LETO III. — Št. 7
Poštnotekoci račun štev. 23.
GORICA, 12. FEBRUARIJA 1921.
Posamezna številka 20 čent
GORIŠ
izhaj^Tvsako soboto.
Italijansko šolstvo v krizi
SLOVENEC
Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, H. nad.
Naročnine: Italijanska kraljevina
Celo leto Lir 10.------Pol leta
Lir 5— — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.-za vrsto — Mali oglasi Lir 50.0 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
Po našem časopisju ne manjka ojstrih tožb in kritike proti italijanskemu načinu upravlje-nja ljudskih ali srednjih sol. Mnogo se pripisuje naravnost na rovaš sovraštvu proti Slovencem, kar pa popolnoma ne odgovarja resnici.
Da se nahaja naše šolstvo v tako žalostnem položaju, temu je krivo splošno zanemarjeno šolstvo v Italiji in brezbrižnost merodajnih oblasti za šolski razvoj.
Temu se pridružuje potem domišljia italijanskih šolnikov, da italijanske šole daleko nad-kriljujejo avstrijske. Iz tega in onega se razvijajo na to duševni proizvodi a la Michielli, «Uradni vestnik«, <<Boj pri Vit-torio Veneto» in drugi slični monumentalni poskusi italijanskega slovstva na slovenskem književnem polju, ki onemogočajo v Slovencih vsako zaupanje do italijanstva, ki se jim prikazuje v takih oblikah.
Kako mnenje imajo uradni krogi o šolstvu, na katerem sloni pač vsa duševna stavba države, svedoči dovolj letošnje poročilo o delovanju generalnega civilnega komisarijata v Julijski Benečiji. Ako hočeš nekaj številk, ti je postreženo s suhoparno statistiko, iz katere pa ne moreš ničesar posneti, ničesar sklepati, kajti dejstva govore pač drugače in številke nas ne prepričajo o ničemer.
Edino kar vzbuja naše začudenje, je suhoparna opazka o slovenskih učiteljiščih v Tolminu in Kastvi, na zadnjem koncu Italije in o predstoječi otvoritvi slovenske gimnazije v Ajdovščimi. Zdi se nam, da se gospodje pri generalnem civilnem komisarijatu res ne brigajo za potrebe Slovencev, ako menijo, da zadostuje uči-teljšče v Tolminu z italijanskim učnim osobjem, ki pač pri najboljši volji, (katere mu ne mislimo niti odrekati) ne more doseči takih vspehov, kakor bi jih dosegle slovenske učne moči.
Da take razmere vznemirjajo Slovence, je samo ob sebi umevno, da ne bode ne konca ne kraja tožb in graje takega vladanja je naravna posledica takih razmer. In vse to se vrši v kulturni Italiji, !<i ima danes naučnega ministra z izobrazbo in nazori, kakor jih ima malo-kakšen naučni minister, ki jma može kakor je Lombardo Radiče, Gentille in druge, ki prednjačijo s 'svojimi nazori pred vsakim šolstvom drugih držav in ki se popolnoma zavedajo gnjilobe italijanskega šolstva, ki bi ga radi radikalno spremenili.
A vsi napori so zastonj. Italijanski naučni minister Bene-detto Croce spoznavši potrebo preustroja italijanske šole, je lotel osvežiti italijansko sred-'o šolo z uvedbo novega za-
na, ki je posnet nekako po Tijskem vzorcu. A kaj se
mu je pripetilo. Že v parlamentarni podkomisiji je bil zakonski načrt zavrnen in notirati moramo, da so tudi socijalisti, ki bi morali prevzeti nekako moralno misijo svobodo miselnih strank, udrihali po zakonskem načrtu Benedetta Croce. ■ Kakor besno se je dvignilo tudi dijaštvo Italije proti nameravani uvedbi državne skušnje češ, da bi bili izpostavljeni nevarnosti vsi napredki posameznih razredov in da se mora vsled tega pustiti na miru sedanji sistem, Jd dopušča dijakom komodno življenje in brezskrbnost glede vsakega znanja za bodočnost.
