Stev. 22.
V Ljubljani, 29. maja 1914.
LIV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, liide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h .. » dvakrat. . 12 „
II 99 99 trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamna notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativno stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Naznanilo.
Po sklepu upravnega odbora »Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva« na seji dne 29. decembra 1913 se bo vršila letošnja
V M od 5. io 8
1914 V Polili.
Predavanja, predlogi in nasveti za javen društveni shod in delegacijo se morajo prijaviti do 30. junija podpisanemu vodstvu; obenem naj se naznani dotični poročevalec, oziroma govornik. Zglašene teme objavimo takoj, ko se nam vpo-šljejo.
Ker je c. kr. ministrstvo za notranje stvari z odlokom z dne 9. maja 1914, št. 15.629 odobrilo izpremembo pravil, kakor jih je bila sprejela Zavezina delegacija na svoji seji dne 10. avgusta 1912 v Celju, se mora izvršiti volitev Zavezinih delegatov za letošnjo glavuo skupščino po novih pravilih. Tovariše"*' predsednike Zavezinih članov prosimo, da skrbe za pravočasno izvolitev delegatov. Izvoljene delegate naj prijavijo do 30. julija t. 1. vodstvu Zaveze.
V smislu § 7. točka e) novih Zavezinih pravil odpošlje vsak Zavezin član (§ 4. nov. Zav. pr.) na Zavezino delegacijsko zborovanje vse predsednike, oziroma od teh določene namestnike vseh posameznim deželnim organizacijam — zvezam včlanjenih društev. Vrhutega izvoli vsako teh društev do 50 članov po 1 delegata, s 50—100 članov po dva delegata, s 100 do 150 članov po tri delegate itd. Vsakemu delegatu se izvoli namestnik. Vsak delegat je dolžan udeležiti se delegacijskega zborovanja. Mandati delegatov veljajo do izvolitve novih delegatov.
To so določila v novih pravilih glede volitve in glede dolžnosti izvoljenih delegatov. Ni nam treba torej še posebej povdariti, da naj odkloni izvolitev oni, ki že vnaprej ve, da ne gre v Pulj.
Vsak delegat dobi od svojega društva legitimacijo; tiskovino preskrbi vodstvo Zaveze.
Izpolnjene društvene izkaze naj nam blagovolijo tovariši predsedniki Zavezinih članov vrniti do 30. julija.
Tovariše blagajnike prosimo, da pošljejo letos še Zavezinemu blagajniku letne doneske do konca junija t. 1. Po soglasnemu sklepu lanske delegacije v Ljubljani se je določil znesek za upravno leto 1913/14 od vsakega pravega člana po 1 K; obenem naj poravnajo tudi zaostanke, ker odslej naprej ne bodo več plačevala posamezna okrajna učiteljska društva svojo članarino neposrednje Zavezi, temveč potom deželnih zvez.
Pozivljemo že sedaj vse napredno učiteljstvo, naj se udeleži letošnje glavne skupščine v najmnogobrojnejšem številu! Sovražniki svobode ljudskega učiteljstva in svobodnega razvoja narodnega šolstva so neprestano in vztrajno na delu, da za-sužnijo- naš stan in spravijo šolstvo pod svojo kruto oblast. Na Kranjskem se jim Je to posrečilo v polni meri: napredno učiteljstvo ječi vkovano v klerikalne verige, šolstvo pa tirajo v konkordatno dobo nazaj. Ali naj vržemo v tej katastrofalni dobi orožje iz rok in se vdamo na milost in nemilost. Nikakor! Pogumno stopimo vsi na plan! Skušajmo rešiti, kar se rešiti da! Združeni se postavimo v bran za svoje tako brezobzirno teptane pravice, z združenimi močmi skušajmo zastaviti pot klerikalni povodnji, ki preti svobodni razvoj šolstva poplaviti z naših lepih sloven-
skih pokrajin. Združeni pa stojimo tudi na straži, da jse zanese sovražnik ljudske prosvete kali razdora in reakcije v one srečnejše slovenske pokrajine, ki so se obvarovane pred brezobzirnim klerikalnim gospodstvom na šolskem polju. Zato pohiti vsak zavedni in napredni učitelj — učiteljica 6. septembra v zanimivi Pulj.
Ker Zavezino učiteljstvo še nima v rokah novih pravil, se nam vidi umestno, da navedemo in pojasnimo najvažnejše iz-premembe.
Namen Zaveze je: Združitev vsega jugoslovanskega učiteljstva po Dalmaciji, Goriškem, Istri, Koroškem, Kranjskem, Štajerskem in v Trstu.
K Zavezi lahko pristopijo vse deželne zveze učiteljskih društev v prej imenovanih deželah; kjer takih zvez ni, pa učiteljska društva. Članstvo teh zvez, oziroma društev je obenem članstvo Zaveze.
Zaveza ima torej do danes te-le člane: 1. Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. 2. Zvezo slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. 3. Slovensko učiteljsko društvo za Istro. 4. Učiteljsko društvo za Trst in okolico. 5. Goriško učiteljsko društvo. 6. Sežansko učiteljsko društvo. 7. Tolminsko učiteljsko društvo. Ta društva ustanove v kratkem času deželno zvezo. Zaveza se bo odslej v vseh zadevah obračala le do svojih članov. Dosedanji člani r— okrajna učiteljska društva — niso več njeni člani, razven v onih deželah, ki še nimajo deželnih zvez. Zato naj prijavljajo odslej svoje predloge, nasvete, vsakovrstne podatke, društvene izkaze, izvoljene delegate, sploh vse stvari, ki so namenjene Zavezi, svojim deželnim zvezam; tudi članarina za Zavezo se bo od letos naprej plačevala blagajnikom deželnih zvez.
Pripomnimo le še, da so nekatera okrajna učiteljska društva že izvolila delegate za letošnjo glavno skupščino ter jih prijavila vodstvu! Volitev se ni izvršila po predpisih novih pravil, zato prosimo, naj jo razveljavijo in izvrše novo in izid sporoče deželni organizaciji.
Vodstvo Zaveze:
Tajnik: V. Rus. Predsednik: L. Jelene.
Blagajnik: F. Luznar.
Ml liliji.
Sežanski okraj, 23. maja 1914.
Alea iacta est — kocka je padla tudi na naprednem Krasu.
»... Lojze je s prihodnjim letom premeščen iz »službenih ozirov«. Z njim še nekaj drugih »mladih«. S to persekucijo nas hočejo ustrahovati. Čutim pa, kako bomo s tem zasledovanjem zrasli. Najda-rovitejše ljudi naj preganjajo iv učitelj-stu, naše koristi ne izostanejo. Oni, ki so izrekli verdikt nad iHreščakom, nas ne bodo zlomili, priti bodo morale še druge sile, da nas upognejo. In brez pravega vzroka preganjati! Mi bomo pa rasli! Samo rasli!« — To poročilo sem dobil danes in s stisnjenimi pestmi in zobmi sem, ga prečital dvakrat, trikrat —
Končana je torej sramotna komedija, začne se pa divji boj.
Umestno se mi zdi, da podam nein-formiranim jasno sliko, da lahko vsakdo sodi.
Tov. Alojzij Hreščak opravlja že mnogo let najvestneje svojo učiteljsko službo v Lokvi pri Sežani. Je to tovariš z obsežnim duševnim obzorjem, izredno nadarjen, na tudi pogumen in možat toliko, da pove vsakemu, kar mu gre. Dolgoletne
študije so ga privedle v socialno demokracijo, sicer pa ni v Avstriji nobenega paragrafa, ki bi določeval, kateri politiški stranki mora učitelj pripadati. V zadnjih časih se je pa začel tov. Hreščak intenzivneje udeleževati življenja v naši organizaciji. Naj se o njegovih idejah sodi tako ali tako, za slovensko učiteljstvo so bile nove, so vsekozi plod dolgoletnega iskanja rešitve našega obupnega stanja. Tu na Krasu je dobil s prvim nastopom velik odmev in razumevanje, in naše učiteljsko društvo je stopilo čez noč na tribuno. Prav umevno je to, saj tu na Krasu prav nič manj ne čutimo nevzdržljivosti sedanjega učiteljskega položaja, kakor tovariši tam iz dr. Lampetovagea, vilajeta. No, in na enem naših zborovanj je tov. Hreščak stavil precej ostro, a dobro zasluženo resolucijo proti članom pomnoženega okr. šol. sveta, ker so nam ti na eni izmed jesenskih sej pojedli še tisiih 5% draginjske doklade k našim beraškimi plačam, ki smo jih doslej uživali. Resolucija je bila sprejeta soglasno, in od tega trenutka ni odgovoren za njo nič več tov. H., ampak je odgovorno vse sežansko učiteljstvo. Za kar glasujem, je toliko, kot bi sam predlagal. Naši »prijatelji« so dobil s tem orožje v roko. V pomnoženem okr. šol. svetu namreč sedijo osebe, ki fungirajo zastopnike davkoplačevalcev. V pojasnjenje razmer naj povem, da naše razmere v bistvu niso prav nič drugačne kakor kranjske. Kakor so reprezentanti in čuvarji vere in morale na Kranjskem nekateri presrastni duhovniki, tako so ¿/redstavitelji in varuhi naprednosti in narodnosti pri nas nekateri omejeni in domišljavi ljudje. Druži pa oboje neskončna domišljavost, da so oni in samo oni začetek in konec vse modrosti, da mora pasti pred njimi vse na kolena, da so učitelji njih hlapci, kakor se je že marsikdo javno izrazil. Ti ljudje so bili zaradi one resolucije društva užaljeni — Hreščak pa
v	disciplinarni preiskavi. Kaj naj bi preiskavah, to vedo menda samo oni. G. nadzornik, ki je doslej užival splošno spoštovanje in ljubezen, je zalučal tov. Hrešča-ku v obraz najprej vse podpore, ki jih je baje kot študent užival. Med učiteljstvom je zavrelo, par mesecev je stvar utihnila, ker so se menda gospodje zbali. Sedaj je pa hipoma treščilo —
To je zgodovina tega dogodka. Tov. Hreščak, ki ima v Lokvi- svojo hišo in posestvo, je torej iz »službenih ozirov« premeščen in z njim še drugi »mladi«. Ali se zavedate protizakonitosti svojega dejanja,
vi	naprednjaki, liberalci itd.? Ali čutite, koliko stojite še pod kranjskimi inkvizi-torji? Oni so javni sovražniki učiteljstva,
v	ste pa skriti. Oni se bojujejo proti uči-teljstvu iz idejnega nasprotstva in pa iz osebnega.
Kakšen je greh teh naših tovarišev? Ali niso opravljali svoje službe vseskozi vestno in vzorno, in o tem imate soditi
vi	vsi, ki ste sedeli na oni seji. Prav nič vas pa ne briga, kakšno prepričanje imajo posame"zni učitelji, kako sodijo o vašem delovanju in nehanju, saj ste liberalci, glasniki svobode, vesti in osebe. »
S tem svojim krutim činom ste pokazali vendar končno pravo barvo, in sedaj se poznamo. Morda ste pričakovali za to, da ste nam prikrajšali prejemke — vdanostno izjavo ? Tako pasje nature vendar nimamo, da bi vam vdanostne izjave pošiljali za očitne brce. Ker vdanostne izjave niste dobili, ste se maščevali, znosili ste se nad nekaterimi tovariši, a mi poznamo kolegialnost. Zadeli ste ob železno falango, vrgli ste nam rokavico, izzvali ste boj z odprtim vizirjem, mi ga spre-
jemamo rade volje, a bodite prepričani vsi, da se bodete še kesali teh preganjanj najvdanejših naših tovarišev.
Preganjanim tovarišem povem: Za nami je vse učiteljstvo, niste sami! Kakor smo ono resolucijo sprejeli vsi, tako bomo tudi trpeli zanjo vsi.
Eno pa je koristno: Padla je zadnja krinka, in sedaj je lahko spoznal zadnji tovariš te naše prijatelje do kosti. Sedaj vemo, da se moremo in moramo zanesti edinole na sebe in svojo moč. Ibsen pravi :| Danes sem napravil veliko razkritje, spoznal sem, da je človek, ki je sam najmočnejši.
In s tem vam napovedujemo odkrit in javen boj do skrajnosti.
ALOJZIJ HREŠČAK: iil
lih društev.
Čim dalje nujnejša se Jcaže primorskim kolegom potreba, zbrati svoje raztresene ude ter centralizirati svoje razpršene moči. Čisto odveč se mi zdi, podpirati to konstatacijo z običajnimi frazami o potrebi organizacije, o koristi združenja itd. Omenjam naj le, da je za nas Primorce zraven tega momenta meroda-jen še drugi, in ta je zgolj tehnično-or-ganizatoričen. Zaradi (novih pravil naše Zaveze je postala primorska Zveza za našo osrednjo organizacijo nekaka nujnost, in to v prvi vrsti, zavoljo poenostavljenja našega organizatoričnega aparata. Tej nujnosti bo treba prej ali slej zadostiti bodisi na ta ali drugi način.
To prepričanje je tudi med primorskimi kolegi splošno in ono ni, ki mi je potisnilo pero v roko., Da sem se namenil pisati teh par vrstic, je bilo v prvi vrsti merodajno dejstvo, da vladajo med Primorci glede te Zveze še precejšnje razlike v /naziranju. Brezpogojno potrebno pa je, da ne slepomišimo v tako važnih vprašanjih, ampak da se pošteno poraz-govorimo in zedinimo.
Vprašanje ni več tako novo in še ne-načeto. Nasprotno celo: po mnenju nekaterih tovarišev je skoraj da že rešeno in na predzadnjem štadiju svoje definitivne ureditve. Vendar temu ni tako.
Toda začnimo od kraja!
Na zadnjem sestanku goriško - gradi-ščanskih slovenskih učiteljev v Gorici dne 12. marca t. 1. je prišlo to vprašanje v razgovor. Sprožil ga je že v 43. št. lanskega »Učit. Tovariša« tovariš Brkin. Glede delokroga te nove organizacije so si bila mnenja različna. Plediralo se je za vse mogoče načine; čuli so se glasovi za ¿vezo samo goriških učiteljskih društev, zopet drugi za tako Zvezo vseh primorskih slovenskih učiteljskih društev; končno je dobila tudi Zveza vseh primorskih slovanskih učit. društev svoje zagovornike. Razšli smo se, ne da bi se glede tega zedinili. Pač pa se je storil sklep, s katerimi se je odboru Goriškega okrajnega učiteljskega društva poverila naloga, da zbere od vseh primorskih slovanskih učiteljskih društev potrebne informacije o eventualnem njihovem stališču v tem oziru.	,
Tej svoji nalogi se odbor Gor. učit. društva ni odzval, pač pa je Gor. učit. društvo izvolilo na svojem zadnjem zborovanju odsek petih članov v svrho sestave tozadevnih pravil. Prvi četrtek maja naj bi se bil nato sklical ustanovni shod,
tniC
ki bi osnoval Slovensko deželno učiteljsko društvo.
Ta odsek je imel 30. aprila svoj sestanek* na katerem so se pretresla tozadevna pravila in storil sklep, predložiti ta pravila takoj namestništvu v potrditev. Šele po registraciji se bo vršil ustanovni shod, ki bi naj veljal na ta način tudi že kot prvi občni zbor nove organizacije.
Podpisani sem prejel en izvod po odseku sprejetih in namestništvu doposlanih pravil na dom, ker se nisem mogel sestanka udeležiti.
Pravila so taka, da sem prisiljen reagirati nanja javno v našem glasilu. Izjavljam takoj, da smatram vso akcijo za pogrešeno toliko v formalnem, kolikor v materialnem oziru.
V formalnem oziru vidim v takem postopanju odseka, postaviti ustanovni shod pred fait accompli, nekak oligarhi-čen oktroa. Če bi bil odsekovemu postopanju res ta namen merodajen, potem je to vsega obžalovanja vreden slučaj, toliko bolj, ker je izključeno, da bi se mogel posrečiti, ter je zato kar najbolj pripraven, da zmanjša med učiteljstvom ugodno razpoloženje. Če pa odsek tega namena ni imel — kar na vsak način rajši verujem — potem kratkomalo ne razumem, zakaj se ni počakalo s predložitvijo namestništvu, dokler ne izgovori ustanovni shod zadnje in definitivne besede. Šele po tej besedi bi bila pravila zrela za registracijo. Le en odgovor imam na to uganko: odsek je menda mislil, da so pravila pač že tako primerna, da jim ustanovni shod ne more odreči v polnem obsegu svoje sankcije. Toda, če je mislil tako, je mislil napačno. Že prej omenjeni goriški sestanek vsega slovenskega učiteljstva bi bil člane odseka lahko poučil, da se mnenja v tem pogledu jako križajo in da bo mogoče le po vsestranskem preudarku dospeti do zaželjenega uspeha. Toliko v formalnem oziru.
Kar se pa tiče stvarnih ozirov, je treba ta pravila kratkomalo odkloniti, in to iz enostavnega razloga, ker hočejo ustvariti nekaj, česar ne rabimo: organizacijo, ki bi stala zraven dosedanjih, namesto da bi jim bila nadrejena. V zmislu pravil se ima namreč osnovati »Slovensko deželno učiteljstvo društvo za pokneženo grofijo Goriško - Gradiščansko«. Torej društvo in ne Zveza. Za to novo organizacijo bo treba, če hočemo, da bo vršila svojo nalogo, razviti obširno agitacijo in propagando med učiteljstvom. To imenujem ne-ekonomsko trošenje energij, ki nas ne privede do smotra. Društvo bi glasom pravil lahko začelo svoje delovanje, ko ima vsaj 25 pravih društvenikov. Rad bi vedel, čemu rabimo tako društvo? Čigave interese naj zastopa društvo s 25 člani? Vem, da je s to določbo pripuščena le eventualna možnost, toda deželnega društva s 25 člani ne rabimo in zato je čisto neopravičeno določiti v pravilih tako nepotrebno možnost. Ne le, da nam ne more služiti društvo s 25 člani, tudi društvo s 50, 100 in celo 150 člani ne odgovarja našim potrebam. Mi rabimo Zveze že obstoječih društev in nič drugega. Goriško učiteljstvo je itak že skoraj polnoštevilno organizirano; čemu ustanavljati novo organizacijo, za katero bi bilo treba člane šele nabirati in na katero bi obstoječa društva ne imela nikakega vpliva. Zveza bi lahko govorila v imenu vsega gori|kega učiteljstva takoj po ustanovitvi, ne da bi bilo treba porabiti za to najmanjše propagan-dične sile, česar se o nameravanem društvu ne more trditi. Za tako društvo bi bilo treba dolgotrajne agitacije, ki pa — in to lahko kategorično trdimo — ne bi privedla društvo nikdar do one moči, ki bi jo imela Zveza že prvi dan svojega obstoja. Tako društvo ne more imeti one privlačne sile kakor Zveza, ker je vpliva posameznikov mnogo težje pristopno. Direktivo društvenemu delovanju bi dajal v zmislu pravil edino vsakoletni občni zbor. Možnost vplivanja je tedaj minimalna. Kdo se bo neki ogreval za tako korpora-cijo, ki se mu morda lahko razvije pred očn%v klikovstvo prve vrste? Kako je to vse drugače pri Zvezi! Vsako društvo je zastopano po svojih delegatih, zato.je mogoče vsakemu članu vplivati na delovanje Zveze in to večkrat na leto in blizu njegovega doma. Okrajna društva bi informirala člane o Zvezinem delovanju, okrajna društva bi vplivala na Zvezo v svojih zborovanjih. Zvezin aparat lahko funkcionira najboljše, ne da bi bilo potreba trositi za to po nepotrebnem sil in energij, ki bi se dale uporabiti drugje mnogo plo-donosnejše. Rabimo torej Zveze, ker društvo nam ne more služiti.
Pa delokrog te Zveze? Odsek je čisto samovoljno določil društvo samo za Goriško-Gradiščansko. Že po pravilih samih je izključena vsaka druga možnost. Niti toliko liberalna niso, da bi pustila to vprašanje odprto in dala občnemu zboru pravico, da se izjavi glede tega. In vendar vem pozitivno, da je med tržaškimi in istrskimi slovenskimi tovariši mnogo razpoloženja za primorsko Zvezo slo-
j venskih učiteljev. Pri najboljši volji ne vi-I dim vzroka, zakaj ne bi smeli imeti primorski slovenski učitelji svoje Zveze? I Ovire ne vidim nikake, pač pa mnogo | prednosti take Zveze. Razlogi, ki smo jih slišali v Gorici proti taki Zvezi, so le minimalne važnosti.
Različni šolski zakoni treh primorskih deželic vendar ne morejo na nikak način ovirati rednega Zvezinega delovanja. Tudi različne politiške razmere ne pridejo z ozirom na Zvezo v poštev. Ni ga razloga, ki bi bil tehten dovolj, da bi se mogel zaradi njega odreči svoji primorski centrali, v kateri bodi mesta, na-"kar tudi hrvatskim kolegom, če se izjavijo pripravljenim v to, kar je pa mo-mentano le bolj teoretsko važno. Praktično hitro izvršljiva je za sedaj le Zveza primorskih slovenskih učiteljskih društev.
II KO jg 11 Pill! S
nt 11 lANb!
Iz društvenih poročil, priobčenih v zadnjem »Učit. Tov.«, je razvidno, da so nekoja društva sicer hvalevredno sklenila, naj zahtevajo šolska vodstva od davkarij slovenske izplačilne pole ter naj vračajo samonemške Zahlungsliste, ali naj se Zahlungsliste izpolnjujejo slovensko, a šolska vodstva naj zahtevajo vsak mesec slovenske tiskovine. Ti sklepi dokazujejo sicer zavednost slovenskega učiteljstva, toda način ravnanja, kako ohraniti svoje dosedanje individualne, oziroma jezikovne pravice, je docela zgrešen ter ne more voditi do nobenega znatnega uspeha. Šolsko vodstvo ni upravičeno vračati samo od sebe nobenih Zahlungslist ter ne more zahtevati slovenskih izplačilnih imenikov; zakaj ono ni oseba, temveč urad, ampak vsaka učna oseba se naj s šolskim vodjem vred osebno podpiše na izjavo, s kojo se vračajo davčnemu uradu Zahlungsliste potom šolskega vodstva, oziroma tudi naravnost prek njega. To dejanje pa bo imelo le trenotni uspeh, ako se obenem ne vloži ugovor proti deželnemu šolskemu svetu na naučno ministrstvo in na finančno ministrstvo, kakor je v zadnjem drugem članku obrazloženo. Po preteku 60 dni postaneta odloka deželnega šolskega sveta in finančnega deželnega ravnateljstva pravomočna, naj se potem vračajo Zahlungsliste, kolikor hočejo, se ne doseže ničesar, k večjemu, da se nam ne bo več plača izplačevala. Edini pravi način je, ugovarjati in doseči razveljavljenje odloka deželnega šolskega sveta in finančnega deželnega ravnateljstva ter obenem zavračati Zahlungsliste in pisati navadne pobotnice v slovenskem jeziku.
Tudi spomenica, ki jo je vložilo učiteljstvo v Dobju na finančno ministrstvo, še preden je zvedelo za ukaz finančnega deželnega ravnateljstva z dne 2. aprila 1914, št. 647/VI., ni docela primerna. S tem ukazom se je ukazal davčnim uradom nov način izplačevanja naše plače, zato se naj vložijo proti njemu ugovori na finančno ministrstvo, in sicer ni neobhodno potrebno v 30 dneh (ta rok velja samo za ugovore proti pristojbini) temveč, ker je to upravna zadeva, v 60 dneh. Na spomenico se ni dolžno ozirati niti ministrstvo, niti upravno sodišče, o ugovoru pa morajo razpravljati inštančnim potom v smislu zakona, zaradi upravnega sodišča je torej neobhodno potrebno, da obhodi ugovor inštanco ministrstva.
Obenem z ugovori se naj obvesti davčni urad po šolskem vodstvu, kakor se je to izvršilo v Dobju, rekoč:
»C. kr. davčnemu uradu v Kozju se naznanja, da je tukajšnje učiteljstvo vložilo pri c. kr. naučnem ministrstvu ugovor proti odloku c. kr. deželnega šolskega sveta štajerskega z dne 22. aprila 1914, štev. 3 3848/4 14, oziroma proti odloku c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva z dne 2. aprila 1914, št. 647/VI., in tudi spomenico na finančno ministrstvo zaradi njegovega tozadevnega odobrenja z dne 10. februarja 1914, št. 3514 iz 1913, zaradi česa izpodbijana odloka ne postaneta pravomočna, vsled česar bomo dotlej, da se zadeva pravnovel javno ne dožene, dobivali svojo plačo še na podlagi dosedanjih izplačilnih knjižic in dosedanjih kolkova-nih pobotnic. >
Sem doposlane izplačilne knjižice se torej tja vračajo s prošnjo, naj se blagovolijo še nadalje uporabljati. — Šolsko vodstvo v Dobju, dne 17. maja 1914.«
Tako vlogo je šolsko vodstvo upravičeno vložiti; ker ni ugovarjajočega, tudi ni individualnega, temveč zgolj informativnega (obveščujočega) značaja.
Primimo torej žareče železo, ki so ga vrgli nepremišljeno med nas, z železnimi kleščami, a ne z rokavico!	R. K.
Iz naSe organizacije.
Skupke
Iz vodstva Zaveze.
S IV. vodstvene seje upravpe dobe 1913/1914 (8. februarja 1914).
1.	Resolucija, sprejeta na božični seji upravnega odbora, tičoča se »Sežanskega učiteljskega društva«, se je objavila v stanovskem glasilu, poslala pa se je s potrebnim komentarjem tudi omenjenemu društvu.
2.	Uredništvo »Narodnega Lista« nam je poslalo potom deželne štajerske učiteljske Zveze v zadevi nepriobčenih naših obvestil opravičbo. List sploh ne sprejema obširnejših dopisov in naznanil, ki so bili priobčeni že v drugih listih, in sicer samo zato ne, ker ne razpolaga z večjim prostorom. Odgovor se je vzel na znanje.
3.	C. kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani se je odposlal popolen imenik članov upravnega odbora Zaveze.
4.	Okrožnica za asanacijo Zavezinih listov se je odposlala vsem včlanjenim društvom.
5.	Vsa Zavezina društva so prejela okrožnico, v kateri se opozarjajo, da naj se zborno posvetuje, katera aktualna vprašanja naj se postavi na dnevni red letošnje glavne skupščinfe.
6.	Na c. kr. ministrstvo za javna dela na Dunaju se je odposlala prošnja in spomenica, da uvrsti učiteljstvo c. kr. rudniške deške in dekliške šole v Idriji v službeno pragmatiko za državne uradnike, oziroma da pride to učiteljstvo vsaj v okvir službene pragmatike za državno' učiteljstvo od XI. do VIII. činovnega razreda. Prošnjo je sestavil in spomenico preskrbel tovariš E. Gangl. Za to pravično in utemeljeno zahtevo so se zavzemali po naši Zavezi naprošeni: Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji (po predsedniku Hajnemu), uradniško društvo na Dunaju, državnozborska kluba Mlado-čehov (po posl. dr. VI. Ravniharju) in socialno demokraških poslancev (po poslancu Glocklu). V tej zadevi je bila naša prošnja popolnoma uslišana.
Da je bila krivična pritožba kranjskega deželnega šolskega sveta glede volitve učiteljev-veščakov v ljubljanski mestni šolski svet v naučnem ministrstvu odbita, je istotako zasluga intervencije državnega poslanca dr. VI. Ravniharja. Ob tej priliki se je poslala po vodstvu Zaveze ljubljanskemu državnemu poslancu za njegovo naklonjenost do naprednega učiteljstva pismena zahvala.
7.	»Sežanskemu učiteljskemu društvu« se je sporočilo, da ni Zaveza v ni-kaki dotiki z dnevnikom »Dan«, z »Učiteljsko tiskarno« pa samo toliko, da se tiskajo njeni listi v tej tiskarni za plačilo.
8.	V Lipskem se vrši letošnje poletje mednarodna razstava pedagoških listov vsega sveta. Tja se je poslala po ena številka letošnjega letnika od vseh treh Zavezinih listov.
9.	Spis »Sosedov god v Mošnjah«, igra v verzih, se ni mogel potrditi kot četrti zvezek »Jan Legove knjižnice«, ker za mladino ni prikladen.
10.	Dr. H. Thuma, odvetnik v Gorici, nas je pismeno obvestil, da je njemu poslana jubilejska brošura »Spominski list« Zavezi na razpolago le tedai, če se mu povrnejo poštni stroški. Po sprejemu poštne spremnice in znamk v vrednosti 88 vinarjev je bila knjiga vrnjena.
11.	Upravniku Fr. Maroltu se je izročil dekret o upravništvu »Učiteljskega Tovariša« in o prevzemu inseratnega dela tega lista.
12.	Vsa Zavezina društva so dobila načrt novega poslovnika Zaveze.
13.	»Slovensko učiteljsko društvo za Istro« je poslalo poročilo v svojem delovanju. Glede vprašanja učiteljskih plač je društvo v vednem stiku z istrskim hrvaškim in italijanskim učiteljstvom. To društvo je v zadnjem času izvojevalo znamenit uspeh, ker so se odpravile krivice, ki so se godile istrskemu učiteljstvu v občinskih zastopih. Izraža nado, da se bodo Hrvati letos zopet priklopih naši Zavezi.
14.	Resolucije, sprejete na občnem zboru »Kozjanskega učiteljskega društva«, tičoče se državljanskih pravic in osnovnega zakona, se odstopijo v končno rešitev upravnemu odboru.
15.	Ugodno se rešita dve prošnji za brezplačno pošiljanje »Popotnika« in »Zvončka«. Prav tako se dovoli »Zvonček« v zameno s »Slov. Branikom«.
S V. vodstvene seje upravne dobe 1913/14 (19. aprila 1914).
1.	Vse včlanjene deželne učiteljske Zveze so dobile navodilo, kako naj postopajo ob regulaciji učiteljskih plač.
2.	Odboru »Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani« se je
I
odposlal dopis glede sklicanja sestanka učiteljskih zastopnikov v okrajnih šolskih svetih. Sestanek, ki so se ga udeležili poleg zastopnikov tudi vsi povabljeni deželni poslanci E. Gangl, J. Reisner in dr. V. Ravnihar, se je vršil v Ljubljani dne 8. aprila.
3.	Priziv glede znane krivične prepovedi c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradcu, da se ne sme uvesti K. Widrovo »Moje prvo berilo« v vranski in gornje-grajski šolski okraj, se je odposlal na c. kr. ministrstvo za uk in bogočstje.
4.	Nova pravila Zaveze so se odposlala c. kr. notranjemu ministrstvu z vsemi zahtevanimi prepisi in prilogami v odobrenje.
5.	Učiteljski kongres za šolsko reformo se je prestavil na poznejši ugodnejši čas.
6.	Odboru »Učiteljske tiskarne« se nujno nasvetuje, naj se ustanovi za list »Dan« poseben konsorcij. V stanovskem glasilu se je objavila »Izjava« da nima Zaveza z listom »Dan« prav nobenega stika.
7.	Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« je prejelo od Zaveze vlogo, v kateri se družbeni odbor pozivlje, naj se pri oddaji učiteljskih službenih mest ozira v prvi vrsti na prosilce, ki so člani naših organizacij.
8.	O velikonočnih počitnicah je zborovala »Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem«. Zborovalce je Za-vezin predsednik v imenu vodstva brzojavno pozdravil.
9.	»Poslano« in druge take objave v »Učiteljskem Tovarišu«, pri katerih odklanja odgovorni urednik odgovornost, se smatrajo za plačljive inserate,
10. Uredništvo hrvatskega mladinskega lista »Milodarke« je naprosilo vodstvo Zaveze, da naj mu pošilja v zameno naš »Zvonček«. Prošnji se je ugodilo.
S VI. vodstvene seje upravne dobe 1913/14 (4. maja 1914).
1.	»Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« javlja, da je Zvezino glavno zborovanje letos v Levovu dne 24. julija t. 1. V dopisu se izreka tudi želja, da naj se pošlje Zvezi čimprej vse gradivo, k znanemu B. Skalovemu referatu »Učiteljeva državljanska svoboda in svoboda prepričanja«. Gradivo naj se sestavi po doposlanih vprašalnih polah. Z ozirom na to se sklene, da se poroča Zvezi, da tega ni mogoče dovršiti in odposlati do določenega časa. Pač pa se objavi prevod vprašalnih pol v »Učiteljskem Tovarišu«; izbrano gradivo pa se odpošlje na prihodnje Zvezino zborovanje, ki se vrši 1. 1915 v Pragi ob Husovi slavnosti, kakor je prvotno to želela češka učiteljska Zveza.
2.	»Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu« odgovarja s posebnim dopisom a) na okrožnico Zaveze glede splošne regulacije učiteljskih plač, b) o načrtu poslovnega reda Zaveze in c) o asana-ciji Zavezinih listov
3.	Vabilu nekega jugoslovanskega društva se vodstvo Zaveze iz gotovih ozirov ni odzvalo.
4.	Zavarovalnici »Prva češka na življenje« v Pragi in »Erster allgemeiner Beamten-Verein« na Dunaju sta poslali Zavezi obširne pogoje, po katerih bi lahko dobivala Zaveza v ponudbi določene odstotke za učiteljske zavarovance. Sklene se, da naj člani Zavezinega vodstva obe ponudbi dobro prouče, po natančnem pozvedovanju pa naj se stavijo upravnemu odboru konkretni predlogi.
5.	Vsa v Zavezi včlanjena društva so dobila potom okrožnice poziv, naj odpošljejo Zavezinemu vodstvu imenik vsega
Razširjena po vsem: svetu, rpl narodih
vseh jezikov In :«šežei je že 23 let
Kathreinerieva :Kneippova slatina kava.
Milijoni rodbin pilo MU-ralnerievo kot nuMimlo nimio M «*|W In MialKo.
Kai bi li moglo boU® pričati za dobro kako-vosi, fin okus in cenost sesa naiboiiiega kavi-nega nadomestka in dodatka?
■
učiteljstva vseh onih šolskih okrajev ki | spadajo v dotično društvo. Imenik naj bo | urejen po šolah in naj se pošlje v 3 iz- j
vodih.
6. Vse deželne učiteljske Zveze včlanjene v Zavezi, so bile obveščene o dopisu »Učiteljskega društva za brežiški in sevniški okraj« glede ogromne nadpro-dukcije učiteljic. Zaradi tega se je uvedel na mnogih državnih in deželnih učiteljiščih numerus clausus, na zasebnih ženskih učiteljiščih pa se nasprotno producirá leto za letom višje število učiteljic. Deželne učiteljske zveze preskrbe tozadevne določene statistične podatke, da stori Zaveza na merodajnih mestih v tem pogledu primerne korake.
Kranjsko.
Pedagoško društvo za šolski okraj Krško je imelo svoj letošnji občni zbor v soboto, dne 16. maja t. 1., v Krškem. Po uradni konferenci, ki je trajala 5 ur, je bil ob 2. uri popoldne v Sokolovi dvorani najprej skupni obed. Nekaj članov se je odpeljalo takoj po obedu domov, vendar nas je še ostalo pri občnem zboru 58.* Po običajnem predsednikovem pozdravu, tajnikovem in blagajnikovem poročilu se je vršila volitev odbora, in sicer po novih pravilih. Izvoljeni so bili soglasno tovariši Humek, Hočevar, Kosec, Škulj, Benedičič, Berce, Kovačič in Levstik ter tovarišici Zirerjeva in Svetkova. Delegatom k Za-vezini skupščini sta se določili tovarišici Demšarjeva in Kolnikova ter tovariš Hočevar. Glede sanacije Zavezinih listov se je stavil predlog, naj se pri vsakem sestanku pobirajo prispevki za učiteljski tiskovni sklad ter naj se v prid temu prirejajo veselice. Končno se je sklenilo prirediti drugo leto o priliki okrajne konference, oz. občnega zbora koncert, čigar vzpored bo določil tov. Kosec. Po izčrpa-nem dnevnem redu se je razvila živahna zabava, h kateri je mnogo pripomogel krški salonski orkester pod vodstvom tov. Kovačičem.
Od Slov. učiteljskega društva kočevskega okraja nam sporočajo: Prvotno določeno zborovanje na binkoštni torek se zaradi premalega števila po razposlani okrožnici prijavljenih udeležencev preloži na dan uradne konference dne 27. junija v Kočevju. Zborovanje se prične ob 4. uri popoldne na deški šoli. Na dnevnem redu sta volitvi novega odbora in delegatov ter rešitev Zavezinih dopisov.
Šfalersko.«
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem daje svojim članom na znanje, da se je vršila dne 24. maja 1914 odborova seja štajerskega Lehrer-bunda v Gradcu. Na tej seji je prišel v pretres novi osnutek definitivnega učiteljskega plačilnega zakona. Lehrerbund je sklenil, zadevo smatrati zaupno ter o njej niti v stanovskih listih razpravljati. Pač pa dobe učiteljska društva v kratkem času potrebne informacije. Vrhutega bodo slovenski odbodniki Lehrerbunda o zadevi poročali na prihodnjih zborovanjih posameznih učiteljskih društev. Vodstvo.
Ptujsko učiteljsko društvo je zborovalo v nedeljo, dne 3. maja t. 1., v okoliški šoli v Ptuju. Udeležba je bila prav po-voljna. Ob otvoritvi zborovanja se spominja predsednik umrlih tovarišev Alojzija Ziherja in Ivana Strelca. Nato pozdravlja navzoč, posebno goste tovariša Verka Mihaela iz Sv. Križa pri Rogatcu pa tovariša in tovarišico Čoki iz Runeča pri Ormožu. Potem se prečitajo in rešijo dopisi.
O Zvezinem zborovanju v Mariboru je temeljito poročal tovariš Franc Karbaš, za kar se mu je predsednik presrčno zahvalil.
Za Zavezino zborovanje, ki se vrši meseca septembra v Pulju, se volijo delegatom tovariša Ogorelec Anton in Lešnik Janko.
Prihodnje zborovanje se vrši ob priliki izleta v Lipno v Halozah. Kdaj se vrši izlet, bo tovariš predsednik pravočasno objavil.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj ima svoje zborovanje 4. junija na Ptujski gori ob 10. uri y tamošnji šoli po običajnem dnevnem redu. Po zborovanju je ob ; % 12. uri obed. Popoldne ob polu 1. pa od-idemo v Lipno, kjer si ogledamo vzorne vinograde štaj. hranilnice.
Ker je ta dan z odi. okr. š. sv. ptujskega z dne 11. maja 1914, št. 792, za udeležence izleta pouka prost, upa odbor na številno udeležbo. Vsak udeleženec naj se javi zaradi obeda do konca maja tov. Klemenčiču na Gori. — Jos. Gorup, t- č. podpredsednik.
Goriško,
Iz Goriškega. Dne 7. t. m. je likvi-I hiralo »Deželno učiteljsko društvo za Go-
* To je najlepši odgovor na »Sloven-\ cevo« hujskanje.	Uredn.
riško-Gradiščansko« v sedanji obliki zaradi soglasne zahteve vseh društvenikov. Lepo bi bilo, da bi mogli ostati vedno organizovani v skupnem društvu z italijanskimi kolegi, a oni niso tega hoteli, in prišlo je do razsula. Prav tako, ker s posredovalno nemško »špraho« nismo mogli naprej; je pač nekaj nenaravnega!
Na razvalinah starega društva je vzklilo novo »Slovensko deželno učiteljsko društvo za pokneženo grofijo Gori-ško-Gradiščansko«. Poleg okrajnih društev nam je ta nova organizacija nujno potrebna. V to vstopijo tudi slovenski tovariši v Gorici, v okrajih Gradišče in Tržič, ki so bili do danes brez stika z ostalim učiteljstvom v deželi. Pravila so na c. kr. namestništvu, in pripravljalni odbor je prepustil Alojziju Urbančiču izvršitev vseh poslov za ustanovni občni zbor, ki bo že v mesecu juniju.
Vsaka tovarišica, slehrni tovariš od Triglava do sinjega Jadransskega morja dobi povabilo na ustanovni občni zbor tega društva. Pridite vsi, da dokažemo svojo stanovsko samozavest! Sedaj gospodujoče slovenske in italijanske stranke v deželi nas prezirajo (z malimi izjemami), nam odrekajo naše pravice in nam režejo po mačehovsko ta mali grenki košček kruha samo zaradi pomanjkanja prave nerazrušne skupnosti v naših vrstah in močne organizacije z odločnim vodstvom. Zato pa: »Vsi na krov!«
Odbor okrajnega učiteljskega društva v Gorici se je konstituiral dne 7. t. m. Ostalo vse pri prejšnjem: predsednik Križman, tajnik Roječ, podpredsednik Furlani, blagajnik Plesničar, pevovodja Vrč. — Odborniki: Možina, Medvešček, Merljak, Urbančič, Bajt, Mermolja so tudi odločni čuvarji naših stanovskih pravic.
Goriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 4. junija 1914, v Gorici »Pri zlatem jelenu« ob 10. uri predpoldne. — Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poslovni red Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. 3. Gmotno vprašanje. 4. Volitev delegatov k Za-vezinemu zborovanju v Pulju. 5. Predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor.
Trst.
Tržaško slov. učit. društvo je vložilo po tov. predsedniku pri tržaškem županu spomenico, naslovljeno na mestni svet, s katero prosi za regulacijo plač slovenskih občinskih učiteljev in učiteljic. Zahtevki se vobče krijejo z onimi, ki jih stavlja spomenica ital. tovarišev. (Glej »Učit. Tovariša« z dne 1. maja t. 1.) Izpuščeni sta le točki 3. in 6. (tretja in šesta); druga je izpremenjena v toliko, da zahetva starostno doklado 400 K, ki naj se podeljuje po 25. služb, letu splošno brez vinkulacije »pohvalnega« delovanja; dostavljena je še točka, ki zahteva za učitelje (učiteljice) gorenje okolice isto stanarino kakor za one spodnje. Gospod župan je našega tovariša prijazno sprejel in izrazil nado, da se bo že letos vsaj nekaj ukrenilo. Spomenica se izroči šol. komisiji.
Društvene izkaznice, proti katerim edino bo dobiti znižanje vožnje v Grljan (parnik »Vida«), se dobe tudi proti mali odškodnini pri tov. blagajniku Kosovelu R., ali pa v društveni sobi v Trstu ul. Ga-latti št. 14. II. nadstr. ob uradni uri ob nedeljah od 11. do poldne. Pogoj: plačana letnina vsaj za lani (1913).
Trgovska-obrtna zadruga v Trstu je te dni našemu društvu podelila v društvene namene 50 K. Srčna hvala!
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo za Istro
je imelo dne 14. maja svoj redni občni zbor v Ricmanjih v šolskem poslopju ob jako ugodni udeležbi; udeležilo se ga je namreč 38 učiteljev in učiteljic. Predsd-nik tovariš Fr.. Venturini pozdravlja v svojem nagovoru došle člane, posebno tov. Cirila Valentiča, ki je pooblaščen v smislu tozadevnega predloga, sprejetega recipročno v obeh učit. društvih, zastopati tržaško učit. društvo, in tov. Matka Zlatica, ki zastopa »Narodno Prošvjeto« iz Pazina; spominja se nato v minolem letu umrlih rednih in častnih članov našega društva, namreč A. Vrtovca, Ant. Klodiča Sabladoskega, tovarišice Mlekuževe, tov. A. Valentiča in Iv. Kureta, oriše na kratko delovanje društva sploh in akcijo za draginjsko doklado in za regulacijo plač ter energično zavrača napade v »Učitelj-•skem Tovarišu«, naperjene od gotove strani na društveni odbor. — Nato pozdravljata zborovalce navzoča delegata tov. Ciril Valentič in tov. Matko Zlatic v imenu društev, ki ju zastopata. Sedaj prečita tajnik tov. Leonardis svoje letno poročilo in izvestje o gmotnem vprašanju istrskega učiteljstva; omenja sestanek odposlancev slovanskega učiteljtva v Pa-zinu dne 6.. nov. 1913, zborovanja itali-jankega učiteljstva v Poreču dne 8. aprila
t. 1., ki se ga je udeležilo tudi slovansko učiteljstvo po svojih delegatih in sprejeto resolucijo na deželni odbor, s katero se zahteva 400 K draginjske doklade in takojšnja ureditev plač po vzorcu državnih uradnikov zadnjih štirih činovnih razredov, čim bo deželni zbor delazrnožen. — Nato poda blagajnik tov. Fr. Jereb svoje poročilo o društvenem stanju blagajnice in preudarek za leto 1914/15. — Izvoli se z vzklikom isti društveni odbor kakor prejšnje leto, namreč: predsednik Fr. Venturini, podpredsednica Gab. Mikuluž, tajnik Gr. Leonardis, blagajnik Fr. Jereb in odbornik Fr. Košutnik. — Delegatom v letošnje Zavezino zborovanje v Pulju so izvoljeni: tovarišica M. Orel - Komac in tov. Venturini, Leonardis, Bertok ml. in Orel. — Pri razpravi o poslovnem redu Zaveze se sklene po daljši debati: Člen I. se sprejme, razen točke j. — Člen II. se sprejme, razen točke e, pri kateri naj se V4 nadomesti z Vs, in razen točke f, pri kateri se število zahtevanih podpisov reducira od 20 na 10. — Člen III. se sprejme v celoti. — Člen IV. se sprejme s pogojem, da se upošteva točka č. — Člen V. se ne sprejme. — Člen VI. se sprejme, razen točke f. — Pri točki »sanacija Zavezinih listov« priporoča predsednik, naj bi se listi kolikor mogoče razširjali in tudi redno plačevali. Slednjič se sklene, da bodi prihodnji občni zbor dne 9. julija v Ricmanjih, na kar zaključi predsednik zborovanje.
