Štev.5. Lienz,- torek 6 , novembra 1943 m » pohvala mim leto 1, Slovenski protikoraunistični emigranti s svojin življenjem o.cc j ?du ovenske, o c ■1 n ' 5 kakršne'je pa6 našo obnašanje. Se nikoli lahko veliko ko- in'govorjenjem v tujini ristirno ali pa škodujemo. morda ni kilo uprtih v nas toliko oči, kot je sedaj . Zavedajmo se tega? Vsak izmed nas je postavljen na svetil¬ nik. Po posameznikih sodijo tujci ves narod. Zato glejmo da bomo v tujini tako živeli, da bomo z vsem svojim obnašanjem in govorjenjem ugledu slovenskega naroda v zunanjem svetu le koristili-. Slovenski narod je bil vedno na glasu kot pošten : veren, skromen in delaven« Glejmo, da te narodne dediščine ne zapravimo, marveč jo še množino! Kako posameznik ugledu vsega naroda 'lahko koristi, .priča ta¬ le slučaj s V lienškcm taborišču se za taboriščnika neizmerno žrtvujeta zastopnika britanskega Rdečega križu g.Corsellis in g.Strachnn.Tako ta dva kot drugi Angleži, ki so v tesnem stiku o taboriščniki,vidi¬ jo vse njih dobre in slabe lastnosti, Ta in oni poroča svoje utise svojcem in znancem v Anglijo, Tam pa gredo to ir.jer ug-edu : se naprej m •a naroda kori s- pridejo včasih v angleško javnost, tijo ali škodujejo, kakršne pač so. Oče g.Strachana, ki zavzema visoko mesto t omika združenja "Prijateljev’ 1 (verske skupine 'kva.'.er jev") t j o naslovi.: v začetku letošnjega šolskega leta na vse -včlanjene profesorje in mu¬ čitelje okrožnico, v kateri povdarja izredno važnost pouka in vzgo¬ je za duhovno obnovo po vojni razrvanega tš tva in člane p o živo k požrtvovalnosti v njihovem poklicnem delu. Potem pa dobesedno na¬ daljuje , "Pred nekaj dnevi som zvedel (iz sinovega pisma.Op,ur,. ) o nekem Slovencu, ki je pobegnil iz svoje domovine, se srečno izognil vojaškim mejnim stražam in na svoji dolgi poti čez vi stoke gorske grebene nosil na hrbtu težko breme za svoje sonarodnjake begunce v velikem tirolskem taborišču, Ta tovor so tvorili šolski učbeniki za slovensko begunsko ho'. s katerim moramo bita na i » .o ne tirolskih tleh, To jo duh požrtvovalnosti zdaj pripravljeni vršiti svoje vzgojiteljske Koliko simpatij do našega trpečega naroda bo nosti vzbudila ti le dobre vesti? pohvala! Skrbimo vsi, da bodo mogle angleški jav- ■< nas -Nerazpoloženje našega na. )moyina v;dno bolj veča proti partizanom,; Kmetje so gospodarsko uničeni, Kmečkim pridelkom so cene maksimirane, medtem ko predmetom, katere kmet potrebuje,niso maksimirane.. En kg masla proda kmet za 30 ,- din., 1 kg žive teže te¬ leta" je 12.— -dih, 1 par čevljev pa stane 800-1000 din. Polog te¬ ga so kmetom naložili velike davke 'Ja ta način mora kmečko posestvo prej -aii slej propasti. Kmetje sc se že uprli in ne plačujejo dav¬ kov, ker nimajo dc-narja» Za jesen 'eo kmetom napovedali rekvi.zlcij o- - sena. in slame za potiebe vojske, jih bodo presodil i v Hercegovino.; stom so zagrozili, d£ %m§4 ino - S U«8UWaM rt. Tako so jim g. ■n 1 *- Jr'- Do 1 „n j s v s r- ol koder so Hercegovce pregnali v volitvami v tako-zv«, narodno od-* Štev.5• Domači glasovi, 6.11.1945 - ----- Str.2. J w o o bore. V 'o's tal en gre vse gospoda? otvo po praven, popolne boljševizncije Tovarne so veo v državnih rohni kakor rudi vsa. večja ostala podjet¬ ja. Pri obrtnikih, čevljarjih ±? zacija. Lanostcjni obrtniki so rajo delati v zadregah.,. Skoro njim favorizirajo nakupne državljani in je ustanovi ni je. Vojsko, je v zelo slabem njej veliko naz%ovol jstvo«. Dejansko drži Oborožena je še precej dobro z ruskim in nemškim orožjem«, Večino bi v. aktivnih jugoslovanskih oficirju, so iz.vc j cko odstranili. Oni pa, *>■' izvržena kolektivi- c prav. l,. >m.