SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA LJUBLJANA Tereza Mohar BRALNI KLUBI IN SREDNJEŠOLCI: PRIMER BRALNEGA KLUBA SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE V LJUBLJANI Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ljubljana, 2018 IZJAVA O AVTORSTVU IN O JAVNI OBJAVI PISNE NALOGE Spodaj podpisana Tereza Mohar izjavljam, da sem avtorica pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja z naslovom Bralni klubi in srednješolci: primer Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. S svojim podpisom zagotavljam, da: . sem pisno nalogo izdelala samostojno in je moje avtorsko delo, . so dela drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih navajam neposredno ali povzemam, navedena oziroma citirana v skladu s standardom APA, . sem besedila ali podatke, ki so avtorsko zašciteni, uporabila v skladu z dolocbami zakona, ki doloca avtorske pravice, . je elektronska oblika pisne naloge istovetna s tiskano obliko naloge, . na podlagi 23. clena Pravilnika o bibliotekarskem izpitu ter v skladu s prvim odstavkom 21. clena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem javno objavo elektronske oblike pisne naloge na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Podpis avtorice: V Ljubljani, dne 30. 4. 2018 Kljucna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Tereza MOHAR Naslov pisne naloge: Bralni klubi in srednješolci: primer bralnega kluba Srednje zdravstvene šole v Ljubljani Kraj: Ljubljana Leto: 2018 Število strani: 32 Št. slik: 5 Št. preglednic: 0 Število prilog: 2 Št. strani prilog: 4 Število referenc: 30 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v Šolski knjižnici Srednje zdravstvene šole v Ljubljani Mentor v casu strokovnega usposabljanja: Vesna Založnik UDK: 37.015.31:028 Kljucne besede: bralni klub, srednješolci, knjige, literatura, branje, knjižnica Izvlecek: V nalogi smo se osredotocili na pomen bralnih klubov, pri tem pa smo bili posebej pozorni na bralne klube za srednješolsko populacijo. Opisali smo kratko zgodovino bralnih klubov in njihovo vlogo. Nadalje smo opredelili, kako naj bi potekalo srecanje bralnega kluba, kakšen naj bi bil izbor knjig, kje (na katerih lokacijah) se sestajajo clani bralnih klubov. Opisali smo tudi, kdo je lahko vodja bralnega kluba, kakšna je njegova vloga ter kakšen je širši namen bralnih klubov in kaj želimo z njimi doseci. Pri tem smo se v teoreticnem delu opirali na domaco in tujo strokovno literaturo. V prakticnem delu smo opisali bralni klub na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani ter skušali opredeliti, kakšen je njegov vpliv na srednješolsko populacijo. Uporabili smo metodo opazovanja (avtorica sem bila prisotna na srecanjih bralnega kluba in sodelovala pri pripravi nanj) ter intervju. Opravili smo intervju z voditeljico bralnega kluba profesorico Lidijo Butina ter z dvema dijakoma, clanoma bralnega kluba. Pokazalo se je, da je bralni klub na Srednji zdravstveni šoli dobro sprejet in ima pozitivne posledice tako na podrocju sodelovanja med profesorji in dijaki kot na podrocju bralne kulture. Predlagali smo tudi morebitne možnosti za izboljšavo in nadgradnjo delovanja bralnega kluba, vsekakor pa je bralni klub pomembna dejavnost, ki jo je na Srednji zdravstveni šoli vredno nadaljevati. Kazalo vsebine 1 UVOD .................................................................................................................................................. 6 2 TEORETICNI DEL ............................................................................................................................. 7 2.1 ZGODOVINA BRALNIH KLUBOV ................................................................................................ 7 2.2 OPREDELITEV IN RAZNOVRSTNOST ........................................................................................ 9 2.3 KJE IN KDAJ POTEKAJO BRALNI KLUBI................................................................................. 11 2.4 PRIPRAVA NA USTANOVITEV BRALNEGA KLUBA ............................................................ 11 2.5 IZBOR KNJIG ................................................................................................................................... 12 2.6 PRIPRAVA PROSTORA ................................................................................................................. 14 2.7 PRIPRAVA NA IZVEDBO BRALNEGA KLUBA ....................................................................... 15 2.8 VODSTVO IN SODELOVANJE ..................................................................................................... 15 2.9 NAMEN BRALNIH KLUBOV........................................................................................................ 17 3 PRAKTICNI DEL .............................................................................................................................. 19 3.1 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ...................................................................................................... 19 3.2 METODA RAZISKOVANJA .......................................................................................................... 19 3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN PREDPOSTAVKE ............................................................. 20 3.4 DELOVANJE BRALNEGA KLUBA NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI V LJUBLJANI ... 20 3.4.1 Izbor knjig ............................................................................................................................ 22 3.4.2 Priprava prostora .................................................................................................................. 22 3.4.3 Priprava in potek bralnega kluba .......................................................................................... 23 3.4.4 Vodstvo in sodelovanje ........................................................................................................ 24 3.4.5 Namen bralnega kluba .......................................................................................................... 25 4 RAZPRAVA IN REZULTATI .......................................................................................................... 25 5 ZAKLJUCEK ..................................................................................................................................... 28 6 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................... 30 7 PRILOGE .............................................................................................................................................. I Kazalo slik Slika 1: Knjižna infuzija z Aksinjo Kermauner ………………………………………………………21 Slika 2: Slikovita predstavitev Knjižne infuzije ene od clanic kluba …………………………………21 Slika 3: Knjige in piškoti vabijo na bralni klub ……………………………………………………....23 Slika 4: Plakat ob srecanju s pisateljico Aksinjo Kermauner …………………………………………24 Slika 5: Razgibana debata clanov bralnega kluba …………………………………………………….25 Zahvala Zahvaljujem se vodstvu Srednje zdravstvene šole, ki me je sprejelo na delovno mesto knjižnicarke in mi tako omogocilo opravljanje bibliotekarskega izpita. Posebej bi se rada zahvalila mentorici knjižnicarki Vesni Založnik ter Lidiji Butina, profesorici slovenšcine in voditeljici bralnega kluba. Hvala tudi vsem domacim, ki so me pri izdelavi pisne naloge za bibliotekarski izpit podpirali. 1 UVOD Branje je nepogrešljiva vešcina za naš intelektualni in duhovni razvoj. »Knjige so vaja za duha,« je v enem svojih esejev, ki jih je posvetil prav knjigam in branju, zapisal francoski renesancni mislec Michel de Montaigne (Montaigne, 1960, str. 136). Meta Grosman pa je z naslednjimi besedami pospremila knjigo Vzgoja bralca avtorja Paula Kroppa: »Branje je vstopanje v svet domišljije, ki si ga delita bralec in pisec. Pomeni prehajanje od besed do zgodbe in odstiranje prikritega pomena. Umetnost branja osmišlja svet in raztaplja clovekove meje sveta« (v Kropp, 2000, zavih). Ameriški pisatelj in politik Benjamin Franklin je v nekem pogovoru na vprašanje, kdaj si clovek zasluži najvecje usmiljenje, odgovoril: »Ce je osamljen na deževen dan in ne zna brati« (po Kropp, 2000, str. 12). Danes vsaj v razvitem svetu že težko najdemo koga, ki ne bi znal brati, vendar pa je drugo vprašanje, koliko ljudi tudi res bere. Branje, s katerim pridobivamo znanje, utrjujemo svojo duhovno podobo, zavzemamo kriticen in ustvarjalen odnos do stvarnosti, je pomembno tako za naš osebni razvoj in obstoj kot za razvoj in obstoj širše družbe. In to ne površinsko, ampak poglobljeno branje. Ob zavedanju pomena branja za cloveka in družbo ter ob dokaj zaskrbljujocih rezultatih, do katerih so domace in tuje raziskave pismenosti1 prišle zlasti pri obcutnem upadanju bralne kulture pri mladih, ki se zacne nekje na prehodu iz osnovne v srednjo šolo (Elley, Gradišar in Lapajne, 1995; Chen, 2012; Grilc, 2015), se je tema pisne naloge za bibliotekarski izpit ponujala kar sama od sebe. V okviru knjižnice na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani namrec že nekaj let uspešno deluje bralni klub, ki mladim clanom pomaga razvijati bralne vešcine in samostojno razmišljanje ob hkratnem posluhu za drugacna mnenja. 