PoUnl urad 9021 Celovec — Verlagspoitamt 9021 Klagenfurt Celovec, petek, 29. avgust 1969 ZAOSTRITEV NA SREDNJEM VZHODU: Arabci zgubljajo potrpljenje spričo stalnega izraelskega izzivanja in nasilja Ne pozabimo v začetku šolskega leta Že v zadnji številki našega lista smo opozorili starše na možnost in dolžnost, ki jo imajo v začetku novega šol. leta, ko je treba otroke prijaviti k dvojezičnemu pouku. # Prijava k dvojezičnemu pouku bo vsem otrokom zagotovila vzgojo v materinem jeziku, ki je najdragocenejši zaklad vsakega človeka! # Prijava k dvojezičnemu pouku utira pot do znanja obeh deželnih jezikov, kar je na ozemlju, kjer živita drug poleg drugega dva naroda, vsakdanja življenjska potreba! % Prijava k dvojezičnemu pouku omogoča skupno vzgojo otrok obeh narodnosti in tako polaga temelje za boljše medsebojno spoznavanje, razumevanje in enakopravno sožitje! # Prijava k dvojezičnemu pouku odpira otrokom boljše izglede tudi za njihovo poznejše poklicno življenje, saj je znanje jezikov čedalje več vredno in potrebno! # Prijava k dvojezičnemu pouku je zapoved današnjega časa, ki v malem in v velikem stremi za sporazumevanjem in vsestranskim sodelovanjem! Lahko bi navajali še razne druge vidike in vzroke, ki zgovorno kažejo, kako je v naših razmerah važne in potrebno, da otroke prijavimo k dvojezičnemu pouku. Izkoristimo torej prihodnje dneve, ko se bo začelo spet novo šolsko leto. Prijaviti je treba predvsem tiste otroke, ki bodo letos vstopili v prvi razred ljudske ali glavne šole; prav tako pa je seveda možno prijaviti tudi tiste otroke, ki bodo letos obiskovali že višje razrede omenjenih šol, vendar doslej še niso bili prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Položaj na Srednjem vzhodu se spet nevarno zaostruje, kajti odnosi med Izraelom in arabskimi deželami so se že močno približali kritični točki, ko vsak trenutek lahko fabruhne nov oborožen spopad. Ne gre pri tem samo za manjše krajevne incidente, ki si pravzaprav C------------------------"—n Romunija je slavila 25-letnico osvoboditve Z velikimi proslavami je Romunija ob koncu minulega tedna obhajala 25-letnico osvoboditve. Na jubilejnem zasedanju skupščine je predsednik državnega sveta Nicolae Ceausescu govoril o uspehih Romunije v povojnih letih, tako na notranjem kot tudi na zunanjem področju. Opozoril je na veliki doprinos sovjetske armade za premaganje nacistične Nemčije in naglasil, da je bilo v skupnem boju proti fašizmu skovano trajno prijateljstvo med narodi Romunije in Sovjetske zveze. Zmaga nad fašizmom, je poudaril Ceausescu, pa je dokaz, da imperialistične invazijske sile nikdar ne morejo premagati ljudskih množic in zlomiti njihove volje, da same odločajo o svoji usodi. Proslave so potekale v znamenju široke podpore temeljni usmeritvi romunske zunanje in notranje politike. v______________________________/ sledijo vsak dan že od zadnje iz-raelsko-arabske vojne. Taki lokalni spopadi so dejansko postali vsakdanja stvarnost in je razlika le v tem, da je danes napadalec izraelska in jutri arabska stran. Po tej poti bi se stvari verjetno lahko še dolgo nadaljevale, ne da bi moralo nujno priti do nevarnejšega zapleta. Toda v zadnjem času je prišlo do dogodkov, spričo katerih so se Arabci znašli na robu svojega potrpljenja. Gre namreč za ravnanje izraelskega režima na zasedenih arabskih ozemljih, gre za dejanja, ki pomenijo — kakor je to ugotovila tu-dii posebna komisija OZN — očitno kršenje ženevske konvencije o zaščiti prebivalstva. Zanimive podatke o ugotovitvah te komisije je dal dr. Branimir Jankovič, profesor za mednarodno pravo na beograjski univerzi, ki je podpredsednik komisije OZN za človekove pravice in hkrati tudi podpredsednik posebne delovne skupine prej omenjene komisije, ki proučuje razmere, v katerih žive prebivalci r.a arabskem ozemlju, ki ga je zasedal Izrael. Na osnovi dokazov in dokumentov, ki so jih predložili posebni skupini, je izjavil dr. Jankovič, in na osnovi listin, ki jih je sprejel in proučeval varnostni svet, je mogoče že sedaj trditi, da gre za resne in hude kršitve ženevske konvencije o zaščiti prebivalstva med oboroženimi spopadi. Zbrani dokazi pričajo, da je ravnanje izraelskega zasedbenega režima mogoče deliti v Primerjave, ki dajo misliti ZVEZNI PREZIDENT JONAS: Mir ni nedosegljiv cilj Pod naslovom „Univerza in problemi miru" poteka ta teden na Dunaju mednarodni kongres, na katerem se je zbralo okoli 300 rektorjev in drugih predstavnikov univerzitetnih ustanov z vsega sveta. Na tem kongresu posvečajo posebno pozornost načrtom za ustanovitev „svetovne univerze", ki naj bi delovala pod okriljem Združenih narodov in njihovih specializiranih organizacij, kot sta UNIDO, UNESCO in druge. Za sedež take ustanove predvidevajo med drugim tudi Dunaj, ki bi po besedah dunajskega župana Mareka „kot prestolnica nevtralne države na stičišču velikih političnih in gospodarskih sistemov bil še posebno prikladen, da postane mesto srečanja in sporazumevanja". Na otvoritveni slavnosti kongresa je govoril tudi zvezni prezi-dent Jonas, ki je ob tej priložnosti naglasil privrženost Avstrije stvari miru. „Dvakrat je sedanja generacija avstrijskega ljudstva na lastni koži občutila strahote in nesmisel vojne. Zato se Avstrija priznava k miroljubnemu sožitju z drugimi narodi in je pripravljena sodelovati pri ohranitvi in utrditvi miru, kjerkoli je to mogoče." Predsednik Jonas je poudaril, da dejstvo, da so bile vojne doslej, še ne pomeni nujno, da morajo vojne biti tudi v bodočnosti. Človeštvo se mora osvoboditi fatalistične vere, da je vojna potrebna, da je ni mogoče preprečiti; priti morajo do spoznanja, da mir ni nedosegljiv cilj. tri skupine zločinov: mučenje ljudi, uničevanje poslopij ter onečašča-nje svetih mest. Zbrana pričevanja potrjujejo mučenja vseh vrst — od električnega šoka In gorečih cigaret do trganja nohtov in hujskanja sestradanih psov rta zapornike. Hiše (in cele vasi uničujejo na različne načine, z bombami, s topovskim ognjem, s tanki in podobno. Pogostne so tudi množične represalije in pobijanje talcev. Predstavniki verskih skupnosti so zaskrbljeni, da namerava Izrael popolnoma uničiti »sveta mesta"; gre pravzaprav za nekak religiozen rasizem, ki ga Izrael sistematično izvaja, kljub zadržanosti uradnih izraelskih krogov. Spričo tega je povsem razumljivo, da Araibcli zgubljajo potrpljenje ter je čedalje pogosteje slišati pozive, da morajo biti pripravljeni na „sveto vojno" proti Izraelu. V tem smislu je potekala tudi izredna seja ministrskega sveta arabske lige v Kairu, ki naj bi pripravila srečanje najvišjih voditeljev arabskih dežel. Napovedi novih podvigov Komaj so trije ameriški vesoljci po svojem prvem „izletu" na Luno spet srečno pristali na domači Zemlji, so ameriški strokovnjaki za vesoljsko raziskovanje napovedali nove načrte za prihodnje polete. Posebno točno imajo že izdelane načrte za polet vesoljske ladje „Apotlo-12" s katero naj bi meseca novembra poleteli proti Luni spet trije vesoljci — Charles Conrad, Alan Bean in Richard Gordon, Prva dva bosta imela nalogo, da pristaneta na Luni in tam ostaneta 28 do 30 ur, najmanj tri ure pa naj bi se sprehajala na Lunini površini. Načrt predvideva, da bi ta posadka pristala na zahodni strani Lune v tako imenovanem Oceanu viharjev, medtem ko sta Armstrong in Aldrin »obiskala" Morje tišine. Izdatke, ki so bili potrebni, da je Amerika lab' ko poslala na Luno prvega človeka, cenijo, na kakih 24 milijard dolarjev. To je videti zelo drago. Tudi del ameriške javnosti je imel pomisleke proti izdatkom, češ da bi s tolikšnim denarjem lahko uspešno rešili marsikateri problem na Zemlji, v Ameriki sami, kjer del prebivalstva še vedno živi v revščini, rasno zapostavljeni črnci pa v zdravstveno nevzdržnih črnskih četrtih. Tisti, ki so grajali visoke izdatke za program »Apollo", ipa so očitno pozabili, da teh 24 milijard dolarjev, kolikor so jih v te namene porabili tekom osmih let, pravzaprav niti ni pretirana cena za mnoga nova znanstvena spoznanja in odkritja, če po drugi strani upoštevamo, da Amerika enako vsoto porabi vsako leto sproti za »umazano vojno" v Vietnamu in da izdatki za program „Apollo“ predstavljajo komaj eno tretjino letnega proračuna Pentagona — ameriškega obrambnega ministrstva. Univerzitetni profesor v Utahu James L. Clay-ton, avtor razprave »Gospodarske posledice hladne vojne", primerja v ameriški reviji »Nation" vietnamsko vojno s prejšnjimi vojnami Amerike. Med drugim pravi, da se je vietnamska vojna spremenila v najdaljšo vojno v zgodovini Amerike. Če ne upoštevamo druge svetovne vojne, pa je vietnamska vojna tudi najdražje vojskovanje v vsej ameriški zgodovini. Zelo težko je ugotoviti izdatke kake vojne. Predsednikov urad je kljub temu skušal ugotoviti, koliko je veljala vietnamska vojna od leta 1965 do danes. Po teh ugotovitvah bo vojna v Vietnamu požrla v prihodnjem gospodarskem letu 13 odstotkov vseh ameriških Zveznih izdatkov, medtem ko izdatke od leta 1965 dalje ocenjujejo na 108,5 milijarde dolarjev. Vendar pa ti podatki ne povedo vsega, kajti v Zveznem proračunu je pod nadzorstvom vsega le 100 milijard dolarjev, medtem ko so ostala sredstva deponirali ali vložili v razne sklade. Omenjeni znesek 100 milijard bi rabili za kritje obrambnih stroškov; 80 odstotkov tega zneska bi služilo temu namenu prihodnje leto, stroški vietnamske vojne pa bodo požrli 32 odstotkov obrambnega proračuna. Če se bo vojna nadaljevala v sedanjem tempu, bo treba tretjino zveznega proračuna porabiti za jugovzhodno Azijo; če se bo dalje stopnjevala, pa bodo dosegli ti izdatki polovico zveznega proračuna. Sicer pa uradni statistični podatki ne zajemajo ostalih vrst vojnih izdatkov. Statistiki upoštevajo samo 532.000 ameriških vojakov, ki se bore v Vietnamu, ne upoštevajo pa tega, da je na primer na Tajskem, v bližini fronte, od leta 1967 razvrščenih 17.000 ameriških vojakov. Če pa k temu prištejemo še vse tiste, ki v Ameriki ali kje drugod služijo tej vojski in vojni, potem se njihovo število povzpne na 884.000 ljudi. Statistični podatki kažejo iz nerazumljivih vzrokov vojne izdatke šele od leta 1965 dalje, čeiprav je znano, da so Američani že od leta 1954 v Vietnamu. Od takrat do leta 1964 je tam skoraj 60.000 Američanov opravljalo vojaško službo, vendar izdatki za njihovo vzdrževanje niso prišli v uradno statistiko. Tudi obresti, ki jih je treba plačati za najeta posojila, močno bremenijo proračun. Pred prvo svetovno vojno so taksne obresti znašale petino ali celo četrtino neposrednih vojnih izdatkov. Prva svetovna vojna je veljala Ameriko, po navedbah Johna ^M. Clarka v delu »Cena svetovne vojne", nič več in nič manj kot 33 milijard dolarjev. Do leta 1929 je finančno ministrstvo obračunalo 9,5 milijarde obresti, celotne obresti pa so se povzpele