K V A R T A R N I RAZVOJ D O L I N E 
R A Š I C E I N D O B R E G A POLJA 
M I L A N Š I F R E R 
SPREJETO NA SEJI RAZREDA 
SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI 
ZA PRIRODOSLOVNE I N MEDICINSKE VEDE 
D N E 12. M A J A 1965 
U v o d 
in pregled doslej opravljenega dela 
Poglav i tne poteze kvar ta rnega razvo ja dol ine Rašice i n Dobrega 
po l ja 1 nam je poda l že M e l i k (1, 10—15). P r i svojem p roučevan ju je 
p r i še l do zak l j učka , da je pon i kan je Rašice p r i Pon i kvah p r a v mlado 
i n da j e tek la rečica v do lg ih obdob j ih pleistocena normalno po 
pov rš in i še napre j po opuščeni suhi do l i n i p r o t i D o b r e m u p o l j u : iz te 
dobe so se nam ohran i l i t u d i p r o d in i lovice, k i na š i roko p rek r i va j o 
dno tega kraškega po l ja . P r i to lmačen ju izvora proda v Dob rem p o l j u 
se sk l i cu je M e l i k predvsem na dejstvo, da je ta odložen v o b l i k i 
v rša ja , k i ima svoj v r h p r i železniški posta j i , to re j p r a v tam, k j e r 
doseže danes suha do l ina Rašice Dob ro pol je. Sk l i cu je se t u d i na zelo 
pestro pet rogra fsko sestavo tega proda, k i nesporno kaže, da i zv i r a iz 
zgornjega dela dol ine Rašice, saj so le tam zastopani v re l i e fu poleg 
apnenca in do lomi ta t u d i peščenjak i i n sk r i lavc i . S tem je M e l i k do-
kazal , da je Rašica v pleistocenu dejansko podal jševa la svoj tok na 
samo D o b r o po l je i n tek la celo še nap re j p r o t i S t rugam, kamor teče 
danes le še ob ka tas t ro fa ln i h povodn j ih . D o nas ipan ja na j b i po 
M e l i k o v i l i ugo tov i t vah p r i š lo v ekstremno h ladnem obdob ju pleisto-
cena. 
Te ugotov i tve so nad vse zan imive i n so nas že same po sebi s i l i le 
k nada l j n j emu proučevan ju . Nehote se je namreč ob vsem tem za-
s tav l ja lo vprašan je , a l i ne bomo morda t u d i t u k a j naš l i sledov iz 
raz l i čn ih h l a d n i h oddelkov pleistocena, podobno ko t smo j i h lahko 
d i fe renc i ra l i v območ ju f luv iog lac ia lnega i n f luv ioper ig lac ia lnega na-
s ipan ja d rugod po S loven i j i , k j e r so raziskave pokazale, da je vsako 
ledeno dobo spreml ja lo t ud i pospešeno nas ipanje proda. K delu pa 
smo p r i s t o p i l i t u d i s skromno žel jo, da se bodo t u k a j morda naš l i t ud i 
a rgument i za loč i tev pleistocena od pl iocena, ozi roma dolgega pre-
hodnega obdobja iz p l iocena v pleistoc-en. 
V zvezi s tem smo sistematično p r o u č i l i na j raznovrstne jše sedi-
mente v območ ju Dobrega po l ja . Zan ima l pa nas je t u d i odnos tega 
g rad i va do ž ivoskalne podlage same. P r i tem smo se vsa j deloma do-
t a k n i l i t u d i vp rašan ja geneze in izredne zakraselosti dol inskega dna 
i n ust rezajoč ih ž ivoska ln ih teras. 
1 Za proučevano kraško polje se poleg stare oblike Dobrepolje vse 
pogosteje sliši tudi naziv Dobro polje, k i ga uporabljani tudi v tej študiji. 
Poglavitne akumulaci jske faze v dolini Rašice in v Dobrem pol ju 
P r i podrobnem p roučevan ju najraznovrstnejšega akumulac i j skega 
g rad i va v do l i n i Rašice i n v D o b r e m p o l j u je v z b u d i l a posebno po-
zornost ugotov i tev, da se to g rad ivo ne naha ja samo v n a j n i ž j e m do-
l inskem d n u i n na p r v i h terasah nad n j i m , marveč seže še navzgor v 
poboč ja , k j e r m u na skra jno jugovzhodnem koncu Dobrega po l j a 
SI. 1. Kraška zajeda nad Dasjo Rapljevo je zapolnjena pretez.no s kremenoDim 
prodom (1). Od apnenca loči ta prod na več krajih še plast sige s kre-
menooimi zrni (2) 
l ahko sledimo do samega na jv iš jega oboda kraškega po l ja . Seveda so 
med tem i sediment i ve l ike raz l ike. V na jv i š jem obodu in navzdol po 
poboč j i h nekako do okrog 40 m nad do l i nsk im dnom Rašice ozi roma 
Dobrega po l j a zasledimo med r javo- rdečo prepere l ino le k remenov 
p rod . Posamezna lepo zaobl jena zrna so t u d i do 1 cm debela, r e d k i 
p r o d n i k i pa še presežejo to vel ikost . Povečin i so t i k remenov i p r o d n i k i 
prev lečeni z r j a v o oblogo i n globoko prepere l i (1—2 mm) . Posebno 
ve l i ko smo naš l i tega p roda ob po t i , k i pe l je iz vasi Rap l j evo p r o t i 
jugovzhodu. R a z k r i t je ob samem kolovozu, naš l i pa smo ga t u d i v 
r j a v o rdeč i i l o vna t i p repere l in i , k i so jo r azkopa l i p r i k o p a n j u j a m 
za e lekt r ične drogove N a R a v n a h v vasi Rap l jevo. Posebno ve l i ko je 
tega p roda ob is t i po t i še v m a n j š i h terasah v v i š i n i 425 m i n t u d i na 
v i š i n i 485—490 m. V podobn ih v i š inah smo naš l i k remenov pesek t u d i 
nad Četežem. V sveže skopan ih j a m a h za pos ipan je ceste i n zb i ran je 
deževnice je med r j avo rdečo i lovnato prepere l ino pesek lepo v iden. 
Prav dober vpog led v r j a v o rdeče i lov ice s p r o d n i k i i n peskom p a 
n a m razk r i va j o t u d i zaseki ob g lavn i cesti, k i pe l je p r o t i Kočev ju i n 
se začne jugovzhodno od naselja P r i C e r k v i h i t r o dv iga t i . 
Ve l i ko bo l j svež videz ko t ves ta p r o d i n pesek pa nam kaže 
nasut ina, k i je r a z k r i t a ob is t i cesti okrog 30 m nad vasjo Rap l j evo 
v v i š i n i 462 m. G rad i vo se naha ja v okrog 4—5 m š i rokem i n v p r a v 
t o l i ko g lobokem žepu v apnencu (glej si. 1). Sestavl ja jo ga p las t i 
SI. 2. Pogled od Karlovice navzdol po dolini Rašice. Nad miirmsko akumula-
cijsko ravnico (1) so dobro vidni deli višje terase, ki se nahaja okrog 30 m 
nad najnižjim dolinskim dnom (I) 
proda i n peska z zelo raz l ično debe l imi zrn i . I zmen java jo se p las t i z 
ok rog 0.3—1 cm debe l imi p r o d n i k i , s peščenimi p las tm i in t u d i t a k i m i 
s še d robne jš im i f r a k c i j a m i . Prehod i med posameznimi p las tm i so 
raz ločni , k a r kaže, da po od lož i tv i t i sediment i niso več dož ive l i 
b is tven ih sprememb. V i d e t i je, da so b i l a z rna ži lnega kremena, k v a r -
c i ta, kremenovega peščenjaka in železne rude, k i v te j nasut in i p re-
v ladu je jo , že od vsega začetka osnovni sestavni de l i akumulac i j skega 
grad iva. V p r i d s lednjemu b i govor i lo morda še to, da v te j nasu t in i 
p rev ladu je jo p r o d n i k i i n pesek, medtem ko je f inejšega, še bo l j drob-
nega i lovnatega g rad iva ve l i ko man j . P r i g ranu lomet r i čn i ana l iz i teh 
sedimentov se je pokazalo, da odpade na zrnavost pod 0,2 m m , to re j na 
skup ino i lov ic ter g l i n le 30 % nasutine. Vse to nas je še bo l j pre-
p r i ča lo v domnevi , da v te j nasut in i n i g ledat i pet rografsko n e k d a j 
ve l i ko bo l j pestrega sedimenta, predvsem z večjo množino apnencev 
i n dolomitov, ampak da je bilo akumulaci jsko gradivo že od vsega 
začetka v glavnem take sestave. 
Pr i podrobni anal izi teli sedimentov smo postali pozorni še na eno 
zelo zanimivo dejstvo. Raziskave so pokazale, da se naliaja med bol j 
grobimi zrni nad 1.6 mm izkl jučno le ž i ln i kremen (60%), kvarc i t 
(30 %), kremenov peščenjak (9 %) ter redki ostrorobati drobci dolo-
Sl. 3. Pogled čez najnižje dolinsko dno ob Rašici proti terasi, ki jo prekriva 
še pleistocenski prod; vas Rašica stoji na ježi te terase 
mita (1 %<), medtem ko se pr id ruž i jo n i ž j im f rakc i jam, torej pod 
1,6 mm, še zrna železne rude ter oolit i , k i izv i ra jo iz ist ih kamenin. 
V f r akc i j i 0,2—0,3 mm dosežejo ta zrna celo 19 %. 
Kremenov peščenjak izv i ra iz karbonskih kamenin, k i so na 
široko razkr i te ob srednjem in zgornjem toku Rašice — iz istih ka-
menin pa je najbrže tud i vel iko kvarc i tn ih in kremenovih zrn. medtem 
ko so zrna železne rude domnevno iz vel iko mla jš ih rudišč, k i se na-
hajajo na zelo števi lnih k r a j i h ob sami Rašici in tud i v območju 
Dobrega polja. 
P r i petrografski anal iz i tega proda vzbuja posebno pozornost 
dejstvo, da vmes skoraj n i apnencev in dolomitov (le do 1 %), k i so 
v rel iefu okrog Rašice in Dobrega pol ja tako močno zastopani. Očitno 
te kamenine v dobi odlaganja tega proda skoraj niso prišle v akumu-
laci jsk i material. Domnevat i smemo, da so b i l i kemični procesi v dobi 
tega nasipanja tako izdatni, da je karbonatni drobir že p r i transportu 
po pobočj ih v dolino v glavnem preperel in da ga prav zaradi tega n i 
v nasutini. Dol ino so dosegli p r i teh procesih le odpornejši kremenovi 
in kvarc i tn i deli apnencev ter dolomitov, k i p r i kemičnem izluževanju 
niso prepereli. Tako je pr išel v tej dobi tud i po karbonatnih pobočj ih 
v dolino predvsem kvarc i tn i in kremenov drobir. 
I a nasutina je torej zelo podobna najraznovrstnejšim terciarnim, 
predvsem pliocenskim peskom in prodom, k i so že doslej ugotovl jeni 
na tako števi lnih kra j ih . Tu na j opozorimo le na prode in peske v 
SI. 4. Značilna golica ob kočevski cesti severno od Rašice; razkriva rjavo 
rdečo ilovico s prodom prve akumulacijske faze 
Suhi k ra j i n i i n pa v Novomeški kot l in i , k i j i h tako na široko iz-
koriščajo. 
Dejstvo, da se nahajajo t i prodi le okrog 30 m nad vasjo Rapl jevo 
in da j i h sestavljajo predvsem drobci kamenin, k i se nahajajo v po-
reč ju Rašice, dovol jujejo domnevo, da le t i izv i ra jo iz zgornj ih 
oddelkov pliocena, ko je bilo Dobro polje v glavnem že izdelano in 
je Rašica, kot tud i kasneje tekom pleistocena, še tekla po tem pol ju. 
