•S)DBanka LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2009 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 1 Firma: Sedež: Matična številka: SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana 5665493 Davčna številka: 82155135 Identifikacijska št. za DDV: SI82155135 BIC (SWIFT): SIDRSI22 Telefon (h.c.): 1 200 75 00 Uprava: 1 200 75 53 Telefaks: 1 200 75 75 Elektronska pošta: info@sid.si Domača stran: http://www.sid.si Družbe v Skupini SID banka SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana tel: 01/200 58 00; faks:01/ 425 84 45 http://www.sid-pkz.si PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana tel: 01/200 75 90, faks: 01/ 421 06 21 http://www.prokolekt.si PRO KOLEKT d.o.o., Rapska 46B, 10000 Zagreb, Hrvaška tel. +385 1 617 70 08, fax: +385 1 617 72 16 http://www.prokolekt.hr PRO KOLEKT d.o.o. , Bulevar Goce Delčev 11, 1000 Skopje, Makedonija tel./faks: +389 2 312 18 13 http://www.prokolekt.com.mk PRO KOLEKT d.o.o., Bulevar Mihajla Pupina 10Ž/222, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 213 93 81 http://www.prokolekt-serbia.com S.C. Pro Kolekt Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Prof. George Murgoci Str. 2, District 4, 040526 Bucuresti, Romunija tel.: +40 21 335 90 30, faks: +40 21 337 03 43 Pro Kolekt Sofia EOOD, 65, Shipchenski prohod Blvd., 1574 Sofia, Bolgarija tel./faks: + 359 2 971 44 63 Pro Kolekt d.o.o. Sarajevo, Ulica Hamdije Čermelica 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina tel.: +387 70 35 80; fax: +387 70 35 81 PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 200 54 10; faks: 01/ 426 07 47 http://www.prvifaktor.si PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Hektoroviceva 2/V,10000 Zagreb, Hrvaška tel. : +385 1 617 78 05; faks: +385 1 617 66 29 http://www.prvifaktor.hr PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Bulevar Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 2225 400; faks: +381 11 2225 444 http://www.prvifaktor.co.yu PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, Džemala Bijedica bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina tel.: +387 33 767 210, faks: +387 33 767 211 http://www.prvifaktor.ba Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana tel.: 01 568 13 96, faks: 01 568 15 85 http://www.cmsr.si Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 2 Vsebina I. POSLOVNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA Nagovor predsednika uprave 4 Poročilo nadzornega sveta 6 1. Poudarki o poslovanju v letu 2009 8 2. SID banka- osnovna predstavitev 11 3. Skupina SID banka 14 4. Mednarodno okolje in slovensko gospodarstvo v letu 2009 16 5. Strategija razvoja SID banke in Skupine SID banka 21 6. Poslovanje SID banke in Skupine SID banka v letu 2009 24 6.1. Finančni pregled poslovanja SID banke in Skupine SID banka 24 6.2. Poslovanje SID banke po poslovnih področjih 27 6.2.1. Krediti in garancije 27 6.2.2. Zakladništvo 30 6.2.3. Zadolževanje 31 6.2.4. Izdelave bonitetnih in drugih kreditnih informacij 32 6.2.5. Poslovanje po pooblastilu - Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki 32 6.2.6. Poslovanje po pooblastilu - PIO 35 6.2.7. Poslovanje po pooblastilu - Jamstvene sheme 36 6.3. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2009 36 6.3.1. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana 36 6.3.2. Skupina PRO KOLEKT 37 6.3.3. Skupina PRVI FAKTOR 37 6.3.4. CMSR 38 6.4. Upravljanje s tveganji 38 6.5. Informacijski sistem 44 6.6. Kadri 45 6.7. Notranja revizija 47 6.8. Varovanje zakonitosti poslovanja 47 7. Priloge 48 7.1. Organi upravljanja SID banke na dan 31.12.2009 48 7.2. Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2009 49 7.3. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31.12.2009 50 7.4. Izjava o upravljanju družbe 51 II. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 53 III. RAZKRITJA NA PODLAGI SKLEPA O RAZKRITJIH S STRANI BANK IN HRANILNIC 124 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 3 Nagovor predsednika uprave Spoštovani, SID banka je v preteklem letu, ko so večino dejanj krojila predvsem krizna dogajanja v gospodarstvu in na finančnih trgih, poslovala uspešno in pokazala svoj dejanski pomen ter prispevala veliko dodano vrednost tako za slovensko gospodarstvo kot lastnika. Na vseh področjih delovanja banke smo dosegli zastavljene strateške cilje, na nekaterih smo jih celo presegli, saj smo rasli 45-odstotno in dosegli 3 milijarde EUR bilančne vsote. To SID banko uvršča na 5. mesto med slovenskimi bankami tako po obsegu kot po kapitalu, po količini posrednega in neposrednega novega financiranja slovenskih bank in podjetij pa na prvo mesto. Za uspeh se lahko zahvalimo predvsem naši akcijski strategiji in poslovnemu modelu, ki sta bila, kot se je v teh razmerah izkazalo, ustrezno oblikovana, dobremu upravljanju s tveganji, zlasti pa vsem zaposlenim, ki so z izjemnimi napori uspešno izvajali prilagoditve na vedno večje krizne izzive. Gospodarski, zlasti finančni subjekti, so morali zaradi krize v letu 2009 prilagajati svoje položaje na trgu ter preoblikovati bilance. Zato so finančni tokovi, povezani z investiranjem in financiranjem, tekli drugače kot pred krizo. Prav v tem je bila možnost za večje delovanje SID banke, sajje pokrivanje tržnih vrzeli naša osnovna naloga. Zato smo največ pozornosti posvetili tem kriznim aktivnostim. Zaradi likvidnostnega in kreditnega krča v slovenskem bančnem/finančnem sistemu smo na začetku leta 2009 ponovno izdali obveznico (250 mio EUR) z namenom povečanja likvidnosti in kreditne sposobnosti bank in podjetij. Nato smo nadaljevali z visoko aktivnostjo kreditiranja in zavarovanja, začeto že v zadnjem kvartalu leta 2008, ko se je kriza zaostrila. Tako se je na kreditni krč 2009 banka intenzivno odzvala s 44-odstotno rastjo kreditiranja slovenskih bank in podjetij v bruto znesku 1,5 milijarde EUR ter z dodatnim zavarovanjem nemarketabilnih in marketabilnih tveganj. Slovenskemu gospodarstvu smo v letu 2009 namenili vrsto kreditnih linij za izvozno financiranje, raziskave in razvoj, varovanje okolja in energetsko učinkovitost ter za financiranje občin in infrastrukture. Tako je naša sredstva v eni ali drugi obliki prejelo prek 1500 slovenskih podjetij. Še posebno pozornost smo posvetili majhnim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter slovenski predelovalni oz. avtomobilski industriji. Na podlagi ugotovitev, da v krizi slovenska predelovalna industrija potrebuje nov finančni zagon, smo skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) oblikovali posebno linijo za financiranje avtomobilske industrije. S tem dolgoročnim financiranjem bodo lahko dobavitelji v Sloveniji izvedli razvojni preboj pri izdelavi komponent za novo generacijo avtomobilske tehnike z manjšimi emisijami CO2 in večjo energetsko učinkovitostjo. Ker smo poslovali v bistveno težjih pogojih oz. ob potenciranih likvidnostnih in kreditnih tveganjih, smo leto zaključili z nekoliko manjšim dobičkom (0,9 milijona EUR), kot smo načrtovali. To je posledica večjega kreditnega angažmaja oz. večjih tveganj, ki smo jih prevzemali v teh kriznih razmerah. Zato pa smo oblikovali 21 milijonov EUR oslabitev in rezervacij (2008: 11 milijonov EUR), kar večinoma izhaja iz oblikovanja oslabitev za nove posle. Kljub temu se kvaliteta kreditnega portfelja ni bistveno spremenila oz. poslabšala. Kapitalska ustreznost pa je tako z regulatornega kot notranjega vidika visoka. Pri poslovanju v imenu in za račun države smo glede na prejšnje leto povečali obseg nemarketabilnih zavarovanj, ki v letu 2009 znaša 953 milijonov EUR (2008: 914 milijonov EUR). Glede na zaostrene tržne razmere, ko so se privatni zavarovatelji in pozavarovatelji pričeli umikati, smo oblikovali nekaj novih protikriznih produktov (npr. zavarovanje nedelničarskih posojil) in prevzemali dodatna nemarketabilna tveganja. Kljub temu smo v tem delu poslovanja, zlasti zaradi velikega povečanja izplačanih škod (5 milijonov EUR) ter drastičnega upada izvoza (za 20 odstotkov) kot posledic krize, dosegli slabši rezultat, ki za poslovno leto 2009 znaša 0,1 milijon EUR (2008: 6,9 milijona EUR). Povečale so se tudi potencialne škode, ki konec leta 2009 znašajo 36,2 milijona EUR (2008: 8,7 milijona EUR). Zelo pomemben del naših aktivnosti je v preteklem letu predstavljala krizna zahteva in pooblastilo vlade RS, da skupaj pripravimo ustrezne jamstvene sheme tako za banke kot za gospodarstvo. Te smo v imenu in za račun države izvajali najprej za podjetja, kasneje pa se je pridružila še jamstvena shema za prebivalstvo. Zato, da bi finančno podprli izvajanje omenjenih shem ter refinancirali banke in podjetja, smo mnogo hitreje in v večjem obsegu kot v preteklih letih oblikovali nove finančne produkte oz. storitve. S tem smo v času, ko na slovenskem finančnem trgu ni bilo novih finančnih virov, omogočili financiranje gospodarstva tudi z dolgoročnimi viri do 7 let, saj je bila SID banka edina slovenska banka, ki se je tudi v času krize kontinuirano in uspešno zadolževala na mednarodnih trgih. Poleg intenzivnih protikriznih aktivnosti smo ustrezno upravljali tudi z drugimi že obstoječimi in novo nastalimi tveganji ter ustrezno prilagodili naš profil tveganj. Tako je bil ta prilagojen spremembi zlasti operativnih tveganj ter že omenjeni kvaliteti portfelja, pa tudi tveganju ugleda glede na vrsto novih nalog, ki smo jih pričeli v preteklem letu. Ob tem ni nepomembno, da smo kljub vsem novim aktivnostim uspeli našo stroškovno učinkovitost izboljšati, sajje razmerje med operativnimi stroški in čistimi prihodki (CIR) ob koncu leta znašalo 22 odstotkov. Zaradi razpršitve dejavnosti in intenzivnega delovanja v kriznih razmerah smo nekatere druge projekte lahko izvedli le v omejenem obsegu. Dokončanje le-teh in izvedbo novih projektov bomo posledično izvajali v letošnjem letu, z namenom optimizacije procesov, stroškov in IT tehnologije, zlasti pa povečanja kvalitete storitev za naše stranke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 4 Mednarodna aktivnost je bila v tem letu zaradi intenzivnosti delovanja doma nekoliko manjša, vendar kljub temu usmerjena predvsem v sodelovanje pri izmenjavi izkušenj pri kriznih ukrepih tako v okviru ISLTC (Club of Institutions of the European Union Specialising in Long-Term Credit) kot EAPB (European Association of Public Banks), zlasti pa BU (Bernska unija - Mednarodna zveza zavarovateljev izvoznih kreditov in investicij) in NEFI (Network of European Financial Institutions for SMEs). Naj omenimo, da je tudi Skupina SID banke poslovala v pogojih kriznega dogajanja, kar je za večino družb pomenilo poslabšanje rezultatov. Izstopa predvsem SID - Prva kreditna zavarovalnica, katere slabši rezultati izhajajo iz specifike njene dejavnosti, saj zavaruje terjatve pred rizikom neplačil. Plačilna nedisciplina in nesolventnost sta se namreč v času krize zelo povečali, umik zavarovanj pa zaradi dolgoročnih odnosov s komitenti in dolgoročnega pomena zavarovanj za slovensko gospodarstvo povečini ni bil možen, zato je ob ocenjenem izplačilu 44 milijonov EUR škod rezultat negativen. Ob tem pa je treba posebej poudariti, da so se v teh razmerah pokazale velike prednosti in sinergije tako oblikovane skupine, zlasti na področju nemarketabilnih in marketabilnih zavarovanj ter izterjav dolgov, pri čemer je družba Prokolekt odigrala zelo pomembno vlogo. Poleg poslovnega modela se je v času krize obrestovala tudi kadrovska politika SID banke, saj so zaposleni kljub izjemnim razmeram uspeli zagotoviti tako v SID banki kot Skupini SID banke želene rezultate. Zato se zaposlenim zahvaljujemo, prav tako pa tudi lastnikom in našim poslovnim partnerjem, ki so nam v teh težkih časih zaupali in nas podpirali. Nadaljnji razvoj gospodarske konjunkture in razvoj dogodkov na finančnih trgih je negotov. Predvidevamo, da se bodo krizne razmere zelo počasi in z različno intenziteto izboljševale, zato bo naša vloga tudi v naslednjih letih zelo pomembna. S tem namenom pripravljamo ustrezne nove finančne produkte oz. storitve za trajnostni razvoj Slovenije. Prepričani smo tudi, da bo potrebno na sedanjo razvojno paradigmo odgovoriti z novim, celovitim razvojnim modelom, katerega eden od finančnih stebrov bi lahko bila SID banka. Na to smo pripravljeni z našim znanjem, finančno močjo in možnostjo prevzemanja tveganj. Temu primerno smo v preteklem letu tudi prilagodili našo strategijo in poslovni model za obdobje do leta 2013. Skladno z navedenim smo previdno optimistični, saj nameravamo dosledno izpeljati načrtovane strateške usmeritve ter se hkrati prilagajati zahtevam spremenljivega okolja. Zavedamo se odgovornosti in pripravljeni smo nadalje služiti trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva. To je naše poslanstvo. V sedanjih negotovih časih pa je vedno bolj pomembno tudi zavedanje, da lahko le celovito, inovativno in dolgoročno zmanjšujemo tveganja in financiramo boljšo prihodnost. Prepričani smo, da vam to v prihodnjih odločilnih letih za slovensko gospodarstvo lahko ponovno dokažemo. S spoštovanjem, Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 5 Poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2009 V letu 2009 je poslovanje banke nadziral nadzorni svet v naslednji sestavi: Od 1.1.2009 do 23.4.2009: mag. Mitja Gaspari, predsednik nadzornega sveta, dr. Franc Križanič, namestnik predsednika, Gregor Golobič, dr. Maja Klun, dr. Matej Lahovnik, mag. Zlata Ploštajnar, dr. Ivan Svetlik in mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, od 23.4.2009 dalje pa Andreja Kert, predsednica nadzornega sveta, mag. Samo Hribar Milič, namestnik predsednice, dr. Aleš Berk Skok, dr. Marko Jaklič, mag. Gregor Kastelic, dr. Peter Kraljič in dr. Viljem Pšeničny. Nadzorni svet je redno spremljal in nadziral poslovanje banke z vidika doseganja zastavljenih strateških in poslovnih ciljev skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta, statutom banke ter ob upoštevanju zakonsko določenih pristojnosti in pooblastil nadzornega sveta. Strokovno podporo je delu nadzornega sveta zagotavljala tudi revizijska komisija, ki je obravnavala zadeve in pripravljala stališča predvsem na področju računovodenja in računovodskih informacij, področja tveganj in notranjih kontrol ter notranjega in zunanjega revidiranja. V letu 2009 je imel nadzorni svet sedem (7) rednih in pet (5) korespondenčnih sej, na katerih je obravnaval medletna poročila o poslovanju banke in povezanih družb Skupine SID banka, poročila notranje revizije in drugih služb banke ter druge splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na poslovanje banke, ter odločal o poslih v svoji pristojnosti. Nadzorni svet je v letu 2009 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnih zadevah: - letno poročilo za leto 2008 in revizorjevo poročilo ter predlog razporeditve bilančnega dobička - akcijska strategija banke za obdobje do leta 2013 - letni operativni plan in finančni načrt za leto 2010 - letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2008 in četrtletna poročila o notranjem revidiranju v letu 2009 - ugotovitve Banke Slovenije in drugih organov nadzora - strategije in politike upravljanja s tveganji ter profil tveganosti banke - program dela službe varovanja zakonitosti poslovanja - kodeks etičnih vrednot in strokovnih standardov banke - izvajanje zadolževanja banke - izvajanje ukrepov za zmanjšanje učinkov finančne krize, vključno z rebalansom finančnega načrta za 2009 - dokapitalizacija SID-Prve kreditne zavarovalnice. Pri svojem delu oziroma nadzoru vodenja poslov banke je nadzorni svet pridobil vse zahtevane informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odločitve v okviru svojih pristojnosti. Nadzorni svet je na seji dne 22.4.2010 obravnaval Letno poročilo SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2009 in revizorjevo poročilo, v katerem je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o. izrazila pritrdilno mnenje k računovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2009. Po mnenju revizorja so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka na dan 31.12.2009 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, poslovno poročilo pa je usklajeno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 6 Nadzorni svet na poročilo revizorja Deloitte revizija d.o.o. ni imel pripomb. Po preverjanju Letnega poročila SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banke za leto 2009 nadzorni svet k poročilu ni imel pripomb in ga je soglasno potrdil. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 7 1. POUDARKI O POSLOVANJU V LETU 2009 Uvod Skupino SID banka na dan 31.12.2009 sestavljajo: Razmerje delež SID banke SID banka d.d., Ljubljana Obvladujoča banka - SID-Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Odvisna družba 100% PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Odvisna družba 100% PRVI FAKTOR, faktoring družba d.o.o. Skupni podvig 50% Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Soustanoviteljstvo - Pojasnila v nadaljevanju se nanašajo tako na SID banko kot na Skupino SID banka in jih je treba brati skupaj. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banke sta vključeni SID-Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina PRO KOLEKT zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka ni vključena v konsolidacijo (pojasnila v poglavju II, točki 2.1.2. in 2.1.3.). Poslovanje SID banke in Skupine SID banka v letu 2009 oziroma po stanju 31.12.2009 Rezultati poslovanja SID banke za lasten račun • Bilančna vsota: 3,0 milijarde EUR (+44,9%) • Dani krediti: 3,0 milijarde EUR (+46,8%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 0,9 milijona EUR (-65,7%); • Garancije in prevzemi tveganj: 38,8 milijona EUR (-46,3%) Osnovni podatki o poslovanju SID banke Zneski v milijonih EUR_2007 2008 2009 Število delničarjev_85_1_1 Bilančna vsota 1.248,7 2.087,7 3.024,9 Dani krediti_1.164,1 1.952,2 2.922,4 Osnovni kapital_89,6 140,0 300,0 Kapital_107,6 160,8 322,0 Čisti dobiček poslovnega leta__2^8_0,9 Donos na kapital po obdavčitvi (ROE)_3,72% 2,28% 0,54% Mednarodna bonitetna ocena - Moody's_-_-_Aa2 Število zaposlenih (31.12.)_69_76_87 Obseg in rezultati poslovanja v imenu in za račun Republike Slovenije • Zavarovanje izvoznih kreditov in investicij pred nemarketabilnimi riziki v imenu in za račun države: 952,5 milijona EUR zavarovanih poslov (+4,2%); v tem: kratkoročnih izvoznih kreditov 227,9 milijonov EUR, srednjeročnih izvoznih kreditov 22,8 milijonov EUR in investicijv tujini 701,8 milijona EUR. • Premije: 4,8 milijona EUR (+18,1%); škode: 4,9 milijona EUR (2008: 13 tisoč EUR) • Varnostne rezerve: 120 milijonov EUR (+ 9,2%) • Sredstva PIO: 7,6 milijona EUR (+13,7%) • Jamstvena shema za podjetja: v letu 2009 skupaj 509 milijonov EUR dodeljenih jamstvenih kvot • Jamstvena shema za fizične osebe: v letu 2009 skupaj 38 milijonov EUR dodeljenih jamstvenih kvot Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 8 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine SID banka • Bilančna vsota: 3,2 milijarde EUR (+39,7%) • Kapital: 333,7 milijonov EUR (+85,5%) • Izguba poslovnega leta: -5,4 milijona EUR ( 2008: čisti dobiček 2,9 milijona EUR) • Donos na kapital po obdavčitvi: -2,09% (2008: 1,86%) Osnovni podatki o poslovanju Skupine SID banka Zneski v milijonih EUR 2007 2008 2009 Število delničarjev 85 1 1 Bilančna vsota 1.437,0 2.301,7 3.215,6 Dani krediti 1.312,3 2.112,4 3.049,5 Kapital 127,6 179,9 333,7 Čisti dobiček / izguba poslovnega leta 6,7 2,9 -5,4 Donos na kapital po obdavčitvi (ROE) 5,45% 1,86% -2,09% Število zaposlenih (31.12.) 