V tem pogledu nudi Italija jako žalostno sliko in resno se pojavlja vprašanje, ki ga raz-motriva italijanska katoliška stranka, je-Ii ne bi bilo namreč bolje zateči se k ustanovitvi zasebnih šol, kjer bi bilo morda bolje poskrbljeno za vsestranko izobrazbo kakor pa je v današnjih javnih šolah, ki so po izjavj istih italijanskih šolnikov dovolj pomanjkljive.
Naši činitelji, ki so tako hitro pri rokah, ako se gre za kritiko, bi storili danes bolje, da bi stopili takoj pred vlado in jo resno vprašali, kaj misli glede one točke rapallske pogodbe, v kateri je govora glede bodočih kulturnih odnošajev med Slovenci in Italijani, kajti kulturni odnošaji gredo preko sporazuma med Slovenci in Italijani v Julijski Benečiji. To bi bilo danes najvažnejše vprašanje naše politike.
„Svoboda", „civilizacija" „Edinost", „Era nuova"
Ako bi mogli vsi ljudje presojati ‘današnji položaj človeštva brez nikake strasti, bi zamogli upati na boljše čase. V dobi strašne vojne, kije požrla toliko nedolžnih človeških žrtev, se je mislilo, da bode Človek stalno začutil sovraštvo do sedanjega družabnega reda, ki je bil prav za prav povzročitelj vojne in opustil vsako stvar, ki bi vodila človeka nazaj v staro sovraštvo. Tudi se lahko še vsak spominja, da smo živeli že pred vojno pod strašnim pritiskom, ki je oznanjeval predstoječo vojno, tekom katero bi se morala zrušiti stara trhla civilizacija in nastopiti novo življenje.
Ko konča vojna, ko bodo potepeni Nemci, sovražniki svobode, tako smo upali vsi anti-avstrijakanti, bodemo imeli svobode dovolj bodisi pod Italijo bodisi pod Jugoslavijo. In baš za to se mi, (malo nas je gotovo) nismo prav nič bali italijanske okupacije, Češ, da svobodna država, nam ne more povzročiti večjih omejitev, kakor nam jih je naložilo kruto nemško gospodstvo.
Menimo, da smo se v tem pogledu popolnoma vjemali z domorodnimi Italijani in oni z nami.
Res je tudi, da je v Italiji velikanska svoboda, vsak dan. vidimo, namreč kako se jeden drugega izkorišča. In to je ona svoboda, katere Slovenci ne razumejo in ki je plod današnje civilizacije — svoboda prostega tekmovanja.
Svoboda prostega tekmovanja na vsakem polju, na gospodarskem, političnem in kulturnem polju, kajti gospodarstvo je v državi svobodne tekme istovetno s politiko, civilizacija pa sredstvo, s katerim se to politiko razširja.
Kdor je naše izvajanje pazljivo zasledoval, bode sedaj lahko umel pogreške, ki se delajo toli od slovenske kakor od italijanske strani v doslednem znamenju svobodnega tekmovanja, ki ima za podlago zgolj nasilje in nasilje za svobodo.
Mesto sodelovanja vseh državljanov v okvirju državnega vstroja im mesto človeškega boja proti naravi, ki bi se jo moralo izkoristiti do dna, vidimo le, da se človek bori proti človeku, to je, da se deluje na to, da se sedanje države razsujejo. Kot predznak vidimo Vedno večjo odsotnost vlade pri vseh javnih vprašanjih največje važnosti.
To se pripisuje svobodni tekmi, v koje znamenju stoji še današnja civilizacija.
Mišljenje naših Slovencev in Italijanov stoji v istem znamenju. Drugače bi ne moralo pasti „Edinosti11 na misel izdajati objestne proglase in to v isti sapi, ko se nam priporoča „dostojno sprejetje aneksije11.