1 Nekatere od teh domacih in tujih raziskav so omenjene v nadaljevanju naloge. Med slovenskimi raziskavami je najbolj pomembna raziskava, ki poteka od leta 1973 pod naslovom Knjiga in bralci; leta 2014 je bila izvedena peta tovrstna raziskava. V nalogi smo želeli raziskati zgodovino in znacilnosti bralnih klubov, s posebnim poudarkom na bralnih klubih za srednješolce, v prakticnem delu pa dejavnost bralnega kluba na naši šoli in vpliv, ki ga ima na dijake. Z opazovanjem in intervjujem smo skušali ugotoviti, kako so udeleženci zadovoljni z vsebino in izvedbo bralnega kluba, zanimali pa so nas tudi njihovi predlogi za morebitne izboljšave. Uporabili smo dve raziskovalni metodi: metodo opazovanja in intervju. Avtorica pisne naloge sem bila v casu usposabljanja prisotna na dveh srecanjih bralnega kluba in na Knjižni infuziji,2 dogodku, ki ga v okviru knjižnega kluba prirejajo enkrat v šolskem letu. Opravili smo intervju s profesorico Lidijo Butina, ki je vodja bralnega kluba, ter z dvema dijakoma, ki se bralnega kluba redno udeležujeta. 2 Vsakoletno srecanje z enim od slovenskih avtorjev so na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani skladno s strokovno usmeritvijo šole duhovito poimenovali Knjižna infuzija. 2 TEORETICNI DEL 2.1 ZGODOVINA BRALNIH KLUBOV Bralni klubi niso domislica našega casa, ampak imajo zelo dolgo zgodovino. Paul Kropp pravi, da so izobraženci »od nekdaj glasno brali drug drugemu in branje jim je bilo kot izhodišce za razpravljanje in ustvarjalnost. Branje smo šele v našem casu spremenili v samotarsko dejavnost« (Kropp, 2000, str. 5). Zgovoren primer iz davnine je znamenita aleksandrinska knjižnica, ustanovljena v 3. stoletju pr. n. št. Egipcani so tja vabili izobražence z vsega tedaj znanega sveta in jim poleg bogastva same knjižnice nudili še številne druge ugodnosti, saj so se zavedali, da knjižnica ni »le prostor za vecno hrambo knjig, temvec bralska delavnica« (Manguel, 2011, str. 31). Vendar je bilo branje in razpravljanje ob njem do izuma tiska pridržano le pešcici intelektualcev. S tiskanimi knjigami se je vešcina branja hitro širila na vse plasti prebivalstva, hkrati z vešcino pa se je širil tudi krog tistih, ki so se ob branju družili in razpravljali ter se z osebnim pristopom do prebranega medsebojno bogatili. Poglejmo primer razvoja bralnih klubov v ZDA. Za zacetnika tamkajšnjih bralnih klubov velja pisatelj in politik Benjamin Franklin, ki je leta 1727 v Filadelfiji okoli sebe zbral privržence, da so ob aktualnih knjigah razpravljali o politicnih, moralnih in znanstvenih temah. Kmalu so pobudo prevzele tudi ženske, zlasti pomembna je bila vloga Hannah Adams. Leta 1840 se pojavi v Bostonu prvi bralni klub, ki ga organizira knjigarna. Pomembno vlogo pri ustanavljanju bralnih klubov so imele tudi cerkvene organizacije. Pravi razcvet pa doživijo bralni klubi v drugi polovici 20. stoletja, ko je leta 1982 pisateljica in knjižnicarka Helen Hooven Santmyer izdala svojo uspešnico And Ladies of the Club, kar je povzrocilo ustanavljanje bralnih klubov po vsej državi. V novejšem casu je pravo eksplozijo povzrocila Oprah Winfrey, ki je leta 1996 ustanovila televizijski knjižni klub. Knjige, ki jih je tam promovirala, so postale prave uspešnice. S prihodom interneta so se bralni klubi preselili tudi tja. Danes je v ZDA v bralne klube vclanjenih že okrog 5 milijonov bralcev, tri cetrtine predstavljajo ženske (Otto, 2009). Glavni organizatorji bralnih klubov tako v ZDA, kot drugje po svetu pa so knjižnicarji, založniki in knjigarnarji, medtem ko jih za šolajoco se mladino najveckrat organizirajo knjižnice v šolskih ustanovah. Tudi bralni klubi v Evropi imajo svoje zacetke sredi 18. stoletja; najprej so se pojavili v Angliji, nato v Franciji in se pozneje razširili še po drugih deželah stare celine (Kavcic, 2017). Danes na svetovnem zemljevidu že težko najdemo državo, ki ne bi imela bralnih klubov. Na slovenskem narodnostnem podrocju je bilo prvo »bralno društvo« ustanovljeno leta 1840 v bogoslovju v Ljubljani. Leta 1847 je bilo v Limbušu ustanovljeno »Društvo za branje slovenskih bukvic«; pravila tega društva veljajo za najstarejši ohranjen slovenski bibliotecni red. Pravi razcvet pa so doživela prizadevanja za oblikovanje in razvoj slovenskega jezika ter za kulturno in politicno prebujanje slovenskega naroda z ustanavljanjem citalnic. Prva citalnica je bila ustanovljena leta 1861 v Trstu, sledile so citalnice v Ljubljani, Celovcu in Gorici ter po drugih krajih. Citalnice so mocno presegle obseg in namen prejšnjih bralnih društev, saj so postale središce politicnega in kulturnega delovanja Slovencev, hkrati pa tudi prostor druženja in zabave. Številne so imele svoje lastne knjižnice, svoje pevske zbore, godbo na pihala ipd. Obdobje njihovega delovanja, ki se zakljuci v zacetku 20. stoletja, poimenujemo kar »citalniška doba«. Vseh citalnic je bilo okrog osemdeset, združevale pa so nekaj tisoc clanov (Uršic, 1999). Sodobni bralni klubi doživljajo svoj vzpon na Slovenskem zlasti vse od osamosvojitve. Danes prevladujejo klasicni bralni klubi, ki jih organizirajo javne in zasebne knjižnice, knjigarne, založbe in izobraževalne ustanove, v zadnjem casu pa so zlasti med mladimi vse bolj priljubljeni tudi internetni bralni klubi. Za razcvet modernih bralnih klubov je zlasti pomembno leto 1956, ko je bila v Chicagu v ZDA ustanovljena Mednarodna bralna zveza (International Reading Association – IRA), ki se je leta 2013 preimenovala v Mednarodno zvezo za pismenost (International Literacy Association – ILA); od leta 1996 je clanica zveze tudi Slovenija oz. Bralno društvo Slovenije. ILA je neprofitna organizacija, ki združuje nacionalna društva v vec kot sto državah. Od leta 1979 na mednarodni dan pismenosti, tj. 8. septembra, podeljuje nagrado Reading Association Prize. Leta 2015 je na 19. evropski konferenci v Celovcu za inovativno promocijo branja v Evropi nagradila Mestno knjižnico Kranj za njihov projekt Modro brati in kramljati.3 3 Nagrajeni projekt kranjske knjižnice obsega organiziranje in vodenje srecanj bralnih skupin, ki so namenjene starejšim, slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja. V 15 bralnih skupinah, ki jih vodijo knjižnicarji in usposobljeni prostovoljci, spodbujajo kulturo branja, z vodenimi pogovori razvijajo kriticno vrednotenje literarnih del in medgeneracijsko sodelovanje (Mednarodna zveza za pismenost nagradila kranjsko knjižnico, 2015). 2.2 OPREDELITEV IN RAZNOVRSTNOST Bralni klub je skupina ljudi, ki so se zbrali zato, da bi prebirali knjige na doloceno temo ali po prej dogovorjenem bralnem seznamu in se seveda o njih pogovarjali. Bralni klubi so lahko spontani, ko se v bralsko skupino zberejo prijatelji, da si v njenem okviru izmenjujejo mnenja o knjigah, ki so jih prebrali. Srecujejo se po dogovoru in na razlicnih lokacijah. Uradni bralni klubi pa so tisti, ki jih organizirajo knjižnice, knjigarne, šole, domovi za starostnike in druge sorodne ustanove. Srecujejo se redno na doloceni lokaciji, obicajno enkrat mesecno, tako da imajo bralci dovolj casa, da preberejo naslednjo knjigo, za katero so se odlocili skupaj ali po predlogu voditelja. Nekateri bralni klubi se osredotocajo samo na dolocen žanr, na primer na romanticne knjige ali grozljivke. Spet drugi se posvecajo samo dolocenim avtorjem ali serijam knjig. Bralni klubi so odlicna priložnost, da poleg poglabljanja obravnavanih tem spoznaš nove ljudi in si pridobiš nove prijatelje s podobnimi interesi (Lombardi, 2017). V srednjih šolah, kjer so dijaki med šolskim letom zaposleni s številnimi šolskimi obveznosti, pri maternem in tujih jezikih tudi z obveznim domacim branjem, se bralni klubi obicajno srecujejo le nekajkrat letno. V sodobnem svetu, ko se vse vec dogaja na internetu, so našli tudi bralni klubi svoje mesto na medmrežju. Knjiga in internet sta v zapletenem, tudi protislovnem razmerju. Po eni stani je internet knjigo ogrozil, saj je zasedel lep del casa, ki so ga ljudje namenili branju. Po drugi strani pa knjiga in branje prav s pomocjo interneta doživljata novo svežino. Ljubiteljem knjig ni vec treba cakati na prihodnje srecanje bralnega kluba, knjižni prijatelji in vse stvari, povezane s knjigo, so na spletu hitro dosegljivi (Plahuta Simcic, 2015). Seveda pa se moramo zavedati, da samo brskanje po informacijah o knjigah in prebiranje še tako imenitnih blogov še zdalec ni branje literature; nic ne more nadomestiti bralcevega pristnega stika z literarnim besedilom (Jamnik, 2017). Vendar imamo vse manj casa, vse bolj smo nepotrpežljivi, kar vodi k drasticnemu upadanju branja knjig, hkrati pa današnji otroci veliko svojega casa preživijo pred racunalniškimi zasloni. To dejstvo prinaša s seboj marsikaj negativnega, saj kar nekaj raziskav opozarja, da se s pretirano rabo spleta pri ljudeh manjša zmožnost koncentracije in verbalnih komunikacijskih sposobnosti, branje knjig pa nam tovrstne sposobnosti vraca in utrjuje, s cimer nedvomno ostaja eden od temeljev intelektualne kondicije našega casa (Kovac, 2009 in 2015). Zato so bralni klubi tako dobrodošli zlasti v casu današnje prenasicenosti s spletom. Bralni klubi so primerni za vse generacije – od vrtcev do osnovnih in srednjih šolah, od odraslih oseb do starostnikov. Pomembno je graditi ljubezen do branja in razumevanja besedila. Tako kot drugje v svetu je tudi pri nas zaslediti pravi razcvet bralnih klubov. Kot primer dobrega delovanja in sodelovanja navajamo izkušnjo bralnega kluba domžalske splošne knjižnice, kjer pripravljajo srecanja in pogovore s pisatelji, pesniki, ilustratorji, založniki, prevajalci. Dejavnosti bralnega kluba organizirajo v povezavi z osnovnimi šolami in skušajo aktivno vkljucevati ucence razlicnih starostnih stopenj, da pripravijo vprašanja, berejo odlomke iz knjig itd. Termine srecanj prilagajajo ucencem. Srecanja bralnega kluba tako povezujejo šolske in splošno knjižnico, ucence pa navdušujejo za branje, bogatijo njihov besedni zaklad, razvijajo socialni, custveni, estetski in intelektualni razvoj (Bralni klub, 2018). Za sodelovanje v bralnem klubu je bistvenega pomena družbeni vidik. Omogoca nam doživeti kolektivno izkušnjo, ko ob tem, kaj prebrano prebudi v drugih clanih, na široko, vendar tudi kriticno zajemamo znanje in modrost, ki nam ju ponuja obravnavano delo (Kropp, 2000). 2.3 KJE IN KDAJ POTEKAJO BRALNI KLUBI Bralni klubi potekajo na zelo razlicnih lokacijah. Najbolj obicajna mesta so knjižnice, tako javne kot privatne, na primer župnijske, vse bolj tudi knjigarne ali drugi prostori, namenjeni kulturnim dejavnostim, pa tudi kavarne in druga javna shajališca;4 ponekod se zbirajo ljubitelji branja po domovih, vedno bolj priljubljeno »zbirališce« bralcev pa je na medmrežju. Aktivnost bralnih klubov je sicer v prvi vrsti branje izbranih besedil in izmenjava mnenj, vendar so pogosto organizirani tudi kot srecanje z avtorjem, prevajalcem ali urednikom. 4 Že bežen pogled na nekaj spletnih strani, ki predstavljajo dejavnosti bralnih klubov, nas preprica, kako številne in raznolike so tovrstne ponudbe bralnih klubov pri nas: http://www.s-je.sik.si/O_nas, https://www.dobreknjige.si/Bralni-klubi.aspx, http://www.mladinska.com/fejstbuk/fejstbukerji, https://www.mklj.si/bralne-skupine-mladi, http://www.dostop.si/NapovednikVsebina.aspx?ID=5631, http://www.zupnija-mozirje.si/bralna, http://www.fu.uni-lj.si/knjiznica/storitve/bralni-klub/, http://www.knjigajmo-migajmo.si/, http://www.crn.sik.si/event/765-bralni-klub-za-odrasle.html, http://www.obcinaljutomer.si/dogodek/medgeneracijsko-branje/5958, http://www.ljubljana-sveti-kriz.si/osebna-rast/skupina-knjiga-in-caj/. Srecevanja bralnih klubov organizirajo v zelo razlicnih terminih. V splošnih knjižnicah in knjigarnah najveckrat v popoldanskem casu, v kavarnah in podobnih prostorih ob vecerih, podobno v študentskih domovih, medtem ko je na primer v domovih za ostarele primeren za srecevanje bralcev tudi dopoldanski ali zgodnjepopoldanski cas. V osnovnih in srednjih šolah organizirajo srecanje bralnega kluba obicajno takoj po pouku. Tako na primer tudi na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. 2.4 PRIPRAVA NA USTANOVITEV BRALNEGA KLUBA Pred ustanovitvijo bralnega kluba si je potrebno zastaviti nekaj osnovnih vprašanj: Kakšna bo struktura bralnega kluba? Kako bodo potekala srecanja? Kolikokrat se bomo srecevali? Kje se bomo srecevali? Bralne skupine ali bralni klubi so zelo dober nacin za spodbujanje bralcev in so pot k velikim bralnim užitkom. Ce pripadate bralnemu klubu, boste vedeli, da se veselje do branja še poveca, kadar svoje ideje delimo, raziskujemo razlicna mnenja ali najdemo skupne interese (Gamble, 2015). Zato je ustanovitev bralnega kluba vedno dobra ideja. Pred ustanovitvijo bralnega kluba se je treba najprej vprašati, kdo bo sestavljal ciljno skupino in koliko clanov bo imela. Kako bomo razvijali dejavnosti bralnega kluba, je veliko odvisno od tega, ali bo to skupina za otroke ali mladostnike ali morda medgeneracijska skupina; ali bodo v bralnem klubu sodelovali taki, ki veliko berejo in so njihova pricakovanja zahtevnejša, ali taki, ki berejo slabo ali celo neradi; ali bo bralni klub vkljuceval študente ali upokojence. Populaciji bralnega kluba in njihovim specificnim interesom je treba prilagoditi tako izbor knjig, kot kraj in cas srecevanja. Priporoceno je, da sestavlja bralni klub najvec do 15 udeležencev. Tako lahko z vkljucevanjem v debato vsi aktivno sodelujejo in ni potrebe, da bi se delili v manjše skupine. Vendar naj bi število udeležencev tudi ne bilo manj kot osem, tako da v primeru, ce kdo manjka, skupina vseeno dobro deluje. Bralci morajo imeti dovolj casa, da knjigo preberejo, vendar naj med posameznimi srecanji ne mine preveliko casa. Vsake dva tedna ali enkrat mesecno je primeren casovni razpon. Srecanja naj bodo redna, vedno na isti dan v tednu in po možnosti vedno ob isti uri, tako da si bralci lahko organizirajo termine za druge obveznosti. Izkušnje kažejo, da bralna skupina hitro razpade, ce srecanja niso redna ali ce jih preveckrat prestavljamo (Gamble, 2015). 2.5 IZBOR KNJIG Izbrati knjigo za bralni klubi je gotovo zahtevna naloga. Pri tem je potrebno imeti pred ocmi predvsem clane, ki bralni klub obiskujejo. Privlacna je lahko vsaka tema, ki zanima bralce tako zelo, da bi o njej radi brali in se na podlagi prebranega pogovarjali. Mlade zanimajo predvsem »klasicne« teme odrašcanja, kot so medgeneracijske razlike, oblikovanje identitete, medsebojni odnosi, ljubezen in spolnost, odvisnosti in zlorabe, prijateljstvo itd. (Jamnik, 2017). Pri izbiri knjig za bralni klub mladostnikov je potrebno biti posebej pazljiv, da mlade vsebinsko pritegnejo, so primerne stopnji in vrsti njihove izobrazbe, niso moralno sporne ali prezahtevne. Ce gre za izkušene bralce, lahko izberemo knjige, ki bodo poglobile kakovost branja, ali pa knjige, ki jih sicer sami ne bi izbrali, pa zanje menimo, da bodo razširile njihova bralna obzorja. Za neizkušene bralce izberemo odlomke ali krajša dela. Za posebne skupine, kot je na primer bralni klub na strokovni srednji šoli, pa izberemo knjige, ki govorijo o temah, tako ali drugace povezanih z njihovo strokovno usmeritvijo. Poleg tem, ki so zanimive za clane bralnega kluba, se pri izboru lahko odlocamo tudi za knjige, ki obravnavajo aktualne teme današnjega casa (na primer begunstvo, medgeneracijska razmerja, nevarnost vojne); dalje za knjige, ki se navezujejo na dolocene obletnice (letošnje leto na primer konec prve svetovne vojne, obletnica Cankarjeve smrti); ali pa knjige, ki so bile nagrajene (na primer naše s kresnikom, tuje z Nobelovo nagrado itd.). Pri izbiranju knjig iz klasicne svetovne in domace zakladnice najbrž ne bomo imeli posebnih problemov, pri izbiranju knjižnih novosti pa si lahko pomagamo s spletnimi predstavitvami posameznih založb, ki imajo obicajno predstavljene knjige po tematskih sklopih. Odlicne predstavitve ima brezplacna mesecna revija Bukla in spletna stran http://www.bukla.si/knjigarna/index.php. Koristne napotke o dobrih knjigah najdemo na spletnem portalu https://www.dobreknjige.si/. Za izposojo in tudi nakup elektronskih knjig je zainteresiranim na voljo spletni portal https://www.biblos.si/; Biblos je prva slovenska e-Knjižnica in e-Knjigarna. Ce išcemo predstavitve tujejezicnih knjig, najdemo na primer za angleško govorno podrocje mnogo možnosti pod gesli Booklist Online, The Booklist Reader, Goodreads, Library Reads, Lit Lovers, Reading Group Choices, Reading Group Guides, Book Awards (Stover, 2018). Knjige za bralni klub lahko izbere voditelj, še bolje pa je, ce se za izbor dogovorijo clani kluba. Chenova v svoji raziskavi (2012) ugotavlja, da so v bralnem klubu dijaki izrazili veselje nad tem, da so lahko sami izbrali knjigo, medtem ko so predpisane knjige sprejemali kot vsiljene, vendar jih niso mogli zavrniti, ce jim niso bile všec. V šolskem sistemu je glas ucencev veckrat preslišan. Ko pa jim damo možnost izbire, jim s tem naložimo tudi doloceno mero odgovornosti, ki jo morajo prevzeti; na ta nacin postanejo aktivni v procesu ucenja. Izboru knjig se moramo dobro posvetiti, upoštevati interese in sposobnosti clanov, vendar moramo pri izboru nekaj zaupanja prepustiti tudi lastni intuiciji in nakljucju; tako bomo lahko pritrdili Gabrielu Zaidu, ki optimisticno ugotavlja, da se »vedno znova zgodi cudež: knjiga najde svojega bralca, bralec najde svojo knjigo« (Zaid, 2006, str. 83). 2.6 PRIPRAVA PROSTORA Urejen in prijeten prostor, kjer se dobro pocutimo, je pomemben za dobro potekanje bralnega kluba. Veliko bralnih klubov ima svoja srecanja v knjižnicah, ki so že po naravi najprimernejši prostor za to. V šolah so to obicajno šolske knjižnice. Urejenost pripomore k prijetnemu vzdušju, ki ni podobno tistemu v razredu. Gamblova v svoji razpravi pravi, da bomo dosegli pravo vzdušje knjižnega kluba le takrat, ce se udeleženci ne bodo pocutili, kot da so v ucilnici (Gamble, 2015). Ne le v šolah, tudi sicer se pomen knjižnicnega prostora vse bolj spreminja. Ce so bile knjižnice nekoc prostor s policami, polnimi zaprašenih knjig, kjer moramo biti tiho, je danes njihov pomen drugacen. Ce bi vztrajali pri strogo tradicionalnem modelu, bi vec izgubili kot pridobili; knjižnice niso in ne bodo vec samo izposojevalnice in citalnice, ampak naj postanejo kot nekakšne dnevne sobe (Vogrincic Cepic, 2012). Pomembno je torej, da poskrbimo za udobje, tako da se vsi sodelujoci med seboj vidijo, da lahko govorijo in se pogovarjajo. Lahko poskrbimo tudi za pijaco in prigrizke, saj smo se zbrali ob necim, kar imamo vsi radi: ob knjigi. Vkljucimo tudi to v bralni klub, ali pa pripravimo manjše praznovanje, ko bomo koncali z branjem in pogovorom o izbrani knjigi. Lahko imamo tudi tematske zabave, ki so vezane na vsebino knjige (Book Club in the Classroom, 2017). Za dobro delovanje bralnega kluba torej ne smemo pozabiti na udobnost, ustvarjalnost in zabavo; tudi sok ali caj pripomoreta k bolj domacemu, sprošcenemu in prijetnemu vzdušju; ce bomo s tem privabili v knjižnico tudi tiste, ki tja sicer ne bi zašli, ce nam jih morda celo uspe navdušiti za clanstvo, je bralni klub odlicno opravil svojo nalogo (Vogrincic Cepic, 2012). 2.7 PRIPRAVA NA IZVEDBO BRALNEGA KLUBA Ce hocemo, da bo dejavnost bralnega kluba uspešno potekala, se moramo nanj dobro pripraviti. Dobrodošlo je, ce si posamezni bralni klubi izmenjujejo medsebojne izkušnje, lahko pa se za našo pripravo zgledujemo tudi po dobrih tujih prakticnih izkušnjah. Koristno je, da za pogovor o prebrani knjigi pripravimo nekaj iztocnic. Veliko knjig, zlasti takih za otroke in mladino, ima na koncu že natisnjena vprašanja, ki so lahko dobra iztocnica za pogovor ob knjigi (Lombardi, 2017). Ce teh ni, pa si vprašanja o knjigi, o kateri se bomo na bralnem klubu pogovarjali, oblikujmo sami, na primer: O cem knjiga govori? Preberemo si kratek povzetek, ki izpostavi vsebino knjige in glavne teme. Katere osebe nastopajo, kakšni so njihovi znacaji, kako se med dogajanjem spreminjajo? Kako na spremembe vplivata cas in kraj dogajanja? Ali dogajanje vpliva na vrednote in prepricanja oseb? Kako se knjiga konca? Ali je konec zadovoljiv? (Zadovoljiv konec ne pomeni nujno srecnega konca!) Ali je avtor pustil konec knjige odprt, nedokoncan? Je tako storil namenoma? Kaj nam je hotel avtor s svojim delom sporociti? Kako v meni odzvanja prebrano besedilo? (Stover, 2018). Ob taki pripravi se bo zanesljivo razvil dober in razgiban pogovor, ki ga bo zaznamovala osebna nota udeležencev kluba. Tudi Chenova je v svoji raziskavi ugotovila, da študentje uživajo v branju bolj, kadar se lahko s prebrano vsebino povežejo ali identificirajo (Chen, 2012). V bralnem klubu se lahko poslužujemo razlicnih dodatnih dejavnosti, odvisno od starosti udeležencev. Vsekakor je dobro, da si pripravimo iztocnice, citate iz knjige, ki jo prebiramo, ali vprašanja za diskusijo. Ljudje smo zelo vizualna bitja. Zato bodo otroci in tudi dijaki lažje sodelovali, ce tudi sami kaj ustvarjajo. Likovne reminiscence na prebrano vsebino so primerne tudi za srednješolce. Ce opažamo, da v bralnem klubu motiviranost dijakov upada, jo lahko vcasih spet dvignemo na želeno raven z necim nepricakovanim (Zwitter, 2012). 2.8 VODSTVO IN SODELOVANJE Primerno je, da je vodja bralnega kluba zgolj usmerjevalec, potek bralnega kluba pa naj prepusti sodelujocim. Naj oni sami kreirajo bralni klub ter prosto razmišljajo. Mentor naj jih pri tem vodi, spodbuja in usmerja, še posebej pri srednješolski populaciji pa skrbi tudi za avtoriteto. Za dobro delovanje bralnega kluba je treba zlasti med srednješolci najprej postaviti skupna pravila. Zastavimo si smernice in predlagamo dijakom, naj sami postavijo osnovna pravila za skupino. Pri tem moramo biti pozorni na spoštovanje, nestrinjanje in poslušanje drug drugega. Nekaterih od teh vešcin se morajo šele nauciti. Uvodna ura bralnega kluba naj bo zato posvecena pogovoru glede osnovnih pravil. Pomembno je tudi, da dolocimo vloge znotraj skupine. Te vloge se lahko izmenjujejo, pomembno pa je, da vsak posameznik ve za svojo vlogo (pomocnik, zapisnikar, porocevalec) in bo tako tudi bolj zanesljivo ostal zainteresiran (Book Club in the Classroom, 2017). Pri tem moramo biti pozorni na razlicne znacajske lastnosti clanov kluba. Nekateri dijaki na primer zelo veliko govorijo, so glasni in hitro pridejo v ospredje ter prevzamejo odlocilno vlogo. Drugi, bolj introvertirani dijaki, pa so lahko v ozadju. Zato je pomembno, da voditelj oziroma mentor prevzame avtoriteto, zna dobro razporediti cas ter organizirati in porazdeliti delo tako, da bo vsak dijak prišel do izraza in pokazal svoje talente. Voditelj je sicer res organizator bralnega kluba, vendar mora znati predati vodilno vlogo clanom; ko se umakne iz središcnega dogajanja, imajo dijaki vec možnosti za samostojnost. Tako dobijo svobodo, da se vkljucijo na svoj nacin, razvijajo svoje misli, hkrati pa se ucijo tudi vodenja in sodelovanja (Chen, 2012). »Vloga mentorja je kot ogenjcek, ki prižiga. Prižiga in segreje. Vendar pa mora dober mentor znati prepustiti – zacne, potem pa prepusti, da nadaljuje nekdo drug. Iz ozadja deluje kot usmerjevalec, pove kaj pred srecanjem, morda kaj svetuje, vendar pa: cim manj ga je, tem boljše je« (Kavcic, 2017, str. 16). S prevzemom vodilne vloge udeleženci prevzamejo tudi jasno dolocene odgovornosti, naucijo se ucinkovito ravnati in voditi diskusijo ter prevzeti kontrolo nad procesom razumevanja. Hkrati jih tak nacin sodelovanja spodbuja k bolj kvalitetnim socialnim interakcijam med sošolci, kar vodi v oblikovanje bolj kulturno strpnih posameznikov (Tugman, 2010). Knjiga nam nudi zamisli in mnenja, o katerih naj bi se znali vešce pogovarjati. Le skozi pogovor najstnik lahko razume nekaj zelo pomembnih vidikov tega, kar bere: natisnjeno gradivo izraža avtorjeve zamisli in ne edine in prave resnice; pisci lahko lažno, narobe ali zmotno predstavljajo stvarnost; pisci imajo lastna politicna in osebna nacela, ki jih moramo pri razumevanju prebranega sprejeti ali ovreci (Kropp, 2000). Ker pa so dijaki nagnjeni k poenostavljanju, custvenim zakljuckom in vztrajanju pri subjektivnih sodbah, je zelo pomembno, da jih nacrtno navajamo na kriticno mišljenje (Zwitter, 2012). Ker se nekateri dijaki težko izražajo, ce so osebno izpostavljeni, moramo v bralnem klubu poskrbeti tudi za razlicne alternativne nacine izražanja, da bi jih ne odvrnili od sodelovanja, pri tem pa lahko uporabljamo razlicna orodja, od pisnega do likovnega izražanja ali tudi prek možnosti, ki jih nudi internet (Zornow, 2014). Ker bralne klube obiskuje vec žensk kot moških, je dobro pridobiti tudi predstavnike moškega spola. Pomembno je, da bi bili clani v bralnem klubu po spolu enako zastopani, saj dijaki lahko le na ta nacin razvijajo svoje mišljenje, ki jim bo potrebno tudi v vsakdanjem življenju. Dekleta in fantje imajo zelo razlicen nacin izražanja in zato tudi razlicne perspektivne, kar vse pripomore k razlicnosti interpretiranja obravnavanih vsebin (Forsyth, 2008). 2.9 NAMEN BRALNIH KLUBOV Gotovo drži, da se ljudje vkljucijo v bralni klub zato, da bi se imeli dobro, da bi uživali v branju in pripovedovanju, pa tudi v medsebojnem druženju, da bi prisluhnili razmišljanju soclanov, nenazadnje tudi zato, da bi širili svoje obzorje. Bralni klub ni namenjen toliko zbiranju podatkov, temvec predvsem temu, da omogoca clanom prebrano ctivo interpretirati, povezovati in preobraziti (Manguel, 2011). Spodbuja jih h kriticnemu mišljenju in poslušanju, k analizi, sintezi in vrednotenju informacij, h kriticni uporabi medijev (Zwitter, 2012). Bralni klubi tudi med dijaki promovirajo ljubezen do literature in pozitivno naravnanost do branja, vecajo bralno pismenost, spodbujajo dolgotrajno in intenzivno branje ter diskusije med dijaki, ki vodijo v kriticno razmišljanje. V bralnem klubu se naucijo, kako se odzivati na razlicne vrste besedila, spoznavajo literaturo z razlicnih vidikov ter se navajajo k refleksiji in samoevalvaciji (Book Club in the Classroom, 2017). Avtorji ameriške raziskave na univerzi v Kalamazooju ugotavljajo, da bralni klubi dijakom pomagajo k razumevanju in uživanju ob obravnavanih literarnih delih, jim omogocajo, da pridobijo, zberejo in evalvirajo informacije iz besedila, jim pomagajo pri izboljševanju njihove pismenosti (Raphael, Goatley, Woodman in McMahon, 1994). Do podobnih ugotovitev je v svoji raziskavi prišla tudi Schuh- Modellijeva (2015), ki poudarja še pomembno vlogo bralnih klubov pri izboljšavi jezika in izgovorjave ter pri dojemanju posebnosti literarnega razmišljanja in presojanja. Dijaki naj bi ob koncu srednje šole znali poslušano in prebrano kriticno vrednotiti, obvladati samostojno delo z besedili, prepoznavati sporocilnost besedil ter usvojiti sposobnost za analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo pridobljenih informacij. Vse to nudi prav sodelovanje v bralnem klubu. Prednosti, ki jih prinaša clanstvo v bralnem klubu, je po lastni izkušnji dobro povzela Chenova: »Vecina od nas se je rada tako ucila. Bilo je novo in precej drugacno od obicajnega ucenja v šoli. Naš glas je bil slišan in spoštovan in naša potrebe po ucenju so bile spoznane. Pocutili smo se bolj aktivni in imeli smo vecjo željo po ucenju. Razvili smo pravo manjšo skupnost med clani, imeli smo pomenljive pogovore z ucitelji in sošolci, drug drugemu smo zaupali ter se pocutili dovolj varne, da smo si delili resnicna custva in misli, predvsem pa smo pridobili drugacno ucno izkušnjo, ki je bila v velikem razredu težko izvedljiva« (Chen, 2012, str. 8). 3 PRAKTICNI DEL 3.1 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima bralni klub na siceršnje delovanje na šoli, kako vpliva na obisk knjižnice in izposojo knjig, na medpredmetno povezovanje ter na sodelovanje med profesorji in dijaki. Želeli smo tudi ugotoviti, ali so dijaki in profesorji zadovoljni z delovanjem in izvedbo bralnega kluba. 3.2 METODA RAZISKOVANJA Uporabili smo dve metodi raziskovanja: metodo opazovanja in intervju. Avtorica sem bila v casu usposabljanja prisotna na dveh bralnih klubih in eni Knjižni infuziji. Pri tem smo bili posebej pozorni na potek priprave bralnega kluba. Pri teh pripravah sem avtorica na pobudo profesorice slovenšcine, ki vodi bralni klub, in knjižnicarke tudi sama aktivno sodelovala, tako pri pripravi in razdelitvi vabil, pripravi prostora in pri samem poteku bralnega kluba. Po koncanem bralnem klubu smo bili posebej pozorni na odzive udeležencev, tako dijakov kot profesorjev. Zavedamo se, da opazovanje kot metoda sodi med manj objektivne raziskovalne metode. Ce bi bila avtorica na bralnih klubih prisotna veckrat oz. v daljšem casovnem obsegu, bi bili tudi rezultati bolj reprezentativni in bi lahko napravili vec primerjav. Druga metoda, ki smo jo uporabili, pa je bil intervju. Opravili smo tri intervjuje: prvega s profesorico slovenšcine Lidijo Butina, ki vodi bralni klub, druga dva pa z dijakoma 4. letnika Arminom in Natalijo, ki bralni klub redno obiskujeta že od zacetka šolanja. Profesorici smo zastavili devet vprašanj, ki so se nanašala predvsem na pripravo in namen bralnega kluba, dijakoma pa smo zastavili pet vprašanj. Mnenje profesorice in obeh dijakov pomembno prispeva k vpogledu na situacijo in zastavljen raziskovalni problem. Metodo opazovanja in vse tri intervjuje smo izvedli v knjižnici Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. 3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN PREDPOSTAVKE Zastavili smo si dve raziskovalni vprašanji: 1. Kakšen je obisk dijakov na srecanjih bralnega kluba, na Knjižni infuziji in v šolski knjižnici? 2. Kako bralni klub vpliva na sodelovanje med profesorji in dijaki ter na medpredmetno povezovanje? Na podlagi teoreticnega dela naloge in metode opazovanja smo postavili dve predpostavki: 1. Izvajanje bralnega kluba in Knjižne infuzije vpliva tudi na boljši obisk knjižnice. 2. V okviru bralnega kluba se je vzpostavilo dobro sodelovanje med profesorji in dijaki ter aktivno medpredmetno povezovanje. 3.4 DELOVANJE BRALNEGA KLUBA NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI V LJUBLJANI V prakticnem delu pisne naloge se osredotocamo na opis srecanj bralnega kluba na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. V naslednjih podpoglavjih bomo vkljucili že nekaj ugotovitev empiricnega dela naloge. Obicajno sta na bralnem klubu obravnavani dve knjigi, ki ju potem prisotni med seboj primerjajo. Tako smo leta 2017 na februarskem srecanju obravnavali knjigi Vsa ta nevidna svetloba (avtor Anthony Doerr), ki je leta 2015 prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje, ter s kresnikom nagrajen roman Figa Gorana Vojnovica, na aprilskem srecanju pa knjigi Aksinje Kermauner Berenikini kodri in Orionov mec, dva med seboj povezana mladinska romana o odrašcanju. Poseben dogodek v okviru bralnega kluba je tako imenovana Knjižna infuzija, ki jo organiziramo enkrat v šolskem letu, ko povabimo literarnega ustvarjalca, katerega delo je na tak ali drugacen nacin povezano s strokovno usmeritvijo Srednje zdravstvene šole. V letu 2017 nas je tako obiskala pisateljica Aksinja Kermauner, ki se posebej ukvarja s slepo in slabovidno mladino, leto pred tem Goran Vojnovic, ki spodbuja mlade k medkulturnemu dialogu, letos pa smo gostili zdravnika in imunologa Alojza Ihana. Slika 1: Knjižna infuzija z Aksinjo Kermauner (foto T. Mohar) Na tak dogodek je povabljenih vec dijakov, ki se na obisk gosta tudi ustrezno pripravijo: preberejo kakšno njegovo knjigo, se o njem pogovarjajo pri pouku, razpravljajo o temah, o katerih avtor piše, pri likovnem pouku ustvarjajo plakate, pripravijo kakšno glasbeno tocko itd. Dijaki pogovor vodijo sami in postavljajo vprašanja. Tak nacin dela svetujejo in podpirajo številni proucevalci bralne kulture; naj navedemo misli, ki jih je zapisala Tilka Jamnik: »Srecanje z avtorji je najpogostejša, najbolj primarna in naravna, ena najucinkovitejših oblik promocije, tako med mladimi kot med odraslimi bralci. Ne le s pisatelji, ceprav z njimi res najpogosteje, ampak tudi z ilustratorji, prevajalci, celo uredniki. Ta srecanja so zelo razlicno pripravljena, mladi bralci jih radi pripravijo in tudi vodijo sami. Srecanja se dogajajo na knjižnih sejmih, po knjigarnah, šolah, knjižnicah in drugod« (Jamnik, 2017, str. 42). Slika 2: Slikovita predstavitev Knjižne infuzije ene od clanic kluba Dobro je, ce se bralni klubi navezujejo tudi na aktualno dogajanje in obletnice. V Cankarjevem letu 2018, ko praznujemo 100-letnico smrti pisatelja Ivana Cankarja, smo eno od srecanj bralnega kluba posvetili njegovi ustvarjalnosti. V vitrini pred šolsko knjižnico smo izpostavili njegove knjige, pripravili manjšo filatelisticno razstavo »Cankar na znamkah« ter razstavo Cankarjevih citatov in slik iz njegovega življenja. Pomembno je, da obeležujemo tudi druge dogodke. Na Srednji zdravstveni šoli se tako vsako letos spomnimo mednarodnega dneva medicinskih sester (12. maj) in skušamo ta dan tudi knjižno obarvati. 3.4.1 Izbor knjig Koncna odlocitev, katere knjige bomo prebirali v okviru bralnega kluba, je v rokah profesorice slovenšcine, naslove pa lahko predlagajo tudi drugi zaposleni. Trudimo se, da bi bile knjige primerne za dijake ter na neki nacin povezane z njihovo izobrazbo. Pri izboru smo poleg tega posebej pozorni na knjige, ki so bile nagrajene ali so dobro ocenjene na spletnih straneh. Pri tem je izrednega pomena, da knjige niso moralno sporne. Voditeljica bralnega kluba profesorica Lidija Butina pravi, da se pri izbiranju knjig poslužuje razlicnih možnosti. Nekatere naslove izberejo dijaki sami, po svojem okusu, kar sami trenutno berejo ali za kar so slišali drugod. Nekatere knjige izbere sama ali skupaj z drugimi ucitelji in sicer po nacelu aktualnosti, novosti, pa tudi po svojem okusu, predvsem pa je pozorna, da gre za kvalitetna besedila. Po predhodnem dogovoru s knjižnicarko poskrbimo za nakup obravnavanih knjig, tako da jih je dovolj za izposojo. Dijake spodbujamo, naj knjigo cim hitreje preberejo, da pridejo lahko tudi ostali pravocasno na vrsto. 