241 287 306 Poslovanje družb v Skupini SID banka v letu 2009 oziroma po stanju 31.12.2009 SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana • Kapital: 9,2 milijona EUR (-45,7%), od tega rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 0,8 milijona EUR (-91,6%) • Obseg zavarovanih poslov (zavarovanj izvoznih in domačih terjatev pred marketabilnimi riziki): 4,0 milijarde EUR (23,0%) • Plačane kosmate škode: 11,4 milijona EUR (+149,6%) • Škodni rezultat: 104,7% (2008: 32,8%) • Bilančna vsota : 62,7 milijona EUR (+21,7%) • Izguba poslovnega leta: 6,5 milijona EUR (2008: čisti dobiček 0,4 milijona EUR) PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. • Kapital: 1,9 milijona EUR (+30,4%) • Obseg uspešno zaključenih primerov izterjave: 9,2 milijona EUR (+235,9%) • Bilančna vsota: 0,5 milijona EUR (+57,7%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 44,1 tisoč EUR (2008: izguba 0,1 milijon EUR) Skupina PRO KOLEKT • Vključuje PRO KOLEKT, Ljubljana in njegove hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Bukarešti in Sofiji • Kapital v lasti SID banke: 222,9 tisoč EUR (+91,8%); Kapital manjšinjskih lastnikov: 67 tisoč EUR • Obseg uspešno zaključenih primerov izterjave: 12,4 milijona EUR (+100,0%) • Bilančna vsota: 4,2 milijona EUR (+7,7%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 0,1 milijona EUR (2008: izguba 56,6 tisoč EUR) PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. • Kapital: 7,2 milijona EUR (-28,3%) • Obseg odkupljenih terjatev: 217,0 milijonov EUR (-27,8%) • Bilančna vsota: 134,0 milijonov EUR (-14,4%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 1,8 milijona EUR (2008: 4,7 milijona EUR) Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 9 Skupina PRVI FAKTOR • Vključuje PRVI FAKTOR, Ljubljana in njegove hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopju • Kapital: 11,0 milijonov EUR (-24,5%) • Obseg odkupljenih terjatev: 819,0 milijonov EUR (-20,7%) • Bilančna vsota: 336,0 milijonov EUR (-8,8%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 1,1 milijona EUR (2008: 3,0 milijona EUR) Center za mednarodno sodelovanje in razvoj • SID banka je soustanoviteljica zavoda Center za mednarodno sodelovanje in razvoj • Prihodki od poslovanja 0,5 milijona EUR (+10,4%) • Čisti presežek prihodkov v poslovnem letu: 0 EUR (2008: 5 tisoč EUR). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 10 2. SID BANKA - OSNOVNA PREDSTAVITEV Status in razvoj • SID banka je bila ustanovljena kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID) 22.10.1992 kot posebna zasebnopravna finančna institucija za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID banke je urejal Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, sprejet v letu 1992. • Družba je bila vpisana v sodni register, pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, s sklepom št. SRG 8069/92 z dne 27.10.1992, pod št. registrskega vložka 1/19966/00. • V februarju 2004 je začel veljati Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov - ZZFMGP, ki ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije, ter vlogo Republike Slovenije pri teh aktivnostih. ZZFMGP je določil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih SID izvaja v svojem imenu in za svoj račun s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic, najkasneje do 31.12.2004; svoje poslovanje, ki ni zavarovalniško poslovanje in ni predmet urejanja ZZFMGP, pa uskladi s predpisi, ki urejajo poslovanje bank do najkasneje 31.12.2006. Na navedeni zakonski osnovi je SID: - dne 1.12.2004 z Ministrstvom za finance podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja ZZFMGP; - ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj račun. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana v sto odstotni lasti SID je bila vpisana v sodni register 31.12.2004; - v letu 2006 zaključila projekt preoblikovanja v banko, skladno z roki, določenimi v Sklepu o usklajevanju poslovanja Slovenske izvozne družbe, d.d., Ljubljana s predpisi, ki urejajo poslovanje bank, ki ga je na osnovi ZZFMGP izdala Banka Slovenije in sicer tako, da je 18.10.2006 od Banke Slovenije pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. 29.12.2006 je pridobila sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o registraciji spremembe firme v SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d.d., Ljubljana)1. - 1.1.2007 začela delovati kot specializirana banka. • Državni zbor Republike Slovenije je 23.5.2008 sprejel Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB). Zakon je začel veljati 21.6.2008, skladno z določbo 21. člena ZSIRB pa se je začel uporabljati z dnem, ko je Republika Slovenija postala edina delničarka SID banke; tj. dne 18.9.2008. ZSIRB SID banki podeljuje dve pooblastili in sicer je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB in pooblaščena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. • V svojem imenu in za svoj račun SID banka izvaja dejavnosti na podlagi ZSIRB in sicer tako, da opravlja predvsem finančne storitve na segmentih kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli. Pri tem SID banka uporablja vse v finančni zakonodaji razpoložljive finančne instrumente. Kot pooblaščena izvozno-kreditna agencija (IKA) SID banka izvaja nemarketabilna zavarovanja in Program izravnave obresti (PIO) v imenu in za račun Republike Slovenije. Kapital • Dne 16.3.2009 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah ZSIRB. Med drugim je bil spremenjen 4. člen ZSIRB, ki določa višino osnovnega kapitala SID banke. Najnižji znesek osnovnega kapitala SID banke po spremembi znaša 300 milijonov EUR. Spremenjen 4.člen ZSIRB določa tudi, da bilančnega dobička SID banke ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem, ampak se odvede v druge rezerve iz dobička. • Upoštevajoč navedene spremembe je Republika Slovenije kot edina delničarka na skupščini dne 20.5.2009 sprejela sklep, da se osnovni kapital z izdajo 1.664.933 novih navadnih imenskih kosovnih delnic v skupni emisijski vrednosti 160 milijonov EUR poveča iz 140 milijonov EUR na 300 milijonov EUR. Novo izdane delnice v celoti pripadajo edini delničarki Republiki Sloveniji. Povečanje osnovnega kapitala je bilo vpisano v sodni register dne 14.8.2009. • Na skupščini SID banke dne 28.7.2009 je bil sprejet sklep, da se bilančni dobiček za leto 2008 v skupni višini 657 tisoč EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Po stanju na dan 31.12.2009 osnovni kapital tako znaša 300 milijonov EUR; po stanju na dan 31.12.2008 je znašal 140 milijonov EUR. 1V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d.d., Ljubljana oziroma do 29.12.2006 Slovensko izvozno družbo, d.d., Ljubljana enotno poimenovanje SID banka ali SID, za vse s SID banko kapitalsko povezane družbe pa Skupina SID banka ali Skupina SID. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 11 • Osnovni kapital je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic ter vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. • Kapital je po stanju 31.12.2009 znašal 322,0 milijona EUR. Po stanju na dan 31.12.2009 je revidirana knjigovodska vrednost delnice 103,75 EUR, po stanju na dan 31.12.2008 pa je bila 111,76 EUR. Delničarji na dan 31.12.2009 število delnic delež v osnovnem kapitalu Republika Slovenija 3.103.296 99,4% SID banka - lastne delnice 18.445 0,6% Skupaj 3.121.741 100,00% Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene - vsaka kosovna delnica daje en glas. Finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. Skladno z določbami 4. člena ZSIRB je edina delničarka SID banke Republika Slovenija. Vloga, namen in naloge delovanja SID banke Izhajajoč iz in upoštevaje: • Zakon o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, na podlagi katerega je bila leta 1992 ustanovljena SID kot finančna organizacija za zavarovanje in financiranje izvoznih poslov, ter za opravljanje drugih poslov s katerimi se spodbuja in pospešuje ekonomske odnose s tujino, • Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP), ki ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije, • Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB), ki določa SID banko kot pooblaščeno specializirano slovensko spodbujevalno, izvozno in razvojno banko za opravljanje dejavnosti po ZSIRB in kot pooblaščeno institucijo iz ZZFMGP, ter • druge zakone in posamezne dokumente, ki urejajo spodbujevalne in razvojne oblike ter načine domačega, evropskega in mednarodnega gospodarskega delovanja pri pokrivanju tržnih vrzeli ter drugih (dovoljenih) posredovanj in pomoči, zlasti pa mednarodnega razvojnega sodelovanja, z izvajanjem posameznih pravic in obveznosti ter vloge Republike Slovenije in njenih institucij pri zasledovanju ciljev strategije razvoja Republike Slovenije, so vloga, namen in naloge delovanja SID banke, da tudi v splošnem gospodarskem in javnem interesu, zlasti preko ustreznih finančnih instrumentov in storitev spodbuja: • trajnostni in uravnoteženi gospodarski razvoj Republike Slovenije, s financiranjem in zavarovanjem mednarodnih gospodarskih poslov oziroma sodelovanjem in drugimi načini delovanja poslovnih subjektov doma, zlasti majhnih in srednje velikih podjetij; raziskovanja in inovacij, ter drugih oblik gospodarsko-razvojnega delovanja, ki povečujejo konkurenčnost in odličnost gospodarskih subjektov na področju Republike Slovenije, • sonaravni razvoj okolja z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javne in komunalne infrastrukture ter zlasti energetske učinkovitosti s posebnim poudarkom na samoomejevanju in kvaliteti ter lokalnem faktorju, • socialni napredek, izobraževanja in zaposlovanja ter drugih različnih oblik in načinov pomembnih na teh področjih v Republiki Sloveniji ter tudi v tujini preko mednarodnega razvojnega sodelovanja, in druge oblike oziroma ekonomske aktivnosti, ki prispevajo k rasti, razvoju in blaginji pri čemer bodo, v okviru strateških usmeritev, organi vodenja in nadzora SID banke izpolnjevali zahteve uporabnikov teh storitev ter te uresničevali in stalno izboljševali z uvajanjem in izvajanjem: • sistemov celovitega ocenjevanja in upravljanja specifičnih razvojnih tveganj, • sistemov vodenja kakovosti ter • korporativne in družbene odgovornosti. ZSIRB daje SID banki tudi pooblastila v zvezi s sredstvi skladov EU in drugimi sredstvi evropskega proračuna. SID banka tako lahko, na podlagi pogodb sklenjenih s posameznimi ministrstvi in drugimi državnimi organi ali drugimi osebami, posreduje različna razvojna sredstva in izvaja različne programe ukrepov Republike Slovenije ter druge programe oziroma projekte skladne s pravili EU, pri čemer lahko v različnih oblikah sodeluje tudi z različnimi evropskimi finančnimi institucijami. Pri izvajanju storitev SID banka lahko uporablja vse v zakonodaji razpoložljive finančne instrumente kot so krediti, garancije in druge oblike jamstva, odkupi terjatev, finančni zakup, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega 12 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 razvojnega sodelovanja, druge oblike financiranja, dodeljevanje nepovratnih sredstev, subvencije, kapitalske naložbe in drugi načini prevzemanja tveganj ter različne kombinacije instrumentov finančnega inženiringa. Dejavnosti Finančne storitve, ki jih je SID banka v skladu s pridobljenimi dovoljenji opravljala v letu 2009 za lasten račun, so predvsem: • dajanje kreditov, financiranje poslov, • izdajanje garancij in drugih jamstev, • trgovanje za svoj račun ali za račun strank s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji, • trgovanje za svoj račun z instrumenti denarnega trga, • kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb. V skladu z ZSIRB in po začetku njegove uporabe je SID banka zgoraj navedene storitve in finančne instrumente uporabljala za spodbujanje ekonomskih, strukturnih, socialnih in drugih politik na področjih, ki so opredeljena v prvi točki 11. člena tega zakona, kot na primer: • mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje, • gospodarske spodbude s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, podjetništvu in tveganemu kapitalu, • raziskave in razvoj, • izobraževanje in zaposlovanje, • varovanje okolja in energetska učinkovitost, • regionalni razvoj, • gospodarska in javna infrastruktura. Banka ima na podlagi zakonskega pooblastila (ZSIRB) status pooblaščene institucije po ZZFMGP. Banka za račun Republike Slovenije izvaja: • zavarovanje in pozavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, • zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki, • zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki, • program izravnave obresti (PIO). Pri opravljanju svoje dejavnosti banka z instrumenti, ki so ji na voljo, izvaja razne storitve financiranja ali s tem povezane dejavnosti, tudi z namenom mednarodnega razvojnega sodelovanja in v tem okviru, kjer so vključene tudi razvojne in/ali uradne pomoči Republike Slovenije, lahko opravlja storitve tudi za druge osebe. Banka lahko glede na svoj status in pravno naravo opravlja tudi druge naloge in dejavnosti na podlagi posebne pogodbe z Republiko Slovenijo ali drugimi osebami javnega prava. Posebnosti poslovanja SID banke za državni račun SID banka izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki in Program izravnave obresti v imenu in za račun Republike Slovenije, kot njen agent. Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih in posebnih varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplačilo zavarovalnin), plačilo stroškov preprečevanja in zmanjševanja bodočih ali že nastalih škod, ter kritje izgub iz teh poslov. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz omenjenih rezerv, sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovi Republika Slovenija. Varnostne rezerve se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. SID banka upravlja s sredstvi varnostnih rezerv na podlagi pogodbe z Ministrstvom za finance z dne 1.12.2004. Pri vsem tem poslovanju ima posebno vlogo Komisija za pospeševanje mednarodne menjave, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije. Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je upravljavsko in računovodsko transparentno ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. Na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (Uradni list RS 33/09 z dne 30.4.2009 in Uradni list RS 42/09 z dne 5.6.2009) in Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (Uradni list RS 59/09 z dne 30.7.2009) je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja Jamstveno shemo za podjetja in Jamstveno shemo za fizične osebe (več v točki 6.2.7.). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 13 3. SKUPINA SID BANKA V Skupino SID banka so poleg SID banke vključene družbe: • SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana • PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. s hčerinskimi družbami • PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. s hčerinskimi družbami SID banka je tudi soustanoviteljica zavoda Center za mednarodno sodelovanje in razvoj. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Uskladitev z regulativo EU in na tej podlagi sprejetimi zakoni, zlasti z ZZFMGP, se je odrazila tudi v organizacijskem preoblikovanju SID in širitvi Skupine SID. SID je kot edini lastnik v letu 2004 ustanovila SID - Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana (v nadaljevanju PKZ). S tem je SID svoj status in dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli za lasten račun uskladila s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic. PKZ je bila v register vpisana 31.12.2004, zavarovalno dejavnost je začela opravljati 1.1.2005. S tem datumom so bile z oddajne družbe SID na prevzemno zavarovalnico PKZ prenesene tudi zavarovalne pogodbe kratkoročnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 SID sklepala za lasten račun. Registrirana dejavnost PKZ je sklepanje in izvrševanje poslov premoženjskih zavarovanj v zavarovalni vrsti kreditnih zavarovanj. PKZ zavaruje kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (praviloma so to krediti dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta). Družba zavaruje komercialne in nekomercialne rizike za podjetja, ki prodajajo v tujini ali/in doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma se zavaruje celoten promet zavarovalcev na tujih ali/in domačih trgih. V letu 2007 je družba začela opravljati zavarovalne posle tudi na indirektni način, s temi posli je nadaljevala tudi v letih 2008 in 2009, s fakultativnim kvotnim pozavarovanjem je sprejemala v kritje zavarovalne posle kreditnih zavarovanj, zavarovanih pri izvoznih kreditnih agencijah (cedentih). Zavarovalni posli, ki jih na ta način pozavaruje, so po vseh pomembnih karakteristikah enaki predhodno opisanim direktnim zavarovalnim poslom. Družbo vodi dvočlanska uprava v sestavi Ladislav Artnik, predsednik in dr. Rasto Hartman, član. Člani nadzornega sveta so Jožef Bradeško, predsednik in Leon Lebar, namestnik predsednika (od 27.7.2009, pred tem Alenka Ferjančič) iz SID banke in Ivan Štraus kot predstavnik zaposlenih PKZ. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PKZ po stanju na dan 31.12.2009 je bila 4,2 milijona EUR. PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Družbo PRO KOLEKT, družba za izterjavo d.o.o., Ulica Josipine Turnograjske 6, Ljubljana (v nadaljevanju PRO KOLEKT, Ljubljana) je SID ustanovila v letu 2004 in je v njeni stoodstotni lasti. Na dan 31.12.2009 znaša osnovni kapital družbe 418,8 tisoč EUR. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PRO KOLEKT, Ljubljana je znašala prav tako 418,8 tisoč EUR. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana je specializirana za izvensodne izterjave. Primarno je bila družba ustanovljena za izvensodne izterjave primerov za potrebe Skupine SID. Danes družba prevzema v obravnavo tako primere slovenskih, kot upnikov iz tujine. Med slednjimi kot pooblastitelji družbe PRO KOLEKT, Ljubljana vse bolj nastopajo tuje izvozno kreditne agencije in izterjevalske agencije. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana za tuje upnike vrši tudi zastopanje v sodnih postopkih (postopki sodne izterjave, prisilne poravnave, stečajni postopki itd.) ter posreduje bonitetne informacije. Zaradi pomembnosti trgov jugovzhodne Evrope za slovensko gospodarstvo in komparativnih prednosti, ki jih nudi prisotnost na lokalnem trgu, je PRO KOLEKT, Ljubljana v letu 2006 začel vzpostavljati mrežo hčerinskih družb in do sedaj tako ustanovil že šest hčerinskih družb in sicer: • PRO KOLEKT d.o.o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo podjetniško svetovanje, je bila ustanovljena 1.2.2006 in je v stoodstotni lasti družbe PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 23,8 tisoč EUR. Direktor družbe je Ivica Balenovic; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2009 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. • PRO KOLEKT d.o.o., Skopje, Makedonija, z dejavnostjo podjetniško svetovanje, ki je bila ustanovljena 6.7.2006, je v 80-odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana in 20-odstotni lasti Vlada Naumovskega. Osnovni kapital družbe znaša 10,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Goran Markovski; skupščino družbe predstavljata direktor PRO KOLEKT, Ljubljana in Vlado Naumovski. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2009 je 8,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT, društvo za izterjavo dolga, d.o.o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo ostalo finančno poslovanje je bila ustanovljena 18.12.2006 in je v stoodstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Nikola Debač; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 14 kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2009 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. • PRO KOLEKT CREDIT MANAGEMENT SERVICES BUCURESTI S.R.L., Bukarešta, Romunija, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 6.4.2007, z osnovnim kapitalom v višini 25,0 tisoč EUR. Osnovni kapital znaša 39,2 tisoč EUR. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana je 51,02 odstotni lastnik, Teodor Gigea ima v lasti 25,51 odstotkov družbe in družba Roexpert S.R.L. Bucaresti 23,47 odstotkov. Direktor družbe je Teodor Gigea; skupščino družbe predstavljata direktor PRO KOLEKT, Ljubljana, direktor Roexpert S.R.L. Bucuresti in Teodor Gigea. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2009 je 20,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT SOFIA EOOD, Sofia, Bolgarija, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 9.5.2007 z osnovnim kapitalom v višini 25,0 tisoč EUR. Osnovni kapital družbe znaša 40,0 tisoč EUR. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana ima v lasti 62,50 odstotka družbe, preostali delež v višini 37,50 odstotka pa je v lasti Mariane Ikonomove, ki je tudi direktorica družbe. Skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana in Mariana Ikonomova. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2009 je enaka 25,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT d.o.o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 13.7.2007 in je v 100 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Vedad Tuzovic; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. V letu 2009 je lastnik dokapitaliziral družbo v višini 10,0 tisoč EUR, povečanje kapitala je bilo vpisano v sodni register v februarju 2010. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2009 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. Direktor družbe je Miloš Varga. Skupščino družbe predstavlja uprava SID banke. PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. Družba PRVI FAKTOR, faktoring družba d.o.o., Slovenska cesta 17, Ljubljana (v nadaljevanju PRVI FAKTOR, Ljubljana) je največja faktorinška hiša v Sloveniji. Dejavnost družbe je opravljanje faktoringa za stranke s sedežem v Republiki Sloveniji in tujini v zvezi s terjatvami iz naslova prodaje blaga in storitev. V tem okviru opravlja družba predvsem naslednje posle: odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in storitev z in brez prevzema rizika plačila, financiranje prevzetih terjatev, administrativno vodenje prevzetih terjatev, unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev, trgovanje s prevzetimi terjatvami, posredovanje in zastopanje pri faktoring poslih v državi in tujini. SID je pridobila 50 odstotni delež v osnovnem kapitalu kot tudi polovico glasovalnih pravic v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana v letu 2002, drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31.12.2009 znaša 1,6 milijona EUR. PRVI FAKTOR, Ljubljana je ustanovitelj in 100 odstotni lastnik štirih družb: • PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo faktoring. Družba je bila ustanovljena 17.12.2003, njen osnovni kapital znaša 2,6 milijona EUR. Direktor družbe je Tomaž Kačar; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Družba PRVI FAKTOR, faktoring d.o.o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo faktoring je bila ustanovljena 24.2.2005. Osnovni kapital družbe znaša 1,3 milijona EUR. Direktor družbe je Dmitar Polovina; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Družba PRVI FAKTOR d.o.o., financijski inženiring, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo drugo finančno posredovanje je bila ustanovljena 27.2.2006. Osnovni kapital družbe znaša 451,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Nedim Rizvanovic; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Dne 22.9.2006 je bila v sodni register vpisana družba PRVI FAKTOR d.o.o., Skopje, ustanovitveni kapital znaša 5 tisoč EUR. Družba še ne posluje. Organa družbe sta skupščina in direktor. SID banko sta v letu 2009 na skupščini zastopala mag. Sibil Svilan in Leon Lebar (od 22.5.2009, pred tem Alenka Ferjančič). Direktor družbe je Ernest Ribič. Nominalna vrednost kapitalskih deležev PRVI FAKTOR, Ljubljana v posameznih družbah Skupine PRVI FAKTOR po stanju na dan 31.12.2009 je enaka osnovnemu kapitalu posameznih družb na ta dan. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj S podpisom drugega Dodatka k Pogodbi o preoblikovanju Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju CMSR), dne 28.12.2006 je SID banka poleg Republike Slovenije prevzela soustanoviteljstvo v CMSR, s katerim je že do tedaj tesno sodelovala. Glavne dejavnosti zavoda so makroekonomske in politične analize držav, ocene rizičnosti držav in podobne makroekonomske in druge analize ter publicistična dejavnost. V zadnjih letih je postal osrednja slovenska institucija za izvajanje tehnično operativnih del na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja na podlagi pridobljenega pooblastila Vlade Republike Slovenije. Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa Gašper Jež, v.d. direktorja za določen čas. Svet centra ima 7 članov; predstavnika SID banke v svetu centra sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta in Bojan Pecher. 15 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 4. MEDNARODNO OKOLJE IN SLOVENSKO GOSPODARSTVO V LETU 2009 Svetovno gospodarstvo v letu 2009 V letu 2009 se je nadaljeval padec gospodarske rasti v razvitih državah Evropske unije (4,0 odstotka glede na leto 2008), v evroobmočju je v zadnjem četrtletju leta 2009 glede na zadnje četrtletje leta 2008 rast padla za 2,1 odstotek. Poleg tega je bil zabeležen pomemben padec tudi v vrednostni menjavi, kar je bil zlasti v začetku leta glavni vzrok negotovosti. Podatki Eurostata kažejo, da je bila rast bruto družbenega proizvoda v primerjavi s predhodnim četrtletjem v Evropski uniji in evroobmočju v prvi polovici leta 2009 negativna, v drugi polovici leta pa je zabeležena minimalna rast, in sicer 0,3 odstotka v tretjem in 0,1 odstotek v zadnjem četrtletju. V začetku leta 2009 so vse države Evropske unije doživele velik padec BDP. Med njimi najbolj izstopajo Litva, Latvija in Estonija. Slovenija je v prvem četrtletju beležila kar 6,2 odstoten padec BDP in se tako uvrstila med države, ki jih je kriza najbolj prizadela. V drugi polovici leta 2009 je v večini držav zabeležena pozitivna rast ali vsaj zmanjšanje upadanja BDP. Na Kitajskem se je medletna rast BDP v letu 2009 iz četrtletja v četrtletje stopnjevala in v zadnjem četrtletju dosegla 10,7 odstotka, v celotnem letu pa je rast znašala 8,7 odstotka. V ZDA je v zadnjem četrtletju 2009 po prvi oceni rast na letni ravni znašala 5,7 odstotka, prvič po štirih četrtletjih pa je bila zabeležena tudi medletna rast v višini 0,1 odstotka. Znižanje BDP v ZDA v letu 2009 (-2,4 odstotka) je bilo sicer največje po letu 1946. V državah jugovzhodne Evrope sta največji padec BDP lani zabeležili Romunija in Bolgarija (7,0 odstotka oz. 4,8 odstotka), Albanija pa je zabeležila 2,3-odstotno rast. Srbsko gospodarstvo se je skrčilo za 3,1 odstotka, črnogorsko za 4,3 odstotka, bosansko-hercegovsko za 4,4 odstotka, makedonsko pa za 1,2 odstotka. Rusko gospodarstvo se je po najnovejših ocenah EBRD lani skrčilo za 8,7 odstotka, ukrajinsko za 14,5 odstotka, turško pa za 5,6 odstotka. Kazalniki v mednarodnem okolju kažejo na nadaljevanje gospodarske rasti v svetu. Pričakovano okrevanje v letu 2010 bo različno glede na regije, pri čemer se najhitrejša rast pričakuje v Aziji. Mednarodni denarni sklad v januarskih napovedih za evroobmočje pričakuje enoodstotno, za ZDA pa 2,7 odstotno rast BDP v letu 2010. Inflacija v evroobmočju in ZDA se v zadnjih mesecih postopno zvišuje, kar je predvsem posledica popuščanja učinka visoke osnove pri energentih iz leta 2008. Rastejo tudi cene nafte in ostalih surovin, kar je vsaj delno posledica okrevanja svetovnega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo v letu 2009 Slovenski BDP se je v letu 2009 skrčil za 7,5 odstotka, kar je največ doslej. Prihodnje leto naj bi bruto domači proizvod zrasel za 0,9 odstotka, močnejši gospodarski vzpon pa naj bi se z 2,5-odstotno rastjo BDP začel šele v letu 2011. V enajstih mesecih leta 2009 je bil izvoz medletno nominalno nižji za 20,3 odstotka, kar je njegovo vrednost približalo ravni povprečnega izvoza v letu 2006. Uvoz bolj niha, saj poleg izvoza nanj vpliva tudi domače povpraševanje. V povprečju enajstih mesecev lani pa je bil medletno nižji za 27,7 odstotka. Storitvena menjava se je v enajstih mesecih leta 2009, razen novembra, na medletni ravni znižala manj (-11,5 odstotka) od blagovne (-24,3 odstotka). Izvoz storitev je bil novembra medletno nominalno nižji za 15,8 odstotka. Podoben padec je beležil tudi v enajstih mesecih lani (15,4 odstotka), k čemur je največ prispeval padec izvoza cestnega transporta, potovanj in gradbenih storitev. Uvoz storitev je bil v enajstih mesecih lani nižji za 5,7 odstotka. Kar 85,0 odstotkov medletnega znižanja blagovnega primanjkljaja je bilo posledica izboljšanih pogojev menjave. V desetih mesecih leta 2009 so se namreč povprečne uvozne cene znižale precej bolj (9,4 odstotka) od izvoznih cen (4,0 odstotka), pogoji menjave pa so se medletno izboljšali za 6,2 odstotka. V enajstih mesecih lani se je najbolj znižal presežek v menjavi potovanj in cestnega transporta. Kumulativni presežek v storitveni bilanci je znašal 1.013,6 milijona EUR, kar je za 537,9 milijona EUR manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. V enajstih mesecih leta 2009 je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance znašal 114,2 mio EUR, v enakem obdobju leta 2008 pa 1.952,8 mio EUR. V enajstih mesecih lani so bile finančne transakcije s tujino neto odlivne v višini 218,0 milijonov EUR, v enakem obdobju leta 2008 se beleži neto priliv v višini 1.910,2 milijona EUR. Bančni sektor je prodajal instrumente denarnega trga in povečal naložbe v instrumente kapitalskega trga. Bruto zunanji dolg je konec novembra lani znašal 40,5 milijarde EUR, bruto dolžniške terjatve pa 30,1 milijardo EUR. Celotni bruto zunanji dolg Slovenije se je do konca novembra v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 1,2 milijarde EUR. Neto zunanji dolg pa je konec novembra znašal 10,4 milijarde EUR (28,9 odstotka ocenjenega BDP) in se je v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 0,5 milijarde EUR oziroma za 2,3 odstotne točke. Javni in javno garantirani dolg se je v enajstih mesecih lani precej povečal, in sicer za 4,7 milijarde EUR na 13,8 milijarde EUR (na 34,2 odstotka ocenjenega BDP). Zasebni negarantirani dolg se je v enakem obdobju znižal za 3,5 milijarde EUR, večinoma zaradi razdolževanja domačih bank v tujini (2,8 milijarde EUR), in je konec novembra lani dosegel 26,6 milijarde EUR (65,8 odstotka ocenjenega BDP). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 16 Neto položaj slovenskega proračuna do proračuna EU je bil v letu 2009 zopet pozitiven, in sicer v višini 155,7 milijona EUR, uspešnost črpanja v višini 73 odstotkov načrtovanih sredstev pa lahko primerjamo z letom 2006, ki je bilo do sedaj za Slovenijo najbolj ugodno, sajje načrpala kar 77 odstotkov načrtovanih sredstev. V enajstih mesecih lani je državni proračun RS do proračuna EU realiziral neto proračunski presežek v višini 62,0 milijonov EUR. Slovenija je v letu 2009 v EU proračun vplačala 439,3 milijona EUR, kar je slabih 13 milijonov EUR manj, kot je bilo načrtovano v državnem proračunu z drugim rebalansom. Na področju kreditne aktivnosti so bili v celotnem letu neto tokovi na ravni 896,7 miljonov EUR, kar dosega manj kot petino vrednosti iz leta 2008, od tega pa slabi dve tretjini predstavlja neto zadolževanje prebivalstva. K tako velikemu upadu je največ prispevalo občutno manjše zadolževanje podjetij. Upadanje medletne stopnje rasti kreditov domačim nebančnim sektorjem se je ob koncu leta močno umirilo, rast pa je znašala 2,8 odstotka. Zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu se je v preteklem letu povečal delež nedonosnih kreditov, in sicer na 2,3 odstotka, kar je za 0,5 odstotnih točk več kot ob koncu leta 2008. Prebivalstvo se je v letu 2009 neto zadolžilo za 585,9 milijona EUR, kar je za dobrih 40 odstotkov manj kot leto pred tem. V izrazito izvozno usmerjenih panogah je tako proizvodna aktivnost v enajstih mesecih leta 2009 povprečno najmanj zaostala za enakim obdobjem leta 2008 (16,3 odstotka), medtem ko je bila v povprečju predelovalnih dejavnosti nižja za 19,7 odstotka in na ravni iz leta 2004. Gradbena aktivnost je bila medletno nižja za 18,1 odstotek, kar je podobno kot v povprečju enajstih mesecev. Še več, nove pogodbe za gradnjo stanovanjskih stavb so bile v enajstih mesecih leta 2009 za 39,0 odstotkov nižje kot leto pred tem. V Sloveniji je bilo v letu 2009 prvič registriranih 60.951 novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, kar je 20,9 odstotka manj kot leta 2008. Slovenska avtomobilska industrija, ki zaposluje 24.500 delavcev, posredno pa še več kot 100.000, ustvari petino celotnega slovenskega izvoza blaga in storitev, 32.563 EUR dodane vrednosti na zaposlenega in šest odstotkov BDP. Proizvodnja osebnih vozil obsega približno devet odstotkov (1,2 milijarde EUR) vrednosti slovenskega izvoza blaga in storitev. Proizvodnja sestavnih delov oziroma komponent (in pribora) za avtomobilsko industrijo dosega vrednost več kot 1,5 milijarde EUR, od katere gre v izvoz 80 odstotkov, kar je 12 odstotkov slovenskega izvoza blaga in storitev. Ker so slovenski dobavitelji močno vpeti v zahodnoevropsko avtomobilsko industrijo, je kriza tudi njih močno prizadela. V letu 2009 se je plačilna nesposobnost pravnih oseb zelo povečala. Po podatkih AJPES je imelo 5.252 pravnih oseb decembra 2009 dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu, in sicer v povprečnem dnevnem znesku 257 milijonov EUR. V letu 2009 (primerjava decembra 2009 z decembrom 2008) se je njihovo število povečalo za 53,8 odstotka, povprečni dnevni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa za 74,3 odstotka. V letu 2009 je bilo povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 23.139 oziroma 36,6 odstotka več kot v letu 2008. Oseb, ki so izgubile delo je bilo 90.528, kar je 37.484 oziroma 70,7 odstotka več kot v letu 2008. Medletna rast skupne bruto plače se je umirila (1,3 odstotka), prav tako povprečna letna rast, ki je v enajstih mesecih preteklega leta dosegla nominalno 3,5 odstotka (leta 2008 8,3 odstotka), ob nizki inflaciji pa je realno zvišanje bruto plače v višini 2,7 odstotka preseglo primerljivo v letu 2008 (2,2 odstotka). Inflacija v Sloveniji je bila v letu 2009 med najvišjimi v evrskem območju. V povprečju evrskega območja so se v letu 2009 cene življenjskih potrebščin povišale za 0,9 odstotka, v Sloveniji pa za 2,1 odstotek, kar je bilo kljub relativno nizki ravni tretje najvišje povišanje cen med državami evrskega območja. Osnovna inflacija brez cen energentov, hrane, alkohola in tobaka se je v povprečju leta prav tako znižala, in sicer za 2,1 odstotne točke na 1,7 odstotka, predvsem zaradi stagnacije cen industrijskih proizvodov in nižje rasti cen storitev . Potem ko so banke v predhodnih treh mesecih beležile za 0,6 milijarde EUR neto odlivov tujih vlog, pa so te novembra 2009 beležile neto priliv v višini 356,6 milijona EUR, kar je najvišja vrednost po aprilu 2008. Banke so v enajstih mesecih lani beležile neto odliv tujih kreditov in vlog v višini kar 2,8 milijarde EUR. Višji stroški oslabitev in rezervacij glede na predhodni mesec so decembra vplivali na to, da je leta 2009 dobiček bank pred obdavčitvijo po nerevidiranih podatkih znašal 161 milijonov EUR oziroma 47,5 odstotka manj kot leta 2008. Po zadnjih razpoložljivih podatkih razlike med posojilnimi obrestnimi merami za podjetja in vloge med Slovenijo in povprečjem evrskega območja ostajajo visoke. Razlike v posojilnih obrestnih merah za podjetja so se ob kocu leta 2009 nekoliko bolj znižale in so znašale 249 bazičnih točk, kar je najnižja raven v zadnjih desetih mesecih. Na drugi strani pa so pasivne obrestne mere presegale vrednost v povprečju evrskega območja za kratkoročne depozite v povprečju za približno 45 bazičnih točk. Nekoliko večjo razliko so beležile obrestne mere za nove dolgoročne vloge, ki so bile v povprečju na ravni slabih 130 bazičnih točk, kar je precej manj od razlik pri aktivnih obrestnih merah za podjetja in NFI. Slovenske obrestne mere so bile najvišje v evrskem območju. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR se je decembra ohranila na približno enaki ravni kot v predhodnih treh mesecih in je v povprečju znašala 0,71 odstotkov. Na letni ravni je bila vrednost prometa na Ljubljanski borzi vsega 904,0 milijonov EUR, kar je za slabih 30 odstotkov manj kot v letu 2008. Glede na velik upad prometa z delnicami in praktično stagnacijo tržne kapitalizacije delnic je tržnost delnic na Ljubljanski borzi, merjena kot razmerje med prometom in tržno kapitalizacijo, v letu 2009 upadla na 0,08, kar je najnižja raven v zadnjih treh letih. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 17 Bonitetna agencija Fitch Ratings je potrdila obstoječi kreditni oceni 'AA' za dolgoročni dolg Slovenije v domači in tuji valuti (IDR); izgled je stabilen. Agencija je za Slovenijo potrdila tudi kreditno oceno kratkoročnih poslov v tuji valuti 'F1+' in njeno splošno omejitev transferabilnosti plačil v tujino (Country Ceiling ) 'AAA'. Bonitetna hiša Dun & Bradstreet je v najnovejšem poročilu rating Slovenije ohranila pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje. V letnem poročilu o Sloveniji Moody's Investors Service ugotavlja, da Aa2 rating države in državnih obveznic s stabilnim izgledom kaže na predvidljiv vladni okvir ekonomskih politik, relativno nizek dolg in koristi od članstva Slovenije v Evropski uniji (EU) in evroobmočju. Vplivi na poslovanje SID banke v letu 2009 • na področju kreditov in garancij Nadaljevanje finančne in gospodarske krize v letu 2009 je v veliki meri vplivalo na dinamiko in strukturo kreditiranja gospodarstva s strani SID banke. Celotni bančni sektor je bil namreč do financiranja gospodarstva v letu 2009 izjemno zadržan, kreditiranje podjetij je upadlo in bilo omejeno zgolj na kratkoročne posle. Banke so pri presoji tveganj postale bistveno bolj konzervativne in v ta namen tudi zaostrile zahteve po zavarovanjih. Intenzivnejše spremljanje tveganj in njihova ocena se je odražala tudi v vrednotenju le teh v stroških financiranja, ki je ob omejenih virih prispevalo k dvigovanju obrestnih marž nad referenčnimi obrestnimi merami. Da bi pripomogla k omilitvi kreditnega krča in omogočila potrebna dolgoročna sredstva za financiranje novih, razvojno naravnanih projektov slovenskega gospodarstva, je SID banka v letu 2009 preko poslovnih bank in z neposrednim financiranjem podjetij gospodarstvo izdatno podprla z dolgoročnimi namenskimi viri, skupajje bilo plasiranih za 1,5 milijarde EUR sredstev. Ob tem je banka nadzirala porabo teh sredstev v skladu s pogodbeno določeno dinamiko in kriteriji ter izvajala monitoring tako finančnih institucij kot gospodarskih družb. Za blažitev posledic finančne krize je SID banka v letu 2009 v imenu in za račun Republike Slovenije tehnično vzpostavila tudi jamstveni shemi, eno za podjetja in drugo za fizične osebe (točka 6.2.7). Obe shemi sta olajšali dostop do sredstev pri poslovnih bankah, saj sta kreditojemalcem za del njihovih obveznosti iz naslova kreditnih poslov omogočili pridobitev jamstva Republike Slovenije in s tem omilili zahteve po zavarovanjih s strani poslovnih bank. • na področju zakladništva in zadolževanja Posledica globalne finančne krize je bilo v letu 2008 stalno zniževanje ključnih obrestnih mer centralnih bank po vsem svetu na zgodovinsko nizke nivoje, ki se je z nezmanjšano močjo nadaljevalo v letu 2009. V obdobju 2007-2009 so se tako v Evropi znižale za 325 bazičnih točk, v Združenih državah Amerike pa za 425 bazičnih točk. Kriza se je po stečaju investicijske banke Lehman Brothers v septembru 2008 in bankrotu treh največjih islandskih bank konec istega leta le še zaostrila in poglobila ter svoj vrh dosegla proti koncu prvega četrtletja leta 2009. Na finančnih trgih smo bili še vedno priča popolnemu nezaupanju med finančnimi subjekti, kar je privedlo do popolne ohromitve tako denarnega trga kot tudi trga sindiciranih posojil. V začetku leta 2009 je bilo mogoče do novih sredstev priti samo na mednarodnih kapitalskih trgih, izdajatelji pa so bile predvsem države z boljšimi bonitetnimi ocenami in nadnacionalne organizacije ter banke, ki so izdajale obveznice z garancijami držav. Spremembam oziroma znižanju evrskih obrestnih mer SID banka zaradi strukture izkaza finančnega položaja ni bila pomembneje izpostavljena. Večji delež aktive in pasive predstavljajo naložbe oziroma obveznosti z variabilno obrestno mero (vezane na EURIBOR). SID banka je veliko večino svojih transakcij opravila v domači valuti, prav tako je večina izkaza denominiranega v domači valuti. Zaradi minimalno odprte devizne pozicije SID banke gibanja na valutnih trgih na banko niso imela pomembnejših vplivov. • na področju zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki SID banka je tudi v letu 2009 povečala obseg svojega poslovanja v imenu in za račun Republike Slovenije na področju zavarovanja investicij, kratkoročnih in srednjeročnih izvoznih kreditov, pri čemer je podprla izvoz in investiranje predvsem v države bivše Sovjetske zveze in jugovzhodne Evrope. Rusija še naprej nosi primat na področju zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov, kljub temu, da se je v preteklem letu tako kot vse ostale države soočala s posledicami globalne krize. Politično stanje v Rusiji se ocenjuje kot stabilno, ga pa lahko v prihodnje med drugim ogrozi nadaljnje slabšanje življenjskega standarda prebivalstva, do katerega lahko pride v primeru počasnejšega okrevanja gospodarstva od pričakovanega. Protikrizni ukrepi Rusije v letu 2009 so bili s strani Mednarodnega denarnega sklada ocenjeni kot ustrezni in pravočasni, zato se v letu 2010 pričakuje okrevanje gospodarstva predvsem na račun ponovnega začetka privatizacije, s čimer naj bi zmanjšali proračunski primanjkljaj. Zaradi nadaljevanja krize je prišlo do upada domačega povpraševanja po produktih in storitvah, kar se je na trgu odražalo v znižanju obsega proizvodnje in prodaje, to pa je posledično vplivalo tudi na obseg zavarovanih izvoznih poslov s strani SID banke. Ne glede na navedeno pa je SID banka v letu 2009 realizirala prva zavarovanja investicij v Rusiji, in to tako lastniških deležev kot nedelničarskih kreditov. Zavarovane izvozne transakcije in investicije v Rusiji se nanašajo predvsem na gradbeni sektor, izvoz tehnološke opreme in logistiko. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 18 Med izvozniki ni bilo zaznati večjega interesa za zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov na področju držav jugovzhodne Evrope, blagovna menjava se nanaša v glavnem na izvoz blaga s kratkoročnimi plačili, kar je predvsem predmet obravnave zavarovanja hčerinske družbe PKZ (zavarovanje marketabilnih rizikov), njihov obseg pa je bil v letu 2009 krizi ustrezno nižji kot v letu 2008. V nasprotju z nizkim interesom na področju zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov na tem območju pa zavarovanje investicij beleži znatno večji interes. Temu je gotovo v veliki meri botrovalo tudi dokaj negotovo politično okolje, še vedno značilno za balkanske države, kljub njihovemu približevanju EU. Vse navedeno je povzročilo, da se koncentracija izpostavljenosti na področju zavarovanja investicij na področju Balkana povečuje, pri čemer je bilo največ investicij zavarovanih v Srbiji in v Bosni in Hercegovini. Vplivi na poslovanje ostalih družb v Skupini SID banka v letu 2009 • PKZ Zaradi značilnosti kreditnih zavarovanj narodno gospodarska gibanja v Sloveniji in državah, na katerih trge prodajajo zavarovanci PKZ, odločilno vplivajo na poslovanje PKZ. Najpomembnejši pokazatelji so obseg gospodarske aktivnosti (gospodarska rast, izvoz in uvoz proizvodov in storitev), inflacija, likvidnostna situacija (število insolvenčnih postopkov in zamud pri plačilih) ter trend bonitetnih ocen podjetij na posameznih trgih. PKZ zavaruje rizike v številnih državah. Za poslovanje PKZ je najpomembnejša gospodarska situacija v državah, ki predstavljajo po premiji, zavarovanem prometu oz. izpostavljenosti največji delež v portfelju PKZ. To so (po vrstnem redu glede na navedene kriterije) poleg Slovenije, ki je na prvem mestu: Nemčija, Italija, Hrvaška, Rusija, Avstrija, Francija in Nizozemska. Vse navedene države so imele v letu 2009 negativno gospodarsko rast. Skupni slovenski izvoz je v primerjavi z letom 2008 upadel, močno tudi v navedene države. V vseh omenjenih državah je v letu 2009 prišlo do porasta števila stečajev in poslabševanja likvidnostne situacije, enako tudi v večini drugih držav, v katerih PKZ zavaruje rizike. Gospodarska kriza, ki je povzročila upad gospodarske aktivnosti Slovenije na domačem trgu in še bolj v izvozu, se je odrazila tudi na zmanjšanju obsega zavarovanih poslov PKZ. Kljub temu, da je PKZ ohranila večino svojih zavarovancev, je bil obseg njihovega poslovanja bistveno manjši, kar je zmanjšalo tudi potencial za zavarovane posle. Na nižji obseg zavarovanih poslov je vplivala tudi poslabšana kvaliteta rizikov in število zavarovaljivih rizikov (poslabšanje bonitetnih ocen rizikov na večini trgov in v večini panog). Hkrati je zaostrena likvidnostna situacija povzročila bistveno povečanje škod in nižja regresna pričakovanja. Takšna gospodarska situacija v Sloveniji in na za PKZ najpomembnejših trgih se je odrazila na zmanjšanjem obsegu poslov, ki jih je zavarovala PKZ in nižji premiji kot v letu 2009 ter v velikem povečanju škod, oboje skupaj pa je povzročilo, da je bil zavarovalno-tehnični izid PKZ v letu 2009 negativen. PKZ je od družb v skupini zaradi svoje dejavnosti najbolj izpostavljena posledicam gospodarske krize in na njenem poslovanju se posledice krize pokažejo najhitreje. PKZ je specializirana kreditna zavarovalnica, ukvarja se izključno z zavarovanjem kratkoročnih terjatev do zasebno pravnih kupcev pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki. Prav ta zavarovalna vrsta je bila v krizi najbolj prizadeta - po eni strani se je zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti zmanjšal obseg zavarovanih poslov, po drugih strani se je povečala nelikvidnost, kar je povzročilo bistveno povečevanje škod. Oboje skupajje pripeljalo do negativnega izida PKZ. Druge zavarovalne vrste posledicam krize niso izpostavljene na enak način in z enako intenzivnostjo na obeh komponentah hkrati (premije in škode), zato njihov rezultat ni bil prizadet v taki meri. PKZ je z vidika zavarovancev lokalna zavarovalnica, vezana pretežno na slovenski trg. Z vidika rizikov je struktura njenega portfelja (po državah, panogah) pogojena s strukturo prodaje njenih zavarovancev (slovenskega izvoza in prodaje na domačem trgu). Temu mora PKZ slediti (seveda z upoštevanjem pravil za obvladovanje tveganj, tudi z vidika kumuliranja rizikov) če želi ohraniti primeren obseg portfelja in dolgoročno sodelovanje z zavarovanci in s tem tudi dolgoročno obstati na trgu. Posebnosti zavarovalne vrste, vezanost na dani trg in relativna majhnost so, ob bistveno poslabšani gospodarski situaciji na za PKZ najpomembnejših trgih, vplivali na negativni izid PKZ leta 2009. • Skupina PRO KOLEKT V letu 2009 se je z zaostrovanjem gospodarske in finančne krize povečala plačilna nedisciplina, posledica tega je tudi povečevanje povpraševanje po storitvah podjetij v skupini PRO KOLEKT. Največje težave z likvidnostjo imajo gospodarstva držav Jugovzhodne Evrope, kjer delujejo pomembni uvozniki slovenskega blaga in storitev in od koder prihaja največ partnerjev slovenskih podjetij. V letu 2009 skupina PRO KOLEKT beleži poleg rasti povpraševanja na trgih Jugovzhodne Evrope tudi rast povpraševanja po storitvah na trgu Italije. V letu 2009 beležijo družbe v skupini PRO KOLEKT povečanje tako števil prejetih zahtevkov za izterjavo kot povišanje vrednosti prejetih zahtevkov. Število novih primerov je raslo predvsem v prvi polovici leta 2009, v drugi polovici leta 19 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 2009 pa so bili višji predvsem zneski posameznih zahtevkov, prejetih v izterjavo. Uspešno reševanje primerov je zaradi splošne nelikvidnosti bistveno zahtevnejše in terja od zaposlenih veliko znanja, iznajdljivosti in kreativnosti. • Skupina PRVI FAKTOR Zaostrene gospodarske razmere v regiji Jugovzhodne Evrope so v letu 2009 vplivale tudi na poslovanje Skupine PRVI FAKTOR. Na vseh tržiščih, na katerih so prisotna podjetja Skupine PRVI FAKTOR, beležijo v letu 2009 znaten upad bruto družbenega proizvoda in predvsem industrijske proizvodnje ter izvoza in uvoza. Zadnji dve kategoriji najbolj vplivata na obseg poslovanja Skupine PRVI FAKTOR, ki je v letu 2009 nižji tudi zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti dolžnikov. Slaba gospodarska situacija v regiji je vplivala tudi na poslovanje Skupine PRVI FAKTOR. Na Hrvaškem je država največ pozornosti posvečala vprašanju financiranja zunanjega dolga. Z upadom industrijske proizvodnje se je poslabšala likvidnost države, zaradi tega je vlada julija 2009 uvedla krizni davek. Slaba kreditna aktivnost bank je ostalim udeležencem na finančnem trgu, v kolikor niso imeli težav z likvidnostjo, omogočila, da kljub slabemu stanju v gospodarstvu dosežejo zastavljene cilje, to je uspelo tudi družbi PRVI FAKTOR, Zagreb. V Srbiji je bilo kljub padcu industrijske aktivnosti poslovno okolje dokaj stabilno. Narodna banka je ohranjala relativno stabilen tečaj dinarja, vlada pa je uspela podpisati sporazum, ki Srbiji omogoča brezcarinsko trgovanje s članicami EU, prav tako pa je intenzivno iskala nove vire financiranja, tako za financiranje proračuna, kot tudi za financiranje malih ter srednjih podjetij ter infrastrukture. Družba PRVI FAKTOR Beograd je tako poslovala v okviru teh stabilnih pogojev. Pridobivanje finančnih virov s strani mednarodnih finančnih institucij je bila glavna naloga vlade Bosne in Hercegovine. Poslabšanje stanja v gospodarstvu se je odrazilo tudi v povečanem številu nezaposlenih, stopnja brezposelnosti je v konec leta 2009 znašala že preko 40 odstotkov. To je vplivalo tudi na poslovanje družbe PRVI FAKTOR Sarajevo, sajjo je kriza zaradi počasnega oživljanja trga in posledično premajhnega obsega poslovanja prizadela močneje kot ostale družbe v Skupini PRVI FAKTOR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 20 5. STRATEGIJA RAZVOJA SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA Akcijska strategija SID banke do leta 2013 odraža spremenjene razmere, nastale predvsem zaradi posledic globalne finančne in gospodarske krize, upoštevani pa so tudi drugi dejavniki iz okolja, ki na takšen ali drugačen način bistveno vplivajo na delovanje SID banke. V ta namen so bili izdelani trije scenariji (pesimističen, realističen, optimističen), ki temeljijo na oceni razvoja ključnih dejavnikov do 2013. Konkretne aktivnosti, ki jih namerava SID banka izvesti do 2013 na podlagi akcijske strategije, temeljijo na realističnemu scenariju, razviti pa so bili tudi stresni scenariji z ocenami posledic in vnaprej pripravljenim naborom ukrepov. Sestavni del akcijske strategije je tudi profil tveganosti, s pomočjo katerega upravljamo s tveganji predvsem na strateški ravni. Pri razvoju akcijske strategije so bili med drugim upoštevani tudi institucionalni okviri, v katerih deluje SID banka kot specializirana izvozna in razvojna banka, institucionalizirana (ZSIRB) načela poslovanja in področja delovanja ter uveljavljen poslovni model oziroma oblike delovanja. Poslanstvo Razvijamo, spodbujamo in opravljamo inovativne, finančnemu trgu dopolnilne dolgoročne finančne storitve za trajnostni razvoj Slovenije. Vizija SID banka bo do leta 2013 s predanostjo svojemu poslanstvu, pridobivanjem novih znanj in veščin ter razvojem optimalnih rešitev, prilagojenih potrebam slovenskih podjetij in bank, postala osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna finančna institucija, ki bo s celostno ponudbo finančnemu trgu dopolnilnih storitev ter povezovalno vlogo na področju slovenskega razvojnega financiranja pomemben dejavnik rasti slovenskega gospodarstva. Z razvojno-spodbujevalnimi instrumenti bomo do leta 2013 skoraj podvojili bilančno vsoto, pri tem pa ohranili finančno trdnost. S spremljanjem podjetij skozi vse faze poslovanja, podpiranjem razvojnih projektov, zagotavljanjem varnosti pri internacionalizaciji poslovanja in nudenjem sodobnih finančnih storitev na enem mestu bo SID banka spodbujala izkoriščanje priložnosti slovenskega gospodarstva v mednarodnem gospodarskem in razvojnem sodelovanju. To bo doseženo predvsem z inštrumenti dolgoročnega financiranja in zavarovanja. Pregledno, učinkovito, in družbeno odgovorno poslovanje s posluhom za potrebe zaposlenih in strank, še posebej malih in srednjih podjetij, izvajano na visoki tehnološki ravni in visokih kakovostnih standardih, ter uresničevanje strategije razvoja Slovenije bodo temelj, na katerem bo SID banka zasledovala cilj - biti učinkovit in cenjen partner za razvoj. Vrednote Vrednote, kot temeljna načela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, pri medsebojnih stikih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami, so predvsem: - prepoznavanje in zadovoljevanje potreb strank in okolja - odgovornost in trajnostni razvoj - pripadnost in zavzetost - odprtost in ustvarjalnost - strokovnost in timsko delo - zaupanje in preglednost - sodelovanje in učinkovitost. Ključne strateške usmeritve Bistvo prihodnjega delovanja SID banke bo dolgoročno spodbujanje in povezovanje predvsem na področju povečevanja inovativnosti in konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva, učinkovitega ohranjanja in razvoja okoljskih, energetskih, infrastrukturnih in drugih komponent trajnostnega razvoja ter zagotavljanja njegovega učinkovitega in kvalitetnega financiranja. Na ta način želi SID banka postati stičišče in izvajalski steber novega slovenskega razvojnega modela. Tržni vidik S tržnega vidika bo SID banka do 2013 predvsem aktivno razvijala podporni inštrumentarij v skladu s konceptom »vse na enem mestu« (na celotnem življenjskem ciklu podjetij), uvajala nove produkte in finančni inštrumentarij (predvsem na spodbujevalnem in razvojnem financiranju), jih prilagajala potrebam gospodarstva ter skupaj s svetovanjem strankam 21 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 uporabljala na obstoječih in novih področjih delovanja. Razvoj novih produktov in poslovanje bosta temeljili na ugotovljenih tržnih vrzelih, pozitivnih eksternalijah, in dodani vrednosti. SID banka bo nadaljevala z nadpovprečno rastjo kreditiranja in naložbenja, kar posledično pomeni doseganje izrazitih stopenj rasti predvsem na novih področjih razvojnega bančništva. Prav tako namerava SID banka namenjati vse večji delež razpoložljivih sredstev za mala in srednja podjetja (MSP) in njihove projekte. Vključitev v programe črpanja sredstev EU oziroma uporaba le-teh skupaj z integralnimi sredstvi proračuna v okviru instrumentarija spodbujevalnega in razvojnega financiranja, ustrezna cenovna politika ter prijava shem državnih pomoči, bodo pomembni dejavniki krepitve položaja SID banke kot osrednje slovenske finančno-spodbujevalne razvojne inštitucije in povezovanja obstoječega razdrobljenega razvojno-podpornega sistema ter optimiziranja delovanja njegovih funkcij. SID banka bo v narodnogospodarskem sistemu še naprej delovala proticiklično ter se usposobila tudi za druga interventna posredovanja, pri čemer bo pazila, da krizni ukrepi ne prevladajo nad razvojnim delovanjem. Pri opredeljevanju pogojev financiranja bodo še bolj kot do sedaj upoštevani tudi učinki posameznih projektov oziroma programov na trajnostni razvoj oziroma družbene koristi. Z vidika posameznih področij oziroma povezanih družb bo poseben poudarek namenjen okrepitvi neposrednega financiranja nerezidentov in projektnega financiranja ter doseganju najmanj 15-odstotne pokritost izvoza z zavarovanji na ravni Skupine SID banka. Na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva bodo ključne usmeritve zagotavljanje mednarodno primerljivih konkurenčnih pogojev financiranja ter podpora prizadevanjem za vstop slovenskega gospodarstva na nove trge in zmanjšanje odvisnosti od tradicionalne izvozne usmerjenosti. Eden izmed ključnih strateških ciljev PKZ v naslednjem strateškem obdobju je ostati vodilna regionalna kreditna zavarovalnica z ohranjanjem največjega tržnega deleža na domačem trgu, za CMSR pa razširitev poslovanja na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja tako po obsegu kot področjih izvajanja. SID banka bo tudi nadaljevala s širitvijo mreže povezanih družb v smeri zagotavljanja celovite storitve slovenskim podjetjem v tujini in nadaljevala z izgradnjo Informacijskega centra JVE. Finančni vidik S finančnega vidika bo SID banka predvsem zasledovala cilj zadržanja mednarodnega ratinga na nivoju ratinga Republike Slovenije, zagotavljanja kapitalske ustreznosti na nivoju določenega internega količnika ter ohranjanje vrednosti kapitala na nivoju netveganih dolgoročnih naložb v Republiki Sloveniji. Upoštevajoč otežene razmere poslovanja zaradi globalne finančne in gospodarske krize ter nadaljevanje nadpovprečne rasti poslovanja, bo SID banka v naslednjem strateškem obdobju do 2013 posebno pozornost namenila tudi zagotavljanju visoke kvalitete naložb na eni strani ter izboljšanju upravljanja s slabimi naložbami v Skupini SID banka in okrepitvi nadzora nad tveganji posameznih naložb na drugi strani ter zagotavljanju ustreznih dolgoročnih virov za planirano rast poslovanja (obseg, pogoji). Na področju zavarovanja izvoznih kreditov in investicij pred nemarketabilnimi riziki je s finančnega vidika ključen strateški cilj doseganje praga rentabilnosti ter ohranitev prvovrstnosti zavarovalnih instrumentov. Notranji vidik Z vidika notranjih procesov bodo ključne strateške usmeritve predvsem nadaljevanje razvoja informacijske tehnologije oziroma podpore v skladu s sprejeto strategijo razvoja informacijskega sistema, zagotavljanje celovitega in kakovostnega upravljanja s tveganji, nadaljevanje razvijanja organizacijske kulture v banki z uveljavljanjem etičnih vrednot in visokih strokovnih standardov, zagotavljanje potrebne organizacijske in procesne dinamičnosti v funkciji sprotnega prilagajanja globalnim spremembam in nadaljevanje optimizacije poslovnih procesov. Poseben izziv bo tudi izkoriščanje sinergij v Skupini SID banka, prilagajanje organizacijske strukture in vodenje politike kadrovanja v smeri učinkovitega odgovora na izzive širjenja dejavnosti in hitrega razvoja družbe, ter usmerjanje razvoja poslovnih in drugih informacij v vzpostavitev celovitega sistema za podporo odločanju (business inteligence), vključno z izgradnjo podatkovnega skladišča in vzpostavitvijo sistema CRM in MIS, ter nadgradnja bonitetno-odločitvenega sistema. Vidik učenja in razvoja Ključni strateški cilji s tega vidika se nanašajo predvsem na izkoriščanje bogatih domačih in mednarodnih povezav za prenos znanj, izkušenj ter sodobnih trendov na področju zavarovanja ter spodbujevalnega in razvojnega financiranja, predvsem pa pridobivanje in koncentriranje celovitih specializirana znanja, ki bodo zaposlenim omogočila hitro in učinkovito obvladovanje novih ter obstoječih dejavnosti. Slednje je pomemben cilj tudi v nekaterih povezanih družbah, predvsem v CMSR, ki se bo razvijal v smeri think-tank institucije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Poleg tega bo SID banka nadaljevala z vzpostavljanjem modela »Učeča organizacija in upravljanje znanja« in uveljavljanjem načela trajnostnega razvoja tudi v notranje delovanje SID banke. SID banka namerava tudi spremeniti Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 22 sistem upravljanja z inovacijami, posebno pozornost pa bo namenjala tudi komunikaciji z zunanjimi in notranjimi deležniki, v skladu s posebno Komunikacijsko strategijo. Strateško-operativni poslovni proces V skladu z vzpostavljenim strateško-poslovnim procesom bo SID banka v 2010 tekoče, vsaj na četrtletni ravni, preverjala izpolnjevanje načrtovanih aktivnosti za doseganje dolgoročnih strateških ciljev v 2010 (letni operativni plan) in posledično akcijske strategije, sprejemala korektivne ukrepe, če bo to potrebno, in tudi sproti dopolnjevala akcijsko strategijo, če se bodo predvsem zunanji dejavniki spremenili v takšni meri, da bi bilo vztrajanje na nespremenjeni vsebini nesmiselno ali celo škodljivo. Z vidika strateškega poslovnega procesa kot takega, bo SID banka v 2010 namenila posebno pozornost kaskadiranju strateških ciljev in še bolj osredotočenemu izvajanju največjih prioritet v posameznem obdobju ter ustreznejšemu upravljanju z novimi iniciativami. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 23 6. POSLOVANJE SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA V LETU 2009 6.1. Finančni pregled poslovanja SID banke in Skupine SID banka Na poslovanje in tudi rezultate poslovanja SID banke in Skupine SID banka v letu 2009 sta bistveno vplivali finančna in gospodarska kriza. SID banka je z vključevanjem v protikrizne ukrepe kreditirala gospodarstvo preko poslovnih bank pa tudi neposredno podjetja. Bilančna vsota SID banke je konec leta presegla tri milijarde EUR, s tem so bili doseženi planski cilji za leto 2009. Zaradi spremenjenih okoliščin poslovanja, večje rasti in posledic krize je čisti poslovni izid SID banke v letu 2009 nekoliko nižji od planiranega, predvsem zaradi višjih odhodkov za oslabitve. Skupina SID banka v letu 2009 beleži izgubo, ki je posledica izgube, izkazane v hčerinski družbi PKZ, vse ostale družbe v Skupini SID banka v letu 2009 izkazujejo pozitiven čisti poslovni izid. V nadaljevanju sta prikazana povzetek izkaza finančnega položaja in povzetek izkaza vseobsegajočega donosa 2009 SID banke in Skupine SID banka. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banke sta vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina PRO KOLEKT zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka ni vključena v konsolidacijo. Povzetek izkaza finančnega položaja 31.12.2009 - sredstva SID banka Skupina SID banka zneski v Struktura Indeks zneski v struktura Indeks tisoč EUR v % 09/08 tisoč EUR v % 09/08 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 50.051 1,7 81,6 72.390 2,3 91,1 Krediti bankam 2.292.668 75,8 151,2 2.306.883 71,7 150,0 Krediti nebančnemu sektorju 662.284 21,9 132,4 784.616 24,4 120,1 Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva 4.836 0,2 91,0 5.923 0,2 90,6 Dolgoročne naložbe v kapital družb v Skupini SID banka 7.712 0,3 100,0 419 0,0 100,0 Druga sredstva 7.343 0,2 927,1 45.402 1,4 187,5 - v tem Sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov - - - 32.228 1,0 159,7 Skupaj sredstva 3.024.894 100,0 144,9 3.215.663 100,0 139,7 Naložbe varnostnih rezerv 125.428 110,8 125.428 110,8 Naložbe PIO 7.627 113,7 7.627 113,7 Po stanju na dan 31.12.2009 je znašala bilančna vsota SID banke 3,0 milijarde EUR in je bila za 44,9 odstotka višja kot po stanju 31.12.2008. Varnostne rezerve za zavarovanja v imenu in za račun države skupaj z obveznostmi iz tega naslova so se v letu 2009 povečale za 10,8 odstotka in so znašale 125,4 milijona EUR. Povečanje varnostnih rezerv se v višini 10 milijonov EUR nanaša na dodatna sredstva varnostnih rezerv, ki jih je Ministrstvo za finance RS nakazalo v decembru 2009. Prav tako je Ministrstvo za finance RS dodatno nakazalo 0,5 milijona EUR za sredstva naložb programa PIO, skupaj so se sredstva naložb PIO povečala za 0,9 milijona EUR. Rast bilančne vsote SID banke je bila tako kot v preteklih letih tudi v letu 2009 rezultat intenzivne dejavnosti na področju kreditiranja. Krediti bankam (vključno z vlogami v višini 32,5 milijona EUR) so se povečali za 51,2 odstotka, krediti nebančnemu sektorju pa za 32,4 odstotka. Krediti bankam predstavljajo 75,8 odstotka vseh sredstev, po stanju 31.12.2008 pa je njihov delež znašal 71,7 odstotka. Struktura sredstev Skupine SID banke je podobna strukturi sredstev SID banke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 24 Povzetek izkaza finančnega položaja 31.12.2009 -obveznosti in kapital SID banka Skupina SID banka zneski v struktura Indeks zneski v struktura Indeks tisoč EUR v % 09/08 tisoč EUR v % 09/08 Vloge 246.936 8,2 656,9 246.936 7,7 656,9 Krediti 1.899.056 62,8 116,2 2.020.460 62,8 112,7 Dolžniški vrednostni papirji 547.142 18,1 218,7 547.142 17,0 218,7 Rezervacije 4.382 0,1 191,4 56.695 1,8 160,8 - v tem obveznostiiz zavarovalnih pogodb - - - 50.295 1,6 162,8 Druge obveznosti 5.396 0,2 179,9 10.674 0,3 162,9 Kapital 321.982 10,6 200,3 333.726 10,4 185,5 Skupaj obveznosti in kapital 3.024.894 100,0 144,9 3.215.633 100,0 139,7 Varnostne rezerve 125.428 110,8 125.428 110,8 PIO 7.627 113,7 7.627 113,7 V SID banki so se prejeti krediti povečali za 62,8 odstotka in so znašali konec leta 1,9 milijarde EUR. Dolžniški vrednostni papirji, ki vključujejo obveznico SI01, izdano konec leta 2008 in v začetku leta 2009 v skupni višini 500 milijonov EUR ter izdane zadolžnice in registrirane obveznice, izdane v letu 2009, predstavljajo 18,1 odstotek pasive. Povečanje kapitala banke za 100,3 odstotka je predvsem rezultat dokapitalizacije v višini 160 milijonov EUR v letu 2009. Glede na prevladujoči vpliv SID banke v Skupini SID banka in specifičnost Skupine ter ob upoštevanju medsebojnih odnosov v Skupini je bila bilančna vsota Skupine SID banka le za 6,3 odstotka višja od bilančne vsote SID banke in je konec leta 2009 znašala 3,2 milijarde EUR. Tudi struktura aktive in pasive v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine SID banke je zato zelo podobna strukturi izkaza finančnega položaja SID banke. Povzetek izkaza vseobsegajočega donosa za leto 2009 SID banka Skupina SID banka zneski v Indeks zneski v Indeks tisoč EUR 09/08 tisoč EUR 09/08 Čiste obresti 21.502 150,3 28.471 143,7 Čisti neobrestni prihodki 6.939 127,8 8.934 100,9 Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov - - 2.078 32,9 Operativni stroški -6.372 110,3 -11.852 101,3 Oslabitve in rezervacije -20.891 190,7 -34.152 177,2 - v tem sprememba obveznosti iz zavarovalnih pogodb - - -8.618 229,1 Dobiček/izguba pred obdavčitvijo 1.178 39,2 -6.521 162,8 Davek iz dohodka pravnih oseb -230 97,5 1.137 99,0 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 948 34,3 -5.384 188,5 V poslovnem izidu SID banke so čiste obresti znašale 21,5 milijona EUR in so za 50,3 odstotka višje kot v letu 2008, kar je predvsem rezultat povečanja obsega kreditiranja. Čisti neobrestni prihodki SID banke so znašali 6,9 milijona EUR in so bili za 27,8 odstotka višji kot v letu 2008 predvsem zaradi višjih čistih opravnin. V okviru čistih neobrestnih prihodkov znašajo čiste opravnine iz poslov kreditiranja in izdaje garancij ter zakladniških poslov 1,6 milijona EUR in so za 96,6 odstotka višje kot v letu 2008. Prihodki iz dividend hčerinskih družb PKZ in PRVI FAKTOR, Ljubljana, so znašali skupaj 2,5 milijona EUR, v letu 2008 so znašali 2,3 milijona EUR. Prihodki iz nadomestil, ki jih SID banka prejme od države za opravljanje poslov v imenu in za račun Republike Slovenije, so znašali skupaj 2,3 milijona EUR (2008: 2,1 milijona EUR). V strukturi čistih prihodkov Skupine SID banke imajo največji delež čiste obresti, ki so znašale 28,5 milijona EUR in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 43,7 odstotka. Njihov delež v celotnih prihodkih znaša 72,1 odstotek in je precej nižji od deleža čistih obresti v čistih prihodkih SID banke. Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov so se v letu 2009 znatno znižali, v letu 2008 so znašali 6,3 milijona EUR, v letu 2009 pa 2,1 milijona EUR. Temu ustrezno se je znižal tudi njihov delež v čistih prihodkih Skupine SID banka, ki v letu 2009 znaša 5,2 odstotka, v letu 2008 pa je znašal 18,0 odstotkov. SID banka je v letu 2009 nadaljevala z učinkovitim upravljanjem operativnih stroškov. Operativni stroški SID banke so v letu 2009 znašali 6,4 milijona EUR in so bili za 10,3 odstotka višji kot v letu 2008, kar je posledica rasti obsega poslovanja. Stroški storitev so višji za 23,7 odstotka, stroški materiala pa za 24,3 odstotka. Višji stroški storitev so predvsem posledica višjih stroškov svetovalnih storitev. Stroški dela so se povečali za 5,9 odstotka, kar je posledica intenzivnega zaposlovanja v tem letu zaradi potreb širjenja dejavnosti SID banke; število zaposlenih se je povečalo iz 76 po stanju konec leta 2008 na 25 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 87 konec leta 2009 (za 14,5 odstotka). V strukturi operativnih stroškov so predstavljali stroški dela 61,2 (2008: 63,8 odstotka), stroški storitev 26,5 odstotka, amortizacija 10,1 odstotek in stroški materiala 2,2 odstotka. Delež operativnih stroškov v aktivi se je znižal z 0,4 odstotka v letu 2008 na 0,3 odstotka v letu 2009. Na uspešno upravljanje s stroški pa kaže tudi razmerje operativnih stroškov in čistih prihodkov, ki se je znižalo z 29,3 odstotka na 22,4 odstotka. Operativni stroški Skupine SID banka so v letu 2009 znašali 11,9 milijona EUR in so bili v primerjavi z letom 2008 višji za 1,2 odstotka. Stroški dela so bili na isti ravni kot v letu 2008, stroški materiala in storitev pa so bili višji za 3,4 odstotka. Delež operativnih stroškov v aktivi se je znižal z 0,6 odstotka v letu 2008 na 0,4 odstotka v letu 2009. V SID banki so čisti odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij znašali 20,9 milijona EUR (2008: 11,0 milijonov EUR). Višji odhodki za oslabitve so rezultat rasti danih kreditov, sprememb v panožni strukturi danih kreditov nebančnemu sektorju (avtomobilska industrija) in dodatnega oblikovanja oslabitev za dane kredite zaradi posledic finančne krize. Odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij v Skupini SID banka so znašali 34,2 milijona EUR, v ta znesek so vključeni tudi odhodki iz naslova spremembe obveznosti iz zavarovalnih pogodb v višini 8,6 milijona EUR. Visoki odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij v Skupini SID banka so predvsem posledica finančne in gospodarske krize. SID banka je v letu 2009 ustvarila čisti dobiček v višini 0,9 milijona EUR, Skupina SID banka pa beleži izgubo v višini 5,4 milijona EUR, ki je posledica izgube, izkazane v družbi PKZ. Vse ostale družbe v Skupini SID banka v letu 2009 izkazujejo pozitiven čisti poslovni izid. Kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka zneski v tisoč EUR 2007 2008 2009 SID banka Skupina SID banka SID banka Skupina SID banka SID banka Skupina SID banka Povzetek izkaza finančnega položaja Bilančna vsota 1.248.717 1.437.034 2.087.717 2.301.654 3.024.894 3.215.633 Krediti bank 1.069.125 1.211.554 1.633.867 1.792.105 1.799.948 1.921.338 Vloge nebančnega sektorja 32.880 32.878 22.376 22.376 91.870 91.870 Kapital 107.554 127.590 160.757 179.928 321.982 333.726 Krediti bankam 915.674 922.927 1.512.381 1.534.606 2.292.668 2.306.883 Krediti nebančnemu sektorju 276.822 423.099 500.183 653.075 662.284 784.616 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije 16.530 21.324 26.414 33.220 47.424 56.081 Obseg zunajbilančnega poslovanja (BI do B4) 176.304 187.324 162.921 169.257 566.747 580.129 Povzetek izkaza vseobsegajočega donosa Čiste obresti 8.737 13.021 14.308 19.809 21.502 28.471 Čisti neobrestni prihodki 3.834 6.600 5.428 8.853 6.939 8.934 Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov - 6.793 - 6.317 - 2.078 Stroški dela, splošni in administrativni stroški (5.240) (10.036) (5.161) (10.843) (5.729) (10.971) Amortizacija (562) (746) (617) (860) (643) (881) Oslabitve in rezervacije (2.678) (7.382) (10.955) (19.272) (20.891) (34.152) - v tem sprememba obveznosti iz zavarovalnih pogodb - (2.803) - (3.761) - (8.618) Dobiček/izguba pred obdavčitvijo 4.091 8.250 3.003 4.005 1.178 (6.521) Davek iz dohodka pravnih oseb (475) (1.514) (236) (1.149) (231) 1.137 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 3.616 6.736 2.767 2.856 948 (5.384) Delnice - število delničarjev 85 1 1 - število delnic 932.354 1.456.808 3.121.741 - nominalna vrednost delnice (v EUR) 96,10 96,10 96,10 - knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 117,69 111,76 103,75 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 26 Izbor kazalnikov* Kapital: - kapitalska ustreznost ** 12,8% 8,6% 11,1% 9,9% 16,7% 15,7% Kvaliteta aktive izkaza finančnega položaja in prevzetih obveznosti: - oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke 1,36% - 1,19% - 1,46% - Profitabilnost: - obrestna marža 0,93% 1,10% 0,93% 1,06% 0,87% 1,03% - marža finančnega posredništva*** 1,34% 1,65% 1,29% 1,53% 1,15% 1,50% - donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,44% 0,70% 0,20% 0,21% 0,05% - - donos na kapital pred obdavčitvijo 4,21% 6,67% 2,48% 2,60% 0,53% - - donos na kapital po obdavčitvi 3,72% 5,45% 2,28% 1,86% 0,42% - Stroški poslovanja: - operativni stroški/ povprečna aktiva 0,62% 0,91% 0,38% 0,63% 0,26% 0,43% - operativni stroški/ čisti prihodki 46,15% 40,82% 29,28% 33,46% 22,40% 28,57% Likvidnost: - likvidna sredstva/kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 1,42% 1,43% 2,49% 1,57% 1,04% 6,19% - likvidna sredstva/povprečna aktiva 0,02% 0,01% 0,03% 0,02% 0,02% 0,13% Število zaposlenih ****_69_241_76_287_87_306 * Kazalniki so izračunani po metodologiji Banke Slovenije ** Pri izračunu kapitalske ustreznosti za leto 2007 so prav tako, kot za leto 2008 in leto 2009, za SID banko upoštevane naložbe iz lastnih virov SID banke in naložbe iz virov s poroštvom Republike Slovenije, v izračunu za Skupino SID banka pa je poleg tega upoštevanih še 50 odstotkov naložb Skupine PRVI FAKTOR. *** V izračunu marže finančnega posredništva za Skupino SID banka niso upoštevani prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ. **** V navedenem številu zaposlenih Skupine SID banka so upoštevani tudi vsi zaposleni v Skupini PRVI FAKTOR, Skupini PRO KOLEKT in CMSR. Dogodki po bilančnem datumu Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na ločene in konsolidirane računovodske izkaze SID banke in Skupi ne SID banka za leto 2009. So pa za SID banko in Skupino SID banka pomembni naslednji poslovni dogodki v letu 2010: Nadzorni svet SID banke je na svoji redni seji dne 15.1.2010 dal soglasje k povečanju osnovnega kapitala odvisne družbe SID-Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana za 4,2 milijona EUR. Skupščina PKZ je v januarju 2010 potrdila povečanje osnovnega kapitala, ki je bil tudi že vplačan. Nadzorni svet SID banke je na svoji redni seji dne 17.3.2010 skladno s 3. odstavkom 230. člena ZGD-1 225 tisoč EUR dobička leta 2009 razporedil v druge rezerve iz dobička. V SID banki potekajo aktivnosti za izdajo evroobveznice na mednarodnem trgu kapitala, ki bo predvidoma realizirana v aprilu 2010. Po datumu izkaza finančnega položaja je podjetje Vegrad d.d. objavilo, da je v finančnih težavah. Skupina SID banka je v družbi Vegrad d.d. iz naslova danih storitvenih garancij izpostavljena v višini 4,7 milijona EUR, iz naslova odkupljenih terjatev v višini 5,0 milijonov EUR, iz naslova zavarovanj terjatev pa 2,8 milijona EUR. 6.2. Poslovanje SID banke po poslovnih področjih 6.2.1. Krediti in garancije SID banka je finančne instrumente v letu 2009 uporabljala predvsem za spodbujanje ekonomskih, strukturnih, socialnih in drugih politik na področjih, ki so opredeljena v prvi točki 11. člena ZSIRB in na podlagi ZZFMGP, s posebnim poudarkom na naslednjih področjih: • mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje, • gospodarske spodbude s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih in podjetništvu, • raziskave in razvoj, • varovanje okolja in energetska učinkovitost, • regionalni razvoj, 27 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 • gospodarska in javna infrastruktura. Financiranje mednarodnih gospodarskih poslov je tudi v letu 2009 predstavljalo pomemben del poslovanja in je potekalo pretežno v obliki posrednega financiranja izvoznikov, preko bank in drugih finančnih institucij, zlasti z refinanciranjem kreditov ter sofinanciranjem mednarodnih gospodarskih poslov. Ob tem pa se je bilo v letu 2009 povečeval obseg sredstev, namenjenih za financiranje projektov s področja podjetništva, raziskav in razvoja, varovanja okolja in energetske učinkovitosti, infrastrukture ipd., pri čemer so bila sredstva za te namene končnim uporabnikom zaradi doseganja ustrezne geografske razpršenosti, vzvoda in drugih kriterijev posredovana pretežno preko poslovnih bank. S 1.6.2009 se je Področje kreditov in garancij preoblikovalo v dve samostojni področji projektnega financiranja ter Področje spodbujevalnega in razvojnega financiranja. na Področje izvoznega in Področje spodbujevalnega in razvojnega financiranja obsega razvojne in trženjske funkcije bančnih produktov in storitev spodbujevalnega in razvojnega financiranja rezidentov, zlasti na področju podjetništva, raziskav, razvoja in inovacij, okoljevarstva, učinkovite rabe energije, regionalnega razvoja, infrastrukture itd., kar vključuje tudi produkte z elementi državne pomoči in nepovratnimi sredstvi (t.i. finančni inženiring), svetovanje ter nekatere agentske storitve za Republiko Slovenijo. Področje izvoznega in projektnega financiranja obsega razvojne in trženjske funkcije bančnih produktov in storitev na področju izvoznega in projektnega financiranja rezidentov in nerezidentov, predvsem pri projektih slovenskih izvoznikov v tujini, njihovih mednarodnih gospodarskih poslov in podpori internacionalizacije, kakor tudi nekatere agentske storitve za Republiko Slovenijo. SID banka je v okviru obeh področij storitve kreditiranja nudila v obliki kreditov, odkupov terjatev, projektnega financiranja, sodelovanja v sindiciranih posojilih, nakupov aktive, prevzemov tveganj ipd. ter pri tem aktivno sodelovala z večino slovenskih bank. Poslovanje na področju kreditiranja •Stanje danih kreditov SID banke po letih- v milijonih EUR Dani krediti so po stanju konec leta 2009 znašali 2.922,4 milijona EUR in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2008, ko so znašali 1.952,2 milijona EUR, povečali za 49,7 odstotka. Delež kreditnega portfelja v celotni aktivi SID banke je tako znašal 97,7 odstotka. Rast kreditnega portfelja SID banke v letu 2009 v veliki meri odraža njeno delovanje v okviru protikriznih ukrepov, SID banka je namreč v letu 2009 v podporo gospodarstvu preko poslovnih bank zagotovila 1,1 milijarde EUR sredstev, neposredno podjetjem pa 409,5 milijona EUR. Rast kreditiranja SID banke je na ravni celotnega bančnega sektorja, navkljub posledicam finančne krize, prispevala k ohranjanju kreditiranja podjetij na približno enakem nivoju kot v letu 2008. Letna stopnja rasti kreditov, odobrenih slovenskemu gospodarskemu sektorju, je namreč v primerjavi z letom 2008 zabeležila približno enoodstotni padec, delež kreditov SID banke v stanju vseh danih kreditov slovenskim podjetjem, neposredno in posredno preko poslovnih bank, pa je znašal kar 14,6 odstotka (2008: 5,9 odstotka). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 28 Struktura portfelja • Po ročnosti Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti potrjuje usmerjenost SID banke v dejavnosti skladne z ZZFMGP in ZSIRB, saj je delež dolgoročnih kreditov v kreditnem portfelju konec 2009 znašal 97,0 odstotka, kratkoročni krediti pa predstavljajo le tri odstotke v strukturi celotnega kreditnega portfelja SID banke. Glede na predhodno leto se je omenjeni delež povišal za 4,9 odstotne točke, večina kreditnih poslov, sklenjenih v letu 2009, je bila tako dolgoročne narave. V letu 2009 je bilo kreditiranje nebančnega sektorja na ravni celotnega bančnega sistema večinoma kratkoročno, zato je celoletno zagotavljanje dolgoročnih namenskih sredstev preko poslovnih bank s strani SID banke pomembno vplivalo na blažitev kreditnega krča in zagotavljanje potrebnih dolgoročnih virov gospodarstvu. • Po kreditojemalcih Na področju kreditiranja ostajajo poslovne banke tudi v letu 2009 najpomembnejši partnerji SID banke s 77,3 odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju, v letu 2008 je znašal delež 74,4 odstotka. Med letom je naraščalo tudi povpraševanje po sofinanciranju in neposrednem financiranju s strani SID banke, predvsem projektov slovenskih izvoznikov v tujini, njihovih mednarodnih gospodarskih poslov, podpori internacionalizacije in razvojnih ter okoljskih projektov slovenskega gospodarstva, tako da je konec leta 2009 stanje danih kreditov strankam, ki niso banke, v primerjavi z letom 2008 večje za 32,4 odstotka. Kljub znatni rasti kreditiranja strank, ki niso banke, ta segment kreditnega portfelja na dan 31.12.2009 predstavlja le 22,7 odstotka kreditnega portfelja (2008: 25,6 odstotka). Delež kreditov nerezidentom je v okviru celotnega kreditnega portfelja nizek, znaša 6,1 odstotka, v primerjavi s predhodnim letom se je znižal za 1,1 odstotno točko. • Struktura stanja danih kreditov na dan 31.12.2009 po ročnosti in kreditojemalcih • Po rizičnosti Kavliteta kreditnega portfelja SID banke se kljub lani zelo povečanemu neposrednemu financiranju slovenskih izvoznikov in njihovih kupcev ter investitorjev v tujini ni poslabšala,saj znaša delež naložb razvrščenih v slabši razred kot A in B v kreditnem portfelju SID banke le 2,4 odstotka (2008: 3,0 odstotke) Obširnejša pojasnila o strukturi in tveganosti portfelja v točki 6.4.. Prihodkovni vidik poslovanja SID banke na področju kreditiranja SID banka je v letu 2009 iz poslov kreditiranja dosegla 78,7 milijona EUR obrestnih prihodkov, kar predstavlja 4,4 odstotno rast v primerjavi s preteklim letom, kljub celoletnemu zniževanju referenčnih obrestnih mer Euribor na evropskem trgu. Prihodki iz opravnin so znašali 1,9 milijona EUR in so glede na leto 2008 višji za 61,8 odstotka, kar je predvsem posledica rasti obsega kreditiranja. Garancije SID banka dopolnjuje svoje storitve kreditiranja in zavarovanja tudi z izdajanjem garancij. Na področju izdajanja garancij sledi ciljem podpore mednarodnim gospodarskim poslom in dejavnostim, katerih nameni so skladni z nameni, Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 29 opredeljenimi v 1. točki 11. člena ZSIRB. Pri tem SID banka kot instrumente jamčenja uporablja storitvene in plačilne garancije ter prevzeme tveganj. • Stanje garancij in prevzemov tveganj na dan 31.12. 80 60 40 20 0 72,2 52,5 38,8 2007 2008 2009 Stanje izdanih garancij in prevzemov tveganj je na dan 31.12.2009 znašalo 38,8 milijona EUR in je od stanja konec leta 2008 nižje za 46,3 odstotka. V letu 2009 je obseg novo izdanih garancij znašal 16,0 milijonov EUR (2008: 51,9 milijona EUR). Za 11,2 odstotka se je v primerjavi s preteklim letom znižalo tudi stanje potencialnih obveznosti iz naslova prevzemov tveganj. Novosti v letu 2009 na področju naložbenih poslov Na področju naložbenja so bile v letu 2009 bistvene naslednje novosti: • Sodelovanje pri blažitvi posledic finančne krize, predvsem s povečanjem plasmajev sredstev preko poslovnih bank prav tako pa je SID banka aktivneje pristopila tudi k direktnemu financiranju oziroma sofinanciranju gospodarskih družb. • Iz naslova zadolžitve pri Evropski investicijski banki (v nadaljevanju: EIB) v višini 380 milijonov EUR je SID banka ob koncu leta 2009 preko poslovnih bank realizirala tri kreditne linije, namenjene dolgoročnemu financiranju: - majhnih in srednje velikih podjetij v višini 150 milijonov EUR, - infrastrukturnih naložb organov javnega sektorja in podjetij, ki opravljajo komunalne storitve (oz. javne storitve na občinski ravni) za infrastrukturne naložbe v višini 63,5 milijonov EUR, - okoljevarstvenih in okoljskih naložb v višini 35 milijonov EUR. • Del sredstev EIB (80 milijonov EUR ter dodatnih 56 milijonov EUR drugih virov SID banke) je bil namenjen tudi financiranju razvojnih projektov, ki zajemajo naložbe na področju raziskav, razvoja in inovacij s področja avtomobilske industrije, in so usmerjeni v izpolnjevanje zahtev EU o emisijah CO2 ter drugih emisijskih predpisov, zlasti v razvoj tehnologij nove generacije, ki si prizadevajo doseči zmanjšanje emisij in večjo učinkovitost. Vlogo za financiranje iz teh sredstev je v letu 2009 SID banki oddalo 15 družb za financiranje 31 razvojnih projektov. Na podlagi celovite tehnološke in finančne presoje projektov je SID banka sklenila pogodbe s šestimi podjetji za financiranje 13 projektov v skupni vrednosti 104 milijona EUR, od tega je bilo do konca leta 2009 črpanih sredstev v višini 74 milijonov EUR. • Del sredstev iz naslova zadolžitve pri EIB namerava SID banka v gospodarstvo plasirati v letu 2010 preko EKO sklada, in sicer za namene financiranja infrastrukturnih naložb 37 milijonov EUR ter za namene financiranja okoljskih in okoljevarstvenih naložb 15 milijonov EUR. • SID banka je na podlagi novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-1C ), ki je bil sprejet v decembru 2009, postala pooblaščena institucija, ki bo v imenu in za račun države izvajala del aktivnosti (predvsem izvajanje fleksibilnih mehanizmov ter trgovanja z emisijskimi kuponi) v okviru Kjotskega protokola in bo tako s svojimi aktivnostmi prispevala k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v prihodnosti. • SID banka se je vključila tudi v mednarodni projekt SEE IFA Network, izbran na razpisu Evropske Unije v okviru programa Transnacionalno teritorialno sodelovanje, Jugovzhodna Evropa. Projekt se sofinancira iz Evropskega Sklada za regionalni razvoj (ERDF). Namen projekta, ki bo potekal do leta 2011, je okrepiti podporo na področju financiranja inovacij in patentov, predvsem malih in srednjih podjetij, v državah Jugovzhodne Evrope. 6.2.2. Zakladništvo Funkcija zakladništva vključuje uravnavanje likvidnosti SID banke ter sklepanje poslov z instrumenti denarnega, valutnega in kapitalskega trga ter trga izvedenih finančnih instrumentov z namenom upravljanja premoženja. Zakladništvo deluje na eni strani kot poslovno področje, saj sklepa posle na finančnih trgih, na drugi strani pa je vloga zakladništva pomembna zlasti na področju upravljanja z bilanco ter uravnavanja likvidnostnega, obrestnega in valutnega tveganja ter izvajanja nekaterih posebnih produktov. 30 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Področje zakladništva delno ali v celoti upravlja tri portfelje naložb, poleg sredstev SID banke v imenu in za račun države upravlja še sredstva varnostnih rezerv in sredstva rezerv PIO. Sklepanje navedenih poslov je urejeno z internimi akti SID banke, ki urejajo način in proces odločanja, pooblastila in tveganja, ki se jim pri poslih, ki jih opravlja zakladništvo, SID banka lahko izpostavi. SID banka svoje naložbe razporeja v bančno knjigo, pri čemer so naložbe v vrednostne papirje razporejene v skupino »razpoložljive za prodajo«. SID banka je v letu 2009 aktivno pristopila k upravljanju obrestnega tveganja. Zaradi omejevanja potencialne izgube banke, ki bi nastala kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer, smo ob zaključku leta 2009 uvedli varovanje pred obrestnim tveganjem, ki nastane zaradi neusklajenosti med obrestno občutljivimi terjatvami in obrestno občutljivimi obveznostmi banke (več v točki 6.4). Naložbe zakladništva iz sredstev SID banke so 31.12.2009 znašale 83,6 milijona EUR oziroma 2,8 odstotka celotne aktive SID banke. Zakladništvo je poslovalo s partnerji, katerih mednarodni rating je bil BBB- ali višji, ter z nekaterimi slovenskimi bankami brez ratinga, a po metodologiji SID banke njihova bonitetna ocena ni bila nižja od B (več v točki 6.4.). Zakladništvo je z namenom uravnavanja likvidnosti plasiralo sredstva predvsem v kratkoročne vloge tako domačim kot tujim poslovnim bankam pa tudi v druge kratkoročne in srednjeročne dolžniške instrumente izdajateljev z visoko boniteto. Pri uravnavanju likvidnosti je zakladništvo zasledovalo politiko zmanjševanja koncentracije rizikov, tako da so bili likvidnostni presežki plasirani bankam, do katerih je SID banka manj izpostavljena iz naslova poslov kreditiranja. Valutna struktura naložb je bila usklajena z valutno strukturo virov SID banke in se je usklajevala s sprejetimi limiti. Na tem področju se je zasledovala politika čim bolj zaprte devizne pozicije. Valutne izvedene finančne instrumente se je v tem segmentu poslovanja SID banke uporabljalo le v omejenem obsegu, izključno z namenom zapiranja odprte devizne pozicije. Zakladništvo usklajuje tudi rokovno strukturo aktive in pasive. Po stanju na dan 31.12.2009 so predstavljale naložbe s fiksno obrestno mero kar 88 odstotkov vseh naložb zakladništva. SID banka ni pooblaščena udeleženka trga vrednostnih papirjev. Posli z vrednostnimi papirji so se v letu 2009 sklepali kot alternativna naložba osnovni dejavnosti ter za potrebe uravnavanja likvidnosti in ne zaradi namena trgovanja. Zakladništvo praviloma ne investira v naložbe, kjer za poravnavo ne skrbi neodvisna institucija. Pri investiranju se daje prednost naložbam, ki se jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov ter naložbam, ki jih lahko na podlagi sklepov Banke Slovenije šteje v prvi razred pri izračunu količnikov likvidnosti oziroma omogočajo dostop do likvidnosti Evropske centralne banke. Zaradi nižjih transakcijskih stroškov se daje prednost naložbam na primarnem trgu pred naložbami na sekundarnem trgu. SID banka posluje na finančnih trgih držav članic EEA in OECD. Naložbe zakladništva iz sredstev SID banke so sestavljene pretežno iz slovenskih in tujih državnih obveznic, tržnih obveznic drugih izdajateljev ter depozitov. Vse naložbe so nominirane v EUR. Glede na naložbeno politiko SID banka v tem segmentu investira v naložbe, ki imajo najmanj investicijsko oceno (t.i. investment grade). Skoraj 50 odstotkov naložb je ratinga A- ali več (po S&P), 47 odstotkov naložb pa je plasiranih izdajateljem brez ratinga, predvsem depozitov slovenskim poslovnim bankam brez ratinga. Zakladništvo SID banke izvaja tudi tehnična opravila v zvezi z upravljanjem portfelja kritnega ter lastnega premoženja za PKZ. Zakladništvo SID banke je za družbo PKZ v letu 2009 uravnavalo likvidnostno in valutno tveganje. Omenjene storitve se izvajajo na temelju Pogodbe o izločenih poslih zakladništva ter skladno s sklepi uprave PKZ, tako da za PKZ posreduje naročila pooblaščenim udeležencem trga. 6.2.3. Zadolževanje SID banka kot specializirana bančna institucija po ZSIRB pridobiva dolgoročne vire na domačem in mednarodnih finančnih trgih in je edina slovenska banka, ki se je v preteklih letih kontinuirano zadolževala na mednarodnih trgih. Pri zadolževanju SID banka posveča posebno pozornost izbiri instrumentov zadolževanja, ki omogočajo večjo prilagodljivost zadolževanja potrebam kreditiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost zadolževanja glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj oziroma črpanj. Banka si prizadeva pridobiti dolgoročne vire do 20 let, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije, ob upoštevanju ustreznih pribitkov nad zadolževanjem države. Z namenom, da ponudi podjetjem oziroma njihovim poslovnim bankam čim bolj ugodne dolgoročne vire za financiranje dejavnosti, ki so skladne z ZSIRB, je SID banka tudi v letu 2009 izbirala med različnimi finančnimi instrumenti na domačem in mednarodnih finančnih trgih. Takoj v začetku leta 2009 je SID banka zaradi nadaljevanja finančne krize in velikih potreb slovenskega bančnega ter gospodarskega prostora po novih dolgoročnih sredstvih realizirala izdajo druge emisije dolgoročne obveznice na domačem kapitalskem trgu v višini 250 milijonov EUR in z ročnostjo treh let. Kupci le-teh so bile predvsem domače poslovne banke. Z zbranimi viri so se financirali dolgoročni namenski krediti, dani preko poslovnih bank za namene, ki jih opredeljuje ZSIRB. Tako je celotna izdaja prve obveznice SID banke z oznako SI01 znašala 500 milijonov EUR. 31 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Z Evropsko investicijsko banko (EIB) so bile v letu 2009 podpisane tudi štiri dolgoročne kreditne pogodbe v skupni višini 380 milijonov EUR, v decembru 2009 je SID banka iz tega naslova črpala 190 milijonov EUR sredstev, predvideno je, da bo preostanek v višini 190 milijonov EUR črpan v letu 2010. Poleg tega je SID banka na tujih kapitalskih trgih uspešno izdala več izdaj zadolžnic (t.i. Schuldscheindarlehen) in registriranih obveznic (t.i. Namensschuldverschreibung) v skupni vrednosti 256 milijonov EUR in z ročnostmi do 20 let. SID banka se je v letu 2009 v določenem obsegu kratkoročno in po fiksni obrestni meri zadolževala na domačem medbančnem denarnem trgu (money market), zlasti pri poslovnih bankah in Ministrstvu za finance RS, sklenjenih pa je bilo tudi nekaj bilateralnih posojil v skupni višini 110 milijonov EUR. Skupni znesek dolgoročnih zadolžitev SID banke je v letu 2009 tako znašal 0,7 milijarde EUR. SID banka se je že v letu 2009 začela pripravljati na izdajo svoje prve evroobveznice na mednarodnem trgu kapitala, ki bo predvidoma realizirana v aprilu 2010. 6.2.4. Izdelava bonitetnih in drugih kreditnih informacij Podjetja in finančne institucije poslujejo v izredno konkurenčnem, dinamičnem in hitro spreminjajočem ter tudi negotovem okolju, ki od njih zaradi učinkovitega upravljanja s tveganji zahteva dobro informiranost in hiter ter ustrezen odziv na spremenjene razmere na trgu. SID banka je zato tudi v letu 2009 nadaljevala z razvojem lastnega bonitetnega sistema. Pri svojem delu uporablja sodobne metode ocenjevanja tveganj, skladno z zahtevami Basla II, ki so nadgrajene z večletnimi izkušnjami ter podprte z lastnim informacijskim sistemom. SID banka ima vzpostavljene številne baze podatkov, ki jih dopolnjuje s tekočimi podatki in analizami domačih in tujih ponudnikov informacij. Pri ocenjevanju rizičnosti tujih trgov je vzpostavljeno tesno sodelovanje z zunanjimi institucijami, zlasti s CMSR, ki pripravlja osnovne ocene tveganja za določene države. Oddelek za bonitete za interne potrebe poslovanja banke ter družb v skupini SID banke pripravlja bonitetne in druge informacije o domačih in tujih podjetjih ter bankah. Za učinkovito obvladovanje kreditnega tveganja pri financiranju, izdajanju garancij in nekaterih zavarovanjih, kakor tudi za svoje poslovne partnerje, pripravlja bonitetna poročila o podjetjih, ki vsebujejo tudi predlog bonitetnega razreda in indikativni kratkoročni limit izpostavljenosti. SID banka predvsem za potrebe družb v Skupini SID banke izdeluje in pridobiva bonitetne informacije o slovenskih podjetjih (gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih), slovenskih bankah, bankah in podjetjih s področja jugovzhodne Evrope idr. V letu 2009 je bilo največ zanimanja za podatke o posameznih trgih, podjetjih in bankah v Sloveniji, ter v tistih državah jugovzhodne Evrope, ki za slovensko gospodarstvo predstavljajo tradicionalne trge. Interno metodologijo za ocenjevanje podjetij SID banke uporablja tudi hčerinska družba PRO KOLEKT, ki za družbe v skupini in za svoje stranke pripravlja bonitetna poročila o podjetjih iz jugovzhodne Evrope. 6.2.5. Poslovanje po pooblastilu - Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične rizike (nemarketabilne rizike), ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. V skladu z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki nad dvema letoma v državah OECD in vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Vloga Republike Slovenije je na področju nemarketabilnih rizikov ključna, saj večina tovrstnih izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila realizirana, ena izmed osnovnih nalog SID banke -pospeševanje izvoza, pa je tukaj tudi najbolj izražena. Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je upravljavsko in računovodsko transparentno ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 32 Poslovanje v letu 2009 •Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki v imenu in za račun države 2007 - 2009 v milijonih EUR 2007 2008 2009 Obseg zavarovanih poslov 530,2 914,3 952,5 Izpostavljenost (31.12.) - neto 631,9 932,8 962,0 Premije 4,0 4,1 4,8 Škode -0,4 -0,0 -4,9 Število škodnih primerov 5 0 1 Regresi 0,1 0,1 0,0 Obseg zavarovanih poslov po vrstah zavarovanja (2007-2009) - v milijonih EUR 1200 1000 800 600 400 200 530,2 477,1 5,7 47,4 914,3 506,8 386 21,5 952,6 701,8 228 22,8 2007 2008 2009 0 l l Kratkoročni izvozni krediti/terjatve l l Srednjeročni izvozni krediti i i Investicije v tujini --Trend rasti obsega zavarovanj - skupaj • Obseg zavarovanih poslov Obseg zavarovanih poslov pred nemarketabilnimi rizki je v letu 2009 znašal 952,5 milijona EUR in presega obseg zavarovanih poslov v enakem obdobju predhodnega leta za 4,2 odstotka. Realiziran obseg predstavlja 11,5 odstotka največjega možnega zneska novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP. V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov predstavljajo največji delež zavarovanja izhodnih investicij v višini 701,8 milijona EUR (73,7 odstotka) in pozavarovanja kratkoročnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja nemarketabilnih rizikov) v višini 227,9 milijona EUR (23,9 odstotka). Obseg zavarovanih izhodnih investicij se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 38,5 odstotka, pri čemer so v obseg zavarovanj vključene tako obnove že zavarovanih investicij, ki dejansko pomenijo tudi na novo zavarovane investicije, saj imajo investitorji po poteku triletnega obdobja zavarovanja možnost prekinitve zavarovalne pogodbe, kot tudi na novo (prvič) zavarovane izhodne investicije. Povečanje obsega zavarovanja med drugim izhaja tudi iz uvedbe novega produkta, to je zavarovanja nedelničarskih posojil oziroma posojil hčerinskim družbam slovenskih investitorjev v tujini, v okviru katerega se lahko krijejo tako komercialni kot tudi nekomercialni riziki. V letu 2009 so bile na novo zavarovane investicije v trgovskem, finančnem, avtomobilskem, gradbenem in lesno-predelovalnem sektorju, ki so osredotočene predvsem na področju jugovzhodne Evrope in Rusije. Doseženi obsegi zavarovanj kažejo na to, da se bo zanimanje za zavarovanje investicij v tujini nadaljevalo tudi v prihodnje. Razlogi za to so predvsem večje tveganje zaradi posledic svetovne gospodarsko-finančne krize ter lastniška struktura slovenskih podjetij, ki vse bolj pogojuje zavarovanje tega premoženja, pa tudi v izkušnjah, ki so jih slovenski investitorji pridobili v poslovanju s tujino. Na področju (po)zavarovanja izvoznih kreditov (terjatev) se je obseg kratkoročnih zavarovanj v letu 2009 (227,9 milijona EUR) v primerjavi z letom 2008 znižal za 41 odstotkov, kar je posledica nastale globalne finančne in gospodarsko krize. Kot posledica slabših gospodarskih razmer so nastale določene spremembe tudi na zasebnem (po)zavarovalnem trgu. 33 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Pozavarovanje nemarketabilnih kratkoročnih terjatev, kjer SID banka nastopa v vlogi pozavarovatelja tovrstnih terjatev za slovenske zavarovalnice v primeru, da na privatnem trgu ne morejo dobiti pozavarovalnega kritja, se je zaradi krize in s tem povezanih manjših obsegov prodaje tudi znižalo. Eden od razlogov znižanja obsega pozavarovanj nemarketabilnih rizikov pa so tudi nižje kapacitete zavarovateljev oziroma njihova nezmožnost odobravati kreditne limite v višini, kot jih potrebujejo in zahtevajo slovenski izvozniki. Realiziran obseg tovrstnih zavarovanj v letu 2009 pa se v največjem deležu nanaša na podporo izvoznih poslov na področju Rusije. Skladno z nastalimi tržnimi razmerami in okoliščinami, ki so privedle tudi do pomanjkanja pozavarovalnih kapacitet, zaradi katerih začasno ni bilo mogoče dobiti kritja za tržna tveganja pri zasebnih zavarovateljih ter skladno s sprejetim Sporočilom EU Komisije, je SID banka kot javno podprti zavarovatelj oziroma pooblaščena institucija s strani države vložila predlog na Evropsko Komisije za uvedbo sheme za pozavarovanja rizikov na trgu zasebnih zavarovateljev kot začasni ukrep državne pomoči ob trenutni finančni in gospodarski krizi. V letu 2010 bo tako v primeru odobritve Evropske Komisije SID banka pričela z izvajanjem sheme pozavarovanja tržnih oziroma marketabilnih tveganj, ki so začasno postala netržna oziroma nemarketabilna. Obseg realiziranih zavarovanj na področju srednjeročnih izvoznih poslov (kreditov) je bil v primerjavi s predhodnim letom večji za 5,8 odstotka, pri čemer je relativno nizko povečanje obsega zavarovanj posledica predvsem globalne finančne krize, ki je vplivala na manjšo realizacijo srednjeročnih izvoznih poslov oziroma na oteženo zagotovitev virov za financiranje tovrstnih poslov. Poleg navedenega vplivajo na obseg zavarovanj teh poslov tudi manj ugodni pogoji zavarovanja za trge jugovzhodne Evrope, ki izhajajo iz večinoma še vedno neugodne stopnje rizičnosti držav po rizičnih razredih (skladna z OECD klasifikacijo) ter pogosto tudi manj konkurenčni pogoji financiranja slovenskega izvoza s strani potencialnih bank kreditodajalk v primerjavi s tujimi bankami. V strukturi celotnega obsega zavarovanih poslov ima tako obseg zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov 2,4-odstotni delež. V letu 2009 se je največji del zavarovanj izvoznih kreditov (terjatev) in investicij ter zavarovanih srednjeročnih kreditov nanašal na izvoz v Rusijo, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. * Izpostavljenost Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun in iz danih zavezujočih obljub za zavarovanje je konec leta 2009 znašala 962,0 milijonov EUR. Izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun je znašala 956,5 milijona EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2008 povečala za 15,8 odstotka. Znesek izpostavljenosti predstavlja 32,1 odstotek limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2009 in 3,8 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP. Višja izpostavljenost je rezultat kar 41,2 odstotnega povečanja izpostavljenosti iz naslova zavarovanj izhodnih investicij, medtem, ko se je izpostavljenost iz naslova zavarovanj pred srednjeročnimi komercialnimi in nekomercialnimi riziki v primerjavi z letom 2008 znižala za 8,9 odstotka. Izpostavljenost iz naslova (po)zavarovanj kratkoročnih izvoznih terjatev se je v primerjavi z letom 2008 znižala za 11,4 odstotka. Izpostavljenost iz naslova danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, je ob koncu leta 2009 znašala 5,5 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2008 znižala za 94,8 odstotka. Izpostavljenost zavarovanih poslov po vrstah zavarovanja (2007-2009) - v milijonih EUR 1200 962,0 1000 400 800 600 200 0 9,3 268,7 2007 2008 2009 i i Kratkoročni izvozni krediti/terjatve Srednjeročni izvozni krediti 1=1 Investicije v tujini Trend) 34 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 'Zavarovaino-tehnične postavke Zavarovalna premija iz naslova zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2009 znašala 4,8 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 18,1 odstotka. Višja zavarovalna premija izhaja predvsem iz naslova večjega obsega premije za zavarovanja izhodnih investicij, ki se je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 povečala za 52,3 odstotka. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka v skladu s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru realizacije posameznih izvoznih poslov oziroma investicij vrača oz. všteje v premijo. Plačane škode so se v letu 2009 glede na preteklo leto bistveno povečale in so konec leta znašale 4,9 milijona EUR (2008: 13 tisoč EUR). Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) se po stanju 31.12.2009 glede na konec predhodnega leta ni spremenil in znaša 0,2 milijona EUR. Kot posledica finančne krize pa se je na podlagi obravnave potencialnih škod predvsem na področju Ruske federacije in Kazahstana (finančni sektor) povečal obseg potencialnih škod, ki znaša 36,1 milijona EUR (2008: 8,7 milijona EUR.) Izkaz rezultata poslovanja za državni račun se je zaradi izplačane škode v letu 2009 glede na predhodno leto znižal in ob koncu leta znašal 143 tisoč EUR (2008: 6,9 milijona EUR). Varnostne rezerve Varnostne rezerve predstavljajo za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz naslova zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun. Naložbena politika zasleduje cilj upravljanja varnostnih rezerv, to je sposobnost poravnavanja zavarovalnin. Sredstva varnostnih rezerv so naložena v likvidne naložbe v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz naslova nemarketabilnih zavarovanj oziroma predstavlja najmanj 20 odstotkov naložb sredstev varnostnih rezerv. Kot likvidne naložbe se štejejo dolžniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu ter vse druge dolžniške oblike naložb, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta. Višina naložb likvidnih naložb se spreminja in je odvisna zlasti od predvidenih izplačil zavarovalnin in posledičnega likvidnostnega položaja varnostnih rezerv. Po stanju na dan 31.12.2009 so naložbe iz varnostnih rezerv vključevale dolgoročne kredite v domači valuti, dane finančnim institucijam bonitetnega razreda A, v skupni višini 72,1 milijona EUR, vrednostne papirje v višini 18,3 milijona EUR, kratkoročne vloge bankam v višini 29,7 milijona EUR ter druga sredstva v višini 5,3 milijona EUR. Konec leta 2009 je Ministrstvo za finance RS iz naslova programa protikriznih ukrepov nakazalo dodatna sredstva varnostnih rezerv v višini 10,0 milijona EUR. Novosti v letu 2009 na področju zavarovanja v imenu in za račun države Področje zavarovanja kreditov in investicij je v letu 2009 med storitve zavarovanja za račun države kot dopolnitev obstoječim produktom uvedlo nov produkt za zavarovanje storitvenih garancij bankam pred tveganji vnovčevanja le-teh iz kakršnegakoli razloga (razširitev zavarovalnega kritja z možnostjo kritja izvedbenega rizika izvoznika) ter se v okviru začasnih ukrepov državne pomoči začelo pripravljati na pozavarovanja rizikov na trgu zasebnih zavarovateljev. 6.2.6. Poslovanje po pooblastilu - Program izravnave obresti (PIO) SID banka kot pooblaščena institucija skladno z ZZFMGP v imenu in za račun države izvaja Program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite, ki so skladni z OECD konsenzom (Arrangement on Officia l ly Supported Export Credits). SID banka ima z Ministrstvom za finance sklenjeno Pogodbo o izvajanju programa izravnave obresti in upravljanju s sredstvi PIO. Osnovna ideja programa izravnave obresti je zagotavljanje izvoznih kreditov po fiksnih obrestnih merah, ki so nižje od siceršnjih tržnih. SID banka s sodelujočimi bankami sklene posle obrestnih zamenjav (interest rate swap), s katerimi jim zagotovi kreditiranje po fiksnih obrestnih merah. SID banka obrestna tveganja, ki izvirajo iz programa PIO, ščiti z nasprotno smernimi posli obrestnih zamenjav, ki jih sklepa z bankami, katerih mednarodni rating ni nižji od BBB- po S&P. Namen obrestne zamenjave je ščitenje izpostavljenosti sodelujoče banke pred obrestnimi tveganji, ki izvirajo iz odobritve izvoznega kredita s fiksno obrestno mero. Ker je sodelujoča banka zaradi fiksacije obrestne mere omejena pri določanju končne marže, je upravičena do izplačila izravnalnega faktorja v višini do enega odstotka (izražen kot letna obrestna mera in odvisen od ročnosti kredita), pri čemer banka kreditodajalka le-tega v celoti prenese na končnega kreditojemalca. Obrestna mera za končnega kreditojemalca (tujega kupca slovenskega blaga oziroma storitev) ni nižja od OECD referenčne obrestne mere CIRR (Commercial Interest Reference Rates). S ponudbo ugodnejšega financiranja se slovenskim izvoznikom zagotavlja večja konkurenčnost na tujih trgih. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 35 6.2.7. Poslovanje po pooblastilu - Jamstvene sheme Pooblastilo SID banki za opravljanje poslov pri izvajanju jamstvene sheme za podjetja in jamstvene sheme za fizične osebe izhaja iz Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (Uradni list RS 33/09 z dne 30.4.2009 in Uradni list RS 42/09 z dne 5.6.2009) in iz Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (Uradni list RS 59/09 z dne 30.7.2009). Republika Slovenija v navedenih zakonih pooblašča SID banko, da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po teh zakonih. Z zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJShem) je bil vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov A, B in C iz naslova dolgoročnih kreditov, najetih pri poslovnih bankah. Namen zakona je bil sprostitev kreditnega krča, ki je nastal zaradi svetovne finančne krize, ki je imela za posledico zmanjšano dostopnost do virov poslovnih bank in s tem tudi manjši dotok denarja v slovensko gospodarstvo. Celotna jamstvena kvota, ki znaša 1,2 milijarde EUR, naj bi bila po ZJShem bankam razdeljena do konca leta 2010. Do konca leta 2009 je bilo bankam na sedmih avkcijah skupno dodeljenih za 509 milijonov EUR jamstvenih kvot. Banke so do konca leta 2009 na podlagi razdeljenih kvot po prvih šestih avkcijah v skupni višini 459 milijona EUR podjetjem odobrile 353 kreditov v skupni višini 535 milijona EUR. Tako je jamstvena shema za podjetja navzlic kasnejši uveljavitvi od načrtovane postala uspešen instrument obvladovanja svetovne finančne krize, ki je prizadela tudi slovensko gospodarstvo. Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (v nadaljevanju ZJShemFO) je bilo fizičnim osebam omogočeno pridobivanje jamstev Republike Slovenije za kredite do višine 100.000 EUR oziroma 10.000 EUR, odvisno od kategorije kreditojemalcev. Jamstvena shema za fizične osebe zajema štiri kategorije kreditojemalcev in sicer zaposlene za določen čas, kreditojemalce, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade družine in brezposelne. Celotna jamstvene kvota, ki naj bi se po ZJShemFO razdelila do konca leta 2010, znaša 350 milijonov EUR, od tega je 50 milijonov EUR kvote namenjene za kategorijo brezposelnih kreditojemalcev. Do konca leta 2009 je SID banka izvedla dve avkciji, na osnovi katerih je bilo bankam dodeljenih za 38 milijonov EUR jamstvenih kvot. 6.3. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2009 6.3.1. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Po obdobju visokih stopenj rasti od ustanovitve do konca leta 2007, se je v letih 2008 in 2009 situacija bistveno spremenila. Medtem, ko je v letu 2008 družba še dosegla 9 odstotno rast obsega zavarovanih poslov, se je v letu 2009 obseg zaradi posledic gospodarske krize zmanjšal za 23 odstotkov. Čeprav je PKZ ohranila večino zavarovancev in pridobivala nove, se je obseg njihove gospodarske aktivnosti močno znižal in s tem tudi potencial za zavarovanje. Večino zavarovanih poslov opravi PKZ z zavarovanjem rizikov v tujini, zato je imel nanjo padec slovenskega izvoza velik vpliv. Zaradi vse slabših bonitetnih ocen rizikov na večini trgov, je bilo tudi manj zavarovaljivih rizikov (po številu in zneskih). Hkrati se je na vseh za PKZ pomembnih trgih poslabšala likvidnost, zato se je povečalo število insolvenčnih postopkov in zamud plačil. Kljub sprejetim ukrepom za obvladovanje posledic krize je bil zaradi navedenih vplivov gospodarske krize rezultat PKZ prizadet z dveh strani - zmanjšale so se obračunane premije (2009: 11,1 milijon EUR; 2008: 14,0 milijonov EUR oz. zmanjšanje za 21 odstotkov) in bistveno povečale škode (plačane 2009: 11,6 milijona EUR, 2008: 4,8 milijona EUR oz. povečanje za 142 odstotkov; stanje kosmatih škodnih rezervacij 2009: 44 milijonov EUR in 2008: 26 milijonov EUR oz. povečanje za 69 odstotkov). Zavarovalno-tehnični izid je bil prvič od ustanovitve negativen (8,3 milijona EUR). Za take primere je imela PKZ oblikovane rezerve za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalne rezervacije). PKZ je za pokrivanje negativnega zavarovalno-tehničnega izida v letu 2009 porabila večino rezerv za izravnavo kreditnih tveganj / izravnalnih rezervacij (od 9,0 milijonov EUR jih je bilo porabljenih 8,3 milijona EUR, ostalo jih je še za 0,7 milijona EUR). S tem se je zmanjšal tudi kapital zavarovalnice, ker so rezerve za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalne rezervacije) del te postavke (2009: 9,1 milijon EUR, 2008: 16,9 milijona EUR). Čisti izid poslovnega obdobja je bil negativen (6,5 milijona EUR), vendar po uporabi rezerv za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalnih rezervacij) PKZ ne izkazuje izgube, ki bi jo bilo potrebno pokrivati z drugimi sestavinami kapitala. Do konca leta 2009 je PKZ uspelo obnoviti preko 95 odstotkov zavarovalnih pogodb pod pogoji, ki odražajo spremenjeno gospodarsko situacijo, kar kaže na to, da je PKZ z zavarovanci zgradila dolgoročne partnerske odnose. Ukrepe za zmanjšanje posledic negotovih gibanj je sprejela v letu 2008 in jih v letu 2009 dopolnjevala. Pri sprejemanju in izvajanju ukrepov je PKZ iskala ravnotežje med tem, da je primerno spremembam v okolju zaostrila pogoje zavarovanj in po drugi strani še vedno v največji možni meri sledila poslom zavarovancev. Zato se ni generalno umikala s trgov oz. panog oz. na njih drastično zmanjševala izpostavljenosti, ampak se je odločila za posamičen pristop od limita do limita in poostreno spremljanje rizikov. Generalni umik s posameznih trgov/panog v letu 2009 ne bi pomenil boljšega škodnega rezultata tega leta, bi pa v prihodnje oslabil konkurenčni položaj zavarovalnice in v zaostrenih razmerah zmanjšal podporo zavarovancem. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 36 Da bi PKZ tudi v letu 2010 lahko uresničevala svoje poslanstvo in sledila zavarovancem, seveda ob upoštevanju pravil o obvladovanju tveganj, jo je SID banka v januarju 2010 dokapitalizirala s 4,2 milijona EUR kapitala. Dokapitalizacija bo PKZ omogočila, da bo tudi v razmerah povečane negotovosti lahko sledila zavarovancem in bo, seveda ob upoštevanju pravil o obvladovanju tveganj, ohranjala nivo svoje aktivnosti. PKZ je izvajanje nekaterih aktivnosti zaradi zagotavljanja racionalnosti poslovanja s pogodbami o izločenih poslih prenesla na SID banko. Poslovanje PKZ ostaja tudi s poslovnega vidika močno vpeto v dejavnost skupine SID banka, s čimer bodo doseženi sinergijski učinki dopolnjujočih se dejavnosti. 6.3.2. Skupina PRO KOLEKT Poslovanje Skupine PRO KOLEKT je bilo tudi v letu 2009 usmerjeno v intenzivno trženje svojih storitev in prepoznavanje Skupine PRO KOLEKT na območju Jugovzhodne Evrope. Skupina PRO KOLEKT zagotavlja storitve izterjave (tako izvensodne kot sodne) skoraj v vseh državah sveta in ima za to sklenjene pogodbe oziroma dogovore z več kot stotimi izterjevalskimi agencijami. V letu 2009 je Skupina PRO KOLEKT največ primerov pridobila od naročnikov, ki so zavarovanci PKZ, rast obsega sodelovanja s PKZ pa predvsem zaradi reševanja posledic finančne in gospodarske krize pričakuje tudi v letu 2010. Tudi v letu 2009 je Skupina PRO KOLEKT nadaljevala uspešno sodelovanje z uglednimi tujimi izterjevalskimi agencijami kot so Atradius, Intrum Justitia in Skupina Hermes. Skupina PRO KOLEKT opravlja storitve izterjave tudi za druge zavarovalnice, ki so članice Bernske Unije. Skupina je v letu 2009 uspešno sanirala poslovne in likvidnostne probleme, s katerimi se je soočala v preteklih letih. Poslovni kazalniki Skupine PRO KOLEKT so se v letu 2009 občutno izboljšali. Veliko pozornosti je bilo v tem letu namenjeno tudi korporativnemu organiziranju Skupine PRO KOLEKT. V letu 2009 je prejela Skupina PRO KOLEKT v izterjavo 3.152 novih primerov v vrednosti 75,5 milijona EUR. V letu 2008 je bilo v izterjavo prejetih 3.063 primerov v skupni vrednosti 32,2 milijona EUR. Uspešno je bilo zaključenih 770 primerov v vrednosti 12,4 milijona EUR, v letu 2008 pa je bilo uspešno zaključenih 627 primerov v vrednosti 6,2 milijona EUR, kar predstavlja 3-odstotno rast števila uspešno zaključenih primerov oz. 100 odstotno rast vrednosti uspešno zaključenih primerov. V letu 2009 je Skupina PRO KOLEKT nadaljevala tudi s trženjem in izdelavo bonitetnih poročil. V letu 2009 je Skupina PRO KOLEKT realizirala 1,9 milijona EUR prihodkov od prodaje storitev, v letu 2008 pa 772 tisoč EUR. Poslovno leto 2009 je Skupina PRO KOLEKT zaključila z dobičkom 137 tisoč EUR. Skupina PRO KOLEKT načrtuje, da bo v letu 2010 uspešno zaključila primere v skupni vrednosti 14,9 milijona EUR, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2009. Nadalje načrtuje, da bo v 2010 prodala za 443 tisoč EUR bonitetnih poročil, kar je 21 odstotkov več kot v letu 2009. V letu 2010 tako Skupina PRO KOLEKT načrtuje 2,0 milijona EUR prihodkov od prodaje storitev in dobiček v višini 197 tisoč EUR. 6.3.3. Skupina PRVI FAKTOR V letu 2009 je znašal obseg odkupljenih terjatev v Skupini PRVI FAKTOR 818 miljona EUR. Glede na realiziran obseg v letu 2008 je manjši za 21 odstotkov, v primerjavi z načrtovanim obsegom za leto 2009 pa za 8 odstotkov. Več kot 70 odstotkov obsega poslov Skupine PRVI FAKTOR je bilo ustvarjenega v odvisnih družbah. Načrtovan obseg prometa je presegla družba PRVI FAKTOR Zagreb, njen delež v celotnem obsegu odkupljenih terjatev Skupine PRVI FAKTOR znaša 41 odstotkov. Skupina PRVI FAKTOR financira večino terjatev nastalih na podlagi dobav blaga oziroma opravljenih storitev med subjekti v državi. V strukturi je tako v preteklem letu predstavljal domači faktoring 91,0 odstotkov (2008 86,6 odstotka), izvozni 6,2 odstotka ter uvozni faktoring 2,8 odstotka. Preko mreže faktorinških združenj (Factors Chain International in International Factors Group), katerih član je, pa je bilo opravljenega za 34,5 milijona EUR prometa (zavarovanje in financiranje izvozno - uvoznih terjatev) oz. 3,3 odstotka celotnega prometa. Odraz znižanja obsega poslovanja je tudi nižja bilančna vsota na konsolidirani ravni, ki je 31.12.2009 znašala 336,4 milijona EUR in je bila za 9 odstotkov nižja kot 31.12.2008. Po bilančni vsoti je največja družba Skupine PRVI FAKTOR družba PRVI FAKTOR, Zagreb, katerega bilančna vsota je konec leta 2009 znašala 157,5 milijona EUR. Bilančna vsota družbe PRVI FAKTOR, Ljubljana je konec leta znašala 134 milijonov EUR in se je v letu 2009 znižala za 14 odstotkov. Družba je v letu za izplačilo dividend družbenikom namenila 4,8 milijona EUR, za znesek dividend se je znižal kapital družbe. Prav tako se zaradi zaostrenih finančnih razmer nižji obseg poslovanja odraža v poslovnih rezultatih, saj je čisti dobiček Skupine PRVI FAKTOR nižji kot leto prej. Ustvarjeni čisti dobiček je v letu 2009 znašal 1,2 milijona EUR. Cilji Skupine PRVI FAKTOR v letu 2010 so ohranjanje deležev na posameznih trgih, kjer so družbe skupine prisotne in nadaljnje izboljšanje storitev, ki jih skupina nudi svojim strankam. Skupina PRVI FAKTOR načrtuje obseg odkupljenih Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 37 terjatev v višini 814 milijonov EUR ter dobiček pred davki v višini 2,6 milijona EUR. Tudi v letu 2010 bo Skupina PRVI FAKTOR namenila posebno pozornost nagradnji informacijske podpore za večino podpornih in upravljavskih procesov. 