„Dostojno sprejetje11, lepa beseda,-ki so jo skovali v uredništvu „Edinosti11, le žal, da so jo že drugi dan pozabili, ko so v neolikani itaiijanščimi povedali občutijvemu italijanskemu ljudstvu, da se z aneksijo ne strinjajo.
In to smo vedli vsi, ne da bi bilo treba „Edinosti11 še posebej trobiti v svet take in podobne banalnosti v trenotku, ko Slovenci Julijske Benečije še daleko nimajo moči za svobodno tekmovanje s fašističnimi močmi.
Ali ne vidite gospodje, da je kriva ona politika, s katero podirate svoje lastne tiskarne, izpostavljate življenje svojih narodnjakov na brezvesten način in pomagate Vašemu nasprotniku do oboroženega nastopa proti Vam ?
Vi podirate očividno kooperacijski sistem življenja, in postajate tako nevedoma razdeja-joča sila sedanje civilizacije, v kateri in s katero Vam ni možno doseči naj primitivnejšib človeških pravic.
Dobro, toda vedite, da je v tem znamenju zapisan tudi pogin Vaše narodnjaške politike, ki se ne razlikuje v ničemer od italijanske.
Tako si je tolmačiti svobodo proste takme, koje žrtve ni le edino tiskarna „Edinosti", marveč nas vseh, ki živimo pod strašnim pritiskom razmer, katere sami vzdržujemo s popolnoma krivo politiko.
Toliko v obče. Ako opazujemo pa zadržanje italijanske večine napram slovenski manjšini, — neznatnemu številu ljudi, — se nam zdi čudno, da narod, ki s takim ponosom in povdarkom oznanja starodavno kulturo, postopa tako kruto proti drugorodcem, ki se mu nočejo in ne moreje klanjati, kakor bi hoteli nekateri narodnjaški prenapeteži.
Sedaj se že dan za dnevom objavljajo članki v italijanskem časopisju, ki nam naznanjajo očitno preganjanje ali pa da nas spravijo iz sveta. V številki „Ere nuove" od srede se govori očitno o „eliminiranju11 Slovencev, o „sicilijanskih večernicah11, o oropanju volilne pravice z očivid-nim namenom, da bi se ovekovečilo izjemno stanje v Julijski Benečiji.
Ker nismo bili nikdar optimistični politiki, sodimo da se zore hudi časi v znamenju te politike.
Toda naj nam ne zamerijo gospodje Italijani, ako pride kateremu izmed njih slučajno ta številka v roke in bi se ga slučajno polastilo veselje, preči-tati ali si dati raztolmačiti ta članek, da se jih vsojamo opozarjati, da je to najslabša struna, ki jo morejo ubrati v interesu iste njihove spopolnene Italije.
Ako hočejo, da Italija ne pride nikdar do svojega miru, je to najboljše sredstvo, da se o-maja rapallski dogovor in se mu odvzame vsako absolutno vrednost.
Ako hočejo napraviti iz dogovora nasilje, naj vzamejo v roke njihovo lastno zgodovino in se vprašanje kako so prišli do svoje svobode, do vjedinje-nja Italije. Mi prepuščamo razsodnim možem Italije, da poučijo svoje rojake kako napačna je njihova sedanja politika, ki dokazuje več bolne strasti, kakor pa razumnega ocenjevanja položaja Slovencev Julijske Benečije, ki so padli na nivo sovražnika zaveznikov, kajti slabša osoda ni mogla zadeti Francozov po zasedbi Alcacije in Lo-tarinške od strani Nemčije.
Ali ni skrajni čas, da se to razume na pristojnih mestih in se še pravočasno pahne voz na pravo pot v interesu iste Italije?
-Q>rO-
Italijanska zbornica
Italijanska parlamentarna politika se plete v znamenju krušne cene.
Odkar je prišlo namreč do razkola v socijalistični stranki, se je položaj v italijanski zbornici nekoliko spremenil, ker je začela vlada približevati se socijalistični skupini, ki je z ozirom na svojo omejeno kompaktnost, pričela očividno popuščati.