3.4.2 Priprava prostora Bralni klub poteka v šolski knjižnici. Za cas srecanja bralnega kluba prostor v knjižnici malo priredimo, združimo mize, ki so sicer namenjene dijakom za ucenje, okrog njih postavimo stole. Knjižnica je tudi sicer prostor, kjer se dijaki radi zadržujejo, se družijo, ucijo ali preživijo cas na racunalnikih ob pisanju seminarskih nalog. Za srecanje bralnega kluba obicajno priskrbimo tudi kakšen sladek ali slan prigrizek, v sredino mize pa postavimo knjige, ki jih obravnavamo. Slika 3: Knjige in piškoti vabijo na bralni klub (foto T. Mohar) Pomembno je, da se dijaki na bralnem klubu pocutijo domace in bolj sprošceno, kar ni tako samo po sebi umevno ob prisotnosti profesorjev. Natalija, dijakinja 4. letnika, vsa leta šolanja clanica bralnega kluba, je v intervjuju, ki smo ga izvedli za namen naše raziskave, izjavila, da ji je prisotnost profesorjev všec in se nanjo navadiš, kljub zacetnim neprijetnim obcutkom. Dijak Armin pa je v intervjuju še nekoliko šaljivo dodal, da so ravno piškoti in dobro vzdušje tisto, kar ga privabi na bralni klub. 3.4.3 Priprava in potek bralnega kluba Sprva je bil bralni klub organiziran le enkrat letno, kasneje pa trikrat letno, tako kot je še danes. Datumi bralnega kluba so vsaj okvirno doloceni ob zacetku šolskega leta. Pred samim bralnim klubom poskrbimo za ustrezno »reklamo«. V vitrini pred knjižnico izpostavimo knjige, ki jih bomo prebirali, pa tudi druge knjige obravnavanih avtorjev. Na steno pred knjižnico prilepimo vabilo, profesorica slovenšcine, vodja bralnega kluba, pa vabilo po elektronski pošti pošlje tudi vsem profesorjem in ga izobesi v zbornici. Bralni klub obicajno poteka eno šolsko ali eno polno uro. Sodelovanje z drugimi sodelavci šole je odlicno, kar je izpostavila tudi voditeljica: »Vodstvo podpira in tudi nagrajuje delo v bralnem klubu, knjižnicarki aktivno sodelujeta pri pripravi in izvedbi bralne ure, obcasno sodelujejo (glede na cas in interes) tudi ucitelji drugih predmetov, tako da knjigo preberejo, na srecanju z dijaki besedilo predebatirajo, obcasno pa nekateri profesorji pripravijo predavanje, v katerem predstavijo svoj pogled na literarno besedilo, kar je še posebej zanimivo, kadar to stori ucitelj, ki ni slovenist.« Dijaki, ki se udeležijo bralnega kluba, dobijo liste s citati ali pa listke s temami. Vse gradivo pripravi voditeljica v sodelovanju s knjižnicarko. V sodelovanju s profesorico za likovno umetnost dijaki predhodno izdelajo plakate na doloceno temo. Slika 4: Plakat ob srecanju s pisateljico Aksinjo Kermauner Na vprašanje, kako se pripravi na bralni klub, voditeljica Butina odgovarja, da si ob prebiranju knjige vedno izpiše citate in pripravi vprašanja oziroma teme za pogovor. Dijaki preberejo (lahko s pisnimi opombami) vse o avtorju in seveda obravnavano knjigo. Namenoma ne dobijo dodatnih nalog, da lahko neobremenjeno uživajo ob branju. 3.4.4 Vodstvo in sodelovanje Bralni klub na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani vodi profesorica slovenšcine Lidija Butina, ki usmerja diskusijo in spodbuja dijake. Na bralnem klubu poleg dijakov sodelujejo tudi drugi profesorji in sodelavci šole (svetovalna delavka, knjižnicarki, vodstvo šole). Vsak udeleženec ima doloceno število minut za podajanje svojega vtisa o prebranem, zaželeno pa je, da vsak dijak izrazi svoje mnenje. Tiste, ki niso sami dovolj aktivni, voditeljica povabi k sodelovanju. Svoje razmišljanje podajo tudi drugi udeleženci, kar prispeva k bolj razgibanemu vzdušju, hkrati pa tudi k izražanju razlicnih mnenj. Voditeljica dijake opozarja na strpnost in potrpežljivost, ko prihaja do nesoglasij. Dijaka Armin in Natalija sta sicer sodelovanje na bralnem klubu zelo pohvalila in pravita, da do neprijetnih situacij ne prihaja. Dodajata, da lahko vsak pove svoje mnenje in ima dovolj casa, da se izrazi. Tudi sodelovanje s profesorji sta pohvalila, saj jih tako »vidiš v drugacni luci«. Slika 5: Razgibana debata clanov bralnega kluba (foto T. Mohar) 3.4.5 Namen bralnega kluba Na prvem mestu je spodbujanje mladih k branju in ljubezni do knjig ter prizadevanje za bolj pestro dogajanje v knjižnici. Sodelovanje v klubu prispeva k boljšemu sodelovanju med mladimi, krepi medpredmetne povezave ter odpira teme, ki so za mlade zanimive in koristne za njihov poklic, na katerega se pripravljajo. Na vprašanje, kakšen je namen bralnega kluba in kaj želimo z njim doseci, je profesorica Butina odgovorila: »Doseci želimo vecjo zavzetost dijakov za branje literature in pogostejše obiskovanje knjižnice.« 4 RAZPRAVA IN REZULTATI Bralni klub na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani je dobro obiskan in dijaki nanj radi prihajajo. Vidi se, da vsaj nekateri dijaki še vedno radi berejo in razpravljajo, sploh o tistih temah, ki so zanje aktualne. Opažamo, da jih moti morda le obseg knjige, saj ob vsem šolskem delu težko najdejo cas za branje daljših besedil. Tako se je na primer na bralnem klubu, kjer smo prebirali knjigi Vsa ta nevidna svetloba in Figa (obe sta precej obsežni) zgodilo, da dijaki niso prebrali obeh knjig ali ju vsaj niso prebrali v celoti. Dijaki tudi sicer, razen redkih posameznikov, niso posebej nagnjeni k branju. Dijaka Armin in Natalija priznavata, da vecina vrstnikov raje posega po telefonu kot po knjigah. Zanimivo je, da nista izpostavila televizije ali interneta, ampak ravno telefon (ceprav danes ta omogoca tudi rabo interneta). Armin dodaja, da mladi nasploh zelo malo berejo. Berejo le tisto obvezno branje, ki ga imajo za šolo. Sicer pa prosti cas raje preživijo s prijatelji, na treningih, veliko casa pa jim seveda vzame delo za šolo. Morda je vec priložnosti za branje le poleti, med pocitnicami, meni Natalija. Bralni klub na šoli poteka od leta 2007. Že od zacetka je bila prisotna pestrost knjig in vsebin. Zadnja leta bralni klub vodi profesorica slovenšcine Lidija Butina ob pomoci drugih slovenistk in knjižnicark. Pri izvedbi bralnega klub se sicer ne oziramo na nobene vzorce, kajti sama bralna ura bralnega kluba poteka skozi voden dialog; obicajno je dialog podprt z izbranimi citati iz prebrane knjige. Dialog vsebuje tako interpretacijo besedila kot doživljanje bralcev. Citati imajo sporocilno vrednost, ki jo dijaki lahko povežejo s svojimi življenjskimi izkušnjami. To sta poudarila tudi dijaka Armin in Natalija. Zelo pomembno je, da je povabilo na bralni klub osebno. Intervjuvana dijaka sta povedala, da ju je k udeležbi na bralnem klubu spodbudila profesorica. Ker jima je bilo všec in zanimivo, sta se bralnega kluba še naprej udeleževala. Profesorica Butina dodaja: »Dijake za klub obicajno vzpodbujamo individualno – vsakega, ki po bralnem zanimanju izstopa, osebno nagovorimo. Ugodnosti seveda so – lepe ocene. Sicer pa vedno poudarjamo (od prvega letnika dalje) samo vrednost branja: da je, in zakaj je, branje samo po sebi že nagrada.« Pomembno je, da mlade navdušujemo za branje, da jim damo brati tisto, kar jih zanima, predvsem pa, da so slišani ter da lahko izrazijo svoje mnenje. Ugotovljena teoreticna izhodišca v prvem delu naloge in odzivi, ki smo jih zaznali v naši raziskavi, potrjujejo, da se investicija v branje vedno povrne in da je pozitivnih posledic veliko. Trajanje bralnega kluba je relativno kratko, sploh za dokaj veliko število dijakov, ki se ga udeležijo. Po drugi strani pa je res, da po vec kot 45 minutah udeležencem popušca koncentracija, ceprav se razprava takrat šele dobro razvije. Zato je težko presoditi, kdaj je trajanje predolgo in kdaj ne. Dijaki so nekako navajeni na obseg šolske ure, zato bi bilo daljše trajanje zanje nekoliko težje sprejemljivo. Edina slabost, ki jo je izpostavil dijak Armin, je, da »ni dobro, ce je bralni klub zadnjo uro, ker se potem vsem mudi domov«. Pri opazovanju dogajanja na bralnem klubu je bilo zaznati, da nekateri posamezniki nekoliko izstopajo z glasnim govorjenem, prekinjajo druge ali vsiljujejo svoje mnenje, kar je motilo potek dogajanja. Tukaj ima odlocilno vlogo voditelj, mentor, ki mora tako vedenje prekiniti ali preusmeriti. Vsi dijaki morajo imeti priložnost, da enakovredno izrazijo svoje mnenje. Z izstopajocim vedenjem posameznika se lahko kvari celotno vzdušje v skupini. Profesorica Lidija Butina pri izvedbi bralnega kluba ni navedla posebnih negativnosti. Pravi, da je bralni klub dobro obiskan in pohvaljen s strani dijakov, profesorjev in vodstva šole. Opaža pa pozitivne posledice, tako kratkorocne kot – upamo – tudi dolgorocne. V casu bralnih uric se dijaki in ucitelji spoznavajo v popolnoma drugacni luci. Spregovorijo o temah, ki niso del rednega ucnega programa. So bolj spontani, naravni in vcasih zelo iskreni. Po njenem mnenju so dijaki, ki se udeležujejo bralnega kluba, bolj sprošceni tudi med rednimi urami in pogumno interpretirajo besedila iz ucnega programa. Bolj nadarjeni nadgradijo svojo bralno kondicijo, bolj plašni pa se uvajajo v spontano branje in drugacno interpretiranje prebranega. Tuje raziskave, omenjene v teoreticnem delu naloge, pogosto