« Mojstri in pomočniki no- v. inč en položaj je s trgovci. Proti n prodajne zao.rugOo Denarni zavodi so po¬ ni centralni državni denarni zavod Slovo- stanju« Je slabo oblečena in vlada v vojsko samo še kori,,partija. ki so ostali, niso napredovali-, La sem ag o sl«, državnem področju je 6 armi j, ki se delijo v divizij,, in brigade, V Sloveniji je IV.ami- ja s sedežen v Ljubljani, Poveljnik je komunist, Srb .in biv,španski prostovoljec Pera Dapčevič, preje delavec«, Tankovske edinice, manjše po številu? so na Stari Vrhniki., V ostalem, je vojaški razpored e dim¬ nic isti kot za časa italijanske oz.nemške okupacije. Na Primorskem je nekaj dalmatinskih brigad, na vojaki so elo ^ -i 1 Gorenjskem so pa Srbi« Med srbskimi propaganda za kralja Petra. V Grosuplju so srb¬ ski partizani jasno vzklikali kralju Petre, Na pomoč je morala priti podoficirska šola iz Ljubljane. V medsebojnem streljanju je bilo pre¬ cej Srbov pobitih. Potniki iz Srbije pripovedujejo? da je ogrozim večina srb¬ skega naroda za kralja in proti partizanom. V Srbiji se na terenu vodijo borbe? n,pr« v okolici Sar planinec, Na Hrvatoken je 35$ naroda proti partizanom Ljudje zabavlja¬ jo proti komunistom že kar javno na vlakih, in drugod. Ljudje tako v Sloveniji kal.or na Hrvaškem in v danjih razmer, 2e sami komunisti v bodo morali oditi iz Sloveni.j. rbiji računajo na izpremembo so- S1oveniji so pričeli govoriti? da Velimo ljudi izgine brez vsakega sle¬ du. Na razprave na sodišču imajo dostop samo člani KP. Inteligenca je nočno nezadovoljna. Službena mesta zasedajo nekvalificirani komu¬ nisti. .Tako_ju ravnatelj pošte v Mariboru neki pekovski pomočnik. Ženam, poročenim in neporočenim? je dana popoln," svoboda, V Ljublja¬ ni so vse bivše policijske uslužbence odpustili in nastavili nove ljudi. Izvzeti so bili njihovi stari sodelavci. IC milici na deželo so sedaj poslali izšolane policiste iz Ljubljane? Poleg milice na¬ stopa še takzVoOZNA, V B e igrači, je prava sovjetska policija GPU.' Krneč ko vprašanje še ni rešeno, V Grosupljem jo bil sestanek kmetov, ki je trajal 7 ur. Sestanek ni uspel . Uradni zastopniki iz Ljubljane s samim kmetijskim ministrom Hribarjem Janezom iz Loža niso mogli da¬ ti nikaki.h pojasnil, kake bodo rušili kmečko vprašanje. Kairo naj bi gr tudi, ko pa je sam kmetijski minister Hribar Janez propadli kmet in mu je bilo posestvo prodano. N T j/ z dne 51. okt* se bridko osebnih izkaznic v coni B, Takole piše: "Številni so Kom. '"Primorski dnevnik" opkora pri izdajanju novih p r i t. o žu j e nad p o ki jo imajo zasedeno Anglo-amerikanci. primeri zapostavljanja slovenskega prebi¬ valstva pri izdajanju novih osebnih izkaznic.Ce le morejo, izdajo to je izkaz- v Julijski Kra po zavezniških četah, Vsi, ki so pred prvim majem bi¬ vali v Sežani, Nabrežini ali v kakem dramam kraju cone A, pa so Slo¬ venci, dobijo v Trstu ali v Gorici, kjer sedaj bivajo, izkaznico "Jugoslav non - resident”» Ce se prepirajo z uicdm'ki, ki po poroči- našim'ljudem izkaznico tipa "Jugoslav non - resident", ničto,, ki jo dobe jugoslovanski državljani, ki so tujci jini, zasedeni lih, ki jih dobivamo, jejo, da niso jug ne skrivajo loverski dr'sv mn reso aerr to d e izkaznl sovraštva Umi, jim ki jo dobe :lo Slovencev, in dokazu- lajo izkaznico "Italian italijanski državljani, — Str .-3. Štev«5 -——— : -JD u mač±^laso-'rt,.,-S,.XI JL9-15.----- ki so tujci v Julijski krajini ' Primorski dnevnik dalje pr, vi, d.a je bilo med Titom in maršalom Alexandrom določeno-, da se mora /ulijska krajina smatrati kot celo¬ ta ter da dobijo legitimacije prve vrs/e . vsi, 11 stalno prebivajo v Julijski krajini. Dobiti jo morajo sev sda tam, kjer stalno bivajo. S to legitimacijo, da bi moralo biti dovoljeno svobodno kretanje preko demarkacijske črte in po vsej Julijski krajini. Legitimacije ostalih dveh vrst pa dobe osebe, ki so tujci v Julijski krajini, ta¬ ko jugoslovanski kot italijanski državljani. Ti ne smejo demarka¬ cijske črte prekofačiti in tudi sicer se postopa z njimi kot s tuj¬ ci . - Tako Primorski dnevnik. Ce se Anglo-amerikanci tega ne drže, je očividno. da jim ni ljubo, da.bi Titovi komunisti iz cone A za¬ našali nemire v cono B, ki jo oni nadzorujejo. k Volkswille, glasilo A Ko- nove avstrijske komunistične stranke na roškem, je v svoji prvi številki napisal tudi tole: "Komunistična stranka je 12 let vstrajala v trdem in težkem bo¬ ju proti fašizmu in reakciji v vseh oblikah. Tako je postala prvo- boriteljicu' Avstrije za svobodo, neodvisnost in demokracijo. Boj še ni končan. Čiščenju Avstrije od fašističnega duha in njegovih nosil¬ cev se zoperstavljajo posebno pri nas na Koroškem ljudje, ki so sicer pripravljeni nastopiti proti fašizmu, boje se pa odstraniti korenike fašizma iz državne uprave in gospodarstva. Živijensko važ¬ no demokratizacijo Avstrije ra vsakem koraku ovirajo fašisti, proti dmokratskl politiki in birokrati, ki sede : r državnem 1 aparatu in še vedno sanjajo o totalitarni državi. Zaradi tega je razumljivo, da - drže komuniste daleč od vseh javnih ustarvv. ,-aradi tega sta bila v koroško vlado pripu-ščena samo dva komunistična zastopnika, katerih eden pa je bil odstranjen. Zato so izdali odredbo za občine, po ka¬ teri so skoro vse komunistične občinske svet;■■■val c e odstranili ali jih pa še b ulo. Zato ni' niti enega komunista-na vodilnem mestu pri . policiji itd. Ali je potem čudno, da je Koroška zatočišče Za več kot 1£0.000 inozemskih fašistov (jugoslovanskih, madžarskih in drugih), ki neovirano ropajo, morijo in javno ščuvajo proti narodom, katerim se imamo zahvaliti za našo svobodo in neodvisnost?' 1 Nas ta napad avstrijskih komunistov ne preseneča, ;saj poznan, njihovo nesramne taktiko že is domovine.’Ce bi ne bili predrzni in nesramni v lažeh, bi nehali biti komunisti. Današnje Karntner Nachrichten prinašajo vest, da je vojaška vlada v Celovcu dovolila .lovensko staanko na Koroškem pod imenom "Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško" in da bo ta stranka pod vodstvom dr,Tisohlarja s svojimi kandidati nastopila pri 'avstrijskih volitvah. Kakor z največjim veseljem pozdravljamo ustanovitev sam-stojne slovenske stranke na Koroškem, tako nam je resnično žal, da je;ta stranka vprežena v komunistični vez.. Skušamo pa koroške vojake pri tem njihovem koraku razumeti. Sko¬ ro vso koroško inteligenco so Nemci uničili, kar pa je je ostalo, se ne more upirati komunističnemu terorju. Koroško ljudstvo ni komu¬ nistično, ne čuti pa se dovolj močno, da bi se uprlo komunistom v matični deželi, v Sloveniji. Kam se pa raj potem nasloni? Samo pa ni močno dovolj, kajti Hitlerjevo divjanje proti Slovencem mu je izpilo mnogo krvi, da bi moglo uspe. čn se ustavl jati nemškemu pritisku. Tako pa pričakuj' o ~ Jugoslavije op rr - -g a j v narodnostnem oziru Štev.5 Domači glasovi; 6»XI.1945« Str. 4 Pričakovati je, da "bo ta nova stranka^ dolila tudi svoj lists.Ce Ido ta list nesramen, kot je n,pr, tržaški komunistični Primorski dnevnik, in "bo po njegovem vzgledu napadal angleže, tedaj je verjet¬ no, da bo tudi "Koroška krcnuka 1 polagoma