Zviti politiki Giolittijevi se je posrečilo, vsaj tako trdč zadnja poročila zlomiti započeto obstrukcijo v poslanski zbornici s tem, da je pričel obljubljati gotove spremembe v zakonskem načrtu za zvišanje krušne cene.
Pod gotovimi jmgoji, ki jih je sestavil socijalistični poslance Casalini, so isti pripravljeni prenehati z obstrukcijo.
Bistvo tega kompromisa bi bilo seveda to, da se zagotovi vbožnejšim slojem ceneji kruh. Zdi se, da je vlada popolnoma pristala na socijalistične zahteve, toda znositi se namerava nad uradništvom, kateremu namerava pobrati 27, od plače.
Da bi se nekoliko ojstreje zgrabilo pešekane, o tem se do-sedaj ne govori in se menda tudi ne bode.

Benešov poset v Italiji
Govori se, odkar je gostovalo češko vojaštvo v Italiji, po italijanskem časopisju z nekakim navdušenjem za Čeho-Slovaško ali bolje za čeho-slovaško industrijo. Naopak pa se zdi (7eho-slovakom Italija dežela, iz katere se bode dalo stisniti mar-sikako lirico, *ki ima danes še vedno več vrednosti od češke krone.
Nadalje si mora čehoslovaška zagotoviti na vsak način, pristanišča. Trst imajo Cehi že dolgo zapisan za svoje pristanišče, čeravno obračajo svoje oči tudi na Hamburg.
Vse te skrbi so se izrazile v uradnem posetu ministra Be-neša italijanskega vnanjega ministra Sforze. Časopisje je o tem jako mnogo pisalo, toda po večini je vse prazna slama.
Z Benešovim posetom so se otvorila pravcata pogajanja za gospodarski sporazum med Če-hoslovaško in Italijo, a so se po drugih poročilih raztezala tudi na važna politična vprašanja, ki so zadevala takozvani, „Mali sporazum.11
Isti pa ima glavni smoter, da zabrani vsak nov pojav Avstro-Ogerske v nasprotju s francosko politiko, ki je naravnost dosledno cilila za tem, da bi se ustanovila mesto nekdanje Avstrije nekaka podonavska konfederacija.
Ako pa je to interes Francije, je vendar v nasprotju z interesi iz Avstrije nastalih državic, katerih obstoj bi bil trajno ogrožen.
Za to pa se kuje mali sporazum med Jugoslavijo, Čehoslo-vaško in Romunijo. Kako stališče zavzame napram temu sporazumu Italija, bodo baš določila tekoča pogajanja med Čehoslovaško in Italijo.
Da je razpoložanje dobro, bi izhajalo iz izjave ki jo je podal Beneš pri svojem odhodu iz Rima in ki se dobesedno glasi:
„Veseli* me, da ob svojem odhodu iz Rima lahko rečem, da zapuščam to mesto z zavestjo, da sem dosegel sporazum med italijansko in čehoslovaško vlado v onih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. V razgovorih, ki sem jih imel z italijanskim ministrom za trgovino, kom. Alessijem, se nam ie posrečilo, da smo položili temelj za italijansko-češkoslovaško pogodbo. Prepričan sem, da komisija, ki bo tu v Rimu kmalu pričela s svojim delom, doseže uspehe, i ki bodo od velike koristi za i obe državi.11	i
Tako je Beneš potolažil radovedne reporterje, katerim je najbrže vročil vže spisan odgovor.
»GORIŠKI SLOVENEC®
Nemška stiska
Sedaj so pa zopet Nemci v nemali stiski. Parižka konferenca, jih je hndo obremenila z vojno odškodnino. Iz Nemčije pa se čujejo obupni klici češ, da naloženega jim bi’emena nikakor na morejo prenesti.