na 15 milijard dolarjev ali na 46 odstotkov neposrednih vojnih izdatkov. Henry C. Merphy omenja v svojem delu »Nacionalne zadolžitve v vojni in v prehodnem obdobju , da se je ameriška vlada med drugo svetovno vojno zadolžila za 215 milijard dolarjev in da je ta znesek treba plačati z obrestno mero 2,5 odstotka. Tega dolga še ni odplačala. Če upoštevamo, da je za odplačilo teh vojnih dolgov potrebnih kakih 30 let, potem bodo obresti porasle na kakih 200 milijard dolarjev in bodo za 53 odstotkov višje kot neposredni vojni izdatki. S primerjavo teh podatkov je mogoče vsaj približno ugotoviti, koliko pravzaprav stane vietnamska vojna. Če domnevamo, da se bo konec tega leta močno omejila — kar pa trenutno še ni zanesljivo! — in da bo Amerika prihodnje leto v celoti umaknila svoje čete iz Vietnama — kar je še manj zanesljivo! — potem bo vietnamska vojna veljala skupno kakih 330 milijard dolarjev. V našem denarju bi to predstavljalo lepo vsoto 8,500.000,000.000 šilingov, ali kar si bomo morda lažje predstavljali: ta denar bi zadostoval skoraj za 10 letnih proračunov Avstrije. Toda ta račun še ne upošteva škode, ki jo je povzročila inflacija, ne upošteva 33.000 padlih Američanov (teh žrtev v denarju seveda sploh ni možno ugotoviti) in tudi ne cene nezaupanja, ki ga svet vedno močneje čuti do Amerike in do njenih dejanj. Po dokaj zanesljivih ocenah bodo končni izdatki za vietnamsko vojno tako veliki, da upravičeno vzbujajo zaskrbljenost tudi v tako razviti in bogati deželi, kot je Amerika. Ta vojna jo je veljala najmanj 10-krat toliko kot vsa zdravstvena služba, 16-krat toliko kot ves razviti šol. sistem in 30-krat toliko kot vsa stanovanjska izgradnja in izgradnja komunikacijskih objektov. Če primerjamo te podatke s 24 milijardami dolarjev, kolikor je v osmih letih veljal program »Apollo" — ki vsaj doslej ni pomenil uničevanja nedolžnih ljudi in pustošenja tujih dežel, pač pa je prinesel vsemu človeštvu nova in dragocena znanstvena spoznanja — potem je ta znanstveni podvig v primerjavi z izdatki za vietnamsko vojno res še izredno poceni. Če se Amerika že ne more odločiti za to, da bi s svojim ogromnim gospodarskim potencialom poleg reševanja domačih perečih problemov izdatneje podprla nerazviti svet, potem je vsekakor bolje, da se bolj ukvarja z vesoljskimi raziskavami kot pa da z vojaško silo zatira in pustoši druge svobodoljubne narode. Prav tako so v ameriškem centru za raziskave vesolja (NASA) tudi napovedali, da bo Amerika že leta 1972 imela prvo vesoljsko postajo s posadko, ki bo opravljala znanstvene naloge. Pravijo, da bo ta »vesoljski raziskovalni laboratorij" preučeval Sonce v idealnih okoliščinah, to se pravi zunaj zemeljskega ozračja. Raziskovalci naj bi ostali v tem laboratoriju 28 dni, potem pa bi jih zamenjala nova skupina. Zahodna Nemčija se pripravlja na volitve V Zahodni Nemčiji bodo 28. septembra splošne parlamentarne volitve, pri katerih se bodo za glasove potegovale poleg treh velikih strank (socialni demokrati, krščanski demokrati in liberalna FDP) še razne manjše skupine, med njimi tudi neonacistična NPD, ki je doslej zastopana le v nekaterih deželnih parlamentih in se torej zdaj pripravlja na svoj prvi „vdor" v bonski Bundestag. Posebno trd boj se bo razumljivo odvijal med sedanjima koalicijskima partnerjema — med socialnimi in krščanskimi demokrati, saj bodo socialisti (podobno kot prihodn|e leto pri nas v Avstriji) zastavili vse sile, da sl po dolgih letih priborijo položaj najmočnejše stranke. OECD priporoča: Avstrija naj vskladi produktivnost s potrošnjo proizvodnje, ima Avstrija le malo možnosti, da to podražitev pokrije z viški svoje plačilne bilance. Strukturni problemi Avstrije so veliko bolj vroče železo, kot so strukturni problemi večjih, gospodarsko zmogljivejših držav. Ker je Avstrija mala, gospodarsko zelo občutljiva država, so ti problemi po svoji naravi močno povezani z njenim položajem v mednarodni blagovni menjavi. Obseg izvoza je za razvoj avstrijskega gospodarstva najbolj merodajno merilo. Lani se je razvijal ugodno, toda prej je več let komaj odgovarjal potrebam, zlasti na področju konzumnega blaga, pri čemer pa ta izvoz ni bil v skladu z izvozom osnovnega blaga. Razmerje med njima se je zadnja leta slabšalo zaradi ukrepov EGS in zaradi prevelike navezanosti Avstrije na blagovno menjavo z državami te skupnosti. OECD zaradi tega priporoča, da Avstrija v prihodnje optimira možnosti za izvoz konzum. blaga, poleg tega pa tudi možnosti za izvoz kemičnih izdelkov in investicijskega blaga, slednje posebno zaradi tega, ker je v kemični industriji in v industriji investicijskega blaga že v veliki meri prebolela težave prilagoditve na pogoje mednarodnega trga. Zaključno OECD v svojih priporočilih v prid avstrijskega gospodarstva svari pred eventualnim zopetnim zmanjšanjem investicijske dejavnosti. Pri tem pravi, da letošnji obseg investicij kljub vidnemu porastu komaj odgovarja povprečju v desetletju 1950 — 1960. Zato je treba investicijsko dejavnost naprej večati. Ta naloga in istočasno povečanje kreditne sposobnosti ter ostvaritev ustrez. sklada za gospodarski riziko so po mnenju OECD rešljive le, če bo Avstrija omejila privatni konzum in če bo vlada podvzela ustrezne ukrepe na področju cen in osebnih dohodkov, posebej pa še v svoji politiki državnih dolgov. Odnos do državnih dolgov je po oceni OECD poseben avstrijski problem. Vladi zaradi tega svetuje, da zmanjša in omeji obseg državnih dolgov in da istočasno skrbi za ugodnejše razmerje med likvidnostjo bank in med državnimi posojili. Likvidnost bank pričenja namreč pojemati in že sedaj ni več taka, kot je bila lani in predlanskim. Preprosto povedano: OECD svetuje Avstriji ter njenemu gospodarstvu, da ne konzumira več kot pridela. (bi) Od 29. 8. do 7. 9. v Ljubljani: 15. mednarodni vinski sejem Gospodarski razvoj Avstrije je ugoden, potrebno pa je, da vlada podvzame vrsto ukrepov za stabilizacijo gospodarske rasti. To osnovno priporočilo za avstrijsko gospodarstvo lahko izluščimo iz obsežne analize, ki jo je na podlaga očitnih znakov mednarodnega gospodarskega razvoja objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Evropi (OECD). Iz te analize je razvidno, da mora avstrijsko gospodarstvo računati, da bo prišlo v njegovem razvoju že prihodnje leto do sprememb. Sicer so izgledi za gospodarsko rast zaenkrat ugodni tako s strani plačilne bilance kot s strani gospodarske konjunkture kot posledice razmerja cen do osebnih dohodkov. Toda pričakovati je — meni OECD — da bo že koncem leta pričel avstrijski uvoz naraščati, medtem ko bo izvoz kazal znamenja nazadovanja. Zato svari pred nevarnostjo poslabšanja avstrijske plačilne bilance v prihodnjem letu. Njen deficit se lahko poveča na 2 odstotka bruto nacionalnega produkta, s čemer bi vendar Avstrija prekoračila mejo tega deficita. Takega prekoračenja pa ni mogoče opravičiti s potrebo po večanju investicij za zboljšanje gospodarske strukture, niti ne z obstoječimi rezervami v plačilni bilanci. Po analizi OECD sodi poleg zboljšanja gospodarske strukture omejevanje potrošnje in povečanje zmogljivosti kapitalnega trga med osnovne naloge avstrijske gospodarske politike. Omejevanje potrošnje je zlasti potrebno na strani privatnega konzuma. Ob instrumentih za to omejevanje so vendar tudi potrebni instrumenti za stabilizacijo cen in osebnih dohodkov, drugače avstrijsko gospodarstvo v prihodnje ne bo v stanju vzdržati mednarodne konkurence. Sicer se je lani produktivnost avstrijskega gospodarstva povečala za 9 odstotkov, toda istočasno je produktivnost po delovni sili nazadovala za 2,5 odstotka in to prvič po letu 1959. Samo na sebi to ne bi bilo nič hudega, če se ne bi letos plače in mezde povečale za 9 odstotkov, medtem ko so se lani povečale le za 6 odstotkov. Ker je mogoče zvišanje plač in mezd istovetiti s podražitvijo Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo danes slovesno odprli 15. mednarodni sejem vina, žganih pijač, sadnih sokov ter kletarske, gostinske in turistične opreme. Ta tradicionalna sejemska prireditev, znana predvsem kot vinski sejem, bo trajala do 7. septembra. 2e tedne pred otvoritvijo sejma 'je posebna mednarodna komisija, v kateri je bilo poleg treh domačih še 11 tujih strokovnjakov, ocenila 899 vzorcev sortnih vin iz 15 držav ter razdelila letošnje nagrade: zlate in srebrne medalje ter pismena priznanja, najboljšim izmed najboljših pa podelila naj- višje priznanje — častni naslov »Šampion 69". Zlate medalje je letos prejelo 256 vzorcev in pismena priznanja 36 vrst vin, medtem ko je 6 dobitnikov zlatih medalj prejelo še naslov »Šampion". Največ zlatih medalj, namreč 83, so si letos osvojila sortna vina 'iz Zahodne Nemčije. Domača jugoslovanska vina so prejela 53 zlatih medalj, Avstrija pa si je v tej mednarodni konkurenci osvojila 40 zlatih priznanj. Najvišje priznanje tradicionalnega ljubljanskega vinskega sejma je letos dobilo — kakor že povedano — šest sort vin, ki so bila hkrati nagrajena seveda tudi z zlatimi medaljami. Tukaj so se posebno uspešno uveljavila domača slovenska vina, saj so kar trije visoki naslovi »Šampion 69" izmed skupno šestih ostali v Sloveniji. Prejeli so jih »Slovenija vino” iz Ljubljane za zeleni silvanec iz leta 1948, samostojni obrat tega podjetja Jeruzalem-Ormož za beli burgundec iz leta 1958 in mariborski obrat podjetja »Vinog Slovenija vino" za ritoznojča-na iz leta 1958. Znana avstrijska vinogradniška zadruga Ehrenhausen je prejela visoko priznanje za muškatni silvanec iz leta 1968, veletrgovina z vinom Franza Schobe iz Munchna pa za traminec iz leta 1966. Vsekakor pa je zanimivo, da si je naslov »Šampion 69” ljubljanskega vinskega sejma letos osvojilo tudi vino iz prešnjega stoletja, in sicer je to »Lagrima deliz'ioso", pridobljena leta 1885 v Španiji. Vsa nagrajena (in tudi nenagrajena) vina, katerim se bodo pridružile še žgane pijače in sadni sokovi, bodo na voljo obiskovalcem vinskega sejma v prostorih za pokušnjo na Gospodarskem razstavišču. osiROKecDSvecu WASHINGTON. — Ameriški predsednik Nixon se je prejšnji teden odločil, da odloži sleherni umik ameriških vojaških enot iz Vietnama. Ta odločitev je povzročila tako v Ameriki kakor tudi v mednarodni javnosti veliko presenečenje, kajti še malo prej so vodilni ameriški predstavniki napovedali, da se bo umik ameriških enot z Vietnama nadaljeval. V političnih krogih kljub vsemu upajo, da bo Amerika do konca tega leta umaknila iz Vietnama kakih 100.000 svojih vojakov. NEW DELHI. — Na nedavnih predsedniških volitvah v Indiji je bil proti pričakovanju izvoljen neodvisni napredno u-smerjeni kandidat, 75-letni nekdanji sindikalni vodja Varahagiri Venkata Giri. Izid volitev je privedel do ostrih nasprotij v vladajoči kongresni stranki, ker je predsednica