SCifHievnost.
Narodne pesmi za mladino III., zbral in uredil Janko Zirovnik. Pri 20. pesmi v 5. taktu mora stati pred zadnjo vrsto v drugem glasu razvezno znamenje in se torej poje c, ne pa cis; prav tako tudi v 13. taktu. Popravite!
—r— Razstava rokotvornih del učencev ponavljalne šole je bila o priliki uradne konference v Krškem. Koši, peharji, kosišča, toporišča in razni držaji, ki se jih je tu videlo, so izvrstno izgotovili učenci krške ponavljalne šole. V tem delu jih je izuril naš vsestransko delavni tovariš Humek. Želeti bi bilo, da bi priredil, kakor se je na konferenci predlagalo, tak tečaj tudi za učitelje. Na ta način bi se to kme-tiško delo, ki se je že precej opustilo, zopet razširilo in oživilo, kar bi bilo za kme-tiške sloje večjega ali pa vsaj tolikega pomena, kakor so ženska ročna dela.
—r— Uradna laž! Pišejo nam: V zadnji štev. »U. T.« ste pribili dvoje uradnih laži c. kr. nadzornika Maier-ja. — Kaj bi storila šolska oblast, da zasači kdo mene, preprostega narodnega učitelja, pri takem potvarjanju uradne isti-ne? Takoj bi me vrgli v disciplinarno preiskavo, ki bi se je gotovo ne iznebil brez občutne — in to poudarjam! — zaslužene kazni!'-Kaj se pa zgodi z nadzornikom Maierjem, ki bi moral svetiti kot zgled objektivnosti in resnicoljubnosti? Ali bo dopustil baron Schwarz, da naj nadzornik Maier demoralizujoče vpliva na podrejeno učiteljstvo in zavaja v uradne prestopke? Mi hočemo enake pravice za vse! Z Maserjem v disciplinarno preiskavo! Ako se to ne zgodi, bomo našli pota, da se enkrat razgrne njegova slika v državnem zboru! In to ob prvi priliki!
—r— Umrl je sin prof. dr. Fr. Ilešiča, Vladimir, v 16. letu svoje dobe po dolgi 141etni bolezni, ki je bila edina in tragična vsebina mladega življenja. Naše sožalje! — Umrla je gospa Marja Čerinova, vdova po pok. nadučitelju tov. Čerinu, mati učiteljevih soprog gospe Likarjeve in Čr-nagojeve. R. i. p.!
TJSšf Agitirajte za svoje glasilol Pridobivajte mu novih naročnikov!
—š— Prazno delo. Na dnevnem redu letošnjih okrajnih učiteljskih konferenc na Spodnjem Štajerskem so tudi podrobni učni načrti za učni jezik, drugi deželni jezik, za stvarni pouk, računstvo z obliko-
slovjem, za ročnosti in pismene izdelke. Če ne povsod, vsaj ponekod bo ta naloga našla svojo rešitev. Čudno pa se nam zdi, kako so udje stalnih konferenčnih odborov mogli to nalogo skleniti. Nimamo 1. slovenskih učnih načrtov, nimamo 2. knjig, po teh načrtih urejenih. Oboje, slovenski učni načrti in knjige, nam je obljubljeno. Pri izdaji slovenskih učnih načrtov bi želeli, da bi oblast pritegnila k delu osebe, ki poznajo Slovence in njihove primerne zahteve na šolskem polju, ki pa imajo tudi srce za ta narod in njegove koristi. S samo prestavo nemških učnih načrtov nam ni ustreženo. Izdelovanje podrobnih učnih načrtov k takim načrtom bi ne bilo nič drugega ko natezovanje, izvršeno po M. Pohlinu, ki je vlekel slovensko slovnico na nemško kopito. Bilo bi torej nezmiselno. Ravno tako nezmiselno bi bilo tudi izvrševanje podrobnih učnih načrtov k nemškim učnim načrtom. Pri tem slučaju še ni pozabiti na to, da bi imelo učiteljstvo v kratkem novo delo, če izidejo slovenski načrti, opirajoči se na slovenske potrebe. — Poklicani faktorji se naj pravočasno potrudijo, da izginejo med nalogami za letošnje okrajne konferenčne naloge podrobni učni načrti, in se nadomestijo z drugimi. — Poklicani faktorji naj dosežejo, da slovenski načrti ne bodo samo prestava nemških, temveč da bodo osnovani na slovenskih potrebah in koristih. Naj ne dopuste, da bi se zdelo, da je že vse štajersko šolstvo enotno, seveda v nemškem zmislu.	X.
—š— Pevska vaja za učitelje in učiteljice ormoškega okraja skupno z ormoškimi čitalničarji se vrši v soboto, dne 6. junija ob šestih zvečer. Ker bo to sko-ro gotovo zadnja pevska vaja pred koncertom dne 14 ^junija, pričakujemo polno-številne udeležbe.
—š— Vse obrtne nadaljevalne šole rabijo v smislu naredbe ministrstva za javna dela z dne 28. junija 1910, št. 16/2 — XXI a, odstavek IV B 1 obiskovalna izpričevala za gojence, ki med letom izstopijo, a še nimajo pravice do odhodne-ga izpričevala. Ker se. pri zalogi šol. knjig ne dobe slovenski izvodi in jih ni dobiti pri nobeni tiskarni, jih je založla Zvezna trgovna, Goričar in Leskovšek« v Celju ter stane 100 komadov 3 K. Slovensko besedilo je pregledal c. kr. nadzornik. Vodstva naj naroče takoj, dokler je kaj zaloge; na novo naročena stane prvih 100 komadov 9 K.	•	S.