Llojnl George pa odgovarja, da o kakem načelnem popustu ni govora. Nemci morajo plačati, ker so zakrivili vojno. Še le ko se bodo Nemci pokazali poštenjaki pri „odrajtovanju“ vojne odškodnine, se bode jemalo v ozir njihovi položaj.
Toda oglejmo si te pogoje:
Vojna odškodnina se porazdeli na 42 let. Obroki začnejo z 2000 milijoni prvo in drugo leto ter rastejo polagoma na letnih 6000 milijonov. Razume se, da se mora odšteti vse v vrednosti zlata ali blaga.
Poleg tega pa mora odšteti Nemčija od vrednosti izvoženega blaga še 12*/,.
No, ker pa Nemčija nima več zlata kakor ravno toliko, da vzdržuje kredit krožečemu papirnatemu denarju, se zavezniki zadovoljuje, ako plača Nemčija v blagu.
Ker pa je nemško blago zaveznikom sila zoperno in se isti opravičeno boje, da bi jim znalo kvariti kredit, morajo Nemci dobiti pred vsem neo-tralne države, da jim blago pokupijo in na to odštejejo zaveznikom potrebne svote.
Tako dobe zavezniki vedno dober denar v roke in drže zajedno daleč od svojih dežel nemško blago.
Kaj se je nameravalo doseči z Ik’/.tno naklado na vrednost izvoženega blaga ni povsem jasno, kajti na prvi hip se zdi, da bode nemška trgovina popolnoma paralizirana, ako se svet ne preobrne tako, da bode Nemčija kljubu tej nakladi spravila na svetovni trg svoje blago ceneje nego zavezniki.
Vsled teh pogojev je izbruhnila v Nemčiji nova poliitčna kriza in nemške oblasti se pripravljajo, da stavijo protipred-loge. Na vsak način se Nemci pripravljajo na odpor.
Vlada deluje na to, da bi se strnile vse stranke v jedini nacij onalni blok in tako pokazale zaveznikom nemško odločnost.
Razven komunistov je seveda vlada tudi res dobila vse stranke na svojo stran. Zastopnik komunistov Paul L6wyje pred-bacival nemški vladi, da zasluži njeno zadržanje tako kazen za Nemčijo, kajti ista je bila edina država, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da zabrani razvoj ruske države in žanje radi tega, kar je sejala.
Komunist je v tem pogledu govoril le resnico, kajti Nemčija se je motila, ako se je v trenotku pojemanja svojih moči obupno obračala do.zaveznikov, ki so že zdavna skovali svojo osveto nad Nemci.
--------------Oi-*:-----------
AMERIKA NE MORE RAZOROŽITI
Komisiji za mornarico je povedal general Persching v zbornici, da Zedinjene države ne morejo skrčiti števila svojih čet. Sporazum med Britanijo in Zedinjenimi eržavami mora tvoriti temelj vsaki politiki razorožitve, toda potrebno je da pristopijo tudi Italija, Francija in Japonska k temu dogovoru.
Senatorska komisija zunanjih zadev je izdelala dva zakonska načrta, katera prepovedujeta vla-
” di dajati nova posojila inozem-■ skim državam brez dovoljenja s ' strana kongresa. i Komisija narodnega predstav-| ništva za mornarico je mnenja, da bo poleg 538 milijonov in 277 tisoč dolarjev, katero svoto se je prej smatralo zadostnim za izpopolnitev pomorskega programa iz leta 1916, še potrebnih 434 milijonov in 661 tisoč dolarjev. Vzrok temu povišanju je iskati v podraženju surovin in zvišanju delavskih plač.
Brezposelnost v Angliji
Angleški komunisti pravijo v spomenici, katero so poslali uglednemu politiku M. Laineju, da nihče izmed angleških vladnih mož ni znal steriti v prid delavcem toliko, kolikor je znala na tem polju uresničiti Sovjetska Rusija. Angleška vlada se noče zaenkrat odločiti, da bi priznala sovjetsko vlade v Rusije, čeravno je sovjetski sistem boljši kot vse meščanske vlade. To dejstvo je razvidno iz sto in stotisočerih brezposelnih v Angliji, medtem ko je v Sovjetski Rusiji brezposelnost že davno zginila.
-OtO-
Skoraj milijon brezposelnih v Angliji
Vsled naraščajoče gospodarske krize znaša Število brezposelnih v Angliji (vključno Irska) 987.000 oseb, od katerih je 641.000 mož, in 276.000 žen. Ostanek brezposelnih tvorijo otroci, ki niso dosegli še 18. leto. Te uradne številke je objavil ,,Labour Ex-changesT
Število delavcev, ki dela,)o po znižanem urniku, da se izognejo nadalj nemu odpuščanju, znaša 446.486. Polovica teh delavcev spada obratom za izdelovanje bombaža.
BREZPOSELNI DEMONSTRIRAJO
Zveza sindikatov je priredila v prilog brezposelnim zborovanje v prostorih delavske zbornice Po zborovanju se je napotila močna skupina brezposelnih v sredšče mesta, vzklikajoč: »Hočemo dela«. Demostrante je razpršila policija.
Domače vesti
Dopolnilna naredba glede izmenjave valute.
Čl. 1. Zavodi, kakor hranilnice, zadruge (z omejeno in neomejeno zavezo), katere poslujejo v Julijski Benečiji, ne da bi zasledovale dobičkarskih koristi in in sprejemajo hranilne vloge, smejo nadaljevati svoje običajne posle, ako niso njih 19. aprila 1919 zaključene bilance sestavljene v lirah po ključu 60°/o, izkazale primanjkljaja. Pri tem se imajo avstrijski in ogrski državni papiri računati po njih nabavni ceni, spremenjeni v lire po 60'/o.
Smejo pa dalje poslovati tudi oni zavodi, čijih bilance (zaklju-sene 19. 4. 1919) so izkazale primanjkljaj, ako se ta primajkljaj pokrije z osebnimi obveznicami vpravnega odbora ali z podpisi deležev (z omejeno ali neomejeno zavezo).
Cl. II. V prvem členu označeni zavodi imajo sestaviti bilanco o ' resničnem stanju svojega premoženja 19. aprila 1919 zvečer. Pri tem se imajo uvaževati sledeča načela:	•'
Pasivne postavke: Reservni za- l klad se izključi; deležna glavnica ! se računa po 600/o v lirah; vloge ! tekoči računi in druge pasivne | postavke, ki so izkažene v kronah, a plačljive v lirah, računajo se po 60°/8, odnosno po onem nižjem ključu, ki pride za dotične postavke slučajno v poštev. Pasivi, ki so plačljivi v drugi a ne v kronski denarni vrednosti, se preračunajo v lire po dnevnem kurzu.
Aktivno postavke: Nepremičnine in premičnine se imajo računati po dejanski vrednosti; in terjatve v kronah, ki so izterljive v lirah, imajo se računati po 60°/^; terjatve, ki so postale dvomljive vsled valute, se imajo ceniti po trgovskih načelih in potem spremeniti v lire po 6 //o; vrednostni papirji, ki so omenjeni v prvem členu, se imajo ceniti po njih borzni ali tržni ceni in ta se spremeni v lire po 607,; aktivi, ki so izterljivi v drugih valutah kakor v kronah, se imajo računati po dnevnem kurzu.
Od razlike med pasivi in aktivi je odvisna uporaba sledečega člena 3.
Čl. III. Za zavode, ki so omenjeni v členu 1., garantira država za primanjkljaj, ki je izkazan tako, kakor je določeno v čl. 2, in sicer za dobo največ 25 let baš z ozirom na njih odgovornost nasproti vlagateljem.
Višino garancije bo določilo zakladno ministerstvo potom svojih lokalnih uradov, Bilance, ki so sestavljene v smislu čl. 2, so podvržene letni reviziji.
Čl. IV. Državni zaklad lahko dovoli kredit pasivnim zavodom do zneska, do katerega sega drž. garancija.
Zavod, kateremu je bil dovoljen kredit, sme tega uporabiti samo kadar mora vračati vloge, a mu tekoče poslovanje tega ne dovoljuje in si tudi ne more preskrbeti sredstev s takojšnjim vnov-čenjem drugih aktiv. Tak zavod je dolžan vlagati v korist omenjenega odprtega računa svoje normalne blagaj nične prebitke.
Čl. V. Državno zakladništvo predplača zavodom protivrednost obresti, ki so že izplačane ali ki se imajo izplačati vlagateljem do višine državne garancije, ki se bo določevala od leta do leta v kolikor ni bila ta garancija že izčrpana z dvigi kredita, ki je omenjen v. cl. 4.
Tako predplačilo za dobo od 20. aprila 1919 do 20. decembra 1910 je enako višini faktično izplačano obresti vlog. Od. 1. januarja 1921 se bo pa izračunalo po uradni obrestni meri, ki je zmanjšana za 50 stotink.
Ol. VI. Predplačila v smislu čl. 4, 5 se bodo morala vrniti skupaj z RH obresti iz izkupila aktivov, ki so “povzročili primanjkljaj, v koliko to izkupilo prekorači zne-šek, ki je bil vzet v bilanco 19. 4. 1910, in iz poslovnih dobičkov vseh nadaljnih let.
Pri določevanju letnega dobička se bo moral« vzeti v poštev, da se zadružni deleži ne bodo smeli obrestovati vjf.e neg° 57a.
čl. VII. Zavodi, ki so označeni v tej naredbi, se postavljajo pod nadzorstvo zakladništva, ki bo lahko odpošiljajo svojega zastopnika k sejam vpravnih in nadzornih odborov ter izvrševalo revizije, ki jih bo smatralo za potrebne. Zakladništvo je upravičeno odrediti likvidacijo posameznih zavodov. Likvidacija ne zmanjša garancije, ki jo dovoljuje čl. 3.
iG. VRL Zakladno ministrstvo je pooblaščeno,ada stopi v stik z emisijskimi zavodi, da jim poveri vsem ali poedinim izvršitev operacij, ki so omenjene čl. 3, 4, 5, la naredbe, in da nadzirajo njih gospodarsko in administrativno poslovanje.
Kroženje papirnatega denarja, ki je izšel v svrho takih operacij, je pristojbin prosto, kakor tudi iz vzeto od določb čl. 11. zakona o emisijskih zavodih ki je bil odobren s kr. dekretom 24. 4. 10. Št, 201.
Čl. IX. Zakladno ministrsvo bo s posebnim dekretom spremenilo svoji proračun izdatkov, v kolikor bo to potrebno za izvršitev te naredbe.
Čl. X. Ta naredba stopi v veljavo istega dne, ko bo predložena parlamentu, da se spremeni v zakon skupaj s kraljevim dekretom z dne 27. novembra 1919, • št. 2227.
Upravitelj in urednik: Karol Juši?.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
L__ .._.... i
RUDOLF KOLL
Zobozdravniški atelije
usiansivijen leto 1392
Odlikovan z največjimi kolajnami v Londonu, Parizu, Vidnuv, Gorici, Sainl Louis-u.
--------- Se otvori zopet s 15. februarjem 1921 ---------
Sprejema
9—12, 14—17.
GORICA,
Seminiška ulica št. 3, I. n.

r
J Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni

Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu
;s- mm':--	%
m
J
Popolne sobne opreme
V.

Ijj fiHj	
	1
M 0	i a m
za sakoisske Najftnejši izdelki
h n n
Velika izbera miz, si&iesv v raz m k slogih
F. R0SICH
Gorica, Via Contavalle 4
@ ® g
fš fi i]
Tiskarna G. JUCH
GORICA, VIA MORELLI 14
SPREJEMA VSAKR TISKARSKO DEL!