Nekaj poudarkov s skupščine Obrtnega združenja Šiška
Šišenski obrtniki pod drobnogledom
Razlog za nastanek pričujočega pogovora z Gre-gorjem Epihom, tajnikom Obrtnega združenja Ljub-Ijana Šiška, je bila 5. redna skupščina tega združe-nja. Namenili smo se predstaviti nekaj vsebinsko pomembnejših točk iz dnevnega reda, med pogovo-rom pa smo izvedeli še nekaj dnjgih zanimivosti, ki jih tudi objavljamo.
»Obrtno združenje Šiška (OZŠ) šteje 1630 čla-nov, ki se vani avtomatično vkliučiio takoi, ko se začno kot zasebniki ukvarjati z neko obrtjo. Tako namreč določa obrtni zakon. Od tega števila jih je v OZŠ aktivnih kakšnih 70 (v raznih delegacijah in or-ganih), ostali pa postanejo»aktivni«, ko se srečajos kakšnim problemom. Takrat pridejo k meni in iščejo pomoč, pojasnila, rešitve. Problemi, s katerimi se srečujejo, so zelo različni: organizacijski, finančni, pravni, samoupravni... Prav zato je tudi moje delo takopestro. Nikoli minidolgčas, sajsemediniprofe-sionalec, ki v OZŠ skrbi za urejanje tovrstnih zadev.«
—  Na svoji 5. redni skupščini OZŠ ste imeli zelo pesterdnevni red. Bi katero od točk posebej poudarili?
»Da. Naše združenje je kot prvo med tovrstnimi združenji v Ljubljani sprejelo predloge samouprav-nih interesnih skupnosti o temeljih plana za obdobje od 1986 do 1990. Našičlanise namreč dobro zave-dajo pomena sisov in njihove dejavnosti, čeprav jim mnogi očitajo neučinkovitost in zbirokratiziranost«
—  Sprejeli ste tudi poročilo o delu v lanskem letu. Katere so bile glavne naloge združenja?
»OZŠ je opravljalo stalne in občasne naloge po programu, ki smo si ga zastavili lani. Sem sodijo zak-Ijučni računi OZš, razprave o davčnih odlokih, o ugotavljanju OD delavcev, ki opravljajo obrtno de-javnost, obravnave skupščinskih gradiv, problema-tika obrtnih zadrug v republiki. Pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju smo se lotili naslednjih nalog: udeležba članov na tečajih in izpitih iz varstva pri delu, izobraževanje kandidatov za preverjanje strokovne usposobljenosti za opravljanje obrtnih de-
javnosti, organizacija strokovnih izpitov pripravnikov itd. Ekonomsko-organizacijske naloge obsegajo: i2bor najbolj kakovostnih gostinskih obratov samo-stojnih gostincev, tečaje knjigovodstva, seznanjanje avtoprevoznikov z načini za uveljavljanje benefici-rane delovne dobe, povečanje sklada vzajemne pomoči, slovesnost ob 10. obletnici združenja, so-delovanje z bankami zaradi ugodnejših posojil obrt-nikom, sodelovanje z občinskimi strokovnimi in upravnimi organi. S področja informiranja pa so na-loge naslednje: obveščanje o poslovnih srečanjih industrije, trgovine in obrti, o sejmih, zimskih in po-letnih športnih igrah, prostih lokacijah za obrtniške parcele, priprava odloka o davkih in seznam vseh predpisov, ki določajo poslovanje.«
—  Verjetno je tudi letošnji program dela po-doben lanskemu?
»Res, tudi v letošnjem programu so naloge po-dobne lanskim in so razdeljene po istih področjih. Poudaril bi le najpomembnejši: Iprva je ustvarjanje pogojev za reševanje prostorske problematike z ob-veščanjem dlanov o prostih lokacijah in sodelovanje s stanovanjsko skupnostjo zaradi vključevanja drobnega gospodarstva v gradnjo večjih sosesk. Druga naloga pa je s področja izobraževanja, in sicer načrtovanje kadrovskih potreb, nalog posebnih izobraževalnih skupnosti, razpisi kadrovskih štipen-dij, strokovna in organizacijska pomoč pri izvedbi strokovnih izpitov pripravnikov.«
—  Program je dokaj obsežno zastavljen. Ali menite, da bo kaj težav pri uresničevanju?
»Glede na to, da se naša družba v zadnjem času precej bolj odpira k razvoju drobnega gospodarstva, tudi v zasebnem sektorju, in da se vsi zavedamo njegove prednosti, ki je predvsem v hitrejšem prila-gajanju zahtevam trga, mislim, da večjih težav ne
b0•"                                                   Vilma Prezelj