odločno nastopila proti komunistom, kot to dela tržaški Zavezniški glas« To bo vsekakor do¬ prineslo do razciščenja pojmov in dodelitve duhov med koroškimi Slo¬ venci- TITOVI KOMUNISTI imajo svoje odbore v Nlzzi, Lyonu, Marseillu; v Milanu pa je njihova centrala, ki te in druge odbore veže med se- bC<5 ‘ PO SLOVENSKEM KOROŠKEM :je bilo te dni raztresenih mnogo letakov z jugoslovansko trobojko in Titovo zvezdo. Komunisti širijo po Koroš¬ kem vesti, da bo Tito zasedel ko¬ roško ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, PARTIZANSKA GIMNAZIJA.V Zagre¬ bu so odprli posebno "partizansko gimnazijo". IZ SLOVENSKE SKUPNOSTI JE IZ¬ STOPIL, G.Jože Novak, ki je vpisan v lienškem taborišču, je 19.okxcpo¬ dal izjavo, da "izstopa iz sloven¬ ske skupnosti in ostane samo še čet¬ nik". Objavljamo to v vednost vsem slovenskim beguncem. SAME GROŽNJE. - Finančni mi¬ nister Titove Jugoslavije, Sreten Žujovič, ki ima sploh mnogo pove¬ dati, je govoril na volilni konfe¬ renci VII. rajona v Belgradu o od¬ stopu Subašiča in Suteja in je ob tej priliki mlatil na vse strani tako, da se je vse iskrilo« Med dru¬ gim je pribil: "Nedvomno so gospod¬ je Subašič in Sutej računali, da bo moralo to povzročiti velike spremem¬ be v takoimanovanih vladajočih vr¬ hovih. Toda ob tej priliki se ni : nič zgodil'' >. Edini njihov uspeh je bil, da sp v tujini napisali nekaj člankov, tve.fi da je v Jugoslaviji rišlo do velikih notranjih trenj. Mislimo,'da tudi tifčlanki niso ta¬ ko brezpomembna zadeva, če pomislimo, laso komunisti ves čas vojne prav s svojim tiskom in propagando v tu¬ jini pridobili pomoč zaveznikov!!'.) Mnoga pa so si obetali od konferen¬ ce ministrov velikih sil. Predlo¬ žili so spomenico, v kateri govori¬ jo, da je tukaj državljanska vojna ter da jo potrebna tuja intervencija, tuja vojska, tuja civilna oblast,in da ta oblast mora ne le organizirati državo, temveč tudi izvesti volitve, (To bi bi la v resnici smrt za komu niste, ker bi + akr narod lahko ~ - snici povedal svoje iskreno mišljenje o njih!) Mi pa bomo, mislim, našli dovolj sil, da bomo ohranili dišavo pred no¬ vimi sovražniki (l ! ! ), kakor smo bili sposobni, da smo raz¬ bito državo zopet ustvarili. (Nikdar je ne bi komunisti, am¬ pak nacionalisti, če komunistov ne bi podpirali njihovi - "no¬ vi sovražniki"!!) Mi imamo za¬ vezništvo s Sovjetsko zvezo. Ko bi gobezdavi Zujovič le še hotel bolj glasno groziti in še večkrat! Potem ne bo treba ni- kakih člankov in spomenic več... Upamo! POIZKUSIMO! - Na predvo¬ lilnem zborovanju v Mladenovcu je dne 13•,oktobra gobezdal- kdo i ko j pa da fin,min,Tito ve Ju- g oslavi jc generalni poročnik Sreten Žujovič. ki je povedal za nas precej informativno no¬ vico, Takole dejal: "Ob pri¬ liki konference velesil v Lon¬ donu, so ljudje predložili spo¬ menico, v kateri so trdili, da mora priti v Jugoslavijo kralj s svojo vojsko* ki je sedaj v Nemčiji. Čigava je ta voj.ua, ki jo pregleduje kralj v Nem¬ čiji? To pomeni, da poleg nase vojske,, poleg jugosl.armade v deželi obstoji še druga vojska v Nemčiji. Ta vojaka dobiva"puš¬ ke in drugo orožje, pripravlja se za nekaj« (!!!) K čemu se ne¬ ka vojska more pripravljati v tuji zemlji, a ne priti v svojo deželo? To je sumljiva stvar. (Zelo!!!) To je banda, ki jo po večini sestavljajo izdajalci in ki se ji je pridružila ena sku¬ pina naših ujetriikov.Ako misli prodreti našo mejo in uvesti v deželo ied ; se bo hudo prevarila. - Kaj, če bi poizkusili? In ra¬ bili ne bi prav nič večjo pomo¬ či, kot so jo zavezniki nudili Titovim zločincem in roparjum. AV ■JuSmv