Zanimivo bo s še vel iko podrobnejšimi raziskavami ugotovit i še 
preostale sledove tega nasipanja v vsem območju Dobrega pol ja i n še 
vel iko podrobneje dognati, v kakšnem odnosu so t i sedimenti do mor-
logeneze tega polja. Predvsem nas s tem v zvezi zanima vprašanje, 
al i predstavl ja višina najdenega proda že zgornjo mejo tega nasipa-
nja, al i pa je ta nasutina rezultat vel iko širše akumulaci je, p r i kater i 
b i bi lo v glavnih potezah že izdelano kraško polje ponovno, v vel iko 
znatnejši meri zapolnjeno s prodno nasutino. V tem pr imeru b i imelo 
opisano akumulaci jsko gradivo tako svež videz delno zaradi tega, ker 
b i bi lo p r i ponovnih procesih, k i so odstranjeval i to nasutino naj-
kasneje razkri to. Poleg teh vprašanj, k i so za tolmačenje morfogeneze 
Dobrega p o l j a tako fundamenta lnega pomena, pa bo zan im ivo z ve-
l i k o podrobne jš im i raz i skavami osvet l i t i t u d i odnos tega nas ipan ja do 
ve l i ko m l a j š i h akumu lac i j , od k a t e r i h p r i p a d a j o na jm la jše že sami 
ple istocenski dobi. 
O b Rašic i i n v D o b r e m p o l j u p r e k r i v a pleistocensko akumu la -
c i jsko grad ivo poleg na jn iž jega dna t u d i ž ivoskalne terase, od ka te r i h 
seže na j v i š j a okrog 25—35 m nad na jn i ž je do l insko dno. 
SI. 5. Pogled na isto akumulacijsko gradivo od blizu; dobro se vidijo lepo 
zaobljeni prodniki 
V zgorn jem delu dol ine Rašice je ta na j v i š j a terasa samo f rag-
menta rno ohranjena. Zasledimo jo v več j i h p a r o b k i h na vzhodn ih 
poboč j i h Miš jega dola med B r a n k o v i m i n Polzelo, na zahodnih po-
boč j i h pa le v manjšem f ragmen tu med vasicama L o g a r j i i n M a r i n č k i 
(glej si. 2). 
š i rše površ ine pa zavzema ta terasa p r i Rašici , k j e r se naha ja na 
obeh straneh dol ine okrog 30—35 m nad n a j n i ž j i m d o l i n s k i m dnom. 
N a lev i s t ran i dol ine začenja že p r i Podlogu, k j e r je vrezana v paleo-
zojske skr i lavce. Bo l j pa se razš i r i šele p r i Rašic i i n vzhodno odtod 
p r o t i Pon i kvam, k j e r je vrezana v močno zakrasel g l a v n i do lomi t 
ter spodnje i n srednje jurske temno sive, goste, ool i tne apnence (glej 
s l iko 3). 
V zelo razno l ike mezozojske i n paleozojske kamenine pa je vre-
zana ustrezajoča terasa t u d i južno od tod na desni s t ran i Rašice p ro t i 
V e l i k i m Laščam, k j e r s to j i jo na n j e j t u d i zaselk i G r m , K u k m a k a in 
Pušče. 
P r i podrobnem ogledu te terase smo naš l i na n j e j na več k r a j i h 
p rod , k i ga sestavl ja jo poleg kremena t u d i p r o d n i k i železne rude, 
sk r i lavc i , peščenjak i i n roženci. N a lev i s t ran i do l ine je ta nasut ina 
posebno imen i tno razk r i t a v okrog 4 m v isok i i n 25—30 m dolg i go l ic i 
ob kolovozu, k i v o d i od g lavne ceste p r o t i M a l e m u Oso ln iku . T u se 
lepo pokaže, kako sledi nad ž ivoskalno osnovo plast r j a v o rdeče 
i lov ice s p rodom, k i ga sestavl jajo lepo zaobl jen i k remenov i p r o d n i k i , 
» i 
SI. 6. Pogled po 25—35 m visoki terasi od Rašice proti severu; površina je 
močno razgibana, vsa v vrtačah in le mestoma še uporabna za njive 
peščenjak i ter p r o d n i k i železne rude. N a splošno je p r o d zelo debel, 
saj vmes niso r e d k i še čez 2 d m debel i p r o d n i k i iz železne rude. T u d i 
p r o d n i k i iz peščenjakov dosegajo 1 d m v do lž in i . Zelo debel pa je t u d i 
k remenov p r o d z 1—1,5 cm debe l imi zrn i . P rav na osnovi izredne 
debel ine teh p r o d n i k o v l ahko sklepamo, k a k o zares debel p rod je v 
dob i tega nas ipan ja t ranspor t i ra la Rašica. Is to i lovnato grad ivo s 
p r o d n i k i iz kremena, peščenjakov, skr i lavcev i n železne rude pa nam 
v is t i terasi r azk r i va j o t u d i golice ob nov i kočevsk i cesti t i k p red Ra-
šico. V več metrov do lg ih i n okrog 1 m v isok ih zasekih je ta nasut ina 
lepo v i d n a (glej si. 4 i n 5). I lov ice s p rodom p r e k r i v a j o t u vegasto i n 
v d robnem že močno razjedeno kraško površ ino i n i zpo ln ju je jo drobne, 
v r t ačam i n š k r a p l j a m podobne kraške ob l ike (glej si. 6). Sežejo pa t u d i 
v razne jame, k i so se razv i le na tektonsko močno p repokanem apn i -
škem svetu. 
V imen i tnem zaseku iste ceste okrog 400 m severno od Rašice, pa 
smo naš l i v k r a š k i vdo lb in i , k i jo r azk r i va okrog 4 m visok obcestni 
zasek, celo p r o d v p r i m a r n i pe t rog ra fsk i sestavi s p rev lado karbo-
n a t n i h p r o d n i k o v (glej si. 7 i n 8). K oh ran i t v i tega p roda je oč i tno 
največ p r i speva la plast sige, k i ga je p r e k r i l a i n tako zašč i t i la p red 
n a d a l j n j i m k e m i č n i m preperevanjem. 
T a na jdba je vsekakor izredno zanimiva. Predvsem nam na ne-
dvoumen nač in pove, da v r j a v o rdeč i i l ov ic i s p rodom po terasi, n i -
k a k o r n i g ledat i sedimenta v p r i m a r n i sestavi. Nesporno je, da so 
SI. 7. Golica južno od Rašice tako na široko razkriva karbonatni prod (1), 
plast sige (2), močno zlepljene plasti drobirja (3) in rdečo ilovnato pre-
perelino (4) 
bi le v t e j nasut in i p rvo tno močno zastopane a l i celo v p rev lad i t u d i 
karbonatne kamenine. Te so šele kasneje pod v p l i v o m dolgot ra jnega 
kemičnega uč inkovan ja prepere le; oh ran i l pa se je k remenov prod. kre-
menov i peščen jak i ter sk r i l avc i i n železna ruda. k i so p r o t i prepere-
v a n j u odpornejš i . Po tem to lmačen ju p reds tav l ja to re j r j avo rdeča i lo-
v ica preostanek ka rbona tn ih kamenin . Gre to re j za podoben po jav , ko t 
ga opazujemo po š i rok ih kong lomera tn ih terasah v po reč ju Save i n po 
d rugod v Sloveni j i . Ke r se naha ja ta p r o d v g lobel i pod p las t jo sige, 
domnevamo, da je b i l odložen na že močno zakraselo i n razjedeno 
ž ivoskalno podlago. 
Podobno prepere l p r o d pa smo naš l i t u d i na desni s t ran i Rašice, 
k j e r p r e k r i v a v drobnem p r a v tako že močno razjedeno in zakraselo 
teraso, k i se naha ja v območ ju vasi K u k m a k a , G r m in Pušče v v iš i -
nah okrog 411 m do 419 m. T i sediment i zapo ln ju je jo t u d i suho dol ino, 
k i se od Rašice in m imo M a l i h Lašč polagoma dv iga p r o t i V e l i k i m 
Laščam, k j e r so v rezan i v a n j o p o n o r i Cere je (g le j si. 9 i n 10). Posebno 
imen i tno r a z k r i v a te sedimente nova cesta p r o t i K o č e v j u , k i se t i k 
p r e d V e l i k i m i Laščami , v v i š i n i 525—530 m z g l o b o k i m i zaseki zareže 
van je . V vsel i teh go l icah se kaže r j a v o rdeča i l o vna ta p repere l i na s 
še čez pest debe l im i p r o d n i k i železne rude, s sk r i l avc i , peščen jak i i n 
roženci ter k r e n i e n o v i m i p r o d n i k i . Podobno a k u m u l a c i j s k o g rad i vo p a 
na debelo p r e k r i v a t u d i ž ivoska lno, močno vegasto fos i lno do l insko dno 
SI. 8. Plast proda (1) in sige (2) d isti gotici nad Rašico 
vzhodno od Vel ik ih Lašč, k i se polagoma znižuje prot i severu. Tu 
razkrivajo gradivo številni kolovozi in še posebno imenitno taista 
cesta, k i se vzhodno od ponorov Cereje globoko zaje v teraso in raz-
kr i je p r i tem prodno nasutino ter močno zakraselo živoskalno podlago, 
z najraznovrstnejšimi zajedami, jamami in drugimi podobnimi kra-
škimi oblikami. 
N i dvoma, da je šele to nasipanje prekini lo predhodno fazo in-
tenzivnega zakrasevanja. S prodom, k i ga je prenašala Cereja, so se 
zatrpal i ponori in najraznovrstnejši požiralniki , po suhi dolini med 
Vel ik imi Laščami in Rašico pa je b i l ponovno vzpostavljen površin-
ski tok. Cereja je torej v obdobju tega širokopoteznega nasipanja 
nadaljevala svoj površinski tok mimo Vel ik ih Lašč in se nekje na-
sproti naselja Rašica izl ivala v potok Rašico. 
Ko so pogoji, k i so pr ik l ica l i to močno nasipanje ponehali in je 
ponovno prišlo do erozije, je Cereja spet dosegla živoskalno podlago 
ter začela ponikat i v kraško notranjost. Danes izginja v ponorih v 
Vel ik ih Laščah neposredno pod mostom ceste prot i Kočevju (glej 
sl. 10). Ob visoki vodi pa dere ta potok še okrog 400 m naprej p ro t i 
severu, k jer izgubl ja vodo v števi lnih rupal i . 
Vsi t i sledovi nasipanja okrog 25—35 m nad današnjo dolino 
Rašice so nas prepr ičal i , da bo gledati v n j i h sled zares širokopotezne 
akumulaci je, ko n i intenzivno nasipala samo Rašica, ampak tud i 
ysi pr i tok i^ k i imajo svoja pov i r ja v idabo odpornih dolomit ih, skri-
lavc ih al i najraznovrstnejših peščenjakih. O b tako vsesplošnem in 
SI. 9. Pogled po suhi prodni ravnini proti Velikim Laščam in v smeri nadalje-
vanja doline prot Rašici, kamor je tekla v starejšem pleistocenu Cereja še 
normalno po površini 
širokopoteznem nasipanju se je že od vsega začetka upravičeno vsi-
l jevala domneva, da je zasula Rašica v tej dobi številne ponore in 
jame tud i navzdol po dol in i ter da je segla s svojo nasutino tud i na 
samo Dobro polje. 
V Dobrem po l ju je vzbudi la v zvezi s tem posebno pozornost 
terasa na zahodni strani južno od Podgore, k i se dviga okrog 25 m 
nad na jn iž j im dol inskim dnom ter se š i r i vse do Kompol ja (koti 452 m 
in 438 m). Teraso v ustrezajočih viš inah (kota 440 m) pa opazujemo 
tud i vzhodno od naselja Kompol je, od koder se šir i še naprej prot i 
jugovzhodu mimo Brezi j p ro t i Četežu. 
V terasi južno od Podgorce je i lovic i n proda še čez 5 m na 
debelo. V globoko zajedenih kolovozih se lepo pokaže, kako tud i to 
nasutino poleg rdeče ilovice sestavljajo kremenov prod, peščenjaki, ro-
ženci ter skr i lavci in kako je vmes zelo vel iko prodnikov iz železne 
rude. Terasa je že močno deformirana. Voda, k i p r iha ja na dan v izvi-
r i h »Kor i to« in »Žonten«, je akumu lac i j sko grad ivo že prerezala i n se 
zajedla v živo skalo, v katero pon ika . 
