Italija je od tega dobila okroglo 10%. Novi grobovi Mato Rožic V soboto zjutraj je preminul V Carnegie Rest Home Mato Rožic v starosti 71 let .Bil je Hrvat, stanoval je na 8022 Mansfield Ave. pri nečakinji. Soproga Antonija je umrla leta 1943. Tukaj zapušča nečaka Franka in nečakinjo Mary Ga-ronzi, ki oskrbujeta njegov pogreb. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9. uri iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Venceslava na E. 37 St. in Broadway ob 9.30, potem na Kalvarija pokopališče. Joseph Yartz Snoči je umrl v Mt. Sinai bolnišnici Joseph Yartz s 7009 Hecker Ave., ki bi imel danes praznovati svoj god in rojstni dan. Pokojni je bil doma iz vasi Lipovec v ajdovski fari pri Žužemberku, kjer zapušča več sorodnikov. Tu je zapustil ženo Margaret, roj. Papes, doma iz Višja pri Ambrusu ter odrasle otroke: Franka, Anne Ryan, Mary Stražar, Lillian Frederico, Eleanore Quinn, Roberta, James in Raymonda, 12 vnukov in vnukinj, šest otrok mu je umrlo. Pokojni je bil član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Društva sv. Katarine št. 29 Zah. slov. zveze. Pogreb bo v soboto zj. iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62. St. na Kalvarijo. Dolgo vrsto let je delal pri Bishop-Babcock Co., dokler ni pred nekaj leti zbolel. V bolnišnici je bil vsega en teden. Matija Gerich Po kratki bolezni je umrl vče raj zjutraj 75 let stari Matija Gerich s 7718 Aberdeen Ave., doma iz Poljane v Prekmurju, kjer je zapustil ženo Marijo in sina Matijo. Tu je zapustil si- Čaščenje tov. Hruščeva je prešlo v novo dobo Oblast Hruščeva v Sovjetiji mora biti že precej trdna, ko ga razne večje strankine in vojaške veličine tako hvalijo. MOSKVA, Rusija. — Je že taka navada med ljudmi od pamtiveka, da ob priliki vsake zmage slavijo najbolj in najpre-je poveljnika zmagovitih čet, potem šele ostale komandante, navadno moštvo pride šele na koncu na vrsto. To ne velja samo za vojaške zmage, velja tudi za politične. Ruski komunisti so te dni zopet zmagali z običajno večino 99.97%. Ves svet na obeh straneh železne zavese ve, kako je do zmage moralo priti. Vse to ni motilo raznih komunističnih prisklednikov, da so že pred volitvami začeli častiti in hvaliti Hruščeva kot dušo in voditelja ruskega komunizma. Hruščeva so do sedaj smatrali bolj za človeka, ki da veliko na prakso, manj pa na teorijo. V Pravdi sta se oglasila kar dva učitelja komunizma, ki trdita, da to ni res. Vidita v Hruščevu tudi ne-zmotnega razlagalca komunistične vere, ki je s svojim naukom prispeval izredno mnogo k razvoju marksistično-leninistične teorije; Hruščev ni torej samo velik praktičen organizator, ampak tudi< vodilen komunistični teoretik. V trop, ki hvali Hruščeva, se je spustil tudi maršal Bagram-jan, ki je poučil komuniste, da je bdi Hruščev med glavnimi političnimi organizatorji ruske armade ob času njenega rojstva. Tovariši so hitro začutili, kam vleče veter. Tekom volivne Hrana enako draga, zaslužek za dve tretjini — manjši LONDON. — Razgled po trgovinah in razgovor z angleško gospodinjo iznenadi Amerikanca. Hrana je povprečno enako draga kot v Zdr. državahi toda povprečni Anglež zasluži komaj eno tretjino tega, kar njegov tovariš onstran Atlantika. Angleži kupujejo manj pripravljajo večinoma vse doma. ne, ker je dražja, ampak pri-prvaljajo večinoma vse doma. Kupujejo sproti. Hladilnik ima povprečno komaj vsaka druga družina. na Josepha, s katerim je skupaj vv ter šest kampanje so hvalili Hruščeva živel, in brata Stefana vnukov in vnukinj. Zadnja leta je bil v pokoju, preje pa je bil zaposlen kot popravljalec pohištva. Bil je član Društva sv. Štefana KSKJ in Ohio Mens Club. Pogreb bo jutri zj. ob 8:30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62. St. v cerkev sv. Pavla ob devedh, nato na pokopališče sv. Križa. Tudi v Italiji bodo volili v maju mesecu RIM, Italija. — Politiki pričakujejo, da bo predsednik republike Gronchi vsak čas razpustil parlament, ker mu je potekla poslovna doba, in najbrže tudi senat. Vlada bo takoj na to razpisala volitve za nedeljo 25. maja. Vse to so same formalnosti. Volivni boj se je začel že davno. Najpreje so ^ se oglasile male stranke in posamezni politični junaki kot sta Olivetti v Milanu in bivši župan Lavro v Napoliju, ki vodi monarhiste. Volivni program so že objavili desničarski ali demokratični socialisti in se tako odrekli vsaki volivni zvezi z Nennijevimi tovariši. SINGAPOR. — Indonezijski u-porički so objavili, da so ponovno zavzeli Pakanbary v srednji Sumatri, kjer se važna petrolejska polja ameriške družbe Caltex Co. Imenovano področje so preteklo sredo zasedle padalske čete. jakartske vlade. Uporniki se pripravljajo tudi na nov napad na Medan v severnem delu otoka, ki so ga jim vladne čete v ponedeljek iztrgale iz rok potem, ko so ga komaj prejšnji dan zavzeli. na vse pretege, kar jim ni bilo težko; niso še pozabili, kako spretno so kadili še pred nekaj le.i pokojnemu Stalinu. Ameriška pomoč ne bo rešila vsega na Poljskem VARŠAVA, Poljska. — Združene države so dale lani in letos Poljski sicer precejšnjo gospodarsko pomoč, toda potrebe so veliko večje. Manjka tako strojev in moderne industrijske opreme kot tudi hrane. Vlada Vladislava Gomulke ima precejšnje gospodarske težave, čiščenje odvisnega delavstva iz tovarn in odvisnega uradništva iz uradov je vzbudilo dosti nevo-Ije. Gomulka je nasprotnike teh svojih ukrepov vrgel iz Centralnega komiteja partije, da bi opozicijo zatrl. To vsekakor ne bo lahka naloga, ker uživa do neke mere vsaj tiho podporo Moskve. Dve različni mnenji Dr. Teller je opozoril javnost na pomanjkljivosti ameriškega šolstva, šolski nadzornik dr. W. Levenson dokazuje njegove dobre strani. CLEVELAND, O,—Dr. E. Teller, ki ga na splošno imenujejo očeta ameriške vodikove bombe, je dejal v tukajšnji Severance Hall, da smo Amerikanci “sramotno pomankljivo vzgojeni v znanosti” in da nas bo Rusija v desetih letih prehitela na tem področju. Svet !bo postal velikanski sovjetski satelit, če Amerika ne bo sprejela in odgovorila na sedanje sovjetsko izzivanje (na področju znanosti), je trdil Teller. Opozoril je, na veliko večje število učencev v sovjetskih znanstvenih ustanovah, pa tudi na drug odnos oblasti in naroda do znanosti in znanstvenikov. “Po zaslugi našega vzgojnega sistema, bomo vzgojili najboljše nogometaše na svetu, pa naj nam to prinese že kakršnokoli korist,” je pravil Teller poslušalcem, pa se nato lotil našega učiteljstva, ki “ve, kako je treba učiti, ne ve pa, kaj učiti!” Pred redno sejo Šolskega odbora je v enourni debati namestnik glavnega nadzornika za ljudske šole dr. W. Levenson dokazoval, da znajo današnji šolarji povprečno dosti boljše črkovati kot njihovi očetje. Danes mora vse v šolo, pa naj bo za njo sposobno ali ne, nekdaj pa so šli samo oni, ki so imeli do nje veselje, je razlagal nadzornik. S svojim izvajanjem bi BRIT. DELAVSKA STRANKA ZA SESTANEK VODNIKOV Vodstvo britanske delavske stranke je mnenja, da sestanek vodnikov velikih sil ne more stvari svobodnega sveta škodovati, če bo le znal njegove možnosti prav uporabiti. — Po mnenju predsednika stranke Gaitskella trenutno ni'najboljše! nobene resne nevarnosti za sovjetski napad Zadusmca-in sedanjega položaja ni mogoče primerjati z onim v avgustu 1. 1939. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik britanske vlade Macmillan je 8.’ februarja odgovoril predsedniku sovjetske vlade Bulganinu, da je pripravljen iti na konferenco vodnikov velikih sil, če bo ta le dobro pripravljena in bodo izgle-di na njen uspeh. Sedaj je dobil od Bulganina novo precej obsežno pismo, v katerem so ponovljeni stari predlogi v nekoliko spremenjeni obliki. Jedro razpravljanja se vrti okoli sovjetskih predlogov za atomsko razorožitev. V diplomatskih krogih sodijo, da je namen Bulganino-vega novega pisma v glavnem v tem, da prisili britansko vlado, na katero vrši močan pritisk delavska stranka, k popuščanju, kateremu bo morala nato slediti tudi Amerika. Vlade vseh treh zahodnih sil so v pogledu sestanka vodnikov precej zadržane in oprezne, angleška delavska stranka je v tem pogledu veliko odkritejša in jasnejša. To ji je veliko lažje, ker ona ni odgovorna za državno vodstvo. Predsednik stranke Gaitskell je mnenja, da je sestanek vodnikov potreben. Priznava, da so za tak sestanek potrebne nekatere priprave, pa istočasno opozarja, da ne smemo tem “pri-, . . v , , pravam” dovoliti, da bi sestanek , c ^ At_ sam preprečile. Vodstvo delavske stranke je mnenja, da je Amerika danes zaradi tega, ker še nima medcelinskih raket, od Vel. Britanije bolj odvisna kot ta od nje. Zato ima brez dvoma pravico in možnost močnejšega vpliva pri u-stvarjanju skupne mednarodne politike. Po mnenju Gaitskella Bulga-ninov prvotni seznam vprašanj, o katerih naj bi na sestanku vodnikov razpravljali, ni bil “preslab.” Med njimi so bila: končanje preskušanja atomskega orožja, ustanovitev pasu v Evropi, kjer ne bi bilo atomskega i primerj,ati z onim v avgustu 1. orožja, nenapadalna pogodba, ^939 — tik pred začetkom dru-odpoved uporabe sile na Sred- j gfi 'Sye^0vne vojne — ga je mo- Iz Clevelanda in okolice Sv. Jožef— Danes je praznik sv. Jožefa, zavetnika delavcev. Vsem Jožetom, Jožicam La Pepcam vse Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok Simona Bizjaka v spomin 14. obletnice smrti. 1 V petek ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Josepha Koren. Zadnji dan za vpis v volivni imenik je 26. marec Vpišite se v Volivnem uradu na 1150 Huron Road vsak dan od 8:30-4:30 pop. atomsko orožje. 3. Združitev Nemčije v svobodi. 4. Sklenitev varnostnega pakta med velesilami z jamstvom 5. Izstop Zah. Nemčije iz Atlantske zveze in Poljske, Češkoslovaške in Madžarske iz Varšavskega pakta. Gaitskell je prepričan, da trenutno Sovjeti ne mislijo na noben napad na Zahod in da sedanji mednarodni položaj ne moremo primerjati z onim v avgu-s.u 1. 1939. Te trditve same po sebi pa »povedo, da tudi delavska stranka kljub vsemu pomirljivemu stališču do Sovjetije ni tako brez skrbi glede sovjetskih ciljev in napadalnosti, kot bi rada pokazala. Kakor namreč nekdo trdi, da se nji mednarodni položaj ne Pečena govedina— V nedeljo od 12. do 4. pop. bodo servirali v novi dvorani sv. Vida obed s pečeno govedino pod pokroviteljstvom Marijine družbe. V bolnišrčci— Jennie Žele, 29259 Oakdale Rd., Willowick, Ohio, je v Huron Rd. bolnišnici, soba 527. Red h seja— Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ ima v petek ob navadni uri in v običajnih prostorih svojo redno sejo. Vse članstvo vabljeno. -----o----- Ruski poslanik Menšikov v pravi luči WASHINGTON. — Naša običajna ameriška radovednost hitro-h1 hlastanje za senzacijami sta seda-^ naPravhi iz noveka ruskega noveka poslanika Menšikova pravega družabnega leva. časopisi poročajo dnevno o njegovih družabnih podvigih in mu delajo njem vzhodu in povečanje kulturnih stikov. Zahodne sile so napravile napak, ko niso lani sprejele sovjetskega predloga, za ustavitev preskušanja atomskega orožja, trdijo vodniki angleške delavske stranke. Zahod je^tedaj zahteval, da je tak dogovor povezan s prepovedjo uporabe atomske- brez dvoma rad poudaril, da da- J ga materiala za vojaške namene, našnje šolstvo v naši deželi le j kar pa so Sovjeti odklonili. ni tako slabo, kot skušajo v zadnjih mesecih nekateri javnost prepričati. -------o------- Vodstvo delavske stranke sodi, da bi sestanek vodnikov velikih sil lahko privedel do: 1. Postopnega umika tujih vojaških enot iz Zah. in Vzhod. nekaj že moralo prignati k primerjavi. -------o Pet otrok je zgorelo SAN ANGELO, Tex. — Pet Nemčije, Poljske, Češkoslovaške in Madžarske. 2. Sporazuma o omejitvi in nadziranju navadnih oboroženih sil držav, vezanih po pogodbi. Prepovedano naj Ibi jim bilo malih otrok je zgorelo, ko je ogenj uničil njihov mali leseni dom. V času ognja je bil oče na delu, mati pa zdoma. Otroci so bili stari od 5 do 1 leta. Zanimivosti iz jugoslovanske volivne borbe CLOUDY Vremenski prerok pravi: BEOGRAD, Jugoslavija. — Prihodnjo nedeljo bodo parlamentarne volitve v Jugoslaviji. Radi tega so se tovariši morali zbuditi iz svoje zaspanosti in vnesti vsaj nekaj življenja v svojo politiko. Ker ni nobene opozicije, da bi jo napadali, so jo morali iskati na področjih, ki ne spadajo v domačo politiko. Vsak kandidat mora nad nekomur stresati svojo' jezo, drugače za volivce ni interesanten. Prva in edina žrtev volivne-Večinoma oblačno, hladno, ga boja so postali ravnatelji Najvišja temperatura 42, najni-1 raznih podjetij, posebno indus-žja 32. 1 trijskih. Ti navadno niso pri- trenutno precej vzroče, toda ba- namreč jezi, ker ni nobenega ti se jim ni treba; že prihodnji izgleda, da bi mogel biti na kon-teden bo zopet zavladal mir in 1 ferenci v imenu “nevtralnega” ne bo jim težko, da potolažijo sveta. tovariše- j Da pove, da je še zmeraj Več prilike za kritiziranje “nevtralen,” se je Tito pritožil imajo titovci na področju zuna- tudi nad Moskvo. Povedal je, nje politike. Tam lahko zabav- da je na primer jugoslovansko Ijajo kolikor hočejo, saj se zal časopisje prineslo zadnje čase njihovo kritiko nihče po svetu Til člankov o Rusiji, rusko pa ne zmeni več. Kaj naj kritizi- samo 35 o Jugoslaviji. Ni mu rajo, je povedal sam Tito na Iprav, da Kremlj tako zanemar-shodu v Beogradu. Obtožil je ja Jugoslavijo in jo poriva v zapadne države da sabotirajo! daleč y kot Rad konferenco na vrhovih. Kakor du , ................. ,......,...... hitro stavi Moskva kak pred-i*11 vldel' da bl ruslu nar0? ZVe- vzgoje in njihovega gospodar-1 log, tako je rekel Tito, takoj ga % -'aJ vec ° nJe6°'rem omu-skega sistema; direktorjem je na zapadu izmaličijo v nič. Tita nizmu. padniki Djilasovega “novega razreda,” kar jih pa nič ne moti, da se ne bi obnašali kot razred zase, ki mu nihče ne more priti blizu, tudi komunisti ne. Znali so si ustvariti in zajamčiti visoka prejemke in dodatne ugodnosti, dočim so delavci morali in morajo živeti več kot skrojmno vkljub vsem delavskim svetom in odborom. Nanje so komunisti sedaj nasuli kar celo ploho obtožb, ki so po večini utemeljene in resnične. Komunisti nočejo priznati, da so vsi ti direktorji plod njihove ral dejansko že primerjati, ga je |nepotrebno propagando. Neki Američan je imel priliko sodelovati z Menšikovim cela leta po drugi svetovni voj- Nase železnice doživljajo ni. Njegovo mnenje o Menši-krizo V krizi J kovu: “Menšikov je tipični kb- ,T ,, -vr v munistični zarotnik, ki ima sa-NEW YORK, N. Y. — Nase , , , , , . . v . . , . . v . , • mo to dobro stran, da je slepo zelezmce zahajajo počasi v kri- VT . ... , vdan komunistični stvari. Naj zo, ki je težja od sedanje gos-, .. : podarske in ki ji nihče ne ve se mkdo ne da zapeljati od zdravila. Le s težavo držijo to- njegovega znanja angleščine in vorni promet na znosni višini,1 P^kcipljivega nastopa!” osebni promet pa pomeni zanje | ------°- — - I't v° h NAJNOVEJŠE VESTI potnikov, jih imajo danes ko- SAN FRANCISCO, Calif. — maj 4%, med tem ko se 89% potnikov prevaža z lastnimi avtomobili. Dnevno ne prevozijo niti milijona pomikov. Kako malo je to, se vidi po tem, da newyorska podzemna železnica prevozi na dan okoli štiri milijone potnikov. Železnice si pri tem ne vedo pomagati drugače, kot da zmanjšujejo število vlakov na velike daljave. Iz New Yorka je pred desetimi leti odšlo dnevno 140 vlakov na velike daljave, danes jih odpelje komaj sto in železnice bi rade znižale še Mornariška letala so pretekli petek opazila “iJzznani objekt” v morju kakih 25 milj zahodno od Bodega Bay, kjer je imela mornarica ravno svoje vaje. Kasneje so poslali na to mesto večjo skupino rušilcev in letal, ki pa ni mogla nič najti. Obalne straže so v petek, ko se je to zgodilo, pregledovale vse male ladje in čolne, ki so prihajali v San Francisco zaliv v Geiger aparati, če nimajo morda na krovu radioaktivnega i materiala. T'krtei v železniškem protne- WASHINGTON, D. C.-Pred- tu debatirajo že dolgo v Kongresu, ne morejo pa najti nobenega pravega leka. Zaenkrat jim pomagajo s tem, da jim dovoljujejo zviševanje prevoznih tarif im odpisujejo davke. Vse to zaleže le malo. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev 1 sedičk Eisenhower je obljubil republikanskim ženam, da bo vlada storila vse, kar je potrebno, vključno znižanje davkov, če bi se to pokazalo kot “zaželjeno in potrebno”. Malo preje je sen. W. Know-land dejal, da bo skoro gotovo minulo še dva meseca, predno se bo vlada odločila glede znižanja davkov. m - r«-.« naroda, toda ta jih'že predobro pozna. Izjavam “Ko bi Ti- BIOKItJVlN/1 to to vedel” ne nasede nihče več! Ljudje vedo predobro, da ------------— ' "■ .... je vsega tega kriv sam sistem in da ne, more biti preje boljše, dokler ne bo ta strt, dokler ne bo ta izginil! »Vit I/ I <- A -V— 1»< > VV* 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio ""published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec " NAROČNINA i Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto Lasallski glasovi in odmevi (PII® Matevž lx “Sunny Spot City-a”) LaSalle, IH. — Po Pratiki bo tu pomlad v kratkem. Po vre- SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.____________________________ No. 55 Wed., March 19, 1958 Kdo bo prvi na Luni? To ni tako nespametno vprašanje, kot bi človek mislil na prvi pogled. Rusi so na primer še lansko jesen namigavali večkrat v svoji bahavosti, da bo njihov tretji sputnik nekaj posebnega. Mnogo jih je mislilo, da ima Kremlj v načrtu, da izstreli prvo raketo proti Luni. Menda so Rusi res nekaj takega nameravali, nekatera poročila trdijo celo, da so napravili poskus, ki se je pa ponesrečil. Na vsak način je za železno zaveso zaenkrat vse tiho; ali se je nekaj ponesrečilo in ne gre vse po planu ali pa priprave za prvo raketo, ki naj bi zadela Luno, še niso izvršene. Pri nas bi rado poslalo prvo raketo na Luno naše vojno letalstvo; nič ne skriva, da se resno pripravlja na to in namerava napraviti prvi poskus že letošnjo jesen, razume se pred volitvami! Ne zanika letalstvo tudi govorice, da bi rado porabilo v ta namen naš vodljivi izstrelek Thor, ki je določen za streljanje, ako smemo tako reči, na velike daljave. Poučeni krogi trdijo tudi, da je vprašanje goriva že skoraj rešeno in da bo začetna hitrost rakete okoli 24,000 milj na uro. Ako je to res, potem bo raketa rabila na Luno okroglih 10 ur, torej nekako toliko kot vlak iz Clevelanda v New York. Verjetno pa obstojajo še velike težave z instrumenti, ki naj raketo vodijo na Luno. Lahko je namreč poslati umetno luno okoli sveta; treba je sam«, da jo spraviš dosti visoko in ji daš zadostno hitrost. Pri raketi na Luno pa je ni treba samo pognati izredno visoko in z izredno hitrostjo, treba je tudi, da raketa Luno “zadane.” To pa ni tako lahko, kajti Zemlja se hitro suče okoli svoje osi, Luna pa še hitrejše okoli zemeljske oble. Zato pravijo izvedenci: kdor zna pošiljati umetne lune okoli sveta, bo znal streljati tudi z vodljivimi izstrelki na velike daljave, ne bo pa še znal zadeti svojih ciljev. Kdor pa spravi prvo raketo na Luno, bo s tem dokazal, da bo znal ne samo streljati z vodljivimi izstrelki na daljavo 5,000 milj in še več, ampak da bo znal tudi zadeti svoj cilj. Zadeti cilj je pri vsakem streljanju glavna stvar, naj izstrelek leti na kratke ali dolge razdalje. Naši strokovnjaki so tako trdno prepričani, da bodo prvi “zadeli” Luno s svojimi raketami, da že premišljujejo, kaj naj bi s prvim strelom dosegli. Eni pravijo, naj bi bili v nosu rakete posebne vrste plini, ki bi kemikom povedali, kakšno je recimo ozračje na Luni, ako ga je sploh kaj. Plinov ne bi videli navadni radovedneži. Zato so drugi strokovnjaki bolj za to, da naj bil nos rakete napolnjen z raznimi barvami, ki bi se razlezle po Luninem površju in bile vidne tudi z naše zemeljske oble. Za propagando je to sijajna zamisel. , ’ Sicer pa resni strokovnjaki ne upajo danes trditi, kdo bo prvi zadel Luno, mi ali Rusi. Mislijo samo, da je verjetno, da se svojega prvenstva ne bo noben od obeh tekmecev dolgo veselil. Ako denemo na stran vse fantazije, smemo pričakovati, da bo Luna “bombardirana” od obeh strani železne zavese. Kar je pri tem žalostno, je dejstvo, da bo enakega bombardiranja lahko deležna tudi naša zemeljska obla. Kdor zadene Luno, bo lahko zadel tudi vsako točko na naši zemlji. Napaka je v samem sistemu! Izgleda, da je nezadovoljstvo delavstva, pa tudi drugih plasti naroda, ki je prišlo jasno do izraza pri stavki trbovlj-skih rudarjev, titovske oblastnike nekoliko zaskrbelo. Da bi odvrnili jezo “ljudskih množic” od lastnih glav, so začeli kazati s prsti na razne srednje partijske veličine in na manj pomembne vodnike gospodarstva kot na grešne kozle. ^ Okrožnica Politbiroja je prva opozorila na izkoriščevalce in vsemogočne birokrate, ki gazijo pravice ‘ delovnega ljudstva,” njej so sledili partijski listi in celotni partijski propagandni stroj. “Danes ni lista v vsej Jugosaviji, ki ko-ličkajbda nase, da ne bi prinesel vsaj en članek o teh vsemogočnih birokratih,” piše Elie Abel, dopisnik The New York Times, svojemu listu. Dopisnik opozarja na to, da bi jugoslovanska oblastva vsakega tujega časnikarja, ki bi pred mesecem kaj takega napisal, označila za “tedenčnega, ki da izprevrača socialistično stvarnost.” Sedaj je položaj seveda popolnoma drugačen, vsak list nima samo pravice iznašati “negativne, antisocialistične pojave,” ampak je naravnost dolžan izpostaviti javnosti tako ponašanje v vrstah industrijskih upravnikov in pokrajinskih partijskih oblastnikov. Ta kampanja je po poročilu dopisnika NYT omejena v dveh smereh. Prvič ne sme biti naperjena višje kot na oblastnike srednje