6.3.4. CMSR Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) se je v letu 2009 uveljavil kot osrednja slovenska institucija na področju poznavanja in izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki je postalo ključna dejavnost CMSR. V treh letih izvajanja so se standardizirali postopki vrednotenja, selekcije in spremljanja razvojnih projektov. V letu 2010 se načrtuje razširitev mreže kontaktov držav prejemnic uradne razvojne pomoči na izbrane države v podsaharski Afriki in vzhodno Evropo (Moldavija, Ukrajina, Belorusija). V obdobju 2007-2009 je CMSR državam prejemnicam uradne razvojne pomoči posredoval skupaj 4,8 milijona EUR razpoložljivih donatorskih sredstev Republike Slovenije. Z doniranimi sredstvi so bili realizirani projekti v skupni višini 20,5 milijona EUR. S SID banko kot soustanoviteljico in pomembno poslovno partnerico CMSR nadaljuje dolgoletno uspešno sodelovanje na področju analiz deželnih tveganj in kratkih analiz tujih trgov in sektorjev. Z Ministrstvom za zunanje zadeve RS je CMSR v letu 2009 sodeloval pri projektu življenjskih stroškov v tujini. Ministrstvu CMSR poleg izdelave indeksiranega stroškovnika nudi tudi storitev svetovanja na tem področju. V letu 2009 se je nadaljevalo sodelovanje z Novo Ljubljansko banko d.d., za katero CMSR izdeluje kratke analize tveganja, monografije in druge študije. Na področju publicistike se je v letu 2009 nadaljevalo izdajanje revije Mednarodno poslovno pravo ter tekoče dopolnjevanje vsebine publikacije Doing Business in Slovenia na Slovenskem poslovnem portalu z relevantnimi spremembami zakonodaje. Kljub usmerjanju delovanja k mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, ostaja CMSR strokovno raziskovalna institucija, ki aktivno nadaljuje poslovno sodelovanje s partnerji na ekonomskem in pravnem raziskovalnem področju. 6.4. Upravljanje s tveganji SID banka pri upravljanju in obvladovanju tveganj upošteva vse predpise s področja obvladovanja tveganj. Tveganja, s katerimi se SID banka srečuje, so zlasti kreditna, valutna, likvidnostna, obrestna in operativna. Odnos SID banke do prevzemanja tveganjje opredeljen tako, da se osredotoča na kreditno tveganje, medtem ko se druga tveganja (valutno, likvidnostno, obrestno) minimizira. V primeru SID banke mora obvladovanje tveganj dodatno upoštevati posebnosti družbe z vidika javne vloge banke ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje za državni račun, vključno z upravljanjem varnostnih rezerv. Glavni namen obvladovanja tveganj je zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Obvladovanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje in zmanjševanje tveganj, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje. SID banka daje pri obvladovanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar na dolgi rok pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda družbe in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Proces upravljanja tveganj se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov, tako da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi skladnega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov za obvladovanje pa je ključen cilj doseganje ustreznega zavedanja tveganj na vseh ravneh delovanja družbe. Proces ugotavljanja tveganj se začne v komercialnih organizacijskih enotah in nadaljuje v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot vse do nivoja uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: • kreditni odbor: obladovanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti, • likvidnostni odbor: likvidnostno in valutno tveganje, • komisija za upravljanje z bilanco: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatnem nivoju, • služba za upravljanje s tveganji: priprava strategije in politik upravljanja s tveganji, spremljava tveganj, • oddelek za bonitete: ocenjevanje finančnega položaja strank, • oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevna spremljava valutnega in likvidnostnega tveganja v skladu s postavljenimi limiti. SID banka je v skladu s smernicami Basla II ocenila profil tveganosti banke in izdelala portal za pregled in ovrednotenje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. V skladu s Strategijo upravljanja s tveganji in politike upravljanja s kapitalskim tveganjem in kapitalom je SID banka vzpostavila ustrezen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banke, ki: Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 38 • temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja, • omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke, • je ustrezno vključen v sistem upravljanja. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. SID banka izvaja tudi stres teste na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev posredovanih s strani nadzornika. Na podlagi rezultatov testov izjemnih situacij lahko SID banka pravočasno in vnaprej identificira tista področja, kjer je najbolj ranljiva ter z ustreznimi ukrepi izboljša uspešnost svojega poslovanja. Vidik upravljanja s tveganji je pri poslih zavarovanja kreditov in investicij posebno pomemben zaradi dejstva, da se ti posli izvajajo v imenu in za račun Republike Slovenije. Škodni rezultat se sicer izravnava s pomočjo varnostnih rezerv, vendar bi večje izgube iz tega poslovanja lahko privedle do znižanja varnostnih rezerv do nivoja, ki po ZZFMGP zahteva dopolnitev iz proračuna Republike Slovenije. Učinkovito upravljanje s tveganji se tudi v SID banki začne pri ustreznem organizacijskem ustroju. Posli zavarovanja kreditov in investicij se izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do nivoja uprave ločen od bančnega poslovanja. Podobno kot v bančnem delu so opredeljene pravice sklepanja poslov, s tem da o vseh poslih v vrednosti pet in več milijonov EUR odloča Komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja opredeljenimi že v ZZFMGP omejujejo možni obseg nastale škode. Poleg tega SID banka vprašanja glede razvrščanja rizikov, določanjem premijskih stopenj ipd., skupaj z resornim finančnim ministrstvom in Komisijo za pospeševanje mednarodne menjave, rešuje v okviru posebne študije javnofinančne vzdržljivosti zavarovanj za račun Republike Slovenije. Prve ugotovitve so pokazale, kasnejše pa samo še potrdile, da tudi v primeru uresničitve najbolj neugodnih scenarijev državni proračun ne bi bil takoj neposredno prizadet, pa tudi kasneje ne pomembneje. Kapital in kapitalska ustreznost Ustrezna višina kapitala je ključni element za zagotavljanje solventnosti in likvidnosti banke, osnove za neprekinjeno delovanje ter finančnih virov za razširitev poslovanja. Kapitalska ustreznost, izražena relativno glede na obseg poslovanja in prevzetih tveganj, zato zagotavlja zaupanje v poslovanje družbe in omogoča stabilen razvoj v skladu s postavljenimi cilji. Kapital SID banke, izračunan skladno s sklepom Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, ki pokriva celotno poslovanje SID banke za lastni račun (tj. vse razen poslov zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov, upravljanja varnostnih rezerv in programa PIO) je 31.12.2009 znašal 313,9 milijona EUR in je za 163,4 millijona EUR višji kot konec leta 2008. Višji kapital je predvsem posledica dokapitalizacije v višini 160 milijonov EUR v avgustu 2009. SID banka kapitalske zahteve za kreditna in valutna tveganja izračunava po standardiziranem pristopu, medtem ko za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja uporablja enostaven pristop. Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in kapitalskimi zahtevami za kreditno, valutno in operativno tveganje. V skladu s Sklepom o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic ob koncu leta ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja. Kapitalska ustreznost, izračunana po predpisih Basla II, upoštevaje celotno poslovanje SID banke za lastni račun (tj. vse razen poslov zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov, upravljanja varnostnih rezerv in programa PIO), je bila 31.12.2009 16,7% (2008: 11,1 %). Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika. Upravljanje s kreditnimi tveganji se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti stranke in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor. V času trajanja posla se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja na posamezne stranke, skupino, panogo in državo, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja. Pri kreditnih in garancijskih poslih sta v kreditnem tveganju upoštevana tveganje izgube iz kreditnih poslov, in tveganje za geografsko lokacijo dolžnikove države. Tveganje izdajatelja vrednostnih papirjev se upošteva pri naložbah v vrednostne papirje. Pri poravnavi in izvedenih finančnih instrumentih se v kreditnih tveganjih upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 39 Ne glede na uvedbo posamičnih ocenjevanj izgub in izračunavanja oslabitev po MSRP, zaradi katerih ni bilo potrebe po spremljanju klasifikacije Banke Slovenije v razrede A do E za posamično oslabljena finančna sredstva, SID banka nadaljuje z vzdrževanjem tovrstne klasifikacije2. Stranke najvišje kvalitete so razvrščene v skupino A, najnižje pa v skupino E. Kvaliteta kreditnega portfelja se tako lahko kontinuirano spremlja s pomočjo teh bonitetnih razredov ter se ga tudi primerja z drugimi bankami. • Portfelj SID banke po bonitetnih razredih na dan 31.12.2009: Iz kreditnega portfelja SID banke na dan 31.12.2009 je razvidno, da je v najboljši bonitetni razred razvrščeno 76,1 odstotkov vseh kreditov, drugih terjatev in zunajbilančnih obveznosti. Nadaljnih 21,5 odstotka portfelja je v bonitetnem razredu B, v C 1,6 odstotka, v D in E pa skupaj 0,8 odstotka. • Kreditni portfelj SID banke po državah dolžnika na dan 31.12.2009: Slabih 94 odstotkov v kreditnem portfelju predstavljajo terjatve in zunajbilančne obveznosti do dolžnikov iz Slovenije. Nato sledijo izpostavljenosti do držav jugovzhodne Evrope (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija), Nizozemske in Rusije. Posledica obvladovanja tveganja izgube iz kreditnih poslov so tudi oslabitve in rezervacije. (Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v točki 2.2.5. pojasnil k računovodskim izkazom). Na dan 31.12.2009 je imela SID banka oblikovanih 43,1 milijona EUR oslabitev in rezervacij, kar je 19,0 milijonov EUR več kot po stanju 31.12.2008. Rezervacije in oslabitve izhajajo iz skupinsko in posamično ocenjenih izgub, pri čemer so izgube pri izpostavljenostih, uvrščenih v razrede kreditne kvalitete C, D ali E, ocenjene posamično. Razmerje med skupnimi rezervacijami in oslabitvami ter skupno izpostavljenostjo, uvrščeno v te razrede, znaša 1,5 odstotka (2008 1,2 odstotka). Tveganje izdajateljev vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Poslov trgovanja SID banka ne izvaja. Kreditno tveganje SID banka obvladuje zlasti z omejitvami glede bonitetne ocene izdajatelja ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. 2 Bonitetne ocene so za interne potrebe dejansko še bolj razčlenjene z uporabo tričrkovnega označevanja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 40 *Portfelj vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31.12.2009 Podrobnejša razčlenitev portfelja vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31.12.2009 je v točki 2.3.4. pojasnil k računovodskim izkazom. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje v ožjem smislu se realizira takrat, ko SID banka z naložbami ne bi bila zmožna odplačevati virov sredstev. Likvidnost je razpolaganje s sredstvi in zagotavljanje sredstev za poravnavanje obveznosti (bilančnih ali zunajbilančnih) ob njihovi dospelosti. Te obveznosti se običajno poravnavajo z denarnimi pritoki, hitro unovčljivimi sredstvi in izposojenimi sredstvi. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih postavk neusklajeni, večje je tveganje nelikvidnosti. SID banka ne sprejema depozitov, zato ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju v klasičnem pomenu. Kljub temu se lahko pojavijo težave v primeru, da SID banka ne more črpati obljubljenih sredstev. Po potrebi SID banka izvaja scenarij izjemnih situacij. V skladu s sprejeto politiko upravljanja z likvidnostjo je SID banka zagotavljala redno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti. Osnova upravljanja z likvidnostjo je načrtovanje prilivov in odlivov, kar se izvaja ločeno za lastni račun in za račun varnostnih rezerv. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se redno spremlja tudi s pomočjo količnikov likvidnosti (razmerja med prilivi in odlivi v eno in šestmesečnem časovnem obdobju). Banka Slovenije predpisuje bankam, da je vrednost količnika do 30 dni najmanj 1,0. Vrednost tega količnika za SID banko je večinoma presegala vrednost 2,0. Kljub zaostrovanju finančno-ekonomskih razmer, SID banka nima likvidnostnih težav, kar je posledica dolge ročnosti pasive in ustrezne sekundarne likvidnosti. Likvidnostno tveganje v širšem smislu, tj. tveganje, da se bo banka morala dodatno financirati po povišani obrestni meri (funding risk) in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom (market liqudity risk), je nizko zaradi presežne kratkoročne likvidnostne pozicije in ustrezne sekundarne likvidnosti. Le-ta v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne vrednostne papirje. Količnik likvidnosti do 30 dni, izračunan po metodologiji Banke Slovenije, je na dan 31.12.2009 znašal 1,64. Pri prikazu izkaza finančnega položaja po ročnostnih razredih se kaže obvladovanje likvidnostnega tveganja v povezavi s kreditnim tveganjem. Postavke so predstavljene v neto vrednostih, kar pomeni, da so pri naložbah vrednosti zmanjšane za oblikovane oslabitve. * Prikaz izkaza finančnega položaja po ročnosti na dan 31.12.2009 Aktiva Pasiva Razmik Razmerje* Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR v% na vpogled 9,0 0,3 0,3 0,0 8,7 30,00 do 1 meseca 51,4 1,7 41,5 1,4 9,9 1,44 od 1 do 3 mesecev 12,5 0,4 41,0 1,3 -28,5 0,88 od 3 mesecev do 1 leta 218,2 7,2 250,5 8,3 -32,3 0,87 od 1 do 5 let 1.593,6 52,7 931,7 30,8 661,9 1,49 Nad 5 let 1.140,2 37,7 1.759,9 58,2 -619,7 1,00 Skupaj 3.024,9 100,0 3.024,9 100,0 0,0 * Razmerje je izračunano kot vsota aktivnih postavk do vključno tega ročnostnega razreda in vsoto pasivnih postavk do vključno tega ročnostnega razreda. 41 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Podrobnejša razčlenitev postavk aktive in pasive na dan 31.12.2009 po ročnosti je v točki 3.1.1. pojasnil k računovodskim izkazom. Valutno tveganje Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh naložb v tujem denarju in vseh obveznosti v tujem denarju. Odprta devizna pozicija, ki je sicer omejena z interno postavljenimi limiti, je bila skozi vse leto 2009 minimalna. Ob koncu leta 2009 je imela SID banka eno valutno terminsko pogodbo (forward) v višini 1 milijon USD z namenom varovanja pred valutnim tveganjem, s katerim se dnevno srečuje pri poslovanju na finančnih trgih. * Prikaz izkaza finančnega položaja po valutni strukturi na dan 31.12.2009 Aktiva Pasiva Razmik v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % kapitala* EUR 3.010,4 99,5 3.010,9 99,5 -0,5 0,2 USD 14,5 0,5 14,0 0,5 0,5 0,2 Druge valute 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj 3.024,9 100,0 3.024,9 100,0 0,0 0,0 *Opomba: Upoštevan kapital po sklepu Banke Slovenije za izračun kapitalske ustreznosti bank in hranilnic. Podrobnejši prikaz izkaza finančnega položaja po valutni strukturi na dan 31.12.2009 je v točki 3.2.1. pojasnil k računovodskim izkazom. Obrestno tveganje Pri poslovanju SID banke se pojavljata dve obliki obrestnih tveganj. Prva izhaja iz razlike med obrestno mero po kateri SID banka posoja denar in obrestno mero virov, oziroma iz razlike v občutljivosti teh obrestnih mer na spremembo splošnega nivoja tržnih obrestnih mer. Druga oblika izhaja iz obrestne občutljivosti naložb, ki so financirane iz kapitala SID banke. SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju zlasti z usklajevanjem načinov obrestovanja na aktivi in pasivi. Največji delež aktive in pasive tako predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero Euribor, kar pušča le še preostalo tveganje, ki izhaja iz časovne neusklajenosti spremembe referenčne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referenčne obrestne mere (3 oziroma 6 mesečni Euribor). Med letom je SID banka poleg usklajevanja načinov obrestovanj za zmanjšanje obrestnega tveganja v omejenem obsegu uporabljala tudi izvedene finančne instrumente (obrestne zamenjave). Ob koncu 2009 je imela SID banka dva izvedena finančna instrumenta obrestnih zamenjav. * Prikaz virov in naložb po preostalem obdobju do ponovne določitve obrestne mere na dan 31.12.2009 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR Neobrestovano 26,0 0,9 332,1 11,0 -306,0 na vpogled 94,8 3,1 0,0 0,0 94,8 do 1 meseca 376,0 12,4 0,0 0,0 376,0 od 1 do 3 mesecev 484,3 16,0 15,2 0,5 469,1 od 3 mesecev do 1 leta 2.007,7 66,4 813,4 26,9 1.194,3 od 1 do 5 let 28,1 0,9 427,4 14,1 -399,4 nad 5 let 7,9 0,3 1.436,7 47,5 -1.428,8 Skupaj 3.024,9 100,0 3.024,9 100,0 0,0 Podrobnejši prikaz izkaza finančnega položaja po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2009 je v točki 3.3. Pojasnil k računovodskim izkazom. Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov in je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, načinov delovanja notranjih kontrol, učinkovitosti notranje in zunanje revizije, itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 42 Z naraščanjem vloge SID banke kot osrednje slovenske spodbujevalno-razvojne finančne institucije se operativna tveganja povečujejo. Predvidenim novim nalogam mora slediti pridobitev ustreznih kvalitetnih kadrov in uvajanje novih informacijskih tehnologij za zagotavljanje ustreznih podatkov in aplikativne podpore. SID banka ima sprejeto politiko o upravljanju z operativnimi tveganji, ki upošteva priporočila baselskih standardov. Operativna tveganja spremlja v skladu z enostavnim pristopom. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odločanja in pooblastil, ustreznem nadomeščanju v času odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povečujejo, so bila obladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljen načrt neprekinjenega poslovanja in drugimi ukrepi za povečanje informacijske varnosti. Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka Konsolidirano obvladovanje tveganj upošteva heterogenost Skupine SID banka, sestavljene iz krovne družbe, ki je licencirana in nadzorovana po bančni zakonodaji, podrejene zavarovalnice, licencirane in nadzorovane s strani Agencije za zavarovalni nadzor, faktoring družbe, ki prevzema podobna tveganja kot banka, vendar njena dejavnