JiZ*ic* Celje - skladišče D-Per 65/1984 5000013538,5 COBISS o GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOSEK-LUKA, TITOVO VELENJE LETO XVIII SREDA, 28. NOVEMBER 1984 ŠTEVILKA 5 Ob 29. novembru, rojstnem dnevu socialistične federativne Jugoslavije, se radi ozremo na prehojeno pot, zgodovino naše socialistične samoupravne družbene skupnosti. To spominjanje je tudi potrebno, kajti zavest ljudi vsakodnevne težave pogosto tako obremenjujejo, da nekateri poskušajo celo razvrednotiti vse, kar smo v naši domovini zgradili, dosegli, in hočejo zavirati naš nadaljnji samoupravni socialistični razvoj. Boj za novo Jugoslavijo ni bil izbojevan za zeleno mizo, temveč s krvjo in življenji naših ljudi v gozdovih, taboriščih... Zgodovinski sklepi drugega zasedanja Avnoja v Jajcu 29. novembra 1943, za katere so se nedvoumno izrekli vsi naši narodi in narodnosti, so povzročili revolucionarno zamenjavo oblasti v Jugoslaviji. Že leta 1936 so mladi v svojem glasilu Mlada pota zapisali: "Naš položaj je težak, težji, kot je bil kadarkoli. Potruditi se moramo, da ga bomo izboljšali. Hočemo po poteh, ki vodijo v lepše življenje, brez malodušja, neuravnovešenosti, duševnega trpljenja... " Dalje na 2. strani! ★ ---------------——-------------------------------—---------------------- * Vsem delavcem v našem kombinatu in upokojencem, ki so delali v organizacijah, združenih v naš kombinat, iskreno čestitamo za dan republike 29. november! Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje ★—------------------------------------------—---------------------------- ★ V letih borbe za svobodo so starejši borci in politični aktivisti ljudem jasno prikazali prihodnost naše domovine. Zlasti mladim so namenili veliko pozornosti. Usposobljeni za politično-ekonomski boj so po vojni v'prazne brazde zasejali seme, ki je bogato obrodilo. Zasluga komunistov je, da se je uveljavilo geslo delavskega razreda: "Tovarne delavcem! " Ob uvajanju državno administrativnega socializma je bilo namreč jasno, da z njim ne bomo vpeljali nobenih idealnih socialističnih odnosov, zato se je ta sistem moral umakniti socialističnemu samoupravljanju. Zavedamo se, daje gmotni in družbeni položaj vseh odvisen od delavcev. Veliko smo že ustvarili, a čaka nas še ogromno nalog. Zato se ob 29. novembru namesto miselnega izlivanja čustev raje lotimo ustvarjanja razmer za uresničevanje tehle stališč velikana naše revolucije Josipa Broza - Tita: - Člani ZK morajo s svojim zgledom spodbujati druge in si s požrtvovalnim delom pridobiti zaupanje sodelavcev. S sektaškim načinom dela bi se partijska enota samo izločila iz množice in tako zgubila zaupanje svojega okolja. - Od tega, kako bodo komunisti sprejemali marksistično teorijo,je odvisen tudi uspeh boja delavskega razreda. Tudi misli Edvarda Kardelja, s katerimi je opozoril, da je odgovornost nekaterih organov, institucij in funkcionarjev v našem političnem sistemu dokaj zamegljena in da lahko to skali samoupravne demokratične odnose, moramo imeti vedno pred očmi. V vseh čestitkah ob dnevu naše republike pa naj bodo sklepna misel tudi besede iz novoletne poslanice tovariša Tita 1980: "Jasno mora biti določeno, kdo je za kaj odgovoren. Da pa bomo to dosegli, si moramo zastaviti takšne načrte in cilje, da bo vsak videl svoje naloge." Alojz Iršič, ESO-Elektro obrati Iz RLV Zelena luč za izgradnjo nove klasirnice in drobilnice premoga v Pesju V začetku novembra so stekla dela na gradbišču v Pesju, kjer bosta, če bo vse šlo po načrtu in sreči, čez dvaindvajset mesecev že stali nova klasirnica in drobilnica premoga, z zmogljivostjo tisoč ton premoga na uro. Tako nam je povedal Franc Avberšek, vodja razvojno-tehničnega sektorja skupnih služb in član poslovodnega odbora RLV, na novinarski konferenci v petek, 9. novembra. Ta konferenca je bila sklicana z namenom, da javnost zve za začetek izgradnje teh dveh objektov, zadnjih v izgradnji nadomestnih objektov v Novih Prelogah za sedanje objekte RLV v Prelogah, ki vežejo okrog 70 milijonov ton kvalitetnega lignita in s tem onemogočajo RLV nepretrgano izpolnjevanje proizvodne obveze: odkop 4,7 milijona ton lignita na leto vse do leta 2 020. Začetek izgradnje nadomestnih objektov RLV v Novih Prelogah sega v leto 1979, konec izgradnje je sedaj predviden za leto 1987, predračunska vrednost vseh teh objektov pa znaša 11 milijard 82 milijonov dinarjev (novih, seveda). Vseh nadomestnih objektov bo šestinštirideset, od teh devet jamskih, in sicer 427 metrov globok in 7,8 metra širok servisni jašek Nove Preloge s prekopnimi zvezami, 237 metrov globok in 5,2 metra širok zračilni jašek Šoštanj z nadkopi, nadkopne zveze v smeri proti Pesju, remiza za lokomotive, lokomotivne proge in drugi, bolj stranski jamski objekti. Zunanjih nadomestnih objektov bo potemtakem sedemintrideset, največji med njimi pa bo prav klasirnica z drobtinico v Pesju. Strojno procesni projekt klasirnice in drobilnice v Pesju je izdelal rudarski inštitut v Ljubljani, sicer pa so projekti zanj delo zagrebškega INA-projekta. V projektiranje so se uspešno vključili tudi strokovnjaki iz RLV in ESO. Gradbena dela bosta izvedla Gradis in Vegrad. Da bo objekt postavljen, bodo morali izkopati okrog 15 tisoč kubičnih metrov zemlje, vgraditi okrog 25 tisoč kubičnih metrov betona, položiti 1 800 ton betonskega železa... RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata: a) delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Ivan Krejan (RLV - J. mehanizacija) - namestnik Polde Rober (RLV - J. Škale), Anton Ribarič (RLV - DSSS) - namestnik Igor Jevšovar (RLV - J. Preloge), TE Šoštanj - Maks Lomšek (namestnica Zinka Moškon), ESO - Alojz Filipančič (namestnik Dragan Čelofiga), SIPAK - Roman Rebernik (namestnik Rudi Vuzem), EFE -Mile Maksimovič (namestnica Milena Gril), Avtoprevozništvo in servisi - Vili Malovšek (namestnik Branko Kranjčec), Tiskarna -Silvo Pešak (namestnica Marija Boruta), Družbeni standard - Dragica Pohar (namestnik Jože Mirtič), Avtomatska obdelava podatkov - Mira Uranc (namestnik Boris Lisac), Zavarovanje - Niko Pečovnik (namestnik Roman Golčar), DSSS SOZD - Branko Ledinek (namestnica Anica Pristovšek); b) delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (DSSS SOZD - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD - glavni in tehnični urednik), Draga Lipuš (DSSS SOZD - novinarka), Vesna Šmergut (DSSS SOZD - tajnica in stavka glasila), Lojze Ojsteršek (DSSS SOZD - fotografske storitve), Miha Pevnik (DSSS SOZD - tajništvo samoupravnih organov SOZD), Irena Seme - Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) in predstavnik OK SZDL Titovo Velenje. Predsednik uredniškega odbora: Ivan Krejan • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Prešernova 10 (IV. nadstropje, soba 58 - telefon 855 231, interno 260) Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Celjska cesta, telefon 855 521 ali 853 028) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi • Naklada 6 500 izvodov Udeleženci novinarske konference si z vrha bunkerja za premog v Pesju ogledujejo gradbišče nove klasirnice in drobilnice premoga. Glavno opremo za ves objekt bodo dobavili: transportno opremo ESO, drobilce STT Trbovlje, sita pa nemška firma Hein Lehmann. Sita so tudi edino, kar bo za cel objekt treba uvoziti. Kolikor bo le mogoče, bo montaža strojne in elektro opreme tekla vzporedno z gradbenimi deli. To zato, da bi klasirni-ca lahko začela poizkusno obratovati že konec leta 1986. Za montažo strojnih in elektro delov objekta izvajalci še niso izbrani, bili pa naj bi iz naše doline; seveda le, če bodo v primerjavi z drugimi kandidati dovolj konkurenčni. Da bi čim bolje zaščitili okolico teh objektov v Pesju, je za klasirnico predvidena ureditev odpraševanja in zvočne izolacije. Poleg tega pa bodo za varstvo okolja ob njej zasajena drevesa. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 2,2 milijarde dinarjev, od tega pa 1,29 milijarde dinarjev odpade na gradbena dela, okrog 220 milijonov dinarjev na zaščito okolja in okrog 700 milijonov na elektrostrojno opremo. Nova klasirnica in drobilnica v Pesju odpirata nove možnosti tudi za nekaj večjo ponudbo lignita iz RLV široki potrošnji. Draga LIPUŠ Oddelek skupnih služb našega rudnika za rudarske škode Nekateri deli naše doline se pogrezajo. Vedeli smo, da bo do tega prišlo. To je cena za odkopavanje premoga, s katero se prebivalci Šaleške doline moramo sprijazniti. Delavci v oddelku skupnih služb RLV za rudarske škode, ki je v sklopu jamo-mersko-hidrogeološke službe in skupaj z njo spada v razvojno-tehnični sektor skupnih služb RLV, pa se ukvarjajo z vsem, kar se tiče tega področja ugreznin, ki ga bo ob koncu ugrezanja okrog 1 500 hektarov, kar je osem odstotkov površine naše občine. Njihovo delo obsega urejevanje premoženjsko pravnih zadev, investicij v izgradnjo nadomestnih objektov in naselij zaradi odkopavanja premoga, organizacijo vzdrževanja in rekonstrukcij objektov na zemljiščih, ki se ugrezajo, organizacijo rekul-tivacije zemljišč in nadziranje področja ugreznin. V seznamu del in nalog tega oddelka piše, da pri premoženjsko pravnih zadevah načrtujejo odkup zemljišč in objektov, ugotavljajo nastalo rudarsko škodo, vodijo kataster objektov in zemljišč na področju, ki se je ali se še bo ugrezalo, pripravljajo osnove za cenitve teh zemljišč in objektov zaradi odkupov in določanja odškodnin, vodijo register izplačanih odškodnin in register rekultiviranih površin, planirajo površine za r ekultivacijo. Od pravnih zadev pa po sprejetih letnih, srednjeročnih in dolgoročnih načrtih vodijo pravne postopke v zvezi z odkupi nepremičnin ter izvajanje vseh pravnih postopkov, ki se tičejo investicij, rekultivacij in nadzora na področju ugreznin. V okviru investicij v izgradnjo nadomestnih naselij in objektov pripravljajo letne, srednjeročne in dolgoročne plane investicij, skrbijo za pridobitev investicijske in tehnične dokumentacije, za oddajo gradbenih del, tehnično in finančno nadzirajo graditev objektov in so odgovorni tudi za tehnični prevzem teh objektov ter pridobitev uporabnih dovoljenj zanje. Njihovo delo pri rekultivacijah obsega načrtovanje etapnih in končnih ciljev rekultivacij ugreznin, organizacijo, nadzor in prevzem opravljenih rekultivacijskih del. Skrbijo za to, da je vsak kvadratni meter prizadetega zemljišča gospodarno usposobljen, da ta področja naše doline ne bi postala odlagališča odpadkov. Kaj pa je povedal o delu oddelka za rudarske škode njegov vodja Ivo Kolar? Področje, prizadeto zaradi odkopavanja premoga, sega, ali pa se bo še razširilo, na ozemlja krajevnih skupnosti Škale, Gaberke, Ravne, Topolšica, Skorno-Florjan, Šoštanj, Franc Les-košek-Luka (Pesje) in Stara vas. Na teh področjih bodo porušeni vsi komunalni vodi, naprave in objekti. Preseljenih bo okrog 2 150 prebivalcev. To niso preproste zadeve, zato nam pri našem delu težav ne manjka. Pri premoženjsko pravnih zadevah naletimo na največ neprijetnosti pri razčiščevanju pojma "pravična odškodnina". Oškodovanec bi seveda rad dobil za svojo hišo in zemljo na področju ugreznin kar največ denarja, mi pa se moramo potruditi, da bo njegovo premoženje pravično ocenjeno. Realno ocenitev opravijo sodni cenilci, mi pa ji dodamo tudi nekaj ugodnosti, saj se zavedamo, kako težko ljudje zapuščajo svoje domove. Tistemu, na primer, ki ima hišo brez centralnega ogrevanja, brez kopalnice, s slabimi temelji, zgrajeno tako, da ni varna pred potresi; skratka - staro hišo, na katero pa je navezan, primaknemo nekaj denarja k realni odškodnini, da mu tako olajšamo izgradnjo nadomestne hiše. Tovrstne probleme rešujemo tudi z akontacijami na odškodnine. Veliko večje težave kot pri odkupih stanovanjskih objektov imamo pri odkupih kmetijskih površin. Resnica je, da tako rodovitne zemlje, kot je na področju ugreznin, ni na razpolago nikjer drugje v naši dolini. Celo slabše zemlje ni več. Torej je naša naloga, da kmetom vrnemo zemljišča, čeprav primernih drugih ni na razpolago. Na različne načine se spopadamo s to težavo. Zemljišča od nekaterih odkupimo tudi predčasno , še preden se pogreznejo - seveda le od tistih, ki se s tem strinjajo - in jih damo v najem tistim, katerih zemljišča so že pogreznjena in bi radi obdelovali zemljo prav v Šaleški dolini. A to so le začasne rešitve, kajti čez nekaj let se bodo tudi še nepogreznjena zemljišča na področju ugreznin pogreznila in do takrat bo treba za kmete, ki jih obdelujejo, dobiti primerne druge nadomestne kmetijske površine; take, ki jih bodo hoteli imeti namesto svojih lastnih. To pa lahko nudimo le tako, da si zagotovimo prednostno pravico pri nakupovanju kmetijskih površin, ki so naprodaj, da melioriramo slaba kmetijska zemljišča in jih damo kmetom za nadomestna, ali pa tako, da jim zagotovimo kmetijska zemljišča z rekultiva-cijo ugreznjenih zemeljskih površin. Sicer pa smo skoraj za vse prebivalce na zemljiščih v Skalah in Pesju, ki se ugrezajo, te zadeve že uredili. Težišče tovrstnega našega dela je sedaj na območju Goriške ceste v Šoštanju. Odkupujemo že tudi zemljišča od Šoštanja do Topolšice in v Gaberkah, kjer bi se naj začelo ozemlje pogrezati čez približno deset let. Z oškodovanci na tem področju smo že imeli sestanke. Na njih smo jih seznanili z vsem, kar jih čaka. Predčasno odkupujemo zemljišča tudi zato, da enakomerno obremenimo tono premoga s stroški zaradi rudarskih škod. Stro škovna postavka za to se tako giblje približno v znesku 5 odstot kov prodajne cene premoga in je načrtovana za čas do leta 2 040. Naša naloga je tudi organizacija izgradnje nadomestnih naselij in objektov. Za vsa naselja, ki se bodo pogreznila, moramo v okviru te naloge organizirati izgradnjo komunalno urejenih nadomestnih naselij. Sedaj gradimo "severno" cesto, ki bo povezovala z okolico nova naselja na severu pridobivalnega prostora RLV. Ob njej bodo nadomestna naselja Gaberke, Škale-Hrastnik, Pohrastnik in Topolšica. Ko bo cesta končana, se bomo takoj lotili še izgradnje vseh drugih komunalnih objektov , saj mora biti komunalna ureditev izvedena pet let prej, preden se bodo ljudje na to področje naselili. Poprečno toliko časa namreč potrebujejo, da si zgradijo nove hiše. Zgraditi moramo tudi nadomestne objekte za vse družbene negospodarske in gospodarske objekte, ki so se ali se bodo za- radi odkopavanja premoga porušili. Restavracija Jezero je že zgrajena, sedaj pa sta na vrsti gasilska domova v Pesju in Skalah. Poleg organizacije izgradnje nadomestnih objektov je naše delo tudi organizacija vzdrževanja objektov na ugrezninskih področjih, s katerih se vsi prebivalci še niso odselili. Tretje veliko področje našega dela so rekultivacije pogreznjenih področij. Tega dela smo se lotili strokovno. Povezali smo se s hmeljarskim inštitutom v Žalcu in ta ustanova nam je že omogočila, da smo določili cilje rekultivacij na celotnem prizadetem področju. Ozemlje, ki se je pogreznilo in je sedaj že umirjeno, nekultivirani o in že uporabljamo za pridelovalne in rekreacijske namene, medtem ko na neumirjenih področjih redimo ovce, posekali pa smo tudi precej lesa za drva - 2 000 kubičnih metrov. Ugrezninska jezera obravnavamo posebej. Sedaj so v naši dolini že škalsko, velenjsko in družmirsko ugrezninsko jezero, nastalo pa bo še šoštanjsko. Jezero v Skalah - to je bivše velenjsko turistično jezero - je do globine štirih metrov živo in z njim gospodari ribiška družina Titovo Velenje. Odločiti pa se bo še treba, ali bomo to jezero očistili ali zasuli. Rekreacijske parcele z vrtnimi hišicami ob velenjskem, Ple-velovem ugrezninskem jezeru so tudi ena od pomembnih oblik izkoriščanja prizadetih zemljišč zaradi odkopavanja premoga v naši dolini. Družmirsko jezero, ki ima sedaj 25 hektarov površine, v konč ni fazi pa bo segalo do Gaberk, je živo. V njem poizkusno gojimo ribe. Letos smo v deset potopnih bazenov vložili 800 kilogramov rib, po vzreji pa smo jih iz njih potegnili 2 toni in pol. Torej je v tem ugrezninskem jezeru ribogojstvo možno. Še več: v njem bi se z ustrezno organizacijo in obsegom ribogoj-Stva dalo ustvariti dobre gospodarske rezultate. Velenjsko ugrezninsko jezero pa je zaradi deponiranja pepela iz TE Šoštanj v njem in transportne vode za pepel, ki iz njega izpira alkalne snovi, mrtvo. Dosegli smo že, da se mehanski deli pepela ne iztekajo več v to jezero, a transportna voda ga še vedno onesnažuje. Ko bomo z metodami neškodljivega odlaganja pepela preprečili odtekanje transportne vode za pepel v jezero, ga bo možno brez večjih stroškov očistiti in oživiti. To se je pokazalo, ko smo z nasipom naredili iz dela tega jezera jezerce pri restavraciji Jezero. V tem jezercu je namreč bazičnost že toliko padla, da v njem ribe lahko živijo. Sicer pa bo celo velenjsko ugrezninsko jezero od družmirske-ga ločeno z nasipom. šice in ne bo globoko, zato smo se odločili, da ga bomo zasuli s prstjo z okoliških gričev. Tako bomo pridobili kar precej nadomestne kmetijske površine. Tudi vsa plitkejša področja drugih ugrezninskih jezer nameravamo zasuti. Saj če ne bi nič za- sipali, bi bilo ob koncu pogrezanja zemljišč v naši dolini okrog 400 hektarov vodne površine, tako pa je bo okrog 270 hektarov. Seveda pa bo o vsem v zvezi z ugrezninskimi jezeri odločala vsa naša ožja družbena skupnost. V našem oddelku je poleg mene zaposlenih še sedem delavcev: pravnik, ki spada sicer v pravno službo RLV, dve gradbinki, ki spadata v gradbeno-nadzorno službo RLV, dva tehnologa re-kultivacij in dva delovodja. Zadnji štirje so jedro precejšnjega števila invalidov in upokojenih delavcev RLV, ki delajo pri ovčereji, ribogojstvu in drugih rekultivacijskih delih. Delo našega oddelka je že tako obsežno, da bi potrebovali še štiri delavce, ki bi vodili delo omenjenih invalidov in upokojenih delavcev RLV. Letos bomo z ovčerejo, prodajo gnoja, prodajo porušenih objektov ter z najemninami za vrtove, rekreacijske parcele in kmetijske površine ustvarili nekaj več kot 300 milijonov starih dinarjev prihodka. Naš cilj pa je, da bi pridobili toliko dohodka, da bi z njim lahko pokrili stroške režijskega dela delavcev našega oddelka. Veliko sodelujemo z delavci v jamomersko-hidrogeološki službi našega rudnika. Na osnovi njihovih podatkov in predvidevanj, kaj vse se lahko zgodi v jamah RLV in na površju, pripravljamo svoje delovne načrte. Tudi z rudniško temeljno organizacijo Gradbena dejavnost in delovno organizacijo našega kombinata Avtoprevozništvo in servisi precej sodelujemo. Predvsem pri delih v zvezi z investicijami, rekonstrukcijami in vzdrževanjem objektov. Varovanje nekaterih objektov na področju ugreznin ponoči pa izvaja delovna skupnost našega kombinata Zavarovanje. Politiko našega dela usmerja komisija za rudarske škode, sestavljena iz predstavnikov jamskih temeljnih organizacij RLV, ki so plačnice rudarskih škod. Naše glavne naloge smo določili v dolgoročnem načrtu reševanja problematike rudarskih škod, ki ga je sprejel in dopolnil delavski svet RLV. Osnovno vodilo našega dela pa je, da v čim krajšem času že ugreznjena, poškodovana zemljišča rekultiviramo in jih vrnemo kmetijstvu in da kar najbolj gospodarno izkoristimo kmetijske in vodne povšine, ki se še ugrezajo. Na obisku pri ovčarjih in ovcah v Skalah Na obrobju ugrezninskega področja v naši dolini so ogromne travnate površine samevale neizkoriščene. Postajale so celo odlagališča odpadkov. Tudi nekaj hiš in gospodarskih poslopij, ki so kljub ugrezanju tal bila še uporabna in jih je rudnik že tudi odkupil, je bilo neizkoriščenih. Propadala so. V oddelku skupnih služb našega rudnika za rudarske škode so se pred nekaj leti odločili, da bodo te kmetije gospodarno izkoristili in tako kmetijstvu nadomestili del zgubljenega prihodka zaradi odkopavanja premoga. Rezultat njihovih prizadevanj je okrog 250 ovc - v glavnem plemenska čreda za razvoj ovčereje v Sloveniji. Pri njihovi vzreji sodelujejo z biotehnično fakulteto v Ljubljani. Letos so s to dejavnostjo že ustvarili 120 milijonov starih dinarjev čistega dohodka. Jože Kotnik, Henrik Gračner, Alojz Ramšak, Evzetij Žager in Anton Planinc so upokojenci našega rudnika, ki izmenoma, vsak dan eden, skrbijo za ovce. Imenujejo se "dežurni", ker dežurajo pri ovcah od pete ure zjutraj do devetih zvečer. Peš pridejo v Skale. Tudi po snegu. Pomagajo jim delavci RLV, ki jim zaradi bolezni ali poškodb pri delu začasno ustreza tako delo. V četrtek, 25. oktobra, ko smo obiskali to ovčjo farmo, so delali na njej Jusuf Djuranovič, Slobodan Petraševič in Milan Breznik. Kasneje je prišel še Franc Kosi, čeprav je imel tega dne dopust. In kaj je njihovo delo? Čez dan pasejo ovce v dveh čredah na okoliških farmskih pašnikih, jagneta pa posebej, bliže hlevov. Torej je treba ovce in jagneta odgnati na pašo, pripeljati nazaj, počistiti hleve. Seveda pa postoriti še vse drugo - od striženja ovac, dela pri ovcah, ki rojevajo jagneta, do nege bolnih ovc in priprave hrane za ovce za zimo. Prav ta dan si je eno jagnje zlomilo nogo. "Treba mu jo bo pozdraviti," so sklenili ovčarji. "Kako je čeden! Veliko sem jih že zaklal, a tega ne bi mogel, četudi bi za plačilo dobil vseh 250 ovac," je bolj sebi kot drugim med tem dogodkom zamrmral Jusuf. Jože Kotnik, ki je jagenjčka pestoval pa: "Ne, zaklali ga že ne bomo, dokler je še kaj upanja, da se mu bo noga zacelila." Po teh besedah je Matjaž Rojnik, glavni pri ovčereji in ribogojstvu - v opisu njegovih del in nalog piše, da dela pri rekulti-vaciji - stopil po opornice in povoje v bivšo Ževartovo hišo, ki so si jo ovčarji opremili za svoje potrebe. Takšni so. Matjažu in Jusufu so ovce, kot pravita, "zlezle pod kožo". Navezana sta nanje. Pa tudi z drugimi ni nič drugače. Kotnikovemu Jožetu jedo nekatere kar iz rok. Jabolka ali kaj drugega za priboljšek. Vsak dežurni ima nekaj ljubljenk. Slobodan pravi, da se bi po služenju vojaškega roka, ki je še pred njim, rad vrnil na farmo. Za Jusufa, ki je sicer traktorist v oddelku rudarskih škod, a bo, kot kaže, še enkrat poizkusil delati v jami, si človek težko zamisli, kakšno drugo delo kot pri ovcah. Sploh ko ga pogledaš, s kakšno ljubeznijo ravna z ovcami. Prek 300 nadur že ima na farmi, a nič ne kaže, da bi jih lahko izkoristil, kajti delavcev pri reji ovac je premalo. Zlasti sedaj, ko je treba uskladiščiti krmo za zimo, spraviti gnoj na polje... "Marsikdo že zato, ker se rudarji šalijo na račun nas ovčarjev, noče niti slišati, da bi prišel delat semkaj. So pa tudi takšni, ki pridejo, ker mislijo, da bodo ležali in pasli ovčke kot v nebesih, a ko vidijo, da je pri nas veliko dela, da je treba tudi gnoj kidati, jo odkurijo delat drugam. Nekateri, ki pa z nami radi delajo, ki se vživijo v delo z ovcami, morajo, žal, kmalu oditi. Vsi so namreč na delu zunaj jame samo začasno. Težav zaradi premalo sodelavcev imamo res ogromno. Potrebovali bi še enega ali dva redno zaposlena delavca," je povedal Matjaž. Matjaž se je za delo pri ovčereji našega rudnika odločil pred nekaj leti, ko je tik pred diplomo opustil študij zgodovine, kupil zapuščeno kmetijo na Graški gori - prav doma je iz Slove-njega Gradca - in se na njej lotil reje ovac. "Takrat sem se tudi zaposlil na tej farmi," je začel pripovedovati. "In ker se je moj delavnik večkrat zavlekel krepko v popoldan, včasih pa še v večer, mi je časa za moje ovce zmanjkovalo, tako da mi ni preostalo kaj drugega, kakor da jih prodam. Pa tudi na življenje v neudobni hiši, brez urejenega ogrevanja, elektrike in še marsičesa, se z ženo nisva mogla navaditi in zavoljo tega sva se preselila v Titovo Velenje. " Takšni so Matjaževi spomini na začetke njegovega dela pri našem rudniku. Verjetno pa bi povedal še kaj iz svojega življenja takrat, ko se mu je tako zasukalo, če mu ovce, ki so se pasle okrog nas, ne bi preusmerile misli na sedanjost. "Zima bo vsak čas," je nenadoma začel razpredati misli v čisto drugo smer. "Zato bomo morali nekaj ovc prodati. Prezimiti jih ne moremo več kot 170. Je pa sedaj kriza za prodajo mesa. Tudi pripravljenost delovne skupnosti našega kombinata Družbeni standard, da bi jagnjetino uvrstila na jedilnike v svojih obratih - na primer v restavraciji Jezero - je premajhna. Sploh je pri RLV in tudi drugod v našem kombinatu veliko ljudi, ki postrani gledajo na našo dejavnost. Kar nekako nerodno jim je, da redimo ovce, čeprav bi lahko imeli od ovčereje vsi še več koristi. Nekaterim rudarjem bi se prekajena ovčetina ali ovčji sir najbrž včasih kar prilegla za malico. Tudi ustrojene ovčje kože bi lahko porabili kar sami, saj imamo obrat za izdelavo sredstev za zaščito delavcev pri delu. Sedaj navezujemo sodelovanje z delovno organizacijo Almira, da bi v okviru svojega proizvodnega programa iz volne naših ovac organizirala pletenje po domovih. Na ta način bi volno naj pametneje izkoristili , saj se bi pri delu z njo lahko zaposlilo precej žensk v Šaleški dolini; nekatere tudi redno." Tako je torej z ovčerejo pri našem rudniku. Resna dejavnost je postala in - kot vidimo - tudi bodočnost ima. Treba jo bo le še bolj razviti, ji nameniti nekaj več sredstev. Kdor pa še vedno z omalovaževanjem razmišlja o tej dejavnosti, naj le kdaj stopi v Škale! Pogled na 250 ovc, urejene hleve, koristno izrabljene travnike in vnema ovčarjev mu bosta odprla oči. Ne bo več rekel: "Ah, tiste ovce! " /Draga Lipuš/ S študijskega potovanja po Združenih državah Amerike V zadnji številki Informatorja smo napovedali, da bo v tej številki Rudarja izšel tudi članek o vtisih predsednika poslovodnega odbora našega kombinata Slavka Janežiča s študijskega potovanja po ZDA letos septembra. A žal tega članka nismo mogli pripraviti, ker je inženir Slavko Janežič že več dni odsoten (zaradi operacije slepiča). Žal pravimo zato, ker po tistem, kar smo o potovanju že zvedeli od njega - in v zadnji številki Informatorja tudi objavili, vsaj v glavnem - lahko sklepamo, da bi nam lahko povedal kup zanimivih stvari. Na primer tudi o nagrajevanju rudarjev v ZDA. Kajti mimogrede nam je že omenil, da kvalificirani rudar v ZDA, ki dela pri podzemnem pridobivanju premoga, zasluži na uro okrog 16 dolarjev. Torej kar precej, vendar so sestava življenjskih stroškov in cene storitev in dobrin v ZDA čisto drugačne kot pri nas in nam zato teh 16 dolarjev na uro veliko ne pove. Poleg tega je omenil, da je razlika med plačo severnoameriškega nekvalificiranega in kvalificiranega jamskega delavca zelo mala in da rudniški zunanji delavci zaslužijo le kakih 10 do 15 odstotkov manj od jamskih. Seveda bi tudi to dvoje marsikoga pri nas osupnilo, če ne bi takoj povedali še, da so rudniki v ZDA pod in nad zemljo izredno mehanizirani; da ogromno fizičnih del opravijo zelo avtomatizirani stroji in da so - to smo že v Informatorju zapisali -montan-geološke razmere v tamkajšnjih rudnikih - vsaj premogovnikih, ki so si jih ogledali inženir Janežič in njegovi sopotniki - naravnost idealne v primerjavi z montan-geološkimi razmerami v naših rudnikih. Toda gotovo tudi v rudarstvu ZDA ne teče vse kakor po loju. Mirko Žolnir, vodja plansko-analitske službe našega kombinata, nas je, recimo, opozoril na članek Konec sanj o premogu - v ZDA, ki je letos septembra izšel v Gospodarskem vestniku in v katerem med drugim lahko preberemo tudi takele ugotovitve... Po naftnem embargu leta 1979 je kazalo, da so za premog prišli zlati časi. Zlasti v ZDA, kjer so spravili na noge milijardni program za utekočinjanje in vplinjevanje premoga... Leta 2 000 naj bi v ZDA pridobili že 2,6 milijarde ton premoga, kar je ogromen skok glede na to, da so ga leta 1970 pridobili 600 milijonov ton in leta 1982 dotlej rekordnih 834 milijonov... A iz vseh teh predvidevanj se ni veliko izcimilo. V svetu je prišlo do presežkov nafte na tržišču in zato padanja njenih cen. Začela se je tudi kriza jeklarske industrije in z njo zmanj sevanje povpraševanja po koksu. Strah pred kislim dežjem pa je zavrl proizvodnjo v termoelektrarnah na premog... V ZDA je izvoz premoga padel od 110 milijonov ton v letu 1981 na 76,8 milijona ton v letu 1983, celotna proizvodnja pa lani na okoli 780 milijonov ton... Sploh je drag železniški prevoz... Od leta 1978 so v ZDA zaprli skoraj 3 000 premogovnikov in s tem približno za polovico zmanjšali kapacitete v premogovništvu... Sedaj je tretjina od 166 tisoč rudarjev, kolikor jih je približno vseh v ZDA , brez dela... Kaj več - tudi v tej zvezi - pa v članku, ki ga bomo končno menda ja lahko pripravili! Uredništvo S tole skupino ovčarjev smo se pogovarjali ob obisku ovčje farme našega rudnika. Slobodan Petraševič in Jože Kotnik z jagnetom, ki si je na dan našega obiska na farmi zlomilo nogo. Kadrovska gibanja v RLV v obdobju januar-september 1984 OZD RLV Število zaposlenih delavcev 31.12.’83 30.9. ’84 RAZLIKA J. Preloge 807 786 - 2r J. Pesje 369 379 + 10 J. Škale 526 371 - 155 Klasirnica 407 398 - 9 DSSS 311 317 + 6 Zračenje 250 253 + 3 Priprave 565 601 + 36 J. gradnje 186 201 + 15 J. mehanizacija 854 899 + 45 J. transport 413 401 - 12 Izobraževanje 261. 316 + 55 Kopalnica 146 143 - 3 Zun. dejavnost 155 154 - 1 Grad. dejavnost 144 157 + 13 Miz. dejavnost 49 52 + 3 DO RLV 5 443 5 428 - 15 V tem obdobju se je torej število zaposlenih delavcev v RLV zmanjšalo za 15 ali za 0,28 odstotka, kar je tudi v skladu z letnim delovnim načrtom RLV 1984. Iz nadaljnjih analiz kadrovskih gibanj v RLV v obdobju januar-september 1984 je razvidno: - Izobrazbena sestava zaposlenih delavcev se je znatno zboljšala; med vsemi zaposlenimi je zlasti porastlo število delavcev s srednje šolsko izobrazbo (z 11,9 % konec leta 1983 na 12,7 % konec septembra 1984), padlo pa število nekvalificiranih delavcev (z 20,5 % konec leta 1983 na 19,3 % konec septembri 1984). - Opazno je porastlo tudi število delavcev iz manj oddaljenih krajev med vsemi zaposlenimi delavci; delavcev Slovencev, na primer, z 68,4 % konec leta 1983 na 69,3 % konec septembra 1984. - Povečalo se je tudi število delavcev, starih 26 do 35 let in 41 do 45 let,med vsemi zaposlenimi delavci, padlo pa število starejših, starih nad 45 let, ter mladih, starih do 25 let - to pa gotovo ni najboljše, čeprav padec števila teh delavcev znaša le 1,4 %, porast števila delavcev, starih 26 do 35 let in 41 do 45 let, pa 2,8 %. F1 uktuacij a delavcev v RLV v prvih devetih mesecih leta 1984 (za september z nepopolnimi podatki) ODŠLO DELAVCEV I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. SKUPAJ zaradi upokojitve, smrti 1 27 17 13 21 57 24 24 11 195 v JLA 37 - - 51 1 - 4 7 - 100 zaradi negativne ocene, vzgojnega ukrepa, prestajanja zaporne kazni 11 16 12 10 6 6 8 4 1 74 zaradi zaposlitve za določen čas 2 3 3 2 2 1 23 53 7 96 na svojo zahtevo 12 16 14 20 24 20 24 26 16 172 Skupaj 63 62 46 96 54 84 83 114 35 637 PRIŠLO DELAVCEV I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. SKUPAJ iz JLA 2 5 25 10 10 40 5 5 16 118 učencev s končano šolo 26 8 5 39 na delo za določen čas 4 3 9 14 4 21 62 27 20 164 drugih 25 39 42 33 22 41 36 58 39 335 Skupaj 31 47 76 57 36 128 111 90 80 656 RAZLIKA PRIŠLO-ODŠLO -32 -15 +30 -39 -18 +44 +28 -24 +45 +19 Fluktuacija je tako bila znatno manjša kakor lani v enakem obdobju. Kadrovska služba DO RLV PRODAM osebni avto zastava 101, letnik 1976, z generalno obnovljeno karoserijo in vgrajeno plinsko napravo. INFORMACIJE: Špeglova 44, Pesje - popoldne. Delo disciplinske komisije RLV v obdobju januar-september 1984 V času od 1. 1. do 30. 9. 1984 je bilo razpisanih 13 obravnav pred skupno disciplinsko komisijo OZD RLV. Nanje je bilo vabljenih 651 delavcev, za katere je komisija prejela predlog za ugotavljanje odgovornosti zaradi suma, da so kršili delovne obveznosti, ter 68 prič. Komisija je spoznala za odgovorne za storjeno kršitev delovnih obveznosti 411 delavcev in jim izrekla: 160 opominov, 137 javnih opominov, 71 prenehanj delovnih razmerij, 28 prenehanj delovnih razmerij pogojno za dobo 1 do 12 mesecev, 7 razporeditev na druga dela in naloge in 8 denarnih kazni. Od preostalih vabljenih je 45 delavcev oprostila odgovornosti, pri enem ugotovila odgovornost, ni pa mu izrekla ukrepa, za 63 delavcev je postopek ustavila, ker so sami prenehali delati v RLV, odšli v JLA ali iz kakšnih drugih razlogov zapustili RLV. Kar za 131 delavcev pa je morala postopek preložiti, ker jim ni bilo vročeno vabilo na obravnavo. Zoper odločitev disciplinske komisije se je pritožilo delavskemu svetu svoje TOZD oziroma delovne skupnosti 25 delavcev. Za večino teh delavcev so delavski sveti potrdili ukrep disciplinske komisije. Varstvo pravic pred sodiščem združenega dela pa je zahtevalo 6 delavcev in o zahtevkih petih od teh delavcev je sodišče odločilo v korist njihovih OZD, o zahtevku enega pa razprava še ni bila razpisana. Kot je razvidno iz spodnje" preglednice, je med kršitvami v tem obdobju bilo največ neopravičenih odsotnosti od dela; tako kot lani v ena kem obdobju, le da nekoliko manj, vendar še vedno veliko. Slednja trditev še zlasti velja, če pomislimo, da se število teh kršitev ni bistveno zmanjšalo kljub izvajanju samoupravno sprejetih sankcij, kct so pavšalne odškodnine OZD, neplačana dnina, zmanjšanje nagrad pri poračunu OD ob novem letu in 3. juliju in plačilo celotne stanarine v samskih domovih. Delovno ažurnost disciplinske komisije je še vedno hudo oviralo ne vročevanje vabil delavcem na obravnave, saj je zaradi tega problema - kot že rečeno - morala kar za 131 delavcev obravnavo preložiti oziroma razpisati 4 dodatne obravnave. S tem pa so se znatno povečali stroški za njeno dejavnost in količina dela, ki ga je morala opraviti. Bodo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih v bodoče boljše spremljali in kontrolirali vročanje vabil delavcem na obravnave pred disciplinsko komisijo in tako preprečili, da bi vabila ostajala v predalih in da za to ne bi nobeden odgovarjal? Upamo, da bodo! Preglednica izrečenih vzgojnih ukrepov in vrst kršitev delovnih obveznosti v OZD RLV v obdobju januar-september 1984 VZGOJNI UKREPI VRSTE KRŠITEV OZD S Prerazporeditev