indijske vlade Indira Gandhi z naprednim krilom stranke podpirala Girija na škodo uradnega strankinega kandidata Sanjiva Reddyja, kateri je užival podporo desničarskih struj v stranki. Ob svoji zaprisegi je novi indijski predsednik zagotovil, da bo delal „za gospodarski razvoj države v korist milijonom ljudi, ki trpe pomanjkanje". SAIGON. — Dosedanji predsednik juž-novietnamske vlade Tran Van Huong je podal ostavko, • nakar je južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu zahteval, naj novo vlado sestavi general Tran Thien Kiem, ki je zdaj zavzemal položaj podpredsednika vlade. Nadaljnja »militariza-cija" političnega vodstva v Južnem Vietnamu kaže, da saigonski režim še ne misli resno na konec vojne, marveč hoče boje le še zaostriti. Politični opazovalci zato poudarjajo, da tudi nova vlada v Saigonu ne more biti »kabinet miru". MOSKVA. — Te dni so v Sovjetski zvezi proslavljali 50-letnico sovjetske kinematografije. Ob tej priložnosti so predvajali v več mestih najboljše domače umetniške filme, posvečene glavnim razvojnim točkam igranega, znanstvenega in dokumentarnega filma. Zdaj deluje v Sovjetski zvezi 40 filmskih podjetij, ki posnamejo'na leto skupno kakih 120 umetniških in več kot 1000 dokumentarnih filmov. Vsaka izmed sovjetskih republik ima svoje filmsko podjetje. Cenijo, da je v Sovjetski zvezi, ki ima 240 milijonov prebivalcev, vsaj 155 tisoč mest za predavanje filmov, to je kinodvoran, šol, inštitutov, klubov in kulturnih domov. KAIRO. — Združena arabska republika je letos prvič v zadnjih 30 letih ustvarila pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Vrednost izvoza, ki je bil letos za 25 odstotkov večji od lanskega, je znašala 309 in vrednost uvoza 266 milijonov funtov, tako da je bil zabeležen presežek v višini 43 milijonov egiptovskih funtov. Egiptovski funt je enakovreden z britanskim funtom. LONDON. — Sredi avgusta je bilo v Britaniji 567.828 brezposelnih, to je največ v tem mesecu po drugi svetovni vojni. Od prejšnjega meseca do avgusta se je število brezposelnih povečalo za 55.739 oseib. V primerjavi s številom vseh uslužbencev je bilo avgusta 2,5 % brezposelnih, julija pa 2,2 odstotka. BONN. — Napovedi amer. obrambnega ministra Lairda o zmanjšanju vojaških izdatkov in skrčenju vojaških enot so zbudile živahne reakcije zlasti v Zahodni Nemčiji. Bonnu vojaška politika Washingtona očitno ni po volji. Zahodnonemški krogi so odločno proti vsakemu zmanjšanju vojaškega potenciala v Evropi in menijo, da so ameriški varčevalni ukrepi v škodo kontingentov v Evropi in še zlasti v Zahodni Nemčiji. Najnovejša odločitev Washingto-na se očitno ne ujema s predvolilnim računom krščamsko-demokratske unije, ki namerava na bližnjih volitvah dobivati glasove s pomočjo starega Adenauerjevega recepta — namreč z razglašanjem, da je v nevarnosti varnost Zahodne Nemčije. CIUDAD MEXICO. — Orkan „Camil-le“, ki je bil najhujši, kar jih je kdaj divjalo nad Ameriko, je povzročil ogromno škodo. Samo na ameriški obali Mehiškega zaliva je bilo porušenih daleč nad 5000 hiš, več kot 11.000 zgradb pa je bilo hudo poškodovanih. Glede števila človeških žrtev še ni dokončne ugotovitve, vendar navajajo od 200 do 300 žrtev. Nadaljnje žrtve zahtevajo poplave, ki so nastale po divjanju orkana. OVERI. — Po izjavi uradnega predstavnika sekretariata za informacije je vojna v Nigeriji doslej zahtevala v Biafri že ^.Vav nl'bjona človeških žrtev. Kakih 500 tisoč Biafrčanov je bilo ubitih v bojih z nigerijskimi četami, poldrugi milijon žrtev pa je bilo zaradi lakote ali napadov letal. RIM. — Ob koncu tega tedna se bo zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt mudil na obisku v Italiji, kjer bo imel razgovore z italijanskim zunanjim ministrom Morom. Slovenske želežarne pred združitvijo Čez dobra dva tedna — 15- septembra bodo slovenski železarji na posebnem referendumu odločali o bodoči usodi slovenskega železarstva. Omenjenega dne bo namreč izvedeno glasovanje o združitvi treh velikih slovenskih železarn Jesenice, Štore In Ravne. Če bodo na referendumu železarji sprejeli program združenega podjetja, bo s to združitvijo nastalo v slovenskem gospodarstvu najmočnejše gospodarsko združenje, saj bodo omenjene tri železarne že letos ustvarile 1.280,000.000 dinarjev skupne realizacije. Slovenske železarne zaposlujejo danes približno 12.000 ljudi. Program investicij v vseh treh železarnah predvideva 135,4 milijona dinarjev naložb, v obratna sredstva pa 229 milijonov dinarjev. Po izvedeni integralni zaokrožitvi pa bodo slovenske železarne leta 1975 ustvarile 2 milijardi dinarjev celokupnega letnega dohodka. Te podatke je na pripravljalnem posvetovanju navedel predsednik koordinacijskega odbora za združitev slovenskih železarn Gregor Klančnik, medtem ko je inž. Ivan Zupan kot predstavnik republiškega izvršnega sveta ob tej priložnosti naglasil, da bo združeno železarstvo pomenilo enega izmed trdnih stebrov bodočega slovenskega gospodarskega razvoja. Združeno železarstvo pomeni hkrati tudi temelj razvoja slovenske kovinske predelovalne industrije, ki zaposluje danes okoli 36.000 delavcev. Integracija ni centralizacija, je dejal inž. Zupan, marveč vsklajevanje ciljev in sredstev, kajti nujno je, da železarji ocenjujejo svoj gospodarski položaj in vlogo v širših slovenskih gospodarskih tokovih. Romunija na pragu novega desetletja g „V luči dosedanjih dosežkov in stvarnih perspektiv lahko pričakujemo, da se bo leta 1980 naše gospodarstvo po ravni razvoja, io strukturi ter po glavnih koli-inah in kakovostnih pokazateljih znatno približalo gospodarstvu, kakršno je značilno za industrijsko razvito družbo." Tako vidi gospodarske perspektive Romunije predsednik vlade Maurer. Takšna ocena je trezna in hladna, brez pretiravanja. Romuni sicer nikakor ne pozabljajo opozarjati na velike uspehe, ki so jih dosegli doslej, predvsem pri industrializaciji dežele, hkrati pa tudi mirno priznavajo, da še vedno močno zaostajajo ne le za razvitimi zahodnimi državami, ampak tudi za nekaterimi socialističnimi deželami. Objektivno zaostajanje za razvitimi industrijskimi državami je osnovno spoznanje, ki v največji meri vpliva na romunsko gospodarsko politiko. Njen glavni cilj je čim hitreje zmanjševati razliko, ki Romunijo loči od razvitih držav. Temu cilju je podrejen sedanji 5-letni gospodarski načrt (1966 —1970), podrejena pa mu bosta tudi oba naslednja, ki bosta zajemala obdobje do leta 1980. Tako določen glavni cilj seveda v veliki meri določa tudi načine in pota za uresničevanje. Po romunskih oceni osnove industrializacije še niso dovolj široke. Zato bo tudi za prihodnje desetletje značilen eksistenzivni razvoj: velika investicijska vlaganja, proizvodnja sredstev za proizvodnjo. Z drugimi besedami: težka industrija bo še dalje imela znatno prednost. Industrijska proizvodnja bo v prihodnji petletki — 1971 do 1975 — naraščala povprečno za 8,5 do 9,5 odstotka letno. Tempo naraščanja bo torej nižji kot v sedanji petletki, ko je v prvih treh letih znašal povprečno 12,3 odstotka letno. V absolutnih številkah pa to vendarle ni zmanjševanje, kajti osnova, s katere bo startala prihodnja 'petletka, bo znatno višja kot ona iz leta 1966. Ena glavnih značilnosti romunskega gospodarskega razvoja bo torej še vedno zelo hiter tempo naraščanja proizvodnje. Visoko nad navedenim povprečjem bodo v prihodnji petletki štiri temeljne industrijske veje: energetika, metalurgija, strojegradnja in kemija. Naraščanje proizvodnje v teh vejah bo ena in pol do dvakrat večje od povprečja za celotno indu- strijo. Izbor prednostnih vej kaže, da želijo Romuni zagotoviti najhitrejši razvoj tam, kjer najbolj prihaja do izraza sodobni znanstveni in tehnološki napredek. Lahka in 'prehrambena industrija dobivata pomembnejšo mesto kot prej, vendar sta še vedno podrejeni težki industriji. Proizvodnja potrošnega blaga bo naraščala za 7 do 7,7 odstotka letno, proizvodnja prehrambene industrije pa za 6,2 do 7 odstotka. Odstotki se torej precej približujejo onim za težko industrijo, toda ker obstaja v konkretnih količinah velik prepad med proizvodnjo obeh skupin, se škarje med lahko in težko industrijo dejansko še vedno odpirajo, ne pa zapirajo. Porast kmetijske proizvodnje bo znašal predvidoma 6 odstotkov letno. Na osnovi teh številk je mogoče sklepati tudi o dinamiki življenjske ravni v prihodnjem desetletju. Romunom se obeta, da bodo imeli več potrošnega in prehrambenega blaga kot zdaj, razmak med povpraševanjem in proizvodnjo pa bo še vedno ostal. Pri tem je treba tudi upoštevati, da bosta zlasti kmetijstvo in prehran-bena industrija delala veliko za izvoz. Romuniji so krvavo po- trebne devize in na konvertibilno področje najlažje prodira prav s kmetijskimi pridelki in predelanimi živili. Predvideno je tudi znatno povečanje proizvodnje gradbenega materiala in razširitev gradbenih del, kar bo imelo ugoden vpliv na tisti del življenjske ravni, ki ga zdaj obremenjuje stanovanjska stiska. Jasno je razvidno, da plačuje Romunija razmeroma visok davek prejšnji nerazvitosti in da dohitevanje razvitih zahteva napore in odrekanja. Vendar politika for-siranega razvoja ne povzroča večjih razprav. Hladni realizem sedanjega romunskega vodstva razpolaga z dovolj prepričljivimi dokazi za obrambo take usmeritve. Brez gospodarske razvitosti in moči ni nacionalne neodvisnosti in suverenosti; družba, ki ni bogata, ne more zagotoviti ne blaginje ne resnične demokracije in možnosti za uveljavitev človekove osebnosti. Ti nacionalni in — če lahko tako rečemo — »osebni" cilji pa so seveda popularni. Sedanje romusko vodstvo uživa široko podporo prav zato, ker je za svojo politiko razglasilo prav te cilje in ker si tudi resno prizadeva, da bi jih doseglo. Zanimiv pogled v zgodovino ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o ! Zaključek v Brezah s Le malo je velikih razstav v Avstriji, ki dosežejo mednarodno pomembnost. V zadnjem času je zapaziti stremljenje kulturnih krogov, da vsako leto pripravijo vsaj eno večjo, mednarodno razstavo. Pred leti so v Kremsu renovirali star samostan, v katerem so potem v presledku dveh let pokazali dve pomembni razstavi. Prva razstava je bila namenjena romanski umetnosti v Avstriji, druga razstava pa je skušala približati obiskovalcem gotsko umetnost v Avstriji. Preteklo leto so pripravili v Wiener Neustadtu veliko razstavo o Friedrichu lil. Letos pa so v Innsbrucku organizirali pregledno razstavo o življenju in ustvarjanju Maxi-miliana I. (1459—1519). Razstavo so pripravili v arzenalu, ki ga je dal zgraditi ta vladar. Na vseh teh razstavah so prireditelji skušali prikazati interesentom stvaritve teh dob na področju slikarstva, kiparstva in literature. Maksimih on I. je živel na prelomu iz starega veka v novi vek. Močno je bit še zakoreninjen v starem veku, bil pa je odprt tudi za vse novo. Živet je na stari viteški način. V ospredju njegovega življenja stojita dvorjenje in viteški dvoboj. Maksimilian je zbrat okoli sebe večino takratnih pomembnih umetnikov in znanstvenikov ter jim dajal ipobude in jih materialno podpirat. Sam se je ukvarjat z vsemi mogočimi vedami. Ker ni imel stalnega vladarskega sedeža, je potovat iz dežele v deželo. Rad se je zadrževat v Augsburgu, kjer si je izposojat denar pri stavnih trgovcih Fuggerjih. Proti koncu življenja je bil tako zadolžen, da je moral prepustiti Fuggerjem rudnike v Schvvazu. Prav zaradi njegove zadolžitve ga že smrtno bolnega prebivalci Innsbrucka niso pustili v mesto, da jim ne bi bito treba nazadnje plačevati njegovih dotgov. Maximitian t. je umrl na poti na Dunaj v Welsu. Pokopati ga niso v Otrok v svetu V Novem Sadu bodo septembra odprli veliko razstavo pod naslovom »Otrok v svetu". Ta razstava bo prikazala najrazličnejše predmete iz otroškega življenja. Seveda bo velik del posvečen otroškim igračam. Otrokovo okolje že vsa leta posebno zanima strokovnjake, in ne samo strokovnjake, temveč predvsem starše. Odprli bodo tudi razstavo otroških del, sejem igračk in drugih predmetov, namenjenim najmlajšim, ter imeli več strokovnih posvetovanj in drugih prireditev. Na natečaj za razstavo otroških risb je prispelo v Novi Sad več kot 60.000 del. Iz teh del bodo izbrali 2000 najbolj uspelih stvaritev malih mojstrov in jih prikazali na posebni razstavi. Risbe bodo izbrali tako, da bo zastopanih 40 držav. Istočasno pa bodo ob to mednarodno razstavo otroških risb postavili še jugoslovansko razstavo otroških risb. Prikazali bodo tudi, kako otroci doživljajo okolje, v katerem živijo, kaj v njem opažajo, kako doživljajo prostor; istačasno pa bo prikazano, kako odrasli oblikujejo okolje za najmlajše in proizvajajo predmete za otroško igro, učenje in zabavo. Razstava bo edinstvena priložnost za primerjanje rezultatov, ki bo pokazala likovna dela otrok in stvaritve odraslih za otroke. Posebno pozornost bodo na razstavi postavili prostorom, kjer se po navadi zadržujejo otroci. Od urejenih prostorov za otroke v družini do prostorov za otroke v šolah bodo vse prikazali. Odprli bodo tudi sejem, na katerem bodo domači in tuji razstavljalci po blagovnih skupinah razstavili predmete za otroško higieno, prehrano in šport, dalje knjige, učbenike, šolski pribor, učila, šolsko opremo, pohištvo, igračke, jedilni pribor, obutev, obleko itd. Ob tej priložnosti bodo izmenjali svoje izkušnje strokovnjaki iz raznih krajev o oblikovanju prostora za otroke in o predmetih, ki so namenjeni otrokom. Likovni vzgojitelji otrok bodo razpravljali o temi »Razvoj opazovanja in prikazovanja prostora". Poleg tega bodo razpravljali še o vrsti drugih problemov. Tako bodo proučili delo lutkovnih gledališč, proizvajanje literarnega, glasbenega in likovnega ustvarjanja in organizacijo modnih revij za otroke. sijajni grobnici v Innsbrucku, temveč v Wiener Neustadtu. Razstava „Maximiilian I." je razdeljena na tri večje dele. Prvi del razstave nazorno prikazuje Maxi-milianovo politično zadržanje. Podedoval je po svojem očetu Friedrichu Ml. dežele, za katere se je moral bojevati proti madžarskim vladarjem. S pomočjo ženitvenih in dednih pogodb pa je Maximilian razširil oblast vladarske hiše Habsburžanov čez velike predele Evrope in tudi preko evropskih mej. S prvo ženitvijo si je pridobil Bur-gund, z drugo pa pravico soodločanja v Italiji. Največ se je Maxi-milian I. zadrževal na Tirolskem. Na dvoru v Innsbrucku je zbral okoli sebe znanstvenike in umetnike, ki so ovekovečili vladarja kot prijatelja lepih umetnosti in znanosti. Maximitian je dal opisati vse svoje življenje. Na njegovo pobudo so nastale knjige o lovu, ribolovu, o navadah in pravilih na turnirjih, o vrtnarstvu in še o marsičem drugem. Se razume, da predstavljajo te knjige danes neprecenljive vrednosti, s katerimi se ponaša avstrijska nacionalna biblioteka. V rudnikih v Schvvazu so v tem času kopali zlato lin srebrno rudo ter kovali iz le-teh v Hallu denar, ki je bil cenjen po vsej Evropi. Maximi-lian I. je podelil grofu Taxisu pri-vrleg, da uredi pošto. Grof Taxls je stvar naredil temeljito: pismo je potrebovalo iz Milana v Belgijo samo dva dni. Ko je geograf Martin Behaim u-stvaril leta 1492 v Nurnbergu prvi globus sveta, še ni vedel za Ameriko. Nekaj let pozneje je habsburška vladarska hiša že vladala v Španiji in s tem tudi v Ameriki. Geografi tedaj tudi še niso točno razločevali nebesnih smeri. Italijo in druge južne evropske dežele so risali približno tam, kjer imamo danes na vseh zemljevidih skandinavske države. Najvažnejša biografa življenja Maximi!iana I. pa sta postala Albrecht Durer in Marx Treitz-saurvvein, Maižimiliianov tajnik. Zadnjemu je Maximilian narekoval svoje življenje. Treitzsaurvvein je imel nalogo, da narekovano napiše v lepem jeziku. Če vladarju ni ugajala kaka napisana ali naslikana reč, je dal to popraviti. Znan je »Slavnostni sprevod", ki je izdelan s pomočjo lesoreza in je brez teksta. Prikazuje osebe, ki so kdajkoli v Maximitianovem življenju igrale kakšno vlogo. Maximilian pa pri tem delu ni bil natančen; vzel je v ta zmagoslavni sprevod tudi osebe, s katerimi gotovo ni imel nobenega opravka. Tako korakajo v tem sprevodu tudi prvi Indijanci. Druga stvaritev, izvedena v lesorezu, so »častna vrata". Prikazujejo v skrajšani obliki vsebino vseh drugih pomembnih Maxi-milianovih literarnih del. Najpomembnejši sodelavec tega dela je bil Albrecht Durer. Avtobiografska Na Petrovi gori v Brezah so zaključili XX. poletne igre. Letošnje poletne igre so prinesle nov rekord obiskovalcev: 20.000 ljudi si je ogledalo skupaj 39 prestav. Samo dve predstavi sta morali zaradi slabega vremena izpasti. Igralci so želi pohvale v domačem in tujem tisku. Letošnja komada sta obiskovalcem dobro ugajala. Poletne igre si je letos ogledalo tudi večje število predstavnikov kulturnega in političnega življenja dežele. Z letošnjimi poletnimi igrami so zadovoljni tudi sodelavci tega amaterskega odra. Če se spominjamo na preteklo leto, je to vsekakor razumljivo. Lansko leto je namreč poletne igre velikokrat motil dež. Finančnih stroškov preteklo leto niso mogli kriti. Letošnja dobra sezona bo pomagala prizadevnemu ansamblu zopet na boljša finančna tla. Posrečena izbira komadov, dobra inscenacija in odlično podajanje so največ doprinesli k letošnjemu uspehu. Poletne igre v Brežah imajo že svojo stalno publiko. To je za amaterski oder še posebna odlika in seveda tudi prednost. K obiskovalcem, ki že leta zasledujejo prizadevnost ansambla, pa pridejo še vsako leto novi prijatelji. Poletne igre v Brežah radi obiskujejo tudi letoviščarji. Sedanji ansambel se je razvil iz doslej 800 sodelujočih. Oder na Petrovi gori je moderen in sodobno opremljen. Zaključek poletnih iger pa za ansambel nikakor ne pomeni konec dela. Vodja ansambla in duša vsega dogajanja na Petrovi gori, prof. Hannes Sandler, že misli in načrtuje za prihodnje leto. Upati je, da bo imel pri izbiri komadov isto srečno roko kot to leto. 0000000000000000000000000. Če ta povprečni prirastek primerjamo s povprečnim prirastkom slovenske gimnazije, vidimo, da procentualni prirastek naše edine šole zaostaja za splošnim avstrijskim prirastkom. Vzrok bo treba verjetno iskati v ustanovitvi velikovške srednje šole in v natrpanosti slovenskih dijaških domov v Celovcu. Podrobno pa bo treba začeti tudi informirati starše o nujni potrebi šolanja na splošno 'izobraževalnih višjih šolah. Glavna šola danes ne zadostuje več. Zahteve so v poklicih nasplošno višje. Paralelno z narastkom števila gimnazijcev je naraslo tudi število šolskih prostorov. Od leta 1963 se je ustanovilo 33 novih srednjih šol, število razredov pa se je v istem obdobju povišalo za 1007 enot. Veliko zanimanje obstoja tudi za večerne izobraževalne šole. V preteklih letih se je povečal tudi obisk otroških vrtcov. V šolskem letu 1967-68 je obiskovalo avstrijske otroške vrtce, javne in privatne, 110.400 otrok. Od sto otrok jih je torej 22 obiskovalo otroški vrtec. Na Salzburškem bodo v začetku novega šolskega leta začeli z zanimivim eksperimentom. Poskus bodo izvedli na Gospodarsko znanstveni državni realni gimnaziji za dekleta v Salzburgu, velja pa »srednji šoli" oziroma nižji stopnji gimnazij. S pomočjo prvega eksperimenta želijo ugotoviti smisel ati nesmisel sprejemnih izpitov. V ta namen bodo ustanovili dva prva razreda. V enem bodo sedele učenke, ki so napravile sprejemni izpit z dobrim uspehom, v drugi razred pa bodo dali dekleta, ki pri sprejemnem izpitu niso bila ravno dobra. Ob koncu teta bodo primerjali uspehe obeh razredov, ki jih bodo proučiti potem tudi v realizaciji z ljudsko šolo. V teh razredih bodo tudi posebno opozarjali na možnosti študija v različnih vrstah splošno izobraževalnih višjih šol. S tem hočejo ugotoviti, koliko dijakinj bo po intenzivnem obveščanju prestopilo v druge vrste šol. V drugem eksperimentu bodo primerjali dosežke dveh tretjih razredov. Eden teh razredov bo gimnazijski, drugi razred bodo izbrali na eni izmed glavnih šot. V začetku bodo glavnošolski razred poučevali učitelji glavne šole, pozneje pa bodo pouk razreda prevzeli profesorji. Primerjali bodo zopet uspehe obeh razredov, in možnosti uvedbe enotne šote. Podobne eksperimente bodo v šolskem letu 1970-71 začeli tudi v drugih zveznih deželah. soka kvaliteta je njihovo vodilo pri oblikovanju in izboru. Razen razstavnih prostorov in likovnih delavnic, ki jih ima »Vila Bled", bo že vila sama nudila nekaj idealnih prizorišč za koncerte ali gledališke predstave. Oblikovalci programa kulturnih prireditev pa morejo računati tudi s blejsko festivalno dvorano. Kot prizorišči gledaliških predstav ipa prideta v poštev še otok in grad. Ljubljanska Drama že razmišlja, katere predstave bi najbolj ustrezale prizorišču in konceptu Bleda. 2 bogatejšim kulturnim življenjem a bodo privabili na Bled nove goste, ii so se tega lepega kraja na Gorenjskem dosedaj izogibali prav zaradi njegove kulturne zaspanosti. Bogatejše kulturno življenje ne bo samo pridobitev za Bled in njegov ugled. Blejske kulturne prireditve naj bi postale v prihodnjih letih pomembna komponenta celotnega slovenskega kulturnega življenja. KULTURNE DROBTINE 0 V Zagrebu bodo konec meseca novembra slovesno otvorili prenovljeno hrvaško narodno gledališče. Zagrebška o-pera je eno največjih gledališč Jugoslavije. Popravljalna dela so stala več kot 100 milijonov šilingov. 0 V Belgiji praznujejo letos leto Pietra Breughela starejšega. V Bruslju so pripravili veliko razstavo del tega umetnika. 0 Markova cerkev v Benetkah je v veliki nevarnosti. Tla pod cerkvijo se udirajo. Cerkev trenutno rešujejo. Močni betonski tebri naj bi zmanjšali nevarnost razpada. % Bregenške poletne igre je letos obiskalo 8000 oseb več kot preteklo leto. V prvih tednih poletne igre ni motil dež. Posebno smolo pa so imeli z baletom »Othello": niti premiere zaradi slabega vremena zadnji teden niso mogli izvesti. 9 V Alpachu so otvorili letošnje visokošolske tedne, ki se jih udeležuje 600 stalnih gostov. • Helene Thimig je sprejela iz rok salzburškega župana Albreda Backa zlato odlikovanje mesta Salzburg. Odlikovanje je znana igralka sprejela za velike storitve na področju igralske umetnosti. Helene Thimig varuje tudi zapuščino svojega Moža Maxa Reinhardta. £ V Innsbrucku bodo drugo leto od 1. do 6. junija obhajali 300-letnico univerze. Za to izredno slovesnost pripravljajo že nekaj let znanstveno edicijo. 0 V Bukarešti so odprli doslej največjo razstavo sodobne likovne umetnosti Romunije. Razstava je posvečena nedavnemu partijskemu kongresu in 25-letnicl osvoboditve države. Podobne razstave so pripravili tudi v drugih romunskih mestih. Visok jubilej Jurija M. Trunka V San Franciscu v Kaliforniji bo 1. septembra obhajal svoj stoti rojstni dan nas rojak Jurij M. Trunk. Jubilant se je rodil v Bačah ob Baškem jezeru, šolal pa se je v Ločah, Beljaku in Celovcu. Po opravljeni gimnaziji je vstopil v celovško semenišče in leta 1895 je bil posvečen v duhovnika. Na svoji duhovniški poti je deloval po mnogih farah na Koroškem. Kot zavednega Slovenca so ga nemškutarji vedno spet zatoževali pri škofijskem ordinariatu, kjer so poslušali pritožbe šovinistov in pošiljali Jurija M. Trunka iz kraja v kraj. Že na njegovem prvem službenem mestu je prišel zaradi svojega slovenskega stališča navzkriž s predstojniki. Dne 1. novembra 1896 je postal Jurij M. Trunk oskrbnik fare v Kazazah. Kmalu zatem je bil poslan na Višarje in nato v Šmihel pri Pliberku, nakar se je zopet vrnil s? Kazaze in bil imenovan za župnika te fare. 1904 pa je bil premeščen v Beljak. Povsod, kjer je župnikoval, je Jurij M. Trunk organiziral Slovence tako na prosvetnem kot tudi na političnem polju. Ko se je začela prva svetovna vojna, je bil osumljen, da deluje s sovražnikom. Zaprli so ga v Beljaku. Ko se je izkazala njegova nedolžnost, je bil izpuščen iz zapora, toda na željo posvetnih oblasti ga je škofijski ordinariat premestil na Jezersko. Leta 1916 je dobil v oskrbo faro Borovlje. Kot povsod je tudi v Borovljah Trunk začel kulturno in politično delovati. Po razpadu Avstro-Ogrske je zastopal Jurij M. Trunk interese koroških Slovencev na mirovnih pogajanjih v Parizu. Po plebiscitu so Trunka preganjali. Zgubil je faro Borovlje in se je podal v svojo rojstno vas. Toda tudi tu ni našel miru. Heimat-dienstovski „domovinski svet“ v Ločah in Borovljah so zahtevali takojšnjo odstranitev Trunka iz Koroške. Iz rojstne vasi Bače se je Trunk podal 1920 v Celovec, kjer je začel zopet politično delovati. Zlasti je nastopil proti temu, da bi se koroški Slovenci vključili v nemško krščansko socialno stranko, kot so to hoteli Trunkovi predstojniki. Obveljalo je Trunkovo načelo: Slovenci se morajo samostojno politično organizirati, sami sebe zastopati, sami zahtevati svoje pravice ter pričeti s političnim delom. Celovec naj tudi v bodoče ostane središče. Poživiti je treba vse slovenske prosvetne organizacije, zajeti je treba vse slovenske zadruge in ustanoviti gospodarsko centralo v Celovcu. Nasprotnikom koroških Slovencev je bilo Trunkovo delo trn v peti. Trunk je moral zapustiti Koroško. Najprej so ga nasprotniki oropali eksistence, toda to jim ni zadostovalo; oropati so ga morali še domovine. Dne 20. junija 1921 se je z be-Ijaškega kolodvora Jurij M. Trunk podal v Ameriko, kamor je dospel 20. avgusta 1921. Najprej je v Ameriki župnikoval v ruski župniji v Beru/icku v Severni Dakoti. Avgusta leta 1924 pa mu je škof J. Henry Tihen poveril slovensko župnijo v Leadville, Colorado. Celih 22 let je Jurij M. Trunk deloval v tej župniji. V tem času je objavljal v slovenskih ameriških časopisih razne članke. Spisal pa je tudi „Spomine“ na svoja leta na Koroškem. Te spomine je založila Mohorjeva družba v Celju. Trunk še zdaj objavlja v clevelandskem časopisu Amerikanski Slovenec pod rubriko „Pisano polje". Od leta 1946 naprej živi Jurij M. Trunk kot gost in duhovni pomočnik župnika Vitala Voduška v San Franciscu. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je na svojem občnem zboru konec marca sprejela sklep o podelitvi „Drabosnjakovega priznanja“ Juriju M. Trunku. Jubilant ie tudi vsa leta naročen na Slovenski vestnik. Našemu rojaku Juriju M. Trunku čestitamo k visokemu jubileju z najboljšimi in iskrenimi željami! Lutkarji vBilčovsu Zadnjo nedeljo smo imeli priložnost, na našem društvenem odru pri Miklavžu videti igro »Težave Peteršiljčkove mame", ki jo je priredil »Lutkovni oder". To so podjetni in agilni fantje in dekleta, dijaki naše slovenske gimnazije, ki so čas letošnjih počitnic izkoristili za to, da so se odločili za priučenje in predvajanje lutkovnih iger in sedaj po naših društvih že prirejajo za naše najmlajše lepo in poučno igro »Težave Peteršiljčkove mame". Nastop pri nas je bil že osmi v sklopu teh prireditev. Bilo je to nedeljo jako slabo vreme, vendar se je prireditve udeležilo blizu 100 otrok in tudi precej staršev In drugih gledalcev. Pričetek predstave je bil ob 14.00 uri. V imenu prosvetnega društva Bilke je igravce »Lutkovnega odra" in njih vodjo, prof. Janka Messnerja, v zastopstvu zadržanega predsednika Petra Sittra pozdravil Janko Ogris st. ter poudaril, da je to za nas čisto nov način širjenja prosvete že med otroci predšolske dobe. S pričetkom predstave so bili otroci takoj pritegnjeni k sodelovanju in je bilo zelo veselo poslušati, kako so navdušeno spremljali cel potek igre in podpirali z močnimi medklici dobrega in poštenega Pavliho, obratno pa so obsojati dejanje skopuškega Naceta Dolžana, kateri je brezobzirno in neusmiljeno terjal od stare matere, da mu plača dolg. Lepo je to vzgojno sredstvo in vsi navzoči so bili mne-ja, da je, kdor je to zamisel privedel do resnične izpeljave, storil res nekaj dobrega in pametnega. Žal, da se ta zamisel ni uresničila že pred leti, kajti mnogo dobrega se je s tem zamudilo. Vsem prirediteljem in njih vodji, prof. Janku Messnerju, se prav iskreno zahvaljujemo za njih idealizem, požrtvovalnost in trud ter jim kličemo: Prvi uspehi naj vas podžgejo, da započeto delo nadaljujete in vložite moči v delo za narod, za ohranitev našega materinega jezika. Nov vodja kulturnega oddelka Deželni glavar Sima je 20. avgusta sprejel dr. Giintherja Mitter-gradneggerja in mu predal dekret o prevzemu v deželno službo. Istočasno je bil Mittergradnegger imenovan za višjega vladnega svetnika. Dr. Mittergradnegger bo drugo leto prevzel vodstvo deželnega kulturnega oddelka. Deželni glavar se je z Mittergradneggerjem pogovarjal o kuturnem konceptu dežele in o ciljih kuturne dejavnosti v bo- dočih letih. Sima je izrazil veselje nad tem, da je deželi uspelo pridobiti za vodstvo kulturnega oddelka osebnost, ki že dolga leta deluje na kulturnem področju. Dr. Mittergradnegger je obljubil da bo posvetil vse svoje moči bodočemu lepemu delu v deželi. Vodstvo kulturnega oddelka bo prevzel prihodnje leto junija, ko bo sedanji vodja, dvorni svetnik dr. Otto Polley, stopil v pokoj. Študijski dnevi v Dragi Letos bodo študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi v soboto 30. in v nedeljo 31. avgusta. Na programu so predavanja iz novejše slovenske zgodovine in narodno politične poti. Predavali bodo ugledni znanstveniki ljubljanske univerze kot dr. Fran Zvvitter, pisatelji in publicisti kot dr. Boris Pahor, predstavniki s Koroške in Goriške. V soboto se prične predavanje ob 17. uri, v nedeljo pa dopoldne ob 9.30 in popoldne ob 15.30. Po predavanjih bo diskusija. Društvo slovenskih izobražencev vabi na študijske dni vse slovenske izobražence. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu Cirkus l j navdušuje Pozdrav Strunjanu Tudi letos sem bil kot koroški partizanski invalid povabljen na slovensko obalo sinjega Jadrana. Prelepi Strunjan mi je tako prirasel k srcu, da moram povedati nekaj besed — v zahvalo invalidski komisiji pri Zvezi koroških partizanov, ki skrbi, da smo tudi partizanski invalidi iz Koroške deležni oddiha v Invalidskem zdravstvenem rekreacijskem centru Strunjan, v zahvalo Invalidski upravi v Ljubljani in ne nazadnje v zahvalo tudi upravi omenjenega invalidskega okrevališča v Strunjanu, katerega upravnik je naš borec in prijatelj, invalid Ivan Krvavčič. Iz vse Slovenije, pa tudi iz južnih predelov Jugoslavije in iz zamejstva se v Strunjanu srečajo stari in mlajši tovariši in prijatelji. Bivanje na tej izredno moderni obali s prelepo plažo ter dobro in izdatno hrano v invalidskem domu je nadvse prijetno. V strunjanskem zalivu mrgoli od sonca ožganih teles vsakovrstnih invalidov. In čeprav je ta brez noge in drugi brez roke, invalidi se veselijo plavanja ter uživajo sonce. Ob večernih urah pa, predvsem ko je cviček že razvezal jezike, pa prihajajo na dan spomini iz pretekle narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda in čutiš iz vsakega ponos, da je kot partizan žrtvoval svoje zdravje za svobodo in mir. Želim vsem invalidom, s katerimi sem se spoznal in smo na sončni jadranski obali v Strunjanu postali prijatelji, da bi se še večkrat srečali, da bi ostali do prihodnjega srečanja zdravi in srečni! Lep pozdrav iz Celovca in Borovelj vaš Franci Kropivnik Umrla dva šolnika Kot smo že poročali, gostuje na Koroškem znani cirkus Krone. To je eden največjih cirkusov sveta. Po Avstriji potuje že nekaj mesecev in povsod je staro in mlado navdušeno nad izvrstnim programom pri katerem sodeluje 400 ljudi in 400 živali Po velikih uspehih na Dunaju in v Gradcu je bilo pričakovati, da bo program cirkusa ugajal tudi na Koroškem. In res je tako. V Spittalu ob Dravi je cirkus že zaključil gostovanje in navdušil obiskovalce. Iz Spit-tala ob Dravi se je cirkus preselil v Prosvetno društvo iz TRŽIČA uprizori v nedeljo 31. avgusta 1969 ob 15. uri v Selah Finžgarjevo dramo NAŠA KRI Ob lepem vremenu bo igra uprizorjena na prostem na trgu pred cerkvijo, sicer pa v dvorani. Vsi prisrčno vabljeni. IzdajatetJ, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokol; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Beljak. Seveda si je že prihod cirkusa v Beljak ogledalo mnogo prebivalcev tega mesta, kajti slone, ki^ nastopajo pri posebni programski točki, vodijo vselej skozi mesto, saj propaganda nikoli ne more škodovati. Program cirkusa obsega nastope pogumnih artistov, atletov in — kar pri nobenem cirkusu ne sme manjkati — nastop klovnov; brez klovnov ni nobenega cirkusa na svetu. Velik šotor cirkusa sprejme pod svoje okrilje precejšnje število ljudi, tako da si bo tudi na Koroškem predstave mogel ogledati vsak, kdor bo le hotel. V Celovcu bo cirkus gostoval od 2. do 8. septembra. Po gostovanju na Koroškem pa se bo cirkus Krone podal na Salzburško. Kmetijska zbornica na pliberškem sejmu Kmetijska zbornico bo med pli-berškim sejmom na travniku priredila v dneh od 30. 8. do 1. 9. 1969 na sejmišču v Pliberku poučno razstavo z naslovom »Organizirana svinjereja”. Ta razstava, ki bo obsegala okoli 100 živali, bo prikazovala uspehe tako imenovane pogodbene proizvodnje, ki predstavlja novo obliko spravljanja pridelkov (v tem primeru pitanih svinj) na trg. Zainteresirani kmetje bodo na razstavi dobili tudi potrebne nasvete in pojasnila. V Koroška je v preteklih dneh zgubila dva zaslužna šolnika. V Borovljah je v 71. letu starosti umrl vladni svetnik okrajni nadzornik Lovrenc Just. Rodil se je leta 1898 kot sin uglednega boroveljskega puškarja. Šolal se je na učiteljišču v Celovcu, 'kjer je napravil tudi izpit iz slovenščine. Služboval je na raznih ljudskih šolah na Koroškem. Napravil je tudi glavnošol-ske izpite in bil nastavljen na boroveljski glavni šoli. Za časa nacizma je prišel navzkriž z oblastjo. Zaradi slovenskega govorjenja, predvsem pa zaradi slovenskega petja so ga najprej premestili v Wolfsberg. Toda to nasilnežem ni zadostovalo. Lovrenc Just je moral v Dachau, kjer se je srečal s poznejšim deželnim glavarjem Ferdinandom V/edenigom. Po devetih mesecih koncentracijskega taborišča se je konec druge svetovne vojne vrnil na Koroško in bil poklican še listo leto v deželni šolski svet. Najprej je bil šolski nadzornik be-Ijaškega okraja. Leta 1946 je postal Lovrenc Just nadzornik za dvojezične šole in referent za to šolstvo. To službo je upravljal do svoje upokojitve leta 1963. Bil je prvi vodja takrat še nepopolno organiziranega manjšinskega šolskega oddelka. Njegova največja zasluga je, da je po zlomu nacizma rešil personalno vprašanje za dvojezične šole. Učiteljev, ki so imeli tudi potrebne izpite za dvojezične šole, je bilo zelo malo. Delo je bilo težavno. Začel je z raznimi tečaji za učitelje, kii so hoteli napraviti potrebne dodatne izpite. Tudi sam se je posvetil učiteljskemu naraščaju; začel je poučevati slovenščino na učiteljišču. Bil je tudi organizator posebnih tečajev za učitelje dvojezičnih šol v okviru pedagoških tednov. Personalno stanje se je s časom izboljšalo. Zaradi svojega prizadevanja pa je naletel tudi na odpor pri nekaterih učiteljih in drugih. Lovrenc Just je izdal tudi učbenik »Naš dom", ki je izšel v dveh izdajah in je še danes v uporabi. Justa je odlikovala v njegovem življenju posebno družabnost. Bil je priljubljen pri poklicnih kolegih in pri drugih ljudeh. Rad je prepeval slovenske pesmi. Svoja zadnja leta je preživel v Borovljah. Njegovega pogreba so se udeležili tudi zastopniki političnih in šolskih oblasti. — Pretekli petek je v bolnici v Bre-žah umrl za posledicami prometne nesreče vodja šolskega oddelka pri koroški deželni vladi dvomi svetnik Erich M a c h n e . Dvorni svetnik Machne je obsolviral leta 1923 celovško učiteljišče. Poučeval je na raznih ljudskih in glavnih šolah na Koroškem. Že zgodaj je za- čel delovati pri interesnem zastopstvu učiteljev. Posebno so ga zanimali problemi delovnega in plačilnega prava svojega poklica. Zaradi njegovih sposobnosti so Mach-neja poklicali v šolsko upravo. Svoje delo pri šolskem oddelku je opravljal skrbno. Zastopal je Koroško tudi v raznih zveznih šolskih forumih. Kratke vesti BELJAK. — Blizu Beljaka je doslej še neznan morilec zabodel Anno Orasch, ki se je peljala s kolesom na delo. Žrtev je našel naslednji dan sin, ki je skupno z varnostnimi organi iskal mater, v nekem koruznem polju. Ko so še raziskovali v Beljaku umor Anne Orasch je na svojem stanovanju v trenutni duhovni zmedi umorila L. Creitschner svojega vnuka Andreja. L. Creitschner je nato napravila samomor. CELOVEC. — Pri prometni nesreči v Celovcu je tovornjak smrtno ranil kolesarja. Identitete kolesarja še niso ugotovili, ker pri sebi ni imel nobene izkaznice. Smrtno ponesrečeni je star okoli 20 let. BELJAK. — Blizu Beljaka so trije mladi moški napadli dve letoviščar-ki. Eni izmed mladih deklet je uspelo zbežati in poklicati pomoč. BRNCA. — Neznani roparji so vdrli na Brnci v poštni urad in nasilno odiprli tresor. Dobili so v roke denarja in znamk v vrednosti nekaj čez 7500 šilingov. Šele pred kratkim so neznani vlomilci na Brnci vdrli v prostore firme Geissler in Pehr. Pri tem vlomu jim je padlo v roke okoli 70.000 šilingov. PODGRAD. — Svojo ločeno ženo napadel in hudo ranil je v Spodnjem Podgradu Adolf Grassi. Že večkrat ji je grozil, da jo bo umoril. Adolf Grassi se je v Celovcu sam javil policiji. URADNE URE Meseca septembra bo imela pokojninska zavarovalnica za delavce svoje uradne dneve v naslednjih krajih: 2. 9. Šmohor, Mestna hiia 5. 9. Broze, VVienor StraBe 105 9. 9. Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1 10. 9. Spittal ob Dravi, LutherstraOe 4 16. 9. St. Vid ob Glini, Friesacher StraBe 1 17. 9. VVolfsborg, VVoihcrplatz 25. 9. Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1 Uradni čas povsod od 8.00 do 12.00 ure. KOLEDAR Petek,29. avgust Obgl. Jan. K. Sobota,30. avgust Roza Nedelja,51. avgust Rajmund Ponedeljek, 1. september Egidij Torek, 2. september Stefan Sreda, 3. september Doroteja četrtek, 4. september Rozalija »JUENAk - novo gostišče v osrčju Podjune Pred nedavnim sta v Čepičah pri Globasnici, v osrčju Podjune in v bližini starega rimskega mesta JUENE, odprla Alojz in Lenka Gregorič novo gostišče in penzion z imenom „ J U E N A ". Alojz Gregorič izhaja iz Globasnice. Njegov ded je bil dolgoletni slovenski župan v Globasnici, njegov stric Jožef Gregorič pa požrtvovalen prosvetni delavec pri domačem slovenskem prosvetnem društvu. Alojz Gregorič je zastopnik Slovenske stranke v Globasnici. Gre mu posebna zasluga, da zdaj blagovna zadruga tako uspešno deluje. Najprej se je trudil, da bi pomagal drugim, in tako je njegova velika skrb veljala ustanovitvi vaške hladilne naprave v Mali vasi pri Globasnici. S prav tako veliko vnemo sodeluje v prosvetnem društvu; vsa leta je bil režiser igralske skupine. Njegova velika želja je bila, da bi v ob- Kmečka gospodarska zadruga GLOBASNICA registrirana zadruga z omejenim jamstvom Auch hier: Steppdecken und Polstermobelfabrik Ferdinand Stefitz BLEIBURG Ausiuhrung der Tischlerarbeiten durch die be kan n te TISCHLEREI Georg Burjak KLEINDORF BEI GLOBASNITZ Auch hier die Qualitatsweine u. Ukore von der Likorfabrik und Weinkellerei Metnitz Inh. M. 0. Glawar BLEIBURG Tudi tukaj kuhinjska oprema Miklau - Ferch Peči in štedilniki Klagenfurt - Celovec Ecke Domgasse-B.-Mai-StraBe Tudi v tej restavraciji kvalitetna vina od MUSTER WEINGUT Scpp Holci KLAGENFURT (Kreuzbergiteich) Telefon (0-42-22) 83-8-88 čini razširili gostinske zmogljivosti. In tako je kljub številnim težavam in ob velikih naporih postavil zelo moderno urejeno restavracijo JUENA" z avtomatičnim kegljiščem in tujskimi sobami — v korist turizmu in gospodarstvu. Velika opora pri tem obširnem delovanju, tako na gospodarskem kakor tudi na narodno-političnem in kulturnem področju, mu je žena Lenka, ki je bila vselej njegoya desna roka. Tako sta s skupnimi napori postavila sodobno opremljeno restavracijo „JUENA", ki naj bi nudila razvedrilo in prjetno razpoloženje vsem, posebno slovenskim rojakom iz Podjune, iz vse južne Koroške in iz vseh slovenskih krajev. Novo gostišče krasi dvojezični napis in tako bi bila Alojz in Lenka Gregorič tudi v tem oziru lahko zgled drugim podjetnikom in obrtnikom na našem ozemlju. Vabimo vse slovenske rojake, da se pri svojih vožnjah skozi Podjuno ustavijo pod goro sv. Heme, kjer je stalo pred več kot tisoč leti rimsko mesto JUENA, po katerem se imenuje tudi Podjuna. Ustavijo naj se pri gostišču JUENA", kjer jim bosta Alojz in Lenka Gregorič gostoljubno in v prijetni domačnosti postregla z dobrimi jedili in izbranimi pijačami. Vse priznanje pa velja tudi podjetjem, ki so okusno zgradila in opremila novo gostišče JUENA". Gradbena dela: Stavbenik Franz Gomernig Gradbeno podjetje za izvajanje visokiih, talnih in železobetanskih gradenj KUHNSDORF - SINČA VAS, tel. (0-42-32) 80-85 ! PZfyf ** ‘m Ufek'* UH Originalno urejen bar v kletnem prostoru (Foto Mostegl) Del pohištva je dobavila znana domača tvrdka Dachdeckcr- u. Spenglerarbeiten Fleischmann & Petschnig Dachdeckungs-GmbH. & Co. KG ETERNA-VERTRIEB 9020 KLAGENFURT Rosenta!er StrafSe 87, Tel. 82-3-41 Mizarska dela: Stavbeni in pohištveni mizar (f-mnz, Steinberg — Komenska gora 9122 St. Kanzian — Skoči jan Auch hier Vorhbnge von PH. HAAS Teppiche, Vorhbnge, Dekor-, Mobelstoffe, Bodenbelage, Tapeten, Bett-Frotteewaren 8010 GRAZ, Herrengasse Tel. (0-31-22) 92-3-04 oder 82-1-55 lastnik: HANZEJ KOVAČIČ VILLACH — BELJAK Polaganje talnih oblog od domače tvrdke Rudolf Sekoll EBERNDORF — DOBRLA VAS Volkermarkfer Strafje 11 • Oprema prostore. • PVC talne oblog • karnise • zavese • oknice REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč Jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 1200 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave —- 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 50. 8.: 5.05 Pihalna godba — 5.33 Ljudske viže — 5.43 Pisane jutranje melodije — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Obzornik za ženo — 11.00 Naša lepa domovina — 13.30 Glasba po kosilu — 14.00 Zabavni koncert — 14.30 Dobrodošli na Koroškem — 15.30 Koncert želja — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Sonata za starejšo zakonsko dvojico — 21.00 Zveneča Avstrija 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 31. 8.: 6.35 Vesel jutranji pozdrav — 7.35 Vožnja v modro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Veselo nedeljsko jutro — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 Veselo v besedi in glasbi — 21.30 „Velika ničla", James-Bondova parodija. Tudi tu točijo znane brezalkoholne pijače iz podjetja Bernhard Piuk Bluna - Afrlcola KUHNSDORF - SINČA VAS 128 Telefon (0-42-35) 80-34 Trgovina — restavracija Smrečnik Šoštar GLOBASNICA Verglasung: G I a s e r e i SPRANGER & Co. KLAGENFURT Geyerschutt 3 - Priesterhausgasse 12 n Mizarski izdelki— Keglišče — Restavracija — Kopališče Vse sanitarne naprave ter centralno kurjavo je napravila domača tvrdka \\ J T ŠTEFAN MLEČNIH. ŠTEFAN GREGORIČ II \f \ KOŽENTAVRA, telefon (0-42-27) 279 " ' SHELL ČRPALKA GLOBASNICA 66, tel. (0-42-36) 23,105 1. september je vsekakor ena najbolj tragičnih obletnic v zgodovini našega stoletja. Tega dne pred 30 leti je Hitler napadel Poljsko. Dva dni kasneje sta vstopili v vojno tudi Anglija in Francija. Druga svetovna vojna se je začela. Objavljamo spomine tedanjega francoskega zunanjega ministra Georgesa Bonneta. V tem svojem sestavku Bonnet opisuje usodno razdobje dveh dni od nemškega napada na Poljsko pa do vstopa Anglije in Francije v vojno. Pripoveduje o mrzlični diplomatski dejavnosti in s tem posreduje tisto, kar je običajno v najodločilnejših trenutkih skrito pred javnostjo. Ti spomini zunanjega ministra Bonneta pa niso zanimivi zgolj zaradi opisovanja diplomatske dejavnosti pred velikim mednarodnim spopadom, ampak tudi zaradi tega, ker v njih iz prve roke zvemo o vsem usodnem obotavljanju zaveznikov, da bi ostro nastopili proti Hitlerju. Tudi v trenutku, ko je bilo že popolnoma jasno, da je Hitler agresor in da je vojna z njim neizbežna, sta skušali britanska in francoska vlada še vedno reševati zadevo z nekakimi kompromisi. Bili so pripravljeni na pogajanja, popuščanja, in se mrzlično oklepali možnosti konference, ki jo je dan pred napadom Nemčije na Poljsko predlagal Mussolinijev zunanji minister Ciano, čeprav je bilo vsem jasno, da je konferenca le pretveza, s katero je Hitler z Mussolinijevim posredovanjem pridobil čas. In tako sta dali zaveznici Hitlerju 48 dragocenih ur časa. V tem času je že strl poljski odpor ter brez strahu sprejel vojno s Francijo in Anglijo. To obotavljanje, ki precej jasno izzveni iz Bonnetovih spominov, pa je bilo le zadnje v dolgi vrsti obotavljanj, popuščanj in nerazumljive zaupljivosti, zaradi katerih je Hitlerju tudi uspelo priti do take moči. 1. september. Zbudil me je telefon. Suh glas je govoril: »Hitlerjeva armada je ob štirih zjutraj prekoračila poljsko mejo, ekskadrilje nemških bombnikov skušajo s stalnimi napadi uničiti letališča in prometne vozle. To je vse, kar vem." Vest mi je sporočil direktor agencije Havas. Nisem verjel, moral je ponoviti. Enako tudi ministrski predsednik Daladier. Misel, da je vojna neizbežna, nas je sicer obsedala že tedne in tedne, toda sedaj je bila tu in nismo mogli verjeti. In tedaj sem spoznal, da je ta sunkoviti in nepopravljivi prehod iz miru v vojno, na katerega smo bili pripravljeni, ki smo ga čakali vsak trenutek, enako boleč in tragičen kot prehod iz življenja v smrt pri kaki dragi osebi, celo če se zavedamo, da je obsojena na smrt. Z Daladierom sva se sešla v ministrstvu. Ministrska seja, na kateri bi določili mobilizacijo, naj bi bila nemudoma. Sklicanje parlamenta, ki naj bi odobril ultimat Nemčiji, pa naj bi tudi takoj sledilo. Predlagal sem Daladieru, da bi v dogovoru z Londonom takoj poslali v Rim odgovor na italijanski predlog o sklicanju mednarodne konference. Naš ambasador iz Varšave je medtem posredoval uradno obvestilo o nemški agresiji. Ob devetih je storil isto tudi poljski ambasador v Parizu Lukasiewicz. Zagotovil sem mu, da bo splošna mobilizacija dekretirana še danes. Nasprotno pa nam ustava prepoveduje, da bi izvršili kakršnokoli sovražno dejanje proti Nemčiji, ali pa da bi ji postavili ultimat, preden to ne izglasuje parlament. Ta se bo sestal šele jutri dopoldne, zakaj večina poslancev je na počitnicah. Potem so se vrstili telefonski pogovori skozi ves dan. Vlada se je sestala ob 10.30. Bili smo mirni, pobiti. Daladier je predlagal, da bi takoj razglasili splošno mobilizacijo in da zahtevamo jutri od parlamenta potrdilo vojnih kreditov ter pravico, da lahko začnemo s sovražnostmi proti Nemčiji. Poročal sem o jutranjih razgovorih . Tedaj je prišlo sporočilo angleškega ambasadorja v Rimu. Le-ta je obiskal Mussolinijevega zunanjega ministra Ciana, ki mu je izjavil: »Karkoli se zgodi, Italija ne bo dvignila orožja na Anglijo ali Francijo." Novica je vzbudila veliko pozornost v kabinetu. Zapustil sem sejo in takoj zahteval Rim. Ob 11.50 sem sam narekoval našemu ambasadorju v Rimu noto, s katero naša vlada sprejema italijanski predlog o mednarodni konferenci. Ambasador je takoj sporočil noto Cianu, ki je izjavil, da mu zelo laska odgovor ter dodal, da ne ve, če bo lahko poslal italijanski predlog tudi Hitlerju. Zakaj konferenca je bila sprva mišljena le kot sestanek Italije, Francije in Anglije, nikakor pa ne Nemčije in Poljske, kakor smo mi kasneje zahtevali. Potem je spet zapel telefon. Ob 13. uri: Ambasador iz Bukarešte nam posreduje podatke o bombardiranju Varšave in Krakova. Ob 15. uri: Ambasador iz Rima pošilja odgovor italijanskega zunanjega ministra: Italija sprejme našo zahtevo, da konferenci prisostvuje tudi Poljska. Prosi nas, naj vztrajamo v Varšavi, da poljska vlada sprejme vabilo. Povabili bodo tudi Hitlerja. Takoj ko sem zvedel za italijanski odgovor, sem zahteval zvezo z Varšavo in Bukarešto. Ob 16. uri sem dobil zvezo z ambasadorjem v Varšavi. Prosil sem ga, naj obvesti zunanjega ministra o italijanskem povabilu. Zagotovi naj mu tudi, da konference ne bo, če se Poljska z njo ne strinja. Ob 16.05 sem govoril z ambasado v Bukarešti. Ker je bila zveza z Varšavo slaba, sem še tu ponovil vse, in zahteval, naj od tam kličejo Varšavo. Skušajo naj čimprej dobiti poljski odgovor. Ob 16.35 sem znova poizkusil dobiti Varšavo. Hotel sem vedeti, kdaj bomo dobili poljski odgovor. Toda zveze ni bilo. Ob 16.50 sem še enkrat klical ambasadorja v Rimu, da bi ga obvestil, da smo posredovali Poljakom vabilo in poudaril pomembnost sestanka. Vložili smo vse, da bi le prišlo do konference. Toda istočasno smo se zavedali, da je Hitler napravil s svojo invazijo na Poljsko vso zadevo precej negotovo. Zakaj ta agresija je primorala Francijo in Anglijo, da izpolnita svoje obveznosti iz zavezništva s Poljsko. Odločili smo se, da opozorimo Hitlerja z noto, ki jo bodo izročili naši ambasadorji proti večeru. Angleška vlada je celo svetovala, da v tej noti zahtevamo od Hitlerja, naj v kratkem času umakne svoje čete iz pokrajin, ki jih je že okupiral. Pripomnili smo, da bi v tem primeru šlo za ultimat, ki ga pa ne moremo izreči brez privoljenja parlamenta. Okrog 17. ure mi je telefoniral lord Halifaz (takratni britanski zunanji minister - op. ured. j. Bil je mnenja, da bi naši ambasadorji zahtevali potne liste še isti dan. Prosil sem ga, naj počaka na glasovanje parlamenta, preden pretrgamo stike z Nemčijo. Privolil je. Naša ambasadorja bosta izročila zvečer Ribbentropu (nacistični zunanji minister - op. ured.) le oster protest in sporočilo, da bomo izvedli splošno mobilizacijo. Tako je Hitler vedel, da ga bo njegova agresija na Poljsko pripeljala čez nekaj ur v vojno s Francijo in Anglijo. Temu bi se lahko izognil le, če bi sprejel vabilo na konferenco. Zvečer sto ambasadorja izročila noti. Razgovor je bil kratek in brez incidentov. Ribbentrop je seveda zanikal kakršnokoli agresijo na Poljsko. Obljubil je, da bo obvestil o naših notah Fiihrerja in da nam bo takoj posredoval odgovor. Okrog polnoči sem sprejel brzojav, ki me je obvestil o tem razgovoru z Ribbentropom. Še ena noč brez spanja. Po pariških ulicah so beli lepaki objavljali splošno mobilizacijo. Ponavljamo kot 1914. leta: Mobilizacija še ne pomeni vojne." 2. septembra sem se že zgodaj zjutraj sestal z ministrskim predsednikom. Govorila sva o vojaškem in diplomatskem stanju, ki se čez noč ni nič izpremenilo. Nobenih novic v zvezi z italijansko konferenco. Francoski parlament se bo sestal popoldne in neposredno po zaključku debate bo izročen Nemčiji ultimat. Vprašal sem Daladiera, s katerim datumom bi se iztekel. Povedal mi je, da je generalštab mnenja, da s sovražnostmi proti Nemčiji ne more začeti pred deveto uro zvečer v ponedeljek. Francoska armada bo pripravljena šele takrat. Okrog desetih je prišel v zunanje ministrstvo poljski ambasador. Bil je razburjen. Z nestrpnostjo je čakal francosko intervencijo in vprašal me je, če je bil v naši noti kak datum za odgovor. Odgovoril sem mu, da ne moremo določevati datuma brez dovoljenja parlamenta. Ultimat da bo sledil šele po njegovem sestanku. Ta ultimat naj bi določil 48 ur. Poljski ambasador je izjavil, da je ultimatna doba predolga, zakaj Poljska je že 36 ur v vojni. Obljubil sem mu, da bomo skušali dobo kar se da skrajšati. Mogoče na 24 ur. Skoraj enak pogovor sem imel z angleškim ambasadorjem. Prosil sem ga, naj dobi mnenje svoje vlade o 48-urnem ultimatu, ki ga je zahteval naš generalštab. Ambasador je poudaril, da je v Angliji že precejšnje razburjenje, ker nista zaveznici posredovali takoj po agresiji na Poljsko, zakaj vojaški krogi ne vedo ničesar o zahtevah francoske ustave. Tako smo se končno zavedeli opoldne 2. septembra, da je vsak up na mirno rešitev spora zaman. V svoji pisarni sem pripravljal govor za parlament. Zazvonil je telefon. Z nestrpnostjo sem dvignil slušalko: »Tukaj Rim. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo govoril z vami.” Nisva izgubljala časa z diplomatskimi pokloni. Ciano mi je rekel: „V moji pisarni sta francoski in angleški ambasador. Govoril sem z njima in vaš ambasador mi je svetoval, naj vam osebno telefoniram. Zakaj ni časa, da bi ga izgubljali. Imam namreč važno sporočilo. (Dalje v prihodnji številki) 19 JANKO KERSNIK antatt Ilovska je stregla doma svojemu bolnemu soprogu, kateremu se je bila bolezen na slabše obrnila; mnogo dni žena niti iiz hiše ni stopila. Z vednim delom sii je tešila spomine, ki so /jo sedaj hoteli pogostem mučiti in vznemirjati. Pri Boletovih ni bilo izpremembe, nego da je Meden sedaj skoro sleherni dan prihajal k njim, in celo Hrast se je bil zopet dvakrat ali trikrat oglasil. Pa guvernanta ga ni zvabila tja; čisto druge namene so ga vodile. Od onega krasnega večera ni imel več mirne ure in tudi svoj pisarniški posel je zanemarjal. Sprehajal se je mnogo ter vedel vselej tako kreniti, da je prišel v bližino Medenove pristave. Pa sreča mu ni bila mila, nego nasprotno: nezgoda je hotela, da je kovačica Borba večkrat ravno tam hodila, jagode nabirala, kozo pasla ali pa kako suho vejo vlekla iz gozda — kjer je doktor meril svoj pot. Nekega večera pa — kajti le o takem času se je sprehajal Hrast — srečal je nenadoma Tilha. „Ah, gospod doktor," zakričal je le-ta, »ravno k vam sem se namenil; saj veste, zavoljo tiste pravde." »Zaradi katere pravde?" vprašal je Hrast, kateremu zadnji pogovor s Tilhom ni bil več v mislih. »I no! Jaz tudi ne vem, s kom in zakaj se pravdate, pa naročili ste mi zaradi onih tu gori na pristavi —" »A — a, da, da! Stvar je že v redu. Hvala vam, Tileh." »Pa ste hitro končali," dejal je oni malo nejevoljno, kajti nadejal se je, da še kaj prisluži. »Tako je; časih hitro, časih pa počasi," odgovoril je doktor ter naglo stopil naprej. Istega večera se je Tileh razgovorjal z Barbo, da je srečal doktorja, in ona je tudi omenila, kolikokrat in kje ga je v zadnjih dneh videla. »Kakor kak ogleduh — tako lazi okoli," pristavila je. Kovaču se je pa nekaj posvetilo. »E, čakaj, čakaj! Baba, ti si slepa; ali ne uganeš, zakaj lazi ta škric po naši soseski?" Ona ga je začudena in skoro prestrašena pogledala. »Za kom po lisjak lazi sušca meseca?" »Pojdi, pojdi, tepec storil" zavrne žena prebrisanega kovača. »Kam pa bo hodil tukaj, kjer mi žive duše v obližju — saj ima v Borju dovolj deklet." »Razumela si me vendar, čeravno imaš kratek pogled. Kaj pa tu gori na pristavi? Kaj?" Zdaj sta bila pa soproga takoj edina in Borba je to noč slabo spala od golega hrepenenja po dnevu. Ko se je pa zdanilo, nesla je to novost z jajdi vred v Borje. — Poleg svojih brezuspešnih sprehodov obiskal je doktor tudi, kakor smo že omenili, dva ali trikrat Boletove, pa isto tako brezuspešno; kajti šel je tja le zato, da morda najde tam llovsko. Našel pa je le Medena, katerega je zdaj oči-vidno zanimala edinole Elza. Drugim časih še odgovarjal ni. Bole se je smejal ter pošalil sem ter tja, kadar je bil navzočen; navadno pa je pustil družbo. Boleški vse to ni bilo po volji, pa Medena ni hotela žaliti, in zato je mirno čakala, kako se bodo razmotale te stvari. Da doktorja ne zanima več njena guvernanta, to je vedela: slepa bi morala biti, da bi ne bila zapazila te izpremembe; — vzroka pa ni znala in navadna ženska ra- dovednost bi jo bila skoro do direktnega izpraševanja guvernante zapeljala. Pa premagala se je. Nekega dopoldne se pripelje Meden v svojem najlepšem vozu pred drenovski grad. Opravljen je bil najelegantneje; trak, beli ovratnik, cilinder in rokavice, vse je bilo novo. Na prsi si je bil pripel krasen nageljnov cvet. Tako je stopal počasi po stopnicah v Boletovo sobo, kjer je vedel, da najde gospodarja. Le-ta je osupnjen vstal s stola ter ogledoval prijatelja, kateri se mu je nekako slovesno bližal. »Ha, ha, ha — kaj pa misliš? Ali uganjaš predpustne burke ali se pa ženiš? Kaj drugega te ni spravilo danes v frak in beli ovratnik." »Zadel si jo, kakor vedno, ljubi prijatelj," deje Meden ter gleda okoli, kam bi odložil cilinder; malo v zadregi je bil mož ter poskušal prijazno smehljaje. »Kaj sem zadel? Da se ženiš?” »Da!" »O ti prekrasni mladenič! Pa kje je tvoja izvoljena, srečna nevesta?" »Nimam je še; zato sem prišel k tebi." »Kaj — k merti? Ha — ha — izvrstno! Morda si hočeš eno mojih deklic izbrati. Takoj privolim, da bi 'brli le dovolj stari. O ti zlati ženin — samo malo pozno si začel. .Schier vierzig Jahre bisf du alt----- »Nikar se ne šali," vzdihne Meden ter si z rdečim svilenim robcem obriše pot s čela. »Torej je bridka resnica?" »Da, resnica! Ti mi moraš pomagati!" »Jaz — pomagati? A — a!" odgovori zategnjeno Bole, kateri je jel spoznavati, kam meri Meden. »Moraš, če si mi prijazen!" (Nadaljevanje sledi) Od leta 1393 Pliberški sejem na travniku največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške od sobote 30. avgusta do ponedeljka 1. septembra 1969 Negovane pijače, izborna kuhinja, tujske sobe, solidna postrežba v gostilni Jlamm PLIBERK-BLEIBURG Vse za Vašo hišo in gospodarstvo Vam nudi najugodneje trgovina KAUFHOF Letos spet stojnica VALE N T 1 N IN ANGE LA na sejemskem travniku B L A Ž E J tel. (0-42-35) 394 - nočna štev. 302 PLIBERK — LIBUČE Mizarstvo Hanzej Leitgeb Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg O Kvalitetna izdelava vseh vrst mizarskih del O Specialna izvedba kuhinjske opreme O Priznano stavbeno mizarstvo MIZARSTVO JOSEF GRAUF PLIBERK BLEIBURG Priznana delavnica za vsakovrstno pohištveno in gradbeno mizarstvo. Svojim naročnikom daje koristne strokovne nasvete. Opekarna Stefan Liesnig Pliberk-Bleiburg O Kletni kamni O Kvadri O Stropi tipa Katzenberger O Betonska opeka in strešniki O Cevi O Pesek, gramoz Gostilna - penzion Marija in Lekš Q ^ Borovje pri Pliberku Woroujach bei Bleiburg Prijetna gostilna za domače in oddaljene goste - tujske sobe za letoviščarje - zdrava lega, tihota, gozd, polje in travnik - lep razgled na spodnje Karavanke. Zadnja gostilna pred mejo. Mesarija Valentin Steharnig PLIBERK - BLEIBURG Nova sodobno opremljena mesarija. Meso, klobase — kvalitetni mesni izdelki. Na sejemskem travniku prodaja jestvin — spe* cialitete na žaru — v uti gostilne Piko. Steklarst vo Sekipptk • Gradbeno • portalno • profililno zastekljenje Pliberk-Bleiburg Gostilna Železnik Priznana in priljubljena gostilna HERTA sredi vasi, v njej se počutijo IN SIMON gostje od blizu in daleč MARIN prijetno in domače Loibach b. Bleiburg - Libuče p. Pliberku Jutri se bo v Pliberku zopet začelo veliko ljudsko slavje — tradicionalni sejem na travniku, ki bo za tri dni spremenil mesto na jugu Koroške v živahno vrvenje domačinov in gostov od blizu in daleč. Pliberk in z njim širna Podjuna se v zadnjih dneh temeljito pripravljata na to svojo navečjo prireditev leta, na prireditev, ki ima že večstoletno tradicijo in ki se je v zadnjih letih znova razširila in razživela v mogočno družabno srečanje ter uspešno poslovno privlačnost. Za tri dni — od jutrišnje sobote pa do ponedeljka — bodo vse poti od blizu in daleč vodile v Pliberk in na tamkašnje sejmišče, kjer se bodo zgrinjale mnogoštevilne množice domačih in tujih obiskovalcev, interesentov, radovednežev in seveda tudi takih, ki pridejo na sejem, da preživijo nekaj prijetnih ur v družbi svojih znancev in prijateljev. V minulih letih so na pliberškem sejmu zabeležili razveseljiv obisk; vsako leto je bilo po 20 tisoč in še več ljudi. Prireditelji in sodelujoči podjetniki si množičen obisk obetajo seveda tudi letos. Poskrbeli so za najrazličnejše zanimivosti, za pestro izbiro vseh vrst blaga, za dobro postrežbo v gostinskih obratih, za zabavo in razne druge vrste razvedrila — tako za starejše kakor tudi za najmlajše obiskovlce — skratka za vse je bilo dobro poskrbljeno, tako da se bo obisk nedvomno izplačal. Tradicionalni sejem v Pliberku je zadnje čase čedalje večja privlačnost tudi za obmejne kraje v Sloveniji, predvsem v Mežiški dolini, od koder v sejemskih dneh pride na tisoče ljudi, ki v Pliberku srečajo svoje znance in sorodnike in si hkrati ogledajo tudi razstavljeno blago, ki vabi k nakupu. (Naše bralce v tej zvezi seveda posebej opozarjamo na podjetja, ki oglašajo v našem listu!) Pliberk je torej pripravljen za svojo tradicionalno sejemsko prireditev in bo kakor vsako leto gostoljubno sprejel obiskovalce in goste od blizu in daleč. Vaš domači hranilni in kreditni zavod je Hranilnica in posojilnica Pliberk Izvaja in posreduje vse bančne posle GORSKA GOSTILNA NA PECI Berggasthof Siebenhiitten Petzen ERHARD KRAUT ustreže vsem turistom v zadovoljstvo. Idealni pogoji za zimski šport. £ Nočišča na razpolago. 0 Gorska vzpenjača do Siebenhiitten. Stavbeno in pohištveno mizarstvo Mizarski mojster Johann Herman Wunlscheh Kuschej Nonča vas — Einersdorf 9150 BLEIBURG — PLIBERK PLIBERK - BLEIBURG se priporoča za vse gradbeno in Odlična delavnica pohištve- pohištveno mizorstvo ne oprave in gradbenega mizarstva Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR»Co Dobrla ves-Eberndorf Vedno največjo izbiro v Podjuni nudi Podjunski trgovski center bratje RUTAR & Co. DOBRLA VAS - Eberndorf — TELEFON (0 42 36) 281 Vabljeni tudi v gostilno HOTEL RUTAR Šolske knjige dobite v trgovini Franc RUTAR v Dobrli vasi - Eberndorf KOLODVORSKA GOSTILNA Elfriede in Konrad J or gl DRVEŠA VAS - EBERSDORF KOLODVOR PLIBERK Priljubljena restavracija Negovane pijače — okusna jedila Domača in solidna postrežba E 1 e k t r o MICHAEL HOLLAUF Pliberk - Bleiburg Izvaja strokovnjaško vsakovrstne električne instalacije -vode za tok - svetlobne naprave - zaščitne naprave proti streli. Trgovina električnih potrebščin Gostilna Hrust Richard Staudegger Loibach - Bleiburg Libuče - Pliberk Priljubljena starodavna domača gostilna prijetni prostori v skalo vklesana naravna klet blagodejna senca pod košatimi drevesi in kegljišče Strokovna trgovina Franc in Ida Stefitz PLIBERK - BLEIBURG Papir, pisarniške potrebščine, šolske knjige in potrebščine, časopisi in časniki, igrače, otroška oblačila, parfumerija li. dr. T r g o v i n a Karl Ferra: ■ PLIBERK B BLEIBURG špecerija železnina manufaktura kmetijski pridelki gradbeni material Bahnhofstrafje 16 Postgasse 13 Teleton 219 in 220 Slikar in pleskar mojster J osel* Čuješ PLIBERK-BLEIBURG izvaja vsa v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela x odličnim strokovnim znanjem v zadovoljstvo vseh naročnikov Na sejemskem travniku ne razstavljamo. Odprto imamo tudi v nedeljo. Upoštevajte naše posebno ugodne sejemske posebne ponudbe v naših izložbah Nakupni Center kupuj pri Kraut Poskusite neobvezno HORNIG kavo kofrosta-oplemeniteno. Brezplačna pokušnja kave od 30. 8. do 1. 9. 1969. u in varčuješ Ob 40-letnici USTANOVITVE NAŠEGA PODJETJA Vam nudimo vse za dom, gospodinjstvo in gospodarstvo Parni kotli za 50 75 100 125 litrov cena 990.— 1250.— 1450.— 1650.— šilingov Kotli za žganje pijač, garnitura od 2.900.— šil. naprej. Motorne verižne žoge, tudi priložnostni nakupi. Električni motorji, krožne žage, drobilniki za žito, orala, brone, stroji za pobiranje krompirja, orodja za spravljanje sena, nakladalniki, trosilci za gnoj, mešalniki za beton, samokolnice, naprave za molžo krav, napajalniki, rezalnice za silo, hlevske naprave, rezalniki za peso, stiskalnice in drobilci za sadje itd. Zdaj Vam nudimo visoke zimske popuste! Kolesa, mopedi, šivalni stroji, štedilniki, peči, radioaparati, televizorji po izredno ugodnih cenah. Električna orodja, kot štedilniki, pralni stroji, hladilniki, hladilne skrinje, sesalniki za prah. Brezobrestno do 36 mesečnih obrokov! Veliko Izbiro rabljenih strojev po ugodnih cenah Vom nudi in dostavi na dom STROKOVNO PODJETJE JOHAN LOMŠEK ŠT. LIPŠ - TIHOJA, p. DOBRLA VAS / EBERNDORF OBIŠČITE NAS NA PLIBERŠKEM SEJMU! Trgov ina Terezija in Franc Kušej Raiffeisenkasse Šmihel nad Pliberkom PLIBERK - BLEIBURG SL Michael ob Bleiburg Izvajamo vsakovrstne bančne posle Bogata ponudba in izbira vsakovrstnih potrebščin za vsakega. % Kvalitetni prodajni artikli. % Priznana domača in solidna postrežba! Menjalnica CVaUniLn, JCf&l Zidarski mojster Hans lesno gradbeno podjetje Vodirnik Nonča vas 50 - Einersdorf PLIBERK - BLEIBURG 9150 BLEIBURG - PLIBERK Vsa v zidarsko stroko spadajoča gradbena telefon (0-42-35) 325 dela izvaja priznano podjetje v zadovoljstvo naročnikov Kam na pliberškem sejmu? Seveda k Bruckenvvirtu! Vse tri dni vas bo zabaval po radiu in televiziji povsod znani ansambel „Fidele Lavanttaler". Za veliko izbiro jestvin (specialitete na žaru) in negovanih pijač poskrbita gostitelja Manfred in Reinhilde Mlinar pliberk - bleiburg Gostilna Bruckenwirt V trgovini s stroji Max Traun Pliberk - Bleiburg O vse poljedelske stroje O šivalne stroje O radio-aparate O kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih KRASNA LEGA - ODLIČNI, MODERNI IN UDOBNI GOSTINSKI PROSTORI -IDEALNO LETOVIŠČE OB VSAKEM LETNEM ČASU M „PETZENKONIG“ Gostilna Franz Neubersch UNTERORT BEI BLEIBURG PODKRAJ PRI PLIBERKU Dolinska postaja vzpenjače na Peco *Stc