Močno zakrasela i n vsa vegasta ter posuta z v r t ačam i pa je t u d i 
ustrezajoča terasa na naspro tn i s t ran i po l j a nad vasjo Kompo l je . P rod 
se je oh ran i l na n j e j v več j i h množ inah le še lokalno. P rav na t a k i h 
k r a j i h je re l ie f m a n j razgiban, b o l j u m i r j e n i n zato obdelan, medtem 
ko je tam, k j e r p r i h a j a ž ivoskalna podlaga v več j i h komp leks ih na 
SI. 10. Tik pod mostom kočevske ceste v Velikih Laščah se nahaja ponikev 
potoka Cereje (l); suha dolina pa se nadaljuje še naprej. Nad cesto v ozadju 
je dobro vidna tudi terasa s prodom I. akumulacijske faze (I) 
površ ino, svet v d robnem ve l i ko b o l j razg iban i n posut z v r t ačam i ter 
poveč in i pod gozdom. Zan im ivo je, da so t u p r o d n i k i še vedno zelo 
debel i i n da najdebele jš i iz železne rude še presežejo 1 dm; t u d i v e č j i 
peščen jak i so še okrog 2—5 cm debeli . P r o t i Cetežu pa posta ja p r o d 
v te j terasi h i t r o b o l j droban, toda še vedno je iste pet rografske se-
stave. T u k a j p rev ladu je jo le še 0,5 do 2 cm debel i p r o d n i k i . 
T a k p r o d p r e k r i v a t u d i močno zakrasel i n z v r t ačam i posut svet 
na sk ra jno jugovzhodnem koncu Dobrega p o l j a v območ ju vasi 
Rap l jevo . Posebno sklenjene površ ine p roda se naha ja jo v terasi v 
v i š i n i ok rog 430—440 m i n so t u d i t u poveč in i pod n j i v a m i . T i sedi-
men t i so posebno imen i tno r a z k r i t i v svežih go l icah poprav l j ene 
ceste, k i pe l je iz vasi Rap l j evo na Ma lo Goro. 
Vse to akumu lac i j sko grad ivo, k i smo ga naš l i po ž ivoska ln ih 
terasah 25—35 m n a d do l i nsk im dnom, se to re j močno raz l i ku je od 
ve l i ko starejše nasutine, k i j i p r i p i su jemo že pl iocensko starost. Raz-
l i ke se pokažejo že v sami debel in i p roda ; medtem ko p rev ladu je jo 
v m la jš i , domnevno pleistocenski nasut in i še čez 20 cm debeli p rod-
n i k i , so v starejšem akumu lac i j s kem g r a d i v u nad 1 cm debel i p rod -
n i k i že p r a v redk i . Raz l i ke pa so t u d i v množ in i i l o v n a t i h i n g l inen ih 
delcev, k i so nasta l i pretežno p r i kasnejšem preperevan ju . Tako za-
vzemajo f r akc i j e pod 0,2 m m p r i domnevno pleistocenski nasut in i k a r 
65 %>, p r i starejšem g rad i vu je teh delcev le 30 %i. Pokaže pa se t ud i , 
da je mla jše grad ivo na splošno ve l i ko m a n j zaobl jeno od starejšega. 
Vmes so š tev i ln i še skora j povsem robat i kamen insk i kosi. To ve l ja še 
posebno za rožence. 
Zan imive raz l i ke pa se kažejo t u d i v pe t rog ra fsk i sestavi enega in 
drugega gradiva. P r i domnevno p l iocensk i nasut in i močno p rev ladu-
je ta ž i l n i k remen (60%) i n k v a r c i t (30%), ve l i ko m a n j je k remenov ih 
peščenjakov (9 % i n samo 0,5—1 % dolomita. D r o b c i železne rude se 
j a v l j a j o v te j nasut in i le v neznatn ih množ inah in še to samo v f rakc i -
j a h pod 1.6 m m (0,5%). 
V naspro t ju s to nasut ino pa je p r i domnevno pleistocenskem 
g r a d i v u daleč največ k remenov ih peščenjakov (50 %) i n železne rude 
(35%) , ve l i ko m a n j pa je k remena (6 %'); zastopani pa so t u d i roženci 
(4 %) i n g l inast i sk r i l avc i (5 %). 
Zelo karak te r is t i čno je za eno i n drugo grad ivo t u d i to. da na-
stopa železna ruda v domnevno p l iocenskem g r a d i v u le v f r a k c i j a h 
pod 1.6 mm, medtem ko nastopa p r i m la j š i nasut in i v o b l i k i p rodn i -
kov s p remerom 2 d m i n t u d i več. 
Te ve l ike raz l i ke v sestavi enega in drugega g rad iva so zelo po-
membne i n nas opozar ja jo na ve l ike spremembe v k l i m i i n s tem t u d i 
v procesih, do ka te r ih je p r i š lo v obdob ju med akumu lac i j o starejšega 
in mlajšega mater ia la . 
I z r e k l i smo že domnevo, da je nastajalo pl iocensko grad ivo v oko-
l išč inah, ko apnenci i n do lom i t i skora j niso p r i š l i v nasut ino, ker so že 
p r e j p repcre l i , bodisi na samih poboč j i h a l i kasneje p r i t ranspor tu . 
Menimo, da se je p r a v zaradi tega tako dobro ohran i la s t ruk tu ra i n 
vse ob l ike sedimentaci je. to re j t u d i znač i lna plastovi tost . Po od lož i t v i 
tega g rad iva n i p r iš lo do b is tven ih sprememb v pe t rog ra fsk i sestavi 
nasut ine. 
Bistveno drugačne k l ima tske razmere in s tem t u d i procesi pa so 
mo ra l i v l a d a t i v dobi . ko je nasta ja lo mla jše akumu lac i j sko g rad ivo 
v 25—35 m terasi. Oč i t no je b i lo mehanično razpadan je k a m e n i n v te j 
dob i ve l i ko izdatnejše, saj so p r i š l i v akumu lac i j sko g rad ivo še čez 
2 d m debel i kamen insk i kosi. O b takem razpadan ju železne rude, kre-
menov ih peščenjakov ter skr i lavcev skora j n i dvoma, da so p r i š l i v te j 
dobi v nasut ino t ud i apnenci in do lom i t i iz zgornjega dela dol ine Ra-
šice, k i pa so kasneje prepere l i . Preostanek po n j i h so predvsem ro-
ženci i n ve l i ka množ ina r j a v o rdeč ih i lov ic v t e j nasu t in i (pod 0.2 m m 
je še čez 65 %> grad iva) . O uprav ičenost i takega to lmačenja nas 
je, po leg že navedenih argumentov, p repr i ča lo t u d i odgovar ja joče 

grad ivo v p r v o t n i sestavi, k i se je ohran i lo v j a m i v obcestnem zaseku 
nad Rašico, k j e r je p last sige zašči t i la karbonate p r e d preperevanjem. 
Mo rda bo zares uprav ičena domneva, da p r i p a d a nasut ina v 25 
do 35 m terasi že ekstremno h l a d n i k l i m i v t oku pleistocena, ko je b i lo 
razpadan je kamen in izredno močno, zarad i skromne rast l inske odeje 
pa je b i l t u d i dotok tega g rad i va v dol ine zelo h i ter . Samo z l o k a l n i m i 
zamaš i tvami nekater ih ponorov si namreč tako širokopoteznega na-
s ipan ja , k i je te r ja lo obenem h i te r dotok g rad iva v dol ine, ne moremo 
posrečeno raz lož i t i . V p r i d te j domnev i b i govor i lo t u d i dejstvo, da p r i 
> nas ipan ju n i sodelovala samo g lavna reka, a m p a k t u d i vsi p r i t o k i , k i 
so s p rodom za t rpa l i števi lne ponore v predhodno že močno zakrase-
lem svetu i n poda l j ša l i svoje tokove do glavne dol ine. 
D a p reds tav l ja ta nasut ina zares že ledenodobni sediment, l ahko 
sk lepamo t u d i iz podobnost i tega g rad iva s še m l a j š i m i odk ladn inam i . 
k i so nesporno pleistocenske starost i ter so v proučevanem svetu p r a v 
tako zastopane.2 
Sledovi sledeče druge a k u m u l a c i j s k a faze iz obdobja pleistocena 
se naha ja jo na terasi m m a n j s i h vzpet in icah, k i so okrog 20 m p o d 
p r v o in ok rog 5—8 m nad še ve l i ko mla jšo t re t jo akumu lac i j sko fazo. 
V zgorn jem delu dol ine Rašice terasa s p rodom I I . akumu lac i j ske 
faze skora j povsem man jka . Razločnejša je šele pod Rašico, k j e r j i 
l ahko sledimo v vsem ož jem delu dol ine p r o t i P o n i k v a m ; t u se močno 
razš i r i ter se še posebno na š i roko razprostre p r o t i severu (glej si. 11). 
T e j terasi l ahko iz območja Pon ikev sledimo še nap re j navzdol po 
do l i n i p r o t i železniški posta j i v D o b r e m po l ju . N a š i roko pa so ohra-
n jen i de l i te terase t u d i v vsem območ ju Dobrega po l ja . Tako pred-
s tav l ja ekv iva len t te terase man jša vzpet in ica Ga jžen h r i b , na kate-
rem sto j i spomenik p a d l i m borcem. N a p r a v tako neznatnem f rag-
mentu te terase sto j i t u d i zahodni konec Zdenske vasi i n nekatere hiše 
na vzhodnem koncu Male vasi. Ve l i ko širše površ ine pa zavzema ta 
terasa južno od Zdenske vasi p r o t i V i d m u ter še n a p r e j na j u g p ro t i 
K o m p o l j u / l c j e r je posebno med B ruhan jo vasjo i n Zagorico zelo ši-
roka (glej si. 12). P r i K o m p o l j u pa se ta terasa zoži ter se v š i r i n i 
ok rog 250 m nada l j u je p r o t i Brez jam, k j e r se zak l j uč i . Morda bo 
uv r s t i t i k t e j terasi t u d i s p rodom p rek r i t e površ ine v vasi Rap l j evo 
v v i š inah okrog 425 m. 
Terasi druge akumu lac i j ske faze to re j l ahko sledimo od v iš ine 
460—465 m okrog Pon ikev p r o t i železniški pos ta j i v D o b r e m po l j u , 
k j e r je le še 450 m visoko. Neko l i ko močnejš i pa je nak lon te terase 
n a p r e j navzdo l po D o b r e m po l ju . P r i V i d m u ima v iš ino 445 m, od t u 
pa se p r o t i B r u h a n j i vasi zniža na 437 m i n nato na 436 m. T u d i p r o t i 
K o m p o l j u (432 m) ter B rez jam (425 m) se terasa postopno znižuje. 
2 Pravkar opisano pleistocensko akumulacijo, katere sledovi so se ohra-
n i l i na uravnjenih površinah 25-—35 m nad današnjim dolinskim dnom, bomo 
imenovali v tekstu prva akumulacijska faza, slednji dve pa druga in tretja. 
Po vsein tem pa nas zan ima še vprašan je , v kakšnem odnosu je 
akumu lac i j sko g rad ivo v te j terasi do ž ivoskaine podlage i n kakšna 
je sestava nasut ine same? P r i podrobnem ogledu obravnavane terase 
se j e pokazalo, da je p last nasut ine poveč in i p r a v tanka i n da p r i h a j a 
ž ivoskalna osnova v š tev i ln ih h r b t i h i n čok i h na površ ino. I n t u d i 
tam, k j e r je med tem i a p n i š k i m i h r b t i več akumulac i j skega g rad iva , 
površ ina poveč in i n i ravna, ampak močno vegasta. N a š tev i ln ih k r a j i h 
SI. 12. Pogled po močno vegasti in zakraseli ravnini med Zagorico in Kom-
poljem; tudi tu je po površini prod II. akumulacijske faze 
je opaz i t i celo p rave sveže ugreze i n vr tače, k i nas opozar ja jo , da 
ž ivoskalna osnova t u d i tod n i globoko. T a k značaj ima obravnavana 
terasa v vsem območ ju vzhodno od Rašice i n ok rog Pon ikev ter t u d i 
na samem D o b r e m po l ju . Debelejše p las t i nasut ine smo kons ta t i ra l i 
le južno od V i d m a i n Podgorice ter m imo Bruhan je vasi p r o t i K o m -
p o l j u (glej si. 13). T u so površ ine zato ve l i ko b o l j ravne i n vse pod 
n j i v a m i . 