poudarjajo, da bi morali posamezniki na bralnem klubu prevzeti vec odgovornosti. Mentor naj bi bil zgolj usmerjevalec. To je pri šolskem bralnem klubu težko izvedljivo, saj gre za drugacno populacijo in je mentor vendarle tisti, ki mora poskrbeti za avtoriteto in vodstvo. Šolski bralni klub se tudi ne srecuje tako pogosto kot splošni bralni klubi, tako da bi bilo to nekoliko težje izvedljivo. Pod okriljem bralnega kluba je na Srednji zdravstveni šoli zlasti dobro obiskan in izpeljan knjižni dogodek tako imenovana Knjižna infuzija. Profesorica Butina, ki je tudi glavna organizatorica tega dogodka, je knjižno infuzijo opisala kot »tradicionalno literarno urico z znanim slovenskim književnim ustvarjalcem«. Ta dogodek je odmeven ne le zaradi dobrega obiska, pac pa tudi zato, ker lahko dijaki na ta nacin pridejo v oseben stik z ustvarjalcem. Pisateljica Aksinja Kermauner je tako s seboj prinesla veliko pripomockov, ki jih uporablja pri svojem delu s slepo in slabovidno mladino, Alojz Ihan pa je podelil z udeleženci kar nekaj zanimivih izkušenj in anekdot iz svoje zdravniške kariere. Dobra stran tega dogodka je, da nudi možnost medpredmetnega sodelovanja in priložnost za pridobitev novih znanj, ki bodo koristna za njihovo poklicno pot. Dijaki so povabljeni, da pri dogodku tudi sami aktivno sodelujejo, nekateri z likovnim ali glasbenim izrazom, drugi s postavljanjem vprašanj gostu. Bralni klub na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani je relativno dobro obiskan (povprecno ga obiskuje od 18 do 20 dijakov). To število je dovolj veliko, da se lahko razvije in koordinira pogovor o prebrani knjigi. Knjižna infuzija je še bolje obiskana. Na tem knjižnem dogodku, na katerem sem bila avtorica v casu usposabljanja prisotna, je bilo okoli 40 udeležencev, tako profesorjev kot dijakov. Boljšega obiska knjižnice v casu bralnega kluba ni bilo zaznati, le knjige, ki smo jih prebirali, so bile v casu pred in po srecanju bralnega kluba stalno izposojene in rezervirane. Žal natancnejših statisticnih podatkov o izposoji nimamo, prav tako nismo spremljali števila obiskovalcev, kar lahko izpostavimo kot pomanjkljivost. Za natancnejše rezultate bi morali v prihodnje redno spremljati obisk bralnega kluba, Knjižne infuzije in knjižnice. Naše prve predpostavke tako ne moremo potrditi, pa tudi ne popolnoma zavrniti. Sodelovanje med profesorji in dijaki v okviru bralnega kluba se je izkazalo za pozitivno izkušnjo na šoli, kar nam potrjujejo tako opravljeni intervjuji kot tudi opazovanje dogajanja na srecanjih bralnega kluba. Glede medpredmetnega sodelovanja moramo najprej izpostaviti dobro vzpostavljeno sodelovanje s profesorico likovnega pouka (pripravljanje razstav in plakatov na temo prebranih knjig) ter sodelovanje z aktivom slovenšcine, kjer dijaki pri pouku berejo in spoznavajo knjige za bralni klub ter se o njih pogovarjajo. Na preteklih bralnih klubih, na katerih avtorica nisem bila prisotna, je bilo vzpostavljeno sodelovanje s psihologinjo in svetovalno delavko ter z ucitelji strokovnih predmetov, pac glede na tematiko obravnavanih knjig. Našo drugo zastavljeno predpostavko lahko tako v celoti potrdimo. 5 ZAKLJUCEK V prihodnje bi bilo dobro razmisliti o tem, da bi dijaki vendarle prevzeli vec odgovornosti ter samostojnosti, da bi se bralni klub, v kolikor bi cas med šolskim letom to dopušcal, veckrat sreceval. Za tako veliko število dijakov, kot jih je na Srednji zdravstveni šoli,5 bi bilo dobrodošlo, da se ustanovi še kakšna skupina bralnega kluba. Vendar pa je to ob vseh srednješolskih obveznostih, ki jih imajo tako dijaki kot profesorji, težko izvedljivo. 5 V šolskem letu 2017/2018 je na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani vpisanih 909 dijakov. Ceprav je izvedba bralnega kluba dobro pripravljena in sprejeta, pa je vedno še prostor za izboljšave; zaželeno bi bilo še vec sodelovanja s profesorji ter vec samoiniciative s strani dijakov. Dijakinja Natalija je izpostavila, da na bralni klub pride premalo ljudi, kajti »ce bi jih bilo vec, bi se debata bolj razvila«. Voditeljica bralnega kluba sicer zakljuci, da v prihodnje ne nacrtujejo posebnih sprememb pri izvedi bralnega kluba, se pa »prepušcamo navdihu, saj smo ugotovili, da vsakoletna spontanost prinese najvecje rezultate«. Branje knjig še vedno spada med »družbeno zaželena ravnanja«, kajti branje kaže na izobraženost, kultiviranost in intelektualno širino posameznika. Zato mora biti naše prizadevanje usmerjeno v zmanjšanje števila nebralcev. Veliko lažje je namrec bralca, ki je denimo prebral eno knjigo, spodbuditi k temu, da prebere tri, kot pa posameznika, ki ni prebral nobene knjige, pripraviti do tega, da prebere eno knjigo (Grilc, 2015). To potrjuje tudi udeležba na našem bralnem klubu, ki se ga udeležujejo predvsem tisti dijaki, ki se imajo za redne bralce in knjige radi prebirajo. V svojem razmišljanju pa gre Grilc še dlje, ko pravi, da prebiranje knjig ni nekaj, kar naj bi dijakom predstavljalo »nujno zlo«, pac pa ima branje vecje, dolgotrajnejše posledice za celotno družbo: »Dlje ko se odlaša z resno in poglobljeno re.eksijo tega, kaj je treba spremeniti in kako, vec generacij bralcev se izgublja. Izgublja se tudi vec kriticnih in izobraženih državljanov. In ne nazadnje, ce peša bralna kultura neke države, potem peša njen razvoj« (Grilc, 2015, str. 35). Predvsem pa moramo mlade še naprej navduševati za branje in jim pokazati (kar najlažje storimo z lastnim zgledom), da je poglobljeno branje koristno, zabavno in tudi nujno potrebno za ohranjanje kriticnega mišljenja. Pri tem mlade spodbujajmo, da se pogumno soocijo z besedilom, na kar nas z naslednjimi mislimi opozarja tudi Bayard (2010, str. 167): »Že od šolskih let so nas vzgajali v prepricanju, da so knjige nedotakljive, zato imamo slabo vest že ob misli, da bi jih podvrgli preobrazbi. Takih prepovedi se moramo nujno otresti, da bomo lahko resnicno zaceli poslušati neskoncno spremenljiv predmet, ki se mu rece knjižno besedilo. Njegova spremenljivost se poveca, kadarkoli igra vlogo v pogovoru ali pisni razpravi, kjer ga oživlja subjektivnost vsakega bralca in njegov dialog z drugimi, ce mu res želimo prisluhniti, moramo razviti posebne vrste obcutljivost za vse možnosti, ki jih knjiga v takih okolišcinah ponudi.« 6 VIRI IN LITERATURA Bayard, P. (2010). Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali. Ljubljana: Sodobnost International. Book Club in the Classroom: 10 Tips for Success. (2017, 19. april). New York: Center for Professional Education of Teachers. Pridobljeno 7. 4. 2018 s spletne strani: http://cpet.tc.columbia.edu/one-book-book-club/book-club-in-the-classroom-10-tips-for-success Bralni klub. (2018). Domžale: Knjižnica Domžale. Pridobljeno 24. 3. 2018 s spletne strani: http://www.knjiznica-domzale.si/Oddelki/Oddelek-za-otroke-in-mladino/Dejavnosti-in-projekti/Bralni-klub Bralno društvo Slovenije. (2011). Ljubljana: Bralno društvo Slovenije. Pridobljeno 24. 3. 2018 s spletne strani http://www.bralno-drustvo.si/ Chen, Y. (2012). Developing book clubs in high school english classrooms. Magistrsko delo. Toronto: University of Toronto, Ontario Institute for Studies in Education. Elley, W. B., Gradišar, A., Lapajne, Z. (1995). Kako berejo ucenci po svetu in pri nas. Mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica: Educa. Forsyth, A. J. (2008). Gender and book clubs in the middle school setting. Magistrsko delo. Ames, Iowa: Iowa State University. Gamble, N. (2015, 14. oktober). Your guide to starting a book club in your school [blog zapis]. Oxford: Oxford Education Blog. Pridobljeno 7. 4. 2018 s spletne strani: https://educationblog.oup.com/primary/your-guide-to-starting-a-book-club-in-your-school Grilc, U. (2015). Položaj branja in knjige: zakaj moramo vztrajati pri knjigi kot vrednoti per se? Knjižnica, 59(1–2), 15–36. International Literacy Association. (2018). Newark: International Literacy Association. Pridobljeno 24. 3. 2018 s spletne strani: https://www.literacyworldwide.org/ Jamnik, T. (2017). »Brati pomeni poceti podvige.« (Tone Pavcek). (Spletni) bralni klubi: prispevek na 5. literarnem torku, 24. oktober 2017. Knjižnica, 61(4), 35–46. Kavcic, P. (2017). Intervju z Manco Košir: Dobre knjige nas berejo. Knjižnica, 61(4), 9–21. Kovac, M. (2009). Od katedrale do palacinke: tisk, branje in znanje v digitalni družbi. Ljubljana: Študentska založba. Kovac, M. (2015). Prilika o mrtvem konju in beli knjigi ali nekaj misli o prihodnosti. V Knjiga in bralci V: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji (str. 119–123). Ljubljana: UMco. Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržic: Ucila. Lombardi, E. (2017, 7. avgust). What is a Book Club? [blog zapis]. Chicago: ThoughtCo. Pridobljeno 6. 