vrste, drugič mora poudarjati, da podkupljivost in izrabljanje nista nujen del sistema, ampak sta' samo izoliran pojav, ki ga hoče partija iztrebiti. Zagrebški “Vjesnik u sredu” razlaga, da ti pojavi niso “podedovani v našem sistemu demokracije in samouprave, amipak znaki razmer, kjer ta sistem ni bil polno izveden.” Partija in njeni glavni vodniki bi se radi oprali v očeh menu pa kaže, da smo še precej v objemih zime. Sosed Jože je že pred dvema tednoma obrezal trte, ki jih ima kar precej na njegovem vrtu. Tudi jablane in hruške je uredil in pričakuje dobro letino vsaj za nekatero sadje. Da bi se le uresničilo njegovo napovedovanje. FARMARJI po tukajšnjih okrajih, posebno v okrajih Bureau, Puttnam in La Salle se pritožujejo, da jim njihove farme ne prinašajo kljub vsemu prizadevanju dohodkov tiste višine, kakoršne so deležni v plačah ljudje, ki so zaposljeni pri raznih industrijskih delih, raznih poklicih, itd. Na letnem zborovanju farmarske medsebojne organizacije, so zastopniki farmarjev povdarjali, da poljedelski stroji, vsa razna orodja, ki jih mora imeti sodobni farmar pri obdelavi zemlje itd., se od leta do leta dražijo, dočim razni farmarski pridelki v ceni padajo in to ne prinaša farmarjem gospodarskega napredka, ker morajo več izplačevati, kakor pa mu prinašajo dohodki. Prinaša mu večji in večji pri mankljaj od leta do leta. Poleg tega mora v redu ob času skrbeti farmar za plačilo davkov, ki so tudi vsako leto višji. Plačana mora biti zavarovalnina, plačano to in ono. Dohodki se pa krčijo. V našem La Salle okraju je okrog 3,487 farm. Večinoma so to farme neke srednje velikosti okrog 240 do 680 akrov. Le dve farme v našem okraju obsegate nad 1000 akrov vsaka. Nekaj desetin farm je nad 700 akrov. Kaka tretjina farm pa je manjše velikosti, katere ne pridejo dosti v upoštev. Vrednost vseh farm so ocenili povprečno farma k farmi in pravijo, da povprečna vrednost bi prišla na vsako farmo okrog $60,081.00. Poročilo dalje omenja, da navedenih 3,487 farm v našem LaSalle okraju lastuje 7,224 traktorjev za oranje in druga dela. Farmarji lastujejo 4,296 automo-bilov. Goveje živine imajo 100,350 glav, ki jo cenijo na vrednost $15,954,000.00. Prašičev imajo 130,556. Bančne vloge farmarjev v našem okraju pa znašajo $123,022,000.00. Well, “cifre” kažejo, da ni tako slabo. Pritožbe se pa čujejo vseeno. Morda je vzrok temu v tem, da ljudje smo navajeni na več in več. Kadar pa je kaka drobtina manj, tedaj že mislimo, da se strehe nad nami podirajo. Dejstvo je tudi vedno bilo in bo, da mnogi si znajo pomagati, mnogi ne. Nima vsak človek enako pridnih rok, ne enake podjetnosti. Zato veliko jih je, ki znajo o pravem času sejati in imajo zato tudi boljšo žetev. To pojasni, zakaj nekateri napredujejo skoro ob vsakih razmerah, dočim drugi v dobrih časih ne morejo nikamor naprej. Tako je, kakor prsti na roki niso vsi enaki, tako tudi ljudje ne in nikdar ne bodo vsi enaki. To pove, da pritožbe in jamranja ne (bodo še izginila s sveta. — O STAREM KRAJU čuje-mo zadnje čase večkrat kake vesti. Dosti se izve iz pisem, ki jih pišejo domači svojim sem v A-meriko. O tistem “vsestran-skelm napredku,” ki tako bohotno raste in se razvija, kakor gobe po dežju, ni v nobenem pismu ne sluha ne duha, le Pro-svetine kolone so polne take hvale, kako vse lepo napreduje v senci slavnega maršala Tita in samodržca Kardelja- Pred nedolgim sem govoril o starem kraju z rojakom, ki je bil lani v sarjev, ki so tam pokazali javnosti, kako v Ameriki ravnajo z mesom, ga ohranjajo svežega v Hladilnicah, kako ga sekajo in režejo, da dobijo več iz njega, Doljše kose, ki imajo višjo ceno in drugo se spravi drugače v promet in denar. Ljudje, kateri so se mu drznili zaupati so mu mnogo povedali, kako je tam, kak “raj” imajo zdaj tam! V Zagrebu je kupil na vogalu neke ceste časopis. Prodajalec časopisov je vpil: “Čitajte! Čitaj-te! Dosti novega je — dosti novega imamo — a svobode nema!” . “Čudno, da ga niso zaprli. . .” pravim. “Ne vem, na Hrvatskem se mi je zdelo, da odpirajo usta bolj široko kakor v Sloveniji, pa se jim nič ne zgodi. Ali pa so Hrvati bolj korajžni." je pripomnil. V deželi ki ji vlada komunizem, lahko le sanjaš o svobodi, lahko si jo na tihem tudi želiš, govoriti o njej že ne smeš, kaj še le da bi jo zahteval in naročil, kakor kako župco v ljubljanskih gostilnah. Postregli bi ti kaj hitro z ričetom, v kaki “špehkamri!” — NOVI GROBOVI. — V znani Mežnaričevi družini so imeli kar dva smrtna slučaja. Pred nedolgim je preminul v Chicagi bivajoči John Meznarič, star okrog 63 let. Bolehal je že dalj časa, imel težko operacijo v grlu še pred časom. Zdaj ga je zagrabila bolezen še odločneje in je podlegel. Prepeljan je bil iz Chicage za pogrelb semkaj. V Ameriko je prišel leta 1912 in sicer najprvo sem v La Salle, kjer so se nahajali njegovi starši, ki so bivali tiste čase doli na prvi cesti blizu bivše Receljno-ve gostilne blizu Rock Island postaje. Pozneje so stanovali drugod. Potem se je preselil v Chicago in je dolgo let delal tam, kjer je zdaj tudi umrl. Nekaj dni za tam pa je preminula njegova mati Marija Meznarič, stara blizu 85 let. Zadnja leta je bivala pri hčeri v Chicagi in je bila rahlega zdravja. Preje pa je bila vedno močna trdna žena. Bila je rodom od Brežic na Štajerskem. Tudi ona je bila prepeljana semkaj in pokopana v skupno družinsko grobnico tu v La Salle na St. Vincent’s pokopališču. Pogreb se je vršil za oba iz tukaj-šne cerkve sv. Roka. Pokojnica zapušča več hčera in sinov. Sorodnikom sožalje, pokojna pa naj počivata v miru! — V BLIŽNJEM DE PUE je preminul pred nedolgim rojak Jože Klemenčič, star 69 let. Bil je rodom iz Vinvrha na Dolenjskem in je bival v De Pue kakih zadnjih 45 let. Zaposlen je bil do zadnjih par let v New Jersey Zinc Co. Tu zapušča žalujočo vdovo Terezijo, dve hčeri in enega sina. Pogreb se je vršil liz cerkve sv. Marija v De Pue, pokopan je bil na pokopališču sv. Vincencija v LaSalle. žalujoči vdovi in hčeram in sinu globoko sožalje, pokojnik pa naj spava v miru! Spored letošnje proslave je sledeč. V ned. 23. t. m. oibi 9:30 se bomo zbrale pred cerkvijo sv. Lovrenca, odšle skupno v cerkev, kjer bomo zasedle prve klopi. Vse bomo prejele sv. obhajilo za umrle članice. Po sv. maši se bomo zbrale v Slov. nar. domu na E. 80. St. k zajtrku. (Ta bo pripravljen samo za članice) OTROŠKI KOTIČEK x—sr--- . No, hvala Bogu, Jacku smo Več glavnih odbornikovi^. očeta in novo mamico in se je odzvalo našemu povabilu 1^. ge ^ S(> sre(jni vsi trije, in obljubilo, da pridejo med nas. Tako je prav. z leti bo prešla Odbor upa, da se bo za to pro- l di ^ bolezen in se mi kar slavo zbralo zelo veliko cianid ^ bo Jack srečno in zado.. obeh odsekov. Vzemite sabo1 svoje društvene znake. Josephine Winter, tajnica. ------o------ Skupno sv. obhajilo Cleveland, O. — Članstvo u svoje ^1JdVClc ^ Društva sv. Marije Magdalene dobro viežem, že nekdo voljno stopil v življenje. Ravno dobro sem odnesel tiste zadnje strani na Domovino in srečen pridrencal nazaj v šendo, ko se domislim, da bi ne bilo napak, ko bi malo raztegnil svoje zarjavele ude. Pa se na vrata: tok, tok, tok. Pokažem figo v vrata in se ne dvignem. Zunaj tiho, jaz tiho. Toda hip nato bunkanje na vrata, da se je potresla cela šen-Ida. Macadudel, kdorkoli je, mora pa biti pravi birič, vrže mi št. 162 KSKJ bo imelo v nedeljo, 23. marca, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Zbirali se bomo v novi dvorani sv. Vida od 7:30 dalje. V cerkev pojde-mo skupno. Vsi vemo, kaj je naša dolžnost, dolžnost članov in članic. - - . . , , cprn katoliškega društva. Opravimo vrata rz tečajev m kakor sem velikonočno dolžnost skupno, bil jezen sem se postavil na zadostimo zapovedi Cerkve in noge in odbencal na vrata. Od- pravilom KSKJ! Prem s tako lhto’ da ml ]e p0' V upanju na veliko udeležbo štajna, ki je trkala, kar v naro- vse prav lepo pozdravlja čje padla. Obraza mu nisem vi- Maria Hochevar, tajnica, j del, toda že po kuštrih sem ga t.______________ spoznal in bi ga vi tudi, prija- Prosvetni večer na Osmi! hgf da bi slrela petkrat u. New York N. Y. - Za*^a f^emn^te, stric,” je skoraj filmska predstava )e prav lepo „ne zameri kakor hi uspela Novi supmk p. Kalist 0 Jacku Langerholc je imel prav podu- ^ ^ baratl kaj čen nagovor. Farani so izraziliI ’ . , .v , v.. željo, Li hi bilo še kaj takih ho rda,. ,Bog in sve i kriz boz i, prireditev. dol§0 se vlekl0 tist° V zvezi’ s to željo se je Pro- zdaj ste jih potonili v srečo. Naj svetni krožek Lige odločil po- ostanejo v njej za večne case, vabiti rojake in rojakinje na Nazarensko rad bi ga frta filmsko predstavo “Polet najmuznil okoli ušes, ker mi je na Ceylon” — v barvah. Dr. Peter lep način povedal, da mu je bi Remec bo imel pa zanimivo la zgodba za eno figo všeč. Pa predavanje. Vse bo v dvorani se je tisto minuto naredil sam sv. Cirila na osmi v petek zve- tako srečnega, da ga nisem ma-čer ob pol osmih (po cerkveni hnil. Še stol sem mu ponudil, pobožnosti). Vstop prost! VsiL^tji. vabljeni! 'i! Odbor. Zahvala darovalcem “Se na Afriko še spomniš, pa na Titikaka jezero ali kako mu že reče?” sem ga baral. Kar poskočil je, strela frdamana in zdajle mislim, da sem ga polo mil. “Stric,” je sklenil roke, “misel imam, krasno misel, taka je o- — Naj zadostoje za danes, pa še prihodnjič kaj. Društvo sv. Ane št. ISO KSKJ Cleveland, O. — Letos praznujemo 45-letnico našega društva, zato se mi zdi, da je prav, če se spomnim nekaterih dogodkov iz njegovega obstoja. Društvo smo ustanovili 28. februarja 1913. Od ustanovnih članic so žive samo še Jennie Cvelbar, Louise Škufca, Ana Zaletel in moja ___a______u__ __ _ _ __ . mati Theresa Godec. Od 14 Jugoslaviji. Poslan je bil od ne- I ustanovnih članic je društvo na-ke tvrdke v Zagreb in z njim še j raslo na 382 odraslih članic in nekaj drugih amerikanskih me-1 na 255 mladinskih. Cleveland, O. — Toman Valentin iz Prečne pri Novem mestu se iskreno zahvaljuje darovalcem za kritje stroškov popra- kakor cvetoča češnja, ko jo vila prečenske cerkve. V ta na- barva večerna zarja.” men je bilo nabranega $70, za j Na debelo sem požrl slino, cerkev v Straži pa $60. Spet je iz ne vem kakšnih bu- Darovali so: Frank in Analhev privlekel tisto češnjo in ve-Svigel, Frank in Ana Kebe, Fa- černo zarjo. Kaj res ne morejo ni Gornik, Francis Mola, Ana j pisači živeti brez večerne zarje Podnar, Joe in Mary Hrovat, in cvetoče češnje? Čas se še ni Frank in Ana Hrovat, Jennie j Rajer, Tony in Mary Mežnaršič, | nas razposlali na vse strani Rusije. sprašujem Karla. Bil sem prideljen k skupini, ki je dalala železnico proti Ekaterinburgu, kjer je bil zaprt ruski car Nikolaj II. in njegov družina in so Dili potem vsi ustreljeni. V Ekaterinburgu sem potem čakal na transport, da nas odpravijo domov, kakor so nam obljubili, a storili so pa ravno o-bratno: namesto domov so nas poslali globoko v Sibirijo, v Omsk, odkoder se ni dalo več priti domov. (Dalje prihodnjič.) ------o------ MALI OGLASI Opremljeno stanovanje Odda se 2 sobi, kopalnica, nova peč, hladilnik, privatni vhod, 1148 E. 71 St., ali kličite HE 1-1153. (57) Naprodaj Zaradi zapuščine se mora prodati hiša 5 sob za eno družino, si kopalnico na 1432 E. 33 St. Pridite pogledat v soboto 22. marca od 9:30 do 3. pop., Kličite Wm. M. Fumich, CH 1-2181. (57) Naprodaj Zaradi zapuščine se more prodati hiša za 3 družine po štiri sobe vsako stanovanje s kopalnico na 1157 Norwood Rd. Hiša bo odprta za Ogled v soboto 22. marca od 9:30 do 3. ure pop. Kličite Wm. M. Fumich, CH 1-2181. (55) Išče stanovanje Upokojen moški išče 3 ali 4 sobe s kopalnico v Collimvoodu ali v Euclidu. Kličite RE 2-7492. -(55) Posestvo naprodaj Posestvo naprodaj v Jugoslaviji, Raskrižje pri Ljutomeru, vinograd, gozd, sadovnjak, zidana hiša, s opeko krita, velika preša, in ves inventar, sodi, po-lištvo. Prodaja lastnica Antonija Mathiash Čagran, Fried-rick Hebelgasse 6-11, Graz, Austria, ali pa za nadaljne informacije vprašajte Valentin Kovačič, 1369 E. 41 St., Cleveland 3, Ohio. —(55) For Sale 14 acres with house, between Eddy and Ridge Rd. in Willoughby Township, for $12,500. Contact Val Kocie, WH 3-0841. (57) Hišo se vzame v najem Hišo za eno družino z dvema garažama in prostornim dvoriščem se vzame v najem. Ponudbe poslati na: Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., tel.: UT 1-0527. —(55) Sobe se odda Na 1003 E. 76 St., se odda 5 sob in kopalnica zgoraj. Nič malih otrok. EX 1-1331. ______________________—(56) Delo na farmi Išče se delavca za delo na farmi, prileten možak ali pa mlad fant, ki je ven iz šole. Plača po dogovoru. Joe Kovach, RFD 1, Windsor, Ohio, Hartgrove na Summers Road, telefon Windsor 6109. — (56) Trisobno stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe oddajo odraslim v prvem nadstropju. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (pon., sr., pet.) V najem Odda se sobe za 4 samce, moderno pohištvo in uporaba moderne kuhinje. Cena zmerna. Vprašajte za Mr. Radeta na 3425 Payne Ave. (15,17,19,21,mar) Mrs. L. C., stara 72 let, iz E. 156 St., Cleveland, Ohio, piše: “Počutila sem se trudna, nesrečna, izčrpana in zelo slaba. Neki prijatelj mi je povedal, kako so mu “LOVIAN CAPSULES” pomagale, in začela sem jih jemati tudi jaz. In res so napravile iz mene novega človeka. Sedaj opravljam vsa hišna dela, kuham, pečem m vse drugo, kot nekdaj pred 50 leti. Počutim se srečna.” LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. Hranite denar za deževne dneve j 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. - kupujte U. S. Savings bonde! 25 za $L95,°50 za °$3!c9?loo^za $6.49 tT^^ZXxXxTIxXXXXXXIXI LZXXX3 J. S. BAAR: Zadnja pravda ROMAN EXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXYTTTYTTTYTYXYYTTYYirTYY In še ni konca- Nov strel je stresel ozračje. Glej, sedaj prinašajo sv. Rešnje Telo. Gospod učitelj s pevci poje ‘Tange lingua.” Za njim se že dviga kot volna belo, svilnato nebo. Nosijo ga znani sosedje, med njimi zadnji na levi Martin Porazil. Lepo se jim podajo visoki, zrcalno svetli čevlji, irhaste hlače z jermenčki pri kolenih, dolge suknje in na gumbu s pent-Po privezani klobuki — kastor- ji- Nebo neso nad gospodom žup-nom v pluvialu in s svetim Rešnjim Telesom v rokah. Gospod kaplan pa v roketu “kadi”’ po potu, iz kadilnice se vali modrikast dim, mašni strežniki v rdečih krilih zvončkljajo. Da- Ne moreta ostati v pregrajenem vrtu, kjer ju pregraja loči, nekaj ju vleče drugega k drugemu. Skozi zadnja vrata gresta na gumno in tam sedeta oba na breg pod sia"o črešnjo. Otroka kobacata po travi, se igrata, kričita in se smejeta. Za možmi prideta tudi ženi. Dodla prva. “Mama, mama!” cepeta hčerka in beži k njej. “Kje sta se pa danes utaborila, niti najti vaju ne morem,” kliče iz sadnega vrta Manca in gleda grdo. “Sem pojdi,” jo vabi Adam, in čez nekaj časa tudi njo prevzame veselo razpoloženje, smeje se in se igra z: otroci. “Ali bi ne moglo biti vedno tako lepo pri nas!” zopet misli Ije gospodinje ne gledajo več.|Martiri) ko je zvon zavabil k Oženjeni moški in za njimi o-možene ženske so v sprevodu, “Kdo bo pa dedce gledal pa babe!” si mislijo in se vesele vračajo k svoji kuhi. Skozi brezov drevored gre sprevod po kolmežu kakor po zeleni preprogi od oltarja k oltarju in sedaj je prišel k Pora-zilovim. Martin krepko stiska drog neba in ponosno gleda oltar. Ugaja mu, ugajata mu tudi obe ženi, ki stojita ob oltarju. Tudi njegova Manca mu je všeč, ki je danes lepo oblečena. Mar-tinka je lepo napravila, drži ga na rokah. Tudi Adamova Dodla mu u-gaja, ki na drugem voglu oltarja pestuje svojo Dodličko. Pozabil je na vso grenkobo življenja, sreča in zadovoljnost se mu razlivata po srcu in v duhu moli preproste besede: “O Bog. daj, da bi bilo pri nas vedno tako lepo, kakor je danes.” Ljudem je Porazilov oltar to leto posebno všeč in Martin sliši za seboj: “Čigav pa je ta oltar?” Nekdo' iz tuje vasi je vprašal. “Porazilov,” mu je prijazne pojasnil domačin. “Kaj lepe rože so na njem — potonike, nagelj čki, srčeca. Vse imajo.” “Mlada Adamova žena je taka vrtnarica.” Venčke blagoslavljajo, brezove vejice lomijo — slovesnost je pri koncu. Praznično kosilo imajo v vsaki družini. Imajo ga tudi Porazilovi, zgornji in spodnji. Po dobrem kosilu ženski pomivata posodo, moška vzameta otroke in gresta na vrt, v senco. Adam se tam že precej dolgo igra z malo Dodličko, ko pride Martin s svojim fantkom. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY WHEELING, ILL. FOR SALE BY OWNER — LIQUOR STORE — Modern. Fully eqpd. Excellent bus. and location. Ideal setup for retired person or couple. Must see to appreciate; a real bargain. — Will sacrifice due to other interests. Phone Wheeling 1486 or drive out to 53 North Wolf Rd. (56) LADIES SHOP — Good established business. Reasonable rent. Mdst sell on account of leaving town. Phone DAnube 6-9727. (19^1,mar) REAL ESTATE FOR SALE WISCONSIN 25x80 STORE bldg. — Excellent condition, main business district. Hwy. 13 in Phillips, Wis. Also 3-bedrm. mod. home. Ideal location. Sell together or separate. Francis J. Wilson, Phillips, Wis. Phone owner 5581. (55) blagoslovu in sta se ženski odšli napravljat. Njegovo dušo naravnost žeja po tihem, radostnem življenju in ne more drugače, kakor da malo potoži. “Manca je dobra, trdna in delavna žena pa gospodinja, da moraš iskati take — toda trda je kot kamen- Sam Bog vedi, po kom se je vrgla; oče in mati vendar nista taka, imata srce za reveže in berače; toda Manca celo to božjo miloščino ogodr-nja in otarna.” “Molči, Martin, ne toži in ceni njeno varčnost! Ti nosiš denar v hranilnico in tega jaz ne morem. Dodla tudi ne razmetava, toda -groša ne zna stiskati.” “Še celo otroci so rajši pri vas,” je nenadoma izbruhnil Martin, “že drugič boste krstili. Pri nas pa ni nič več.” “Molči no, šema,” se je zasmejal Adam; “bo vsaj po oče-;ovi volji in si bomo sedaj bobri, ko si prvič nismo mogli biti.” Še nekaj časa sta govorila in :e sta se vrnili ženski od blagoslova. 'Preoblekli sta se in prinesli družinici malico. “Spekla sem nekaj štrukljev, sli nočeš pokusiti?” je ponujala Manica svakinji, ki je prinesla nekoliko kolačkov. — “Vi ste meli kolače, lej no, lej, kakor o žegnanju! Potem ti seveda ne gredo naši štruklji,” je že morala zbosti Manca, ko je Dodla komaj pokazala svojo malico. “I, kje pa, kolače! V naglici sem nekaj zmašila; imela sem tudi vse pripravljeno za štruklje, toda s tem je preveč dela, zato sem naredila tako-le potico. Pokusi!” se je branila Dodla in sama je z veseljem segla no štruklju in hvalila: “Zelo dobri so in okusni in shajali so kot perje.” “Taki niso, ne, kot tvoji. Pa Le spavaj, spavay zdaj sladko, kaj morem; meni se ne ljubi Pod črno rušo zemoljsko, kuhati, nimam pravega potrp-| u smh blag ^spomin, Ijenja. Ko bi bilo po mojem, bi poleti niti ne kuhala, nadrobi- se mora najeti k delu in mizi tuje ljudi; tem marsikaj ne gre.” “Poglejte no otroka,” je tiho opozoril Adam in pokazal z roko v travo. Ležala sta tam, z rokami sta se bila oklenila o-krog vratu in sta sladko spala. “Malčka se imata rada,” se je smehljal Martin in ves srečen gledal ta ljubeznivi prizor. “Zbudi ju, čas bo iti opravljat, živina že muka,” je ukazala Manca in vstala od tal. “Pustite ju no še trenutek,” je prigovarjala Dodla. “Sem že rekla — dtelo kliče! Lenarili smo dovolj ves dan, jutri rano moramo na travnik, kose še niso sklepane, voz ni pripravljen, dela je polne roke,” ni odnehala Manca in je sama dvignila Martinka in ga odtrgala od Dodličke. Zaspani fant je začel jokati in razburjena mati ga je udarila enkrat, dvakrat. Ko ga je hotela udariti v tretje, je priskočil bliskoma Martin, zagrabil jo za roko in zavpil: Zakaj ga pa tepeš? Kaj je naredil hudega? Čudna ženska si, za prazen nič gre pokvarit človeku tako priejtno urico.” Manca je stisnila ustnice in odšla brez: besede. Martin je šel za njo. “Moja zlata Dodlička,” se je pritisnil Adam, k svoji ženi, Bog ti povrni, da nisi tako godrnjalo kakor ona, tam; naj smo tudi revnejši, da smo le zadovoljni.” Pozneje sta videla, da Manca leta po dvorišču kot divja. Kokoši zapira, gosi krmi, z vrati razbija, po vodo leta in niti enkrat ne pogleda Adama in Dod-iičke, ki opravljata isto delo na svojem dvorišču za pregrajo, a tiho in mirno, kakor bi se bala. “Verjemi mi, dekle moje drago,” šepeče Adam svoji ženi, “Mana je vedno hujša; morda sama nič ne more za to, reva! Kar hipoma jo nekaj obsede in je prava zaletela, ne pa ženska.” V tem trenutku je zagrmelo kakor strel. Martin je zaloputnil vrata, da se je vsa hiša stresla v temelju. “Glej no, kam hiti Martin!” je kazala Dodlička skozi okno. In res- Mladi gospodar je odhajal iz hiše v samem jopiču, brez suknje, z okroglim klobukom na tilniku. Nevoljen je odhajal, da so mu roke v belih rokah zamahovale kot peroti. Od gozda sem v dolino je polzel mrak, “Zdravo Marijo” je bilo že odzvonilo, a Martin je bežal z doma. ZA VELIKO NOČ! Naročite Že Sedaj! PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE IN PLEČETA pri Holmes Ave. Market PERUTNINA — POULTRY & FISH V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zrezane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ANDY HOČEVAR in SINOVI 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS Tel. v trgovini MO 3-7733—na domu MO 2-2912 ^ J .. W'-nM G ;i. v-G V’-kMr s- %—tr' G-' v - ■ 15638 Holmes Avenue Cleveland 10, Ohio IMAMO TUDI VSE VRSTE G RO CERI JE: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), rozine, med, jajca. Dovažamo na dom, kjerkoli v mestu! Sprejemamo tudi, poštna naročila in razpošiljamo po pošti izven mesta! Liberty 1-8139 A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU s 17