K j e r nastopa akumu lac i j sko g rad ivo v b o l j t a n k i p last i , je že 
v celot i preperelo. V rumen i ozi roma rumeno rdeč i p repere l i n i p rev -
ladu je jo p r o d n i k i iz peščenjakov, železne rude, k remenov ih konglo-
meratov, z r n kremena, skr i lavca ter kosov roženca. V nasp ro t j u z že 
op isan im grad ivom p r v e akumulac i je , so med tem g rad ivom t u d i ne-
ka te r i na jodporne jš i do lom i tn i p r o d n i k i , k i pa so tako prepere l i , da so 
do k r a j a i zgub i l i do lomi tno sestavo. Prav on i so nam najbo l jše opozo-
r i lo , da je ta nasut ina mla jša od one, k i smo jo p r i p i s a l i p r v i akumu la -
c i j sk i fazi. O d gradiva prve akumulaci jske faze pa se loči nasutina 
druge akumulaci jske faze tud i po tem. da so v n je j t ud i vsi ostali prod-
n i k i vel iko man j preperel i i n m a n j obloženi z l imoni tom. I n tud i sam 
i lovnat i preperel inski preostanek, k i je v gradivu prve akumulac i jske 
faze bol j rdeč, vleče t u bo l j na rumeno barvo. Ogled te nasutine so nam 
omogočile številne jame za apno v vasi Ponikve. Še posebno pomembne 
pa so bi le golice ob novi cesti, k i pel je iz Ponikev na sever p ro t i vasi 
Staro Apno in nam v da l jš i l i p ro f i l i h razkr iva jo živoskalno podlago 
ter čez odloženo i lovnato rumenordečo preperel ino s p rodn i k i in pe-
skom. Apnene jame in vodn jak i pa razkr iva jo podobne sedimente t ud i 
v Zdenski vasi v Dobrem pol ju . Tu na j opozorimo le na vodn jak na 
zahodnem koncu vasi p r i h iš i št. 8, k i so ga kopa l i 3 m globoko vse do 
žive skale. Prav tako nasutino pa so razk r i l i tud i p r i kopan ju temeljev 
za številne nove hišice severno od Vidma. I n tud i po vsej terasi južno 
od Zagorice, k j e r so na robu vr tač manjš i kamnolomi, se pokaže 
na površ in i plast r javo rdeče i lovice s peskom in debelim prodom zelo 
pestre petrografske sestave. T r i posebno obsežne take jame oziroma 
kamnolome sem opazoval ob pot i , k i pel je iz Bruhanje vasi na vzhod 
mimo kote 435 m. Tu se lepo pokaže, kako se po jav l ja nad apniško 
živoskalno podlago okrog 0,5 m debela plast r javo rdeče i lovice z obi-
lico peska in proda, s prevlado kremenovih peščenjakov, kremena in 
železne rude. 
V zvezi z vprašanjem, ali bo gledati v tej nasut in i sediment, k i po 
svoj i od lož i tv i n i več doživel bistvenih sprememb al i pa je gledati 
v n jem samo preper insk i preostanek petrografsko nekdaj precej dru-
gačnega proda, se mi zdi jo posebno pomembne golice p r i žagi v Pod-
gor ic i (kota 437 m) ter v b l i žn j i h g lobokih vrtačah, k je r je proda bo l j 
na debelo. Ko so p r i žagi v Podgorici p lan i ra l i površino za deske in 
kopa l i temelje za novi del poslopja, so kopa l i 3 m globoko v samo 
r javo rumeno oziroma rdečkasto i lovnato preperel ino s p rodn ik i , k i je 
na las podobna p ravkar opisani drugod naokrog. Pod njo pa se je 
po jav i la tu še sivkasta prodna i lovica (cca 1 m) in nato prod. v kate-
rem so v prev lad i karbonatne kamenine, predvsem dolomit , k i je 
v porečju Rašice tako močno zastopan. Seveda ne sme ostati neome-
njeno, da je tud i ta do lomi tn i p rod močno preperel, tako da lahko 
drobimo posamezne prodnike kar z roko. Podoben prehod iz i lovnat ih 
p o v r h n j i h p last i v nepreperel p rod globl je pa smo opazovali tud i 
v globoki v r tač i vzhodno od p ravka r opisane žage. T u d i tu so 
v pov rhn j i i lovnat i p last i ohranjene samo še p ro t i preperevanju od-
pornejše kamenine, globl je pa tud i tu prevlada do lomi tn i prod. Po 
vsem tem skoraj n i dvoma, da bo gledat i v preperel i p o v r h n j i p last i 
preostanek nekdanje nasutine, v ka te r i je b i l kot globl je dolomit vo-
d i lna kamenina. 
Tako se t ud i po stopnj i preperelost i loči prod druge akumulaci jske 
faze od proda prve akumulaci jske faze, k je r je nasutina že skoz in 
skoz globoko preperela. 
V zvezi z vsem tem akumulaci jsk im gradivom pa se m i zdi po-
membno še zapažanje, da je v preperel i plast i razmeroma vel iko 
proda iz kamenin, k i so p ro t i preperevanju odpornejše, medtem ko 
j i h je v spodnj ih plasteh, k jer prevladuje dolomit, procentualno prav 
malo. To nam je bilo tehtno opozorilo, kako zares velikanske množine 
ip 
SSS: . .. V •*}! 
w m 
' i ! 
"f * 
11! 
— m i i . l i 'Jff)J>wlll|Hllj| 
^ -r 
{ : ' " V- ' •I 
SI. 13. Pogled od Podgorice proti Vidmu; na desni strani slike vidimo gladko 
murmsko prodno ravnino (III), na levi pa je starejša terasa, na kateri stoji 
Videm (II) 
dolomitnega proda so morale prepereti, da je nastala 3—4 m debela 
plast prepereline. 
Poleg vseh teh argumentov, k i kažejo, da so sledovi tega nasipa-
n ja ( I I ) že dolgo izpostavl jeni kemičnemu preperevanju in da je gle-
dat i v te j nasutini sled samostojne akumulaci je, pa nas zanimajo še 
drugi procesi, k i so potekal i vzporedno s preperevanjem prodne rav-
nine. Pr i tem smo postali posebno pozorni na to. kako močno je ero-
d i ran ta vršaj na vsej jugozahodni strani Dobrega pol ja. Vsi l ju je se 
domneva, da je odigrala p r i tej erozi j i posebno pomembno vlogo Ra-
šica, k i je tud i po prenehanju za nasipanje ugodnih pogojev najbrže 
tekla še nekaj časa v te j smeri. Do znatnega znižanja in erodiranja 
tega vršaja pa je pr iš lo tud i na vsej severni strani, v vsem pasu od 
železniške postaje v Dobrem po l ju pro t i Zdenski in Ma l i vasi ter 
Zagorici. Manjše krpe tega akumulacijskega gradiva p r i železniški 
postaj i v Dobrem pol ju , p r i Zdenski i n Ma l i vasi ter v teraso vrezana 
dolina, k i vodi od V idma pro t i Podgorici, dovol jujejo domnevo, da je 
obstojalo tu več dolinic, k i so bile usmerjene pro t i severu in vzhodu 
ter tud i na jug, kamor se je ta vršaj zniževal. Domnevamo, da so 
ustvari le te dolinice predvsem vode, k i so se po dežju in ta l jen ju snega 
odtekale s te obsežne ravnine ( I I ) . 
Tud i za to akumulaci jo domnevamo, da je rezultat povsem ist ih 
k l imatsk ih razmer kot prva. Do preperevanja in razkosavanja aku-
mulacijske ravnine pa je pr iš lo tako j po zak l jučku zelo hladne dobe, 
ko so površine spet porastle z gozdom in je tako prenehal dotok dro-
b i r j a po pobočj ih v doline in s tem tud i nasipanje. 
Če pridemo s tem na sam opis tret je^akumulaci jske faze, moramo 
zelo podčrtat i , da je zapolni lo to gradivo" le na jbo l j erodirane in zni-
žane dele prodne ravnine druge akumulaci jske faze. P r i bol j podrob-
nem ugotavl janju razsežnosti tega nasipanja smo se posluževali mor-
foloških, petrografskih ter tud i pedoloških kr i ter i jev. Predvsem se je 
p r i delu pokazalo, da je ravnina oziroma vršaj, k i ga sestavlja prod 
tret je akumulaci jske faze, ohranjen v Dobrem po l ju še skoraj 
v p rvo tn i obl ik i . Akumulac i jske površine so gladke ter nerazgibane 
ter se z enakomernim naklonom znižujejo v smeri naklona nekdanjega 
toka Rašice. Svojska pa je tud i petrografska sestava in preperelost 
tega proda. P r i podrobni petrografski anal izi se je pokazalo, kako 
v njem najbol j prevladuje bel zrnat in siv dolomit ter apnena breča 
(80—90 %) in da je vmes le okrog 10—20 % peščenjakov, rdečih 
skri lavcev, rožencev, kremena ter lepo zaobljenih prodnikov železne 
rude. 
Prod tret je akumulaci jske faze prekr iva le okrog 0,4—1 m debela 
plast r jave, ponekod že nekoliko rdečkaste i lovnate prepereline. Med 
preperelino se vpleta prod iz odpornejših kamenin, kot so npr. kre-
menovi peščenjaki, kremen, roženci in kosi železne rude; bo l j poredki 
pa so vmes tud i skr i lavci in odpornejši dolomitni prodn ik i . Zelo mo-
ramo podčrtat i , da je tud i sam dolomitn i prod v zgornj i 0,3 dm debeli 
plast i neposredno pod preperelino močno preperel ter ga lahko dro-
bimo kar z roko. 
Upoštevajoč vse te k r i te r i je se je pokazalo, da zavzema nasutina 
t ret je akumulaci jske faze največje površine okrog železniške postaje 
v Dobrem po l ju in da se ravnina od tu v ob l ik i zelo lepega vršaja 
znižuje na vse strani; na vzhod pro t i Cesti i n Zdenski vasi ter med 
fragmentarno ohranjenimi kosi terase iz starejšega akumulacijskega 
gradiva ( I I ) še naprej na vzhod in na jug pro t i Ma l i vasi i n Zagorici 
(glej si. 14). Enakomerno pa se znižuje ta vršaj tud i od železniške 
postaje p ro t i jugu; od V idma se nadal ju je mimo Podpeči i n Bruhanje 
vasi p ro t i Kompol j j i ' in v prav ozki dol in i še naprej p ro t i Strugam. 
Z manjš im zatokom pa seže ta ravnina tud i p ro t i V i dmu in vzhodno 
od njega pro t i Podgorici (glej si. 13). 
Vpogled v ta vršaj so nam omogočile številne apnene jame in 
izkopi za nove kozolce v Dobrem po l ju i n v vasi Cesta. V Zdenski vasi 
smo poleg tak ih golic uporabi l i tud i vodnjak p r i h iš i št. 43, k i je skozi 
preperelino in okrog 2 m debelo plast proda iz t ret je akumulaci jske 
faze dosegel prod druge akumulaci jske faze (0,5 m); pod n j i m je b i la 
živa skala. Medtem ko sestavl ja p rod t re t je akumu lac i j ske faze skora j 
i z k l j učno le do lomi t z r e d k i m i p r o d n i k i iz peščenjakov, skr i lavcev i n 
železne rude ter je v ide t i g rad ivo še povsem sveže, pa je sestavl jala 
starejše grad ivo ( I I ) r j a v o rdeča i lov ica ter p r o d n i k i iz peščenjakov 
kremena, rožencev, skr i lavcev ter železne rude. P rod t re t je a k u m u l a c i j -
ske faze so nam razk r i l e t u d i števi lne gol ice v M a l i vasi. Posebno š i rok 
vpog led v to nasut ino smo dob i l i p r i h iš i št. 23, k j e r so skopa l i še čez 
2 m ši roko in p rav to l i ko globoko jamo v pretežno do lomi tnem produ. 
Dobro pa n a m razk r i va j o to nasut ino t u d i števi lne golice okrog napa-
ja l išča za ž iv ino v Zagor ic i . O k r o g 200 m severno od te vasi je skopana 
v ta ma te r i a l celo p r a v a p rodna jama, iz katere so še p red nedavn im 
k o p a l i p r o d za zidavo. 
Podobne golice smo ogledal i t u d i na j u ž n i s t ran i obravnavanega 
v rša ja p r o t i V i d m u , k j e r so nam r a z k r i v a l i p rodno površ ino t u d i iz-
k o p i temel jev za nove hiše severno i n zahodno od cerkve (npr . p r i 
Zajcu). Zahodno od cerkve pa je r a z k r i t p r o d t u d i ob napa ja l išču 
za ž iv ino, k j e r omenja gol ice t u d i Me l i k (1). 
N a vprašanje , od k o d ves ta p rod , odgovar ja že M e l i k (1). Iz de j -
stva, da je odložen v o b l i k i v rša ja , k i i m a svoj v r h p r i železniški 
pos ta j i v D o b r e m p o l j u ter iz same pet rografske sestave nasut ine, 
v ka te r i je poleg do lomi ta t u d i dosti d r u g i h kamen in iz srednjega i n 
SI. 14. Pogled po fosilnem Dršaju Rašice (III) proti železniški postaji D Do-
brem polju in naprej navzgor po fosilni dolini nekdanje Rašice. Puščica 
označuje neznatno vzpetino Gajžen hrib, ki jo prekriva prod II. akumula-
cijske faze 
zgornjega dela doline Rašice, zakl jučuje, da je ta prod nanesla Rašica, 
k i je tekla v dobi tega nasipanja od Ponikev še napre j p ro t i Dobremu 
pol ju. 
Rašica na j b i na jpre j zapolni la s prodom ponikve pod naseljem 
Rašica, nato pa bi, ko so se zamašil i še drugi poži ra ln ik i , podaljševala 
svoj tok pro t i Dobremu po l ju i n napre j p ro t i Strugam. Na misel, da 
b i bi lo iskat i pod Rašico stare zasute ponikve, je pr išel Mel ik predvsem 
SI. 15. Ozko korito Rašice pod Ponikoami (III); leoo od njega je višja terasa 
s prodom II. akumulacijske faze 
na osnovi dejstva, da poteka prav tu čez mogočna prelomnica, k i je 
hkra t i geološka in petrografska mejnica in so se ob n je j v sosedstvu 
razvi le številne slepe doline. K te j domnevi ga je vodi la tud i konsta-
taci ja, da se široka akumulaci jska ravnica, k i spremlja Rašico v sred-
njem in zgornjem toku. zakl jučuje prav p r i vasi Rašica oziroma malo 
vzhodno od nje, k jer b i pred akumulaci jo ob ponikvah končevala 
globlje vrezana dolina Rašice. 
O b tako širokopoteznem nasipanju Rašice, kot ga nam kažejo sle-
dovi v Dobrem pol ju, je bi lo pr ičakovat i , da se bodo ekvivalentne 
obl ike odgovarjajoče akumulaci je ohranile tud i v sami do l in i Rašice; 
zato smo sistematično ogledali ves še danes ak t i vn i del doline od Po-
nikev navzgor, kot tud i suho dolino med Ponikvami i n Dobr im 
poljem. 
P r i tem se je pokazalo, da je v vsem ožjem delu doline med Ra-
šico in Dobr im pol jem razmeroma malo proda. Sledit i mu je mogoče 
le v prav ozkem pasu neposredno ob strugi (glej si. 15). Neka j več 
smo ga našli samo južno od Ponikev na Do lg ih n j ivah, k je r se dolina 
Rašice razširi. Ob ta prod zadevajo že p r i oranju, dosegajo pa ga tud i 
g lobl j i kolovozi. Podobno kot v Dobrem po l ju prevladuje tud i v tem 
produ dolomit, med katerega se vpletajo tud i bol j poredki p rodn ik i 
iz železne rude, skri lavcev in peščenjakov. 
Prav tak prod pa sestavlja tud i vso široko ravnico, k i spremlja 
Rašico v vsem srednjem in zgornjem toku ter začenja vzhodno od vasi 
SI. 16. Ponikve in nekatere golice ( [) pod Rašico 
Rašica, nekako tam, k jer se po Mel ikovi domnevi nahajajo stare zasute 
ponikve. T u so nam omogočile vpogled v sestavo ravnice številne 
manjše al i večje golice v ponikvah (glej si. 16). V n j i h se pokaže, kako 
okrog 2—2,5 m debeli plast i puste, spodaj pa bol j mastne r jave ilovice 
povsod sledi prod. 
V ponoru, k i je v iden tud i z glavne ceste pro t i Kočevju, je golica 
zaradi prav mladega udora zemlje še posebno instrukt ivna. Lepo se 
pokaže, kako 25 cm debeli plast i preperel ine sledi 2—2,5 m debela 
plast r jave ilovice, k i je posebno v spodnjem delu pro f i la zelo mastna; 
še globlje se nahaja prod, k i je razkr i t v okrog 1 m debeli plasti. Prod 
se nadal ju je še pod površino, vendar natančnejše debeline plast i za-
rad i preneznatnih golic nismo mogli določiti. Prod je zelo čist ter ga 
sestavljajo 2—5 cm debeli dolomitni prodn ik i , nekaj pa je vmes tud i 
peščenjakov, železne rude in rdečih skrilavcev. 
Ker smo našli podobne razmere tud i v drug ih ponikvah v bl iž in i , 
je skoraj gotovo, da tvor i ta prod osnovo vsej široki ravnici . Sledovi 
t ako širokopoteznega nas ipan ja i n pa ponor i so še p o d k r e p i l i postav-
l jeno domnevo, da bo p r a v t u i ska t i stare ponore Rašice i n da je 
morda p r a v to nas ipanje povzroč i lo zamašitev pon ikev in s tem po-
da l j šan je toka Rašice še n a p r e j p r o t i vzhodu. 
O tem, da je g ledat i v tem p r o d u zares sled širokopoteznega i n 
vsesplošnega nas ipanja , smo se še b o l j p r e p r i č a l i p r i podrobnem 
ogledu še preostalega dol inskega dna navzgor ob Rašici . Ze tako j pod 
SI. 17. Tako debel prod nam razkrivajo regulacijski jarki okrog Karlooice 
mostom glavne ceste, k i pel je iz L j u b l j a n e p r o t i Kočev ju , se pokaže 
v go l icah ob s t rug i Rašice v d n u p r o f i l o v bel p rod , čez pa je odložena 
ok rog 0,5—1 m debela p last peščenih i lov ic . P rod sestavl ja jo pred-
vsem 2—10 c m debel i do lom i tn i p r o d n i k i , neka j pa je vmes t u d i že-
lezne rude, skr i lavcev, peščenjakov ter kremena. N a d tem p rodom 
sledi ok rog 0,3—0,5 m debela siva p last i l o vna t i h peskov z ve l i ko mno-
žino o rgansk ih ostankov, med k a t e r i m i so t u d i ve l i k i kosi lesa in celo 
p r a v a debla. Brez ostrega prehoda pre ide ta plast v podobno debel 
s lo j r j a v i h i l ov ic ; vse to pa p r e k r i v a okrog 0,3 m debela plast p r h k e 
r j a v e preperel ine. 
Še bo l j š i vpog led v akumu lac i j sko dan jo ravn ico pa smo dob i l i 
nad K a p l a n o v i m , k j e r so p r i regu lac i j i dol inskega dna skopa l i p r o t i 
K a r l o v i c i i n še n a p r e j p r o t i Žagi š tev i lne do okrog 2,5 m globoke 
jarke.3 Iz teh gol ic se razločno pokaže, kako sestavlja osnovo vsej d a n j i 
3 Na te golice me je opozoril prof. Melik in me z namenom, da j ih 
proučim, poslal v Mišj i dol. Šele kasneje sem razširil proučevanje tudi na 
Dobro polje. Meliku sem za vse to toplo hvaležen. 
r a v n i c i p rod, k i ga prepere l ina a l i i l ovna t i sediment i samo p rek r i va jo . 
Med p rodom prev ladu je jo 2—15 cm debel i do lom i tn i p r o d n i k i z red-
ke j š im i a p n i š k i m i kosi ter p r o d n i k i iz peščenjakov ter železne rude, 
od k a t e r i h nekater i še presežejo 0,4 m v p remeru (glej si. 17). 
P r i podrobnem ogledu p roda smo posta l i posebno pozorn i še na 
ugotov i tev, da je p rod v p o v r h n j i okrog 0,5—0,5 m debel i p las t i že 
tako močno prepere l , da lahko drob imo posamezne do lomi tne p rod -
Sl. 18. V najnižjem dolinskem dnu Rašice pod Karlovico nam razkrivajo jarki 
preperelino (1), preperel prod (2) in svež še povsem nepreperel prod (J) 
n i ke ka r z roko (glej si. 18). T rdne j š i so ostal i v t e j p las t i le p r o d n i k i 
iz kremena, peščenjakov, skr i lavcev i n železne rude, to re j kamenin , k i 
so se nam ohran i le t u d i v p repere l in i ve l i ko s tare jš ih akumu lac i j . 
S ledn ja ugotov i tev je izredno pomembna, saj n a m pove, da je ta 
p rod že zelo dolgo časa izpostav l jen p reperevan ju i n da v nobenem 
p r i m e r u n i recenten. 
N a d p repere l im p rodom smo opazoval i na več k r a j i h okrog 30 cm 
debelo p last r jave, morda rah lo rdečkaste i lovice, drugod, posebno b o l j 
na ob rob ju akumu lac i j ske ravnice, pa sledi nad p rodom še p last pe-
ščenih i lov ic (glej si. 19). Te so spoda j poveč in i temnosive barve i n 
močno peščene z ve l i ko množino organsk ih ostankov i n z deb l i dre-
ves, k i v p remeru še presežejo po l metra debel ine; navzgor s ledi jo 
nato svetlosive peščene i lovice, čez pa r j ave i n nato prepere l ina. 
P r i to lmačen ju starost i p roda i n čez odloženih i lov ic se m i zd i 
posebno pomembna ugotov i tev, da je p r o d v p o v r h n j i p las t i že močno 
prepere l , to re j fosi len. Ke r sestavlja ta p r o d vso š i roko akumu lac i j sko 
ravnico ob srednjem in zgornjem toku Rašice, nam je to jasno opo-
zorilo, da po širokopotezni akumulaci j i , ob kateri je ta ravnica prav-
zaprav nastala, v proučevanem svetu ni prišlo več do vel ik ih morfo-
loških sprememb. Odložile so se le še plasti i lovic, med katere se 
vpleta nekaj več proda samo ob vstopu hudournikov v ravnino. De-
belina ilovnate naplavine od kraja do kraja močno var i i ra in kot že 
rečeno ne prekr iva celotne prodne ravnine. Bol j sklenjeno i n na debelo 
SI. 19. Na robu ravnine ob Rašici je plast ilovnate naplavine zelo debela (1) 
— prod se pojavi šele v dnu regulacijskih jarkov (2) 
so prekr i t i s temi i lovicami le obrobni deli ravnine in še posebno prav 
stično področje med to ravnino in pobočji. Širše površine pa prekri-
vajo t i i lovnati sedimenti tud i ob rahlo znižanem delu ravnine ob 
Rašici. Očitno je, da so b i l i nanešeni t i sedimenti iz bl ižnj ih pobočij, 
po katerih prenaša voda še danes, posebno ob močnejših nal ivih in 
ob tal jenju snega, ko so t la vsa zrahljana, velike množine i lovnatih in 
peščenih delcev. Del teh sedimentov se odloži že takoj ob prestopu v 
dolinsko dno, del pa j i h nosijo vode še naprej prot i Rašici, k i j i h pre-
transportira in odlaga po poplavljenem svetu. T i i lovnati sedimenti 
so torej rezultat še ves čas potekajočih procesov. V p r id domnevi, da 
so te ilovice prav mlade, pa govorijo morda poleg že navedenih 
faktov tud i holocenske drevesne vrste, k i nam j i h izkazuje les in 
pelod v organogeni plasti neposredno nad prodom. Analize4 so poka-
4 Analizo lesa in peloda je izvrši l dr. Alojz Šercelj, v iš j i znanstveni so-
delavec Sekcije za arheologijo SAZU. Za izvršeno delo se mu na tem mestu 
najlepše zahvaljujem. 
zale, da imamo v proučevani plasti opravka z lesom jelke (Abies), 
hrasta (Quercus robur) in trepetlike (Populus tremula) ter pelodom 
bora (Pinus), breze (Betula), leske (Corylus), bresta (Ulmus), črnega 
gabra (Ostrya) in jelše (Alnus). 
Ob ugotovitvi, kako je plavl jenje ilovic ob Rašici v današnji k l im i 
prevladujoč proces ter kako so robni deli ravnine še danes polagoma 
zasipljejo s peščenimi ter i lovnatimi delci iz obrobja, nam je b i l poleg 
že navadene intenzivne preperelosti proda nov dokaz, da je prod v 
ravnini zares že dolgo časa fosilen in rezultat neke dobe, ko so b i l i 
procesi v dol ini močno drugačni kot danes. Predvsem moramo raču-
nati v tej dobi z veliko globl j im in intenzivnejšim razpadanjem živo-
skalne podlage. Veliko izdatnejši kot danes pa so morali b i t i tud i 
procesi solif lukcije, saj bi sicer ostal debel drobir na pobočjih in ne 
b i prišel v taki meri v nasutino. Vse to se dobro ujema z razmerami, 
k i so vladale p r i nas v hladnih obdobjih pleistocena. Morda se bo 
zares pokazalo, da pripada prodna nasutina v obravnavani akumula-
ci jski ravnici zadnji ledeni dobi, ko je ob intenzivnem mehaničnem 
razpadanju kamenin prišlo tudi do pospešene soliflukcije. 
Šele s tako vsestranskimi in širokopoteznimi spremembami v 
nastajanju in transportu debelih kameninskih kosov v doline lahko 
razložimo dejstvo, da so se zatrpal i stari ponori pod vasjo Rašica in 
prot i Ponikvam ter da je takrat Rašica tekla normalno po površini 
prot i Dobremu polju. Tukaj je morala zasuti s prodom še posebno 
številne ponikve. Rekl i smo že, kako je bila akumulacijska ravnina 
druge akumulacijske faze pred tem zadnjim, t re t j im nasipanjem že 
močno deformirana, kako so poleg Rašice vrezali vanjo svoja kori ta 
tudi številni manjši potočki, k i so po krajšem al i daljšem površinskem 
toku ponikal i v apniško notranjost. Posebno številne take požiralnike 
domnevamo v vsem pasu med železniško postajo v Dobrem pol ju ter 
vasjo Cesta in Zdensko vasjo. Malo vasjo ter Zagorico, k jer nam 
številni samostojni deli starejše terase pričajo o še posebno drobni 
razčlenjenosti fosilne ravnine I I . akumulacijske faze. S podobnimi 
ponikvami pa lahko računamo tudi zahodno od Podgorice, k jer je 
terasa druge akumulacijske faze razrezana ter so tudi že v produ 
tretje akumulacijske faze, k i je zapolnil to depresijo, nastale nove 
globoke in strme, kotličem in vrtačam podobne kotanje, v katere 
ponika poplavna voda in tudi vodice, k i pritečejo na mlajšo ravnico 
( I I I ) iz starejših površin (II). 
O močni zvotljenosti tal pod prodom tretje akumulacijske faze 
pa nam pričajo tudi številne druge rupe, k i so nastale v tej nasutini 
in v katerih ponika poplavna voda Rašice. Na posebno številne take 
jame naletimo v vsem svetu južno od železniške postaje v Dobrem 
pol ju prot i Podpeči in Podgori ter še naprej na jug mimo Kompoljfc 
prot i Strugam. Povsod tod pa so me opozarjal i kmetje tudi na prav 
sveže ugreze zemlje, k i kažejo, kako hitro se vrši odstranjevanje 
prodne nasutine v močno zvotljeno živoskalno podlago. Podobne po-
jave so mi kazali l judje tudi vzhodno od Zdenske vasi in dalje na 
jug prot i Mal i vasi in Zagorici, k jer je zaradi teh procesov tudi naj-
mlajša akumulacijska ravnica že močno vegasta. 
Ob tako znatni zvotljenosti ta l v vsem svetu med Rašico in Do-
br im poljem in v samem Dobrem pol ju moramo tedaj do kraja opu-
sti t i misel, da b i bilo mogoče tolmačit i tako širokopotezno nasipanje 
že s samo zamašitvijo nekaterih ponikev. Povsem jasno je, da bi 
Rašica z zamašitvijo ene al i druge ponikve našla takoj v sosedstvu 
druge ponore. Vse to torej še bol j podčrtava že izrečeno domnevo, k i 
jo izkazuje tudi sama struktura proda, da je opisana nasutina zares 
rezultat povsem specifičnih razmer, k i j i h je ustvarila ledenodobna 
kl ima. To se dobro ujema tudi z Mel ikovimi ugotovitvami (1). 
Po vsem tem se je še bolj utrdi lo prepričanje, da sta tudi starejši 
dve akumulaci j i (I i n I I ) , k i sta v vsem tako močno podobni pravkar 
opisani, rezultat povsem sličnih kl imatskih razmer. Prekinitev nasipa-
nja v posameznih akumulaci jskih fazah pa bi povzročil po tem 
tolmačenju nastop toplejšega podnebja, ko so tla spet porastla z 
gozdom in so prenehali vsi t ist i procesi, k i so povzročil i nasipanje. Ta 
obdobja pa bi predstavljala tudi začetek preperevanja prej odloženega 
gradiva in razkosavanja fosilne prodne ravnine. 
Po tem pregledu poglavitnih akumulaci jskih faz pa nas zanima 
še vprašanje učinkov*, k i j i h je imelo vse to nasipanje v sami živo-
skaliu.podlagi. Predvsem se postavlja ob tem vprašanje, ali sta široki 
živoskalni terasi, k i j u prekr iva prod prve in druge akumulacijske 
faze, v tesni morfogenetski zvezi s tem nasipanjem al i pa sta starejši 
in j u je pleistocenski prod samo prekr i l . 
Pr i posegu v to problematiko je videt i posebno pomembna kon-
statacija, da je bilo gradivo na teh dveh živoskalnih terasah (I in I I ) 
ob odložitvi zelo podobno gradivu tretje akumulacijske faze in da je 
po vsej verjetnosti rezultat zelo podobnih kl imatskih razmer. Ob tem 
b i bilo pričakovati, da bodo tud i učinki enega in drugega nasipanja 
zelo podobni; temu pa v proučevanem svetu ni tako. V nasprotju z 
razsežnimi dimenzijami obeli živoskalnih teras, k i j u prekriva prod 
prve in druge akumulacijske faze, pa p r i t re t j i akumulaci jski fazi 
nismo našli sledov, k i bi nam pr ičal i o izdatnejšem bočnem vrezovanju 
Rašice v dobi nasipanja. V i lustracijo naj navedemo samo že opisano 
dejstvo, da se nahaja prod tretje akumulacijske faze v vsem delu 
doline med Rašico in Dobr im poljem skoraj izključno le v ozki strugi 
ter da prekr iva nekoliko večje površine le na Dolgih nj ivah p r i Po-
nikvah. V nasprotju s tem pa je živoskalna terasa, k i jo prekr iva prod 
druge akumulacijske faze, veliko obsežnejša; posebno na široko se 
razprostira okrog Ponikev in seže odtod še kak kilometer daleč prot i 
severu. Prod tretje akumulacijske faze ( I I I ) se omejuje tudi v Dobrem 
pol ju samo na ožje pasove. Pokriva predvsem tiste površine, k i j i h je 
v dobi pred tem nasipanjem erodirala Rašica in številni manjši po-
točki. k i so se razvi l i p r i odtoku dežnice in snežnice s fosilnega vršaja 
druge akumulacijske faze (II). Te površine še zdaleč ne dosegajo 
širine tistih, k i so vrezane v živo skalo in j i h prekr iva preperela 
nasutina prve in druge akumulaci jske faze. Na skromno bočno erozijo 
Rašice v t re t j i akumulac i j sk i faz i pa opozar ja jo tud i nekater i f rag-
ment i starejše terase ( I I ) , k i so b i l i v te j dobi naravnost izpostavl jeni 
udarn i moči Rašice (11). Tu na j omenimo le Gajžen hr ib , k i se nahaja 
jugozahodno od železniške postaje in ga p rek r i va preperel p rod druge 
akumulaci jske faze. Ob izdatnejši bočni erozi j i b i bi lo pr ičakovat i , 
da bo Rašica odstrani la ta griček, k i je tako zelo izpostavl jen n jen i 
udarn i moči i n nasipanju. Podobne mis l i pa nam vs i l ju je jo tud i 
manjš i f ragment i te terase ( I I ) p r i Zdenski i n M a l i vasi, k je r se je 
pleistocenska Rašica skozi zelo ozke prehode v starejši terasi pre-
b i ja la p ro t i vzhodu. V p r i d domnevi, da Rašica v dobi nasipanja 
proda v t r e t j i akumulac i j sk i faz i n i istočasno t ud i močno bočno 
erodirala pa govori morda še to, da prehaja nasutina druge akumula-
ci jske faze z m a j h n i m i iz jemami povsod prav počasi brez ostrega 
prehoda pod mlajšo nasutino ( I I I ) . Ob izdatnejšem bočnem vrezova-
n j u b i b i lo namreč logično pr ičakovat i , da se bodo starejše terase z 
bo l j strmo ježo spustile p ro t i na jmla jš i akumulac i jsk i ravn ic i ( I I I ) . 
O b tako neznatnih uč ink ih bočne erozije, kot nam jo izkazuje ta 
slednja akumulac i jska faza (111), se vs i l ju je dvom, da b i š i roki živo-
skaln i terasi, k i j u p rek r i va prod prve (I) i n druge akumulaci jske 
faze ( I I ) nastal i p r i nasipanju proda v obeh terasah. Vs i l ju je se vel iko 
ver jetnejša domneva, da je pleistocenski p rod zgornj i dve terasi samo 
prekr i l . Morda se bo zares izkazalo, da so v živo skalo vrezane urav-
njene površine že pliocenske starosti in da izv i ra jo iz dobe, ko so b i l i 
pogoj i za nastajanje š i rok ih uravn jen ih površ in v apn išk i ž ivoskalni 
osnovi ob sodelovanju koroz i jsk ih procesov vel iko ugodnejši. 
O b tem vzbuja pozornost tud i zelo znači lna razšir jenost obeh 
živoskalnih teras v proučevanem svetu. Medtem ko so f ragment i teh 
teras v nepropustn ih kameninah in v do lomi t ih v srednjem in zgor-
n jem delu doline Rašice razmeroma neznatni, pa so navzdol po dol in i , 
k je r prev laduje apnenec, te terase vel iko širše. To se pokaže že p r i 
25—35m visoki terasi okrog Rašice (I) , še bo l j razločno pa opazujemo 
vse to p r i n i ž j i terasi navzdol po do l in i ( I I ) . T u na j opozorimo le na 
izredne dimenzi je te živoskalne terase p r i Ponikvah, k je r se dol ina 
razši r i v pravo manjšo kot l in ico oziroma kraško pol je, k i se loči od 
števi ln ih d rug ih predvsem po tem, da se je v rš i l skozenj normalen 
pretok s p rek in i t vam i seveda še v samo holocensko dobo. Zanimivo je 
p r i te j terasi t ud i to, kako izredno daleč se razteza pro t i severu, tore j 
stran od smeri dol ine i n t ud i dejstvo, da seže skoraj v vsem obsegu 
p rav do poboči j kot l in ice; tako dobimo vtis, da se je v dobi nastajanja 
te živoskalne terase kot l in ica močno razšir i la. Prav tako svojske 
znači lnost i pa nam kaže ustrezajoča terasa ( I I ) t ud i v Dobrem po l ju , 
le da je t u še vel iko obsežnejša. T u d i tu zavzema ves osrednji i n 
vzhodni del Dobrega pol ja , obdaja Gorico, vzpet inico med Podgorico 
i n Malo vasjo ter seže na vzhod vse do s t rmih poboči j , k i se izrazi to 
dv iga jo iznad nje. Več j i del terase je vrezan v temno sive apnence, k i 
sestavljajo t ud i strma pobočja na vzhodni strani. Ker med to teraso 
i n s t rm im i pobočj i n i pomembnejših prelomov, se še bo l j prepr iče-
valno vs i l ju je vtis, da vzhodna stran Dobrega po l ja severno od Kom-
po l ja n i tektonsko pogojena in da se je p r i nasta janju te terase Dobro 
pol je v te j smeri se močno razšir i lo. 
Tako svojskih učinkov, kot nam j i h razodevajo razmere p r i Po-
n i kvah i n t ud i v Dobrem po l ju , si s f l uv i a l n im i procesi tekom kvar -
t a r j a skoraj ne moremo posrečeno razložit i . Vse to nas bo l j spominja 
na ve l iko bo l j kompleksne pojave, ko so poleg same rečne erozije in-
tenzivno sodelovali t ud i koroz i jsk i procesi, k i so mora l i b i t i v neka-
ter ih obdobj ih pliocena, podobno kot to danes opazujemo v ustrezajo-
č ih k l ima tsk ih razmerah v t ropsk ih področj ih , zelo in tenz ivn i (2). 
P r i tem je odigrala Rašica z zadostnim p lav jem, kot ga kaže tud i 
pl iocenski kremenov prod, k i se nahaja nad vasjo Rapl jevo p rav 
malo nad zgornjo teraso, še posebno pomembno vlogo. S tem v zvezi 
na j zelo podrčrtamo, da do pog lav i tn ih geomorfoloških uč inkov n i 
pr iš lo v srednjem in zgornjem toku Rašice, ampak p rav v Dobrem 
po l ju , k j e r se dol ina Rašice nekako zak l juču je i n je bi lo t ud i tekom 
pliocena računat i s pogostimi poplavami , torej s po jav i , k i ob vseh 
d rug ih ugodnih pogoj ih še pospešujejo kemične procese. 
Če smo s temi zapažanj i na p r a v i pot i , b i p r ipada lo pleistocenu 
dejansko samo akumulaci jsko gradivo posameznih akumulac i j sk ih 
faz, medtem ko b i v ž ivoskalni podlagi v te j dobi ne pr iš lo do v idne j -
ših mor fo lošk ih sprememb. Zgornja živoskalna terasa se je torej ob 
nastopu pleistocenskega nasipanja že markantno dvigala iznad še ve-
l i ko obsežnejše niž je živoskalne terase i n tud i slednja n iž ja terasa, b i se 
vsaj deloma že dvigala iznad še n i ž j i h delov doline ob tak ra tn i Rašici . 
Po tem tolmačenju b i pomeni la zgornja višina, k i so jo dosegle po-
samezne pleistocenske akumulac i jske faze (I, I I i n I I I ) , v ve l ikem tud i 
jakost enega i n drugega nasipanja. O b p r v i najmočnejši akumulac i j -
ski faz i iz te skupine b i se odloži le še čez 30 m debele p last i proda. 
Šele po izdatn i odstrani tv i tega gradiva (I) b i sledilo ponovno nasipa-
nje ( I I ) , k i pa je bi lo ve l iko man j izdatno, saj se je zaustavilo okrog 
20 m pod zgornjo mejo najstarejše, prve akumulaci jske faze. Še vel iko 
manjš i obseg pa b i zavzela t re t ja akumulac i jska faza, k i je zapolni la 
s prodom le na jbo l j erodirane in znižane dele vršaja I I . akumulaci jske 
faze. 
Podrobnejšo določitev starosti tem posameznim akumulac i j sk im 
fazam smo pust i l i še v celoti odprto. I z rek l i smo le domnevo, da je 
pr iš lo do teh nasipanj v h ladn ih oddelk ih pleistocena in da p r ipada 
t re t ja akumulac i jska faza najbrže zadn j i ledeni dobi. Morda bomo 
stor i l i prav, če bomo uvrs t i l i sledove druge akumulaci jske faze v 
r iško ledeno dobo, za kar bi govori la tud i podobna preperelost gra-
diva, kot nam jo kažejo ustrezajoče f luvioglacialne terase na Gorenj-
skem. Vel iko bo l j problematično pa se nam zdi vprašanje starosti naj-
obsežnejše, prve akumulaci jske faze. Postavit i moremo samo domnevo, 
da p r ipada gradivo tega nasipanja eni od predr išk ih poledenitvenih 
dob (mindel?). 
Podrobnosti o starosti te najstarejše akumulac i je moramo pus t i t i 
tore j še do k ra ja odprte. Več bo mogoče reči o vsem tem najbrže šele, 
ko bomo razčist i l i vprašanje, v kakšn i mer i so b i l i v dobi tega nasi-
panja v Dobrem po l j u zastopani še starejši, nesporno pl iocenski sedi-
menti , k i so b i l i morda šele tekom pleistocena skupa j s starejšimi 
pleistocenskimi sedimenti v znatnejši meri odstranjeni. Še vel iko 
globl je pa bomo mora l i p rodre t i t ud i v še vse premalo proučene sedi-
mente zgornjega pliocena, k i so posebno iz bo l j sušnih in t op l i h ob-
dob i j najbrže močno podobni pleistocenskim. Domnevat i smemo, da 
je pr iš lo tud i v teh obdobj ih do intenzivnega mehaničnega razpadanja 
kamenin in da je pr iš lo p r i teh procesih v nasutino poleg železne rude 
i n peščenjakov tud i ve l iko dolomita, tore j kamenin, k i so značilne 
tud i za pleistocensko nasutino. P r i tem proučevanju pa bomo mora l i 
poseči t ud i na druga kraška pol ja, na ka te r ih je najbrže ohranjeno še 
vel iko, doslej še premalo poznanega materiala. 
Pregled poglavitnih rezultatov 
Proučevanja v do l in i Rašice in v Dobrem p o l j u so po t rd i la do-
sedanje ugotovitve, da je b i lo Dobro pol je v g lavn ih potezah izdelano 
že ob koncu pl iocena ter da so iz kvartarnega obdobja le sedimenti, 
k i j i h je ob pospešenem nasipanju nanesla Rašica iz zgornjega dela 
dol ine (1). 
Zan imiv pr ispevek k dosedanjemu znanju pomeni na jdba kre-
menovih peskov i n prodov, k i se prepleta jo z r javo rdečo i lovico po 
v i š j i h pobočj ih Dobrega pol ja in nahajal išče kremenovega proda v 
k rašk i depresi j i okrog 30 m nad vasjo Rapl jevo (462 m). Prav majhna 
primes r j avo rdečih i lovic v tem produ dovol ju je domnevo, da po odlo-
ž i t v i nasutina n i doživela več bistvenih sprememb i n da v n je j n i kdar 
n i b i lo več j ih ko l i č in karbonatn ih kamenin. Prod je močno podoben 
pl iocenskim sedimentom v Novomeški ko t l i n i in izv i ra domnevno iz 
dobe, ko je bi lo raz tap l jan je karbonatov izredno intenzivno ter so 
pr iš la v nasutino skoraj izk l jučno le odpornejša kremenova zrna. 
Bistveno drugačno pa je akumulaci jsko gradivo, k i p rek r i va v 
do l in i Rašice in Dobrem po l j u na jn iž je dol insko dno ter tud i prve 
terase, od ka ter ih seže na jv iš ja okrog 25—35 m visoko iznad najn iž je 
ravnine. O d pliocenskega gradiva se loči vsa ta nasutina predvsem po 
tem, da je p rod v n je j na splošno vel iko bo l j debel, saj vmes niso redk i 
še čez 20 cm debeli p rodn i k i i n da je v nasut in i poleg kremenovih 
p rodn ikov zelo vel iko tud i kremenovih peščenjakov in železne rude 
ter skr i lavcev i n da so bi le pr i tegnjene v to nasutino v ve l i k i h množinah 
t ud i karbonatne kamenine, k i v proučevanem svetu tako močno pre-
v laduje jo. 
P r i podrobni anal iz i tega gradiva smo lahko loč i l i nekako t r i 
poglavi tne akumulac i jske faze, k i se loči jo med seboj po obsežnosti 
nasipanja in po s topnj i preperelost i samega gradiva. 
Najstarejša nasutina iz te skupine je ohranjena na široki , v živo 
skalo vrezani terasi, k i se nahaja v poreč ju Rašice in v Dobrem po l j u 
okrog 25—30 m nad nižjo, p rav tako živoskalno teraso, k i jo p rek r i va 
že p rod mlajše I I . akumulaci jske faze. Ok rog 5—8 m pod slednjo 
teraso ( I I ) pa sledi na jmla jša akumulac i jska ravnina ( I I I ) , k i pre-
k r i v a predvsem močno erodirane dele I I . akumulaci jske faze. 
Površine, k i j i h p rek r i va prod prve akumulaci jske faze (I), so 
že močno zakrasele. Slična sl ika pa se nam nud i t u d i v območju, k i 
ga p rek r i va prod druge akumulaci jske faze ( I I ) , le da se tu, posebno 
tam, k j e r je proda bo l j na debelo, najdejo tud i še bo l j ravne površine. 
Se povsem ravne pa so površine, k i j i h p rekr iva p rod I I I . akumula-
ci jske faze. Vendar so nastale t u d i na teh površ inah že posamezne 
jame in vrtače, med ka te r im i so nekatere še tako mlade, da pomni jo 
n j i h nastanek še živeči prebivalc i . 
Grad ivo prve akumulac i jske faze (I) je že v celoti močno pre-
perelo ter so se ohrani l i med r javo rdečo i lovico, k i je nastajala pre-
težno p r i preperevanju karbonatn ih kamenin, le še debeli p rodn i k i 
iz železne rude. kremenovi l i peščenjakov in bo l j droban kremenov ter 
skr i lav prod. Ustrezajoč prod v p r i m a r n i petrografsk i sestavi s pre-
vlado karbonatn ih kamenin smo našl i le v j a m i okrog 200 m severno 
od Rašice, k je r se nahaja pod debelo plast jo sige. gruščev in rdeče 
preperel ine. 
P r i p rodu I I . akumulac i jske faze je preperel ine le okrog 3—4 m 
na debelo, spodaj pa se po jav i p rod v p rvo tn i sestavi s prevlado kar -
bonatnih kamenin. Preperelina na tem produ je močno podobna pre-
perel i nasut in i prve akumulaci jske faze, le da je i lovnat i preostanek 
karbonatn ih kamenin bo l j rumenkaste barve in so se ohrani l i med 
preperel ino poleg ostalih odpornejših kamenin še poredk i odpornejši 
do lomi tn i p rodn ik i . 
Prod t re t je akumulaci jske faze ( I I I ) pa nosi le okrog 0,3—1 m 
debelo plast prepereline. V p rodu spodaj prev laduje jo karbonatne 
kamenine s prevlado do lomi tn ih prodnikov, vmes pa se vpleta jo tud i 
maloštevi ln i p rodn ik i iz peščenjakov, železne rude, kremena in rdečih 
skri lavcev. 
Predstavo o izdatnosti bočnega vrezovanja v dobi posameznih 
akumulac i j sk ih faz smo si us tvar i l i predvsem na osnovi p rav podrobne 
analize uč inkov t ret je akumulaci jske faze ( I I I ) , do katere je pr iš lo 
iz domnevno ist ih vzrokov kot p r i starejših nasipanj ih. Pr i tem študi ju 
se je izkazalo, da so b i l i uč ink i bočnega vrezovanja ob tem nasipanju 
prav neznatni, saj Rašica v te j dobi n i b i la sposobna spodrezati, k a j 
šele odstrani t i na jbo l j izpostavl jenih fragmentov starejšega nasipa-
n ja ( I I ) . 
Tako skromna erozija v te j fazi (111) vs i l ju je domnevo, da sta 
živoskalni terasi, k i j u p rekr iva p rod prve (I) i n druge ( I I ) akumula-
ci jske faze, starejši kot sama prodna nasutina, k i j u prekr iva . 
Terasi sta po vsej ver jetnost i že pliocenske starosti, za kar b i 
govor i l morda tud i kremenov prod, najden neposredno nad zgornjo 
teraso i n t u d i svojska razši r jenost ter razsežnost ž ivoska ln ih teras, k i 
b i j i h s f l u v i a l n i m i procesi ob enem i n drugem nas ipan ju le težko 
raz lož i l i . Vs i l j u j e se domneva, da so p r i i zde lav i tako razsežnih teras 
od ig ra l i pomembno vlogo ko roz i j sk i procesi. To ve l j a predvsem za 
š i roko teraso, k i jo p r e k r i v a p r o d I I . akumu lac i j ske faze p r i Pon ik -
v a h i n še posebno v D o b r e m po l j u , k j e r moramo računa t i t u d i t ekom 
pl iocena s p rav pogost imi p o p l a v a m i i n t r a j no zamočenostjo tal . 
Če smo s temi z a k l j u č k i na p r a v i po t i , b i b i lo p r vo nas ipan je 
naj izdatnejše, saj b i se odloži le še čez 30111 debele p las t i proda. Po 
izdatnem preperevan ju i n ods t ran i t v i v e l i k i h množ in tega p roda (I) 
b i šele sledi lo ponovno nas ipanje ( I I ) , k i pa b i b i l o ve l i ko m a n j iz-
datno, saj b i se zaustavi lo okrog 20111 pod zgornjo mejo najstare jše 
p rve akumu lac i j ske faze. Še ve l i ko man jš i obseg pa b i zavzela t r e t j a 
akumu lac i j ska faza, k i je zapo ln i la s p rodom le n a j b o l j znižane in 
erodirane dele v rša ja I I . akumu lac i j ske faze. 
Podrobnejšo odloč i tev starost i tem posameznim a k u m u l a c i j s k i m 
fazam smo pus t i l i še v celot i odpr to . I z r e k l i smo le domnevo, da j e 
p r i š lo do teh nas ipan j v h l a d n i h odde lk ih pleistocena in da p r i p a d a 
t r e t j a faza na jbrže zadn j i ledeni dobi. Morda ne bomo s tor i l i napak , 
če bomo uv rs t i l i sledove druge akumulac i j ske faze v r i ško ledeno 
dobo, za ka r b i govor i la t u d i podobna preperelost g rad iva , kot nam jo 
kažejo ustrezajoče f luv iog lac ia lne terase na Gorenjskem ob Savi i n 
p r i t o k i h . Ve l i ko b o l j p rob lemat ično pa je vprašan je starosti na j -
obsežnejše p rve akumu lac i j ske faze. Postav i t i moremo samo domnevo, 
da p r i p a d a grad ivo tega nas ipan ja eni od p r e d r i š k i h po leden i tven ih 
dob (mindel?). 
LITERATURA 
1. A n t o n M e l i k , Kraška polja Slovenije v pleistocenu. SAZU, Dela 7, 
Inšti tut za geografijo, kuj. 3, L jubl jana 1955. 
2. H. L e h m a n n, K. Krommelbein u. W. Lotschert. Karstmorpliologische, 
geologische und botanische Studien in der Sierra de Los Organos auf Cuba. 
»Erdkunde, archiv f i i r wissenschaftliche Geographie«, Band X, Lfg. 3. 1956, 
Bonn. 
3. M. A. S u n a r t a d i r d j a und H. L e h m a n n , Der tropische Karst 
von Maros und Nord-Bone in SW — Celebes (Sulawesi). Sonderdruck aus 
Zeitschrift f i i r Geomorphologie. Herausgegeben von H. Mortensen, Gottingen. 
Supplementband 2: Karstmorphologie S. 49—65. 
THE QUARTERNARY DEVELOPMENT IN THE VALLEY OF RAŠICA 
AND DOBRO POLJE 
(A Survey of Principal Results of Investigation) 
S u m m a r y 
Our investigations in the valley of Rašica and Dobro polje have con-
firmed the previous findings that the valley of Dobro polje had already 
been formed in its present main outlines towards the end of the Pliocene and 
that dur ing the Quarternary it was f i l led w i th the sediments onlv that were 
brought w i th an increased al luviat ion by the Rašica brook f rom the upper 
part of the valley (1). 
A n interesting contribution to our present knowledge is the discoverv 
of siliceous sands and gravels that intermix on the upper slopes of the 
Dobro polje valley w i th a brownish-red loara and the occurrence of siliceous 
gravel in a Karstic depression some 50 m above the Rapljeva vil lage (462 m). 
A very small admixture of mud and loam in this gravel allows us to con-
jecture that after its deposition this a l luv ium did not undergo any essential 
changes and that i t never contained any larger quantities of carbonate rocks. 
This gravel resembles closely the Pliocene sediments in the basin of Novo 
mesto and i t is believed that i t originates f rom a period when the dissolution 
of carbonates was exceptionally intensive so that almost exclusively the 
more resistant grains of f l in t were only brought to this plače. 
Essentiallv dif ferent is the accumulated material that in the valley of 
the Rašica brook and of Dobro polje covers the lowermost f loor of the vallev 
as well as the f i rst terraces, the highest of which reaches ca 25—35 m above 
the lowermost surface of the valley. A l i this al luvion differs from the Pliocene 
material above ali in the dimensions of the gravel which in it is not on the 
whole considerably thicker, so much so that pieces of gravel more than 20 cm 
thick are by no means rare. Furthermore, the al luvion contains besides the 
siliceous gravel also manv pieces of siliceous sandstones. of i ron ore. and of 
slates. F inal ly , carbonate rocks were also deposited in large quantities into 
this al luvion: as a matter of fact, in the area here discussed thev are stronglv 
prevalent. 
By way of a detailed analysis of this material we have been enabled to 
distinguish approximatelv three main phases of accumulation that d i f fer 
f rom each other both in the extent of the deposition and in the degree how 
the material is mouldered. 
The oldest deposition of this group is preserved on a broad terrace that 
is cut into the bedrock and occurs in the vallev of the Rašica brook and of 
its tributaries as well as in the Dobro polje valley some 25—30 m above the 
lower terrace that is equally cut into the bedrock and is covered by the 
gravel of the younger (II) phase of accumulation. Some 5—8 m below the 
latter (II) terrace follows the youngest level of accumulation (I I I) that covers 
above ali the strongly eroded parts of the I I n d phase of accumulation. 
The surfaces covered by the gravel of the f irst phase of accumulation 
(I) are alreadv stronglv karstif ied. A similar situation can be seen wi th in 
the sphere covered by the gravel of the second phase of accumulation (TI) 
w i th the onlv difference that here — especially in those places where 
gravel is deposited in a thicker laver — one can find surfaces that are 
even more level. Completelv level are sti l i the surfaces that are covered by 
the I I I r d phase of accumulation. Nevertheless one can f ind also in tliese 
surfaces alreadv indiv idual sinks and potholes. Some of tliem are so young 
that their emergence can be remembered by the present inhabitants. 
The whole material of the first phase of accumulation (I) is alreadv 
strongly mouldered. Thick pieces of i ron ore, of siliceous sandstones, and 
thinner pieces of f l in t gravel have only been preserved among the brownish-
red loam that resulted mainly as a consequence of the mouldering of car-
bonate rocks. A corresponding gravel in the pr imary petrographic composi-
t ion w i th prevalent carbonate rocks has been found in a cave only some 
200 m north of the Rašica vil lage where it occurs under a thick stratum of 
sinter. scree, and of a red mouldered material. 
The gravel of the II1" ' phase of accumulation has its mouldered material 
onlv 3—4 m thick. Under it occurs the gravel in its original composition. w i th 
carbonate rocks prevalent. The mouldered material of this gravel resembles 
closelv the mouldered material of the f irst phase of accumulation. w i th the 
only difference that the loamy remains of carbonate rocks are of a more 
yellowish colour and that among the mouldered material we ean f ind not 
only the more resistant pieces of ročk but also -— though rare — better 
resistant pieces of gravel composed of dolomite. 
The gravel of the th i rd phase of accumulation (I I I) bears a stratum of 
mouldered material that is only 0,3—t m thick. I n the lower part of the 
gravel the carbonate rocks prevail, among tliem predominantlv the dolomite 
gravel among which we can also f i nd few pieces of gravel composed of 
sandstone, i ron ore, f l in t , and red slates. 
We have been able to establish the extent of lateral incisions dur ing 
the indiv idual phases of accumulation above al i on the basis of a very 
detailed analysis of effects of the th i rd phase of accumulation ( I I I ) which 
is supposed to have been started by the same causes that had also led to 
the older alluviations. These investigations have shown that the effects of 
latteral incisions were at the time of this al luviat ion quite insignif icant: the 
river Rašica was at that time not able to undercut, and even less so to carrv 
away, the most exposed fragments of the older al luviat ion (II). 
Such a humble erosion dur ing this phase ( I I I ) leads us to suppose that 
the two terraces cut into the bedrock which are covered by the gravel of the 
f irst (I) and of the second (II) phases of accumulation must be older than 
the gravel al luvion that covers them. 
In al i probabi l i ty these two terraces go back to the Pliocene, a fact 
which is perhaps proved by the siliceous gravel found direct ly above the 
upper terrace as wel l as by the characteristic distr ibution and extent of the 
bedrock terraces that cannot be explained w i th the f luv iat i le processes 
dur ing the one or the other al luviation. The supposition forces itself upon 
us that in the formation of such extended terraces the processes of corrosion 
must have had an important role. This is par t icu lar ly true for the broad 
terrace that is covered near Ponikve and in the vallev of Dobro polje bv 
the gravel of the I I n d phase of accumulation: here we must also reckon w i th 
verv frequent inundations and w i th a permanent soaking of the ground 
dur ing the Pliocene. 
I f we are on a r ight way w i th these conclusions, then the f irst al luvia-
t ion should have been the most extensive so that the strata of gravel more 
than 30 m thick could have been deposited. Af ter an extensive mouldering 
and removal of large quantities of this gravel (I) only, this could have been 
fol lowed by a new al luviat ion (II) which. however, should have been less 
extensive so that i t should have stopped some 20 m below the upper l imi t of 
the oldest f i rst phase of accumulation. An even smaller extent should have 
had the th i rd ( I I I ) phase of accumulation which had covered w i th its gravel 
the most lowered and eroded parts of the fan of the I I n ( i phase of accumu-
lation. 
A more precise determination of the age of these indiv idual phases of 
accumulation has been Ieft in this studv completely open. The suggestion 
has only been expressed that these alluviations had taken plače dur ing the 
older parts of the Pleistocene and that the th i rd phase of accumulation seems 
to belong to the last Glacial Epoch. Perhaps it w i l l not be wrong i f we plače 
the traces of the second phase of accumulation into the Riss Age, a supposi-
t ion which seems also to be supported by a similar mouldering of material 
as i t can be found in the comparative f luvioglacial terraces in Gorenjska 
(Upper Carniola) along the Sava river and its tributaries. Much more pro-
blematic, however, is the age of the largest, the f irst phase of accumulation. 
We can only make suggestion that the material in this accumulation belongs 
to one of the Pre — Riss glaciation periods (MindelP). 
^ I J j 'ON/KVE' 
RAŠICA 
A.ms mEt* 
'UHAM/A 
BRAN) 
Karta I. Fluoiatilni sedimenti in terase o dolini Rašice in D Dobrem polju 
1. Najnižje dolinsko dno nasuto s prodno nasutino I I I . akumlaeijske faze; je samo lokalno neznatno erodirano. 2. Živoskalna terasa prekri ta s prodno nasutino I I . akumulacijske faze 
(4—8 m nad najniž j im dolinskim dnom). 3. Živoskalna terasa prekri ta z nasutino 1. akumulacijske faze (25—35 m nad najn iž j im dolinskim dnom). 4. Kremenov prod nad vasjo Rapljevo. 
5. Rjavo rdeče ilovice s kremenovim prodom in peskom