—š— »Zahlungsliste.« Na zborovanju Učiteljskega društva za kozjanski okraj v Podsredi so dne 23. V. t. 1. podpisali ugovor na naučno ministrstvo in ugovor na finančno ministrstvo vsi pričujoči, namreč 32 učnih oseb ter obenem skupno za sebe in v imenu vseh nepriču-jočih še učiteljsko društvo z besedilom, ki je bilo v »Učit. Tov.« priobčeno. Ugovor na finančno ministrstvo se je takoj odposlal na finančno deželno ravnateljstvo v Gradec. Oni na naučno ministrstvo pa se je odposlal deželnemu šolskemu svetu v Gradec 4 dni pozneje; ker se je predložil še nekaterim pri zborovanju ne-pričujočim učnim osebam v podpis. Obenem se je o tem obvestil davčni urad v Kozjem s sledečim besedilom: »Sem že drugič doposlane »Zahlungsliste« se kot v jezikovnem oziru nezakonite 'vračajo z naznanilom, da je vse učiteljstvo v Dobju vložilo proti odloku c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 22. IV. 1914, štev. 3 3848/4 v tej zadevi ugovor na naučno ministrstvo, a proti odloku c. kr. fin. dežel, ravnateljstva z dne 2. aprila 1914. štev. 647/VI, na finančno ministrstvo z zahtevo, dobivati plačo še nadalje po pobotnicah, oziroma do končne odločitve na podlagi samoslovenskih tiskanih izplačilnih imenikov. — Enaka ugovora je podpisalo včeraj dne 23. maja 1914, v Podsredi zbranih 32 učnih oseb tega okraja ter se je ugovor na finančno ministrstvo odposlal danes priporočeno in ekspresno na finančno deželno ravnateljstvo v Gradec, oni na naučno ministrstvo pa se odpošlje še tekom tega tedna deželnemu šolskemu svetu v Gradec. — S tema dvema ugovoroma je torej v upravnem smislu iz-podbita pravomočnost obeh odlokov dotlej, da se zadeva pravnoveljavno dože-ne, če bo treba, na najvišji instanci, zaradi česar se sme tamuradno izplačevanje mesečne plače vršiti na podlagi dosedanjih pobotnic, ki se bodo te dni tja dopo-

} Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obr-
niti na tvrdko
..*• 'V i
.4
t;- •
i - . i t
■h \ V Í
()
u
< ■< : 1
Ljubljana, Mestni trg 10
& \ V	obstoji od leta 1883.	®
Vzorci poštnine prostol	<	Izredno nizke cene!
slale. Za istinitost teh podatkov in da se nam ne bo dne 1. junija tam izplačevanje zadrževalo, se blagovoli davčni urad obrniti brzojavno na finančno deželno ravnateljstvo v Gradec. — Ne moremo se torej ravnati po tamuradnem dopisu z dne 20. maja 1914 k štev. 425.«
vesti.
—g— Pri izpraševalni komisiji za ljudske in meščanske šole v Gorici je napravila Uršula Gosak izpit za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. S tem popravljamo zadnjič objavljeno vest, da je imenovana kandidatinja prebila samo za šole s slovenskim učnim jezikom.
—g— Uspeh cvetičnega dneva v Gorici je ta, da se razširi Narodna šola na Blančah v trirazrednico. To naj bo vsem sodelujočim največje zadoščenje. — V kratkem se prirede po vsej Goriški cve-tični dnevi za šolo na Blančah. Ciril-Me-todove podružnice, na delo!
Splošni vestnik.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj ima svoj redni občni zbor dne 4. junija t. 1. dopoldne ob 10. uri v Poljanah nad Škofjo Loko. Dnevni red zborovanju je: 1. Pozdrav predsednika; poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 2. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino Zaveze. 3. Volitev odbora in pregledovalcev računov. 4. Slučajnosti. 5. »Učne slike iz domoznanstva«, predava tovariš Josip Lapajne, nadučitelj v Cerkljah. — Kdor se udeleži zborovanja, naj priglasi svojo udeležbo društvenemu tajniku V. Rusu, učitelju v Kranju, in sicer najkasneje do 2. junija, da se pravočasno preskrbe vozovi in popoldansko kosilo. Odhod iz Kranja je ob vsakem vremenu točno ob 7. uri zjutraj z brekom. Kdor pa ima drugo ugodnejšo zvezo, ta naj se zglasi za obed direktno pri tovarišu Lovro Perkotu, nadučitelju v Poljanah. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zaradi pretesnega prostora smo morali za danes odložiti nadaljevanje člankov »Ustavoznanstvo« in »Petstoletnica zadnjega ustoličenja itd.« — Iz istega vzroka morajo čakati objavljenja dopo-slani članki: »Nekoliko razmišljevanja o predlogu glede ustanovitve književnega društva za preprosti narod«, »Službeni red za učiteljstvo obrtno-nadaljevalnih šol«, »Sadjarstvo in vinarstvo dandanes«, »Ob 401etnici Savinjskega učiteljskega društva«, listek »Ni ga!« in še več drugih drobnih stvari. Vsi ti spisi so več ali jnanj aktualni, toda prostor so morali odstopiti aktualnejšim, ki so objavljeni danes. — Akotudi se bližajo običajni dnevi »kislih kumar«, vendar — kakor je videti — nismo z gradivom v zadregi, pač pa s prostorom. Tega pa bi lahko razširili, ako širimo list in uredimo njega finančno stran. Oboje upamo s pomočjo svojih prijateljev vkljub sili, ki jo naše učiteljstvo
trpi, izvesti še do Zavezine skupščine, gotovo pa do konca tega leta. To bo res lep
uspeh našega skupnega dela!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge v Novem Hradku p. Met. 95
(em. dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Knjigoveznica
Anton Janežič
HovLloIo^r^a-
ZPlorijanslca ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za Izvrševanje vseh v kuji-goveško stroko spadaj«čih
----------- del. aiiiiHraniiiMaaaiimiH
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
Anton Krušič,
o	C
krojaški mojster in trgoree
T7" GrOrIcI
Tzžaš^a n lica, št ev. 1© v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetlške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijski^ in angleških tov	'
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. 4 !
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini ^

fn
•v -<---
os*. €
Velika izbira l
s
A. & E. Skaberné
Ljubljana, Mestni trg 10
L.
Solidna postrežba }„

FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
^ esaff- Izprašani optik. "TO	Tmrarničlro mineta nriraoMA
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala in ščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri. mikroskopi, daljnogledi Busch. Goerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka!!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
p.
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej vzea1S.v
Naznanilo otvoritve.
Podpisani si dovoljujem slavn. občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzel in da otvorim na binkoštno nedeljo staroznano
gostilno pri „Sokolu",
Nadvojvode Friderika cesta štev. 4, (preje Gruberjeva cesta),
ki jo je pred štiridesetimi leti ustanovil moj pokojni oče.
Točil bodem samo izborna pristna vina in sveže pivo ter postregel z dofiro domačo kuhinjo.
Vsprejemajo se abonenti na hrano, ki se oddaja tudi na dom po zmernih cenah. Kegljišče — 25 m dolgo — je cenj. gostom na razpolago ter se odda za posamezne dni v tednu.
Priporočam se za obilen obisk. Z velespoštovanjem IVStl Al C lil C
■■■■■«■■■■■■■■■■■■■T
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
mizarstvo.
5	& .
■ Ljubljana, Ma- | *
: rije Terezije c. f i [ št. 11 (Kolizej)
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-dilnih sob v različnih : : vanov, žimnic : : najnovejših slogih. : \ in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskem orehu |
350 kron.
N > v ' S
' c f *
Obstoječa: 2 d vo vratni omari, 2 postelji, 2 nočni oma- | rici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. |
avstro-ogrske monarhije
naa, Z2u.an.aj-u., I., "Vv^Ippling-erstrsisse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se*
¡najTrečja, vičiteljsls:©, d_ruLŠtTra,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana, Prešernova ul. 9.
n
Največja zaloga izgotovljenih R=i oblek za gospode, dečke m otroke. Konfekcija za dame.
Točna postrežba.
■■■■■■■■a
Solidne cene.
1
O
I
m
i
i i i