4. 2018 s spletne strani: https://www.thoughtco.com/what-is-a-book-club-738891 Manguel, A. (2011). Knjižnica ponoci. Ljubljana: Cankarjeva založba. Mednarodna zveza za pismenost nagradila kranjsko knjižnico. (2015). Ljubljana: RTV Slovenija. Pridobljeno 24. 3. 2018 s spletne strani: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/mednarodna-zveza-za-pismenost-nagradila-kranjsko-knjiznico/369690 Montaigne, M. (1960). Eseji : izbor. V Ljubljani: Mladinska knjiga. Otto, A. (2009, 15. september). The evolution of American book clubs: A timeline [blog zapis]. Minneapolis: MinnPost. Pridobljeno 6. 4. 2018 s spletne strani: https://www.minnpost.com/books/2009/09/evolution-american-book-clubs-timeline Plahuta Simcic, V. (2015). Internet je en velik bralni klub. Ljubljana: Delo. Pridobljeno 7. 4. 2018 s spletne strani: http://www.delo.si/kultura/knjiga/internet-je-en-velik-bralni-klub.html Raphael, T. E., Goatley, V., Woodman, D., in McMahon S. I. (1994). Collaboration on the Book Club Project: The Multiple Roles of Researchers,Teachers, and Students. Reading Horizons, 34(5), 381–405. Schuh-Modelli, T. M. (2015). Academic Language in Book Clubs. Magistrsko delo. Saint Paul, Minn.: Hamline University, School of Education. Stover, K. (2018). Find Books for a Book Club. Chicago: ALA Book Club Central. Pridobljeno 6. 4. 2018 s spletne strani: http://www.bookclubcentral.org/how-to-book-club/find-books-for-a-book-club/ Tugman, H. (2010). Literature discussion groups and reading comprehension. Magistrsko delo. Marquette: Northern Michigan University. Uršic, S. (1999). Citalnice – posebnost slovenske zgodovine: Nastanek, mreža in programi citalnic v obdobju 1860–1900 ter njihov pomen za izobraževanje odraslih. Andragoška spoznanja, V(3), 95–107. Vogrincic Cepic, A. (2012). Knjižnice danes, knjižnice jutri: aktualne knjižnicne prakse in pomen knjižnicnega prostora v luci širših družbenih fenomenov – sociološki pogled. Knjižnica, 56(4), 95–107. Zaid, G. (2006). Toliko knjig! Ljubljana: KUD Sodobnost International. Zornow, A. (2014). Using Book Clubs to Study the Difference in Student Discourse and Persona in Face-to-Face Versus Online Discussion of Literature. Magistrsko delo. Rochester: St. John Fisher College, School of Arts and Sciences. Zwitter, S. (2012). Pedagoško delo v šolski knjižnici. Ljubljana: Modrijan. 7 PRILOGE Priloga 1: Intervju z voditeljico bralnega kluba na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani profesorico slovenšcine Lidijo Butina 1. Po kakšnem kljucu izbirate knjige za bralni klub? Za izbiro knjig imamo vec možnosti. Nekatere izberejo dijaki sami, po svojem okusu, kar sami berejo ali za kar so slišali. Nekatere knjige pa izbere profesor – ali po nacelu aktualnosti, novosti, ali po svojem okusu, predvsem pa kvalitetna besedila. Najmanj ena knjiga, ki jo preberemo v tekocem šolskem letu, pa je povezana s Knjižno infuzijo – tradicionalno literarno urico z znanim slovenskim književnim ustvarjalcem. 2. Ali se pri izvedbi bralnega kluba ozirate na kakšne vzorce (domace ali tuje)? Ne. Sama bralna ura bralnega kluba poteka skozi voden dialog – obicajno je dialog podprt z izbranimi citati iz prebrane knjige. Dialog vsebuje tako interpretacijo besedila kot doživljanje bralcev. Citati imajo sporocilno vrednost, ki jo dijakom lahko povežejo s svojimi življenjskimi izkušnjami. 3. Kateri dijaki obicajno sodelujejo na bralnem klubu? Kako jih privabite? Ali imajo dijaki, ki pridejo na bralni klub, kakšne posebne »ugodnosti«? Dijake za Klub obicajno vzpodbujamo individualno – vsakega, ki po bralnem zanimanju izstopa osebno nagovorimo. Ugodnosti seveda so – lepe ocene. Sicer pa vedno poudarjamo (od prvega letnika dalje) samo vrednost branja (da je in zakaj je branje samo po sebi že nagrada). 4. Kakšen je odziv dijakov na sodelovanje v bralnem klubu? Ali opažate pri njih pozitivne posledice pri urah slovenšcine in tudi širše? Pozitivne posledice so – kratkorocne in upamo, da tudi dolgorocne. Preko bralnih uric se dijaki in ucitelji spoznavamo v popolnoma drugacni luci/situaciji. Spregovorimo o temah, ki sicer niso del rednega ucnega programa. Smo bolj spontani, naravni in vcasih zelo iskreni. Vse preko literature. Dijaki so bolj sprošceni tudi med rednimi urami in pogumno interpretirajo sicer besedila iz ucnega programa. Bolj nadarjeni nadgradijo svojo bralno kondicijo, bolj plašni pa se uvajajo v spontano branje in drugacno interpretiranje prebranega. 5. Kako se pripravite na bralni klub? Ucitelj prebere, izpiše citate, pripravi vprašanja/teme. Dijaki preberejo (lahko s pisnimi opombami) vse o avtorju in tudi književno delo. Namenoma ne dobijo dodatnih nalog, npr. delovnih listov, da lahko razbremenjeno uživajo ob branju. 6. Na kakšen nacin poteka sodelovanje s profesorji, knjižnico in drugimi organi šole? Sodelovanje je odlicno. Vodstvo podpira in tudi nagrajuje delo v Bralnem klubu, knjižnicarki aktivno sodelujeta pri pripravi in izvedbi bralne urice, obcasno sodelujejo (glede na cas in interes) tudi ucitelji drugih predmetov, tako da knjigo preberejo, na urici z dijaki besedilo predebatirajo, obcasno pa nekateri profesorji pripravijo predavanje, v katerem predstavijo svoj pogled na literarno besedilo, kar je še posebej zanimivo, kadar to stori ucitelj, ki ni slovenist. 7. Kaj menite, da je namen bralnega kluba in kaj želite z njim doseci? Doseci želimo vecjo zavzetost dijakov za branje literature, pogostejše obiskovanje knjižnice. 8. Bi lahko izpostavili tako kakšno negativno in pozitivno izkušnjo iz bralnega kluba? Pozitivna: vedno vec dijakov in profesorjev obiskuje bralni klub in Knjižno infuzijo. Negativna: je ni. 9. Ali se vam zdi, da bi bile potrebne morebitne izboljšave ali spremembe pri izvedbi bralnega kluba? Zaenkrat ne. Prepušcamo se navdihu, saj smo ugotovili, da vsakoletna spontanost prinese najvecje rezultate. Priloga 2: Intervju z dijakoma, clanoma bralnega kluba Sodelovala sta dijaka 4. letnika Armin (18 let) in Natalija (19 let), ki se bralnega kluba redno in aktivno udeležujeta. 1. Kaj te je pritegnilo, da si se odlocil za udeležbo na bralnem klubu? A: Spodbudila nas je profesorica slovenšcine. Tudi sicer pri pouku veliko beremo, pa se nama je zdelo zanimivo. Na bralnem klubu sva bila tudi že v drugem in tretjem letniku. N: Fajn izkušnja je bila že lansko leto, pa sva rekla, da prideva še letos. Zanimiva nama je bila tudi tematika, ki nam jo je predstavila profesorica. Medicina, novi izumi … Letos bomo namrec prebirali knjigo Alojza Ihana Cas nesmrtnosti. 2. Ali veliko bereš? Katere knjige najraje prebiraš? N: Toliko kot je treba. Ko je cas, berem, sicer pa je bolj malo casa zaradi mature. Najvec berem cez poletje. Najbolj mi je bila v zadnjem casu všec knjiga Pogrešam te, pogrešam te. A: Meni pa je bila najbolj všec knjiga Kdo si, Aljaska. Ta mi je bila ful dobra. Všec sta mi bili tudi Berenikini kodri in Orionov mec, ki smo ju brali lani. Sicer pa rad berem predvsem mladinske romane. Lani sem vec bral, letos pa ni toliko casa zaradi šole in mature. 3. Kaj ti je na bralnem klubu všec? A: Piškoti! (smeh) N: Ja, piškoti! Fajn je, ko zvemo vidike drugih sošolcev, kaj so oni prebrali, kaj se jim zdi zanimivo. Pa tudi profesorje vidiš v drugacni luci. To mi je všec, da so profesorji zraven. Mogoce me je bilo najprej malo strah, zdaj je pa cisto okej. Se navadiš, da so profesorji zraven. A: Pa tudi bolj se povezujemo, je bolj sprošceno. Profesorica nam vedno natancno in podrobno razloži stvari, tako da je res ful zanimivo. 4. Kaj te na bralnem klubu moti? Ali bi kaj izboljšal? N: Nic posebnega. Mogoce to, da pride premalo ljudi. Ce bi bilo vec ljudi, bi se debata bolj razvila. Lahko pa vsak pove svoje mnenje, ima dovolj casa, da se izrazi, tako da to je okej. A: Edino to ni v redu, ce imamo bralni klub zadnjo uro, ker potem se vsem mudi domov. Pa mogoce bi bilo tudi fajn, da bi se dijaki sami odlocili, katere knjige bi brali. Potem bi imeli vec motivacije. 5. Kakšen je odnos tvojih vrstnikov do branja? Kakšno je razmerje mladih med knjigo in elektronskimi mediji? A: Zelo malo beremo. Lahko bi brali vec, ampak imamo ful dela s šolo. So pa tudi nekateri, ki radi berejo, ampak teh je bolj malo. Predvsem beremo pustolovske knjige ali pa kriminalke. Ce ti nekdo rece, da je bila ta knjiga dobra, jo greš potem prebrat. Jaz se lotim eno knjigo brat, ce mi je res zanimiva. Vmes grem malo na telefon, pol pa spet knjiga … Ce mi je knjiga zanimiva, jo bom prebral do konca. N: Jaz tudi. Sicer pa grem v prostem casu raje ven, s prijatelji, pa na folkloro hodim. Drugace pa mislim, da nas vecina bere poleti, ko je vec casa. Med letom ni toliko casa, pa tudi sicer se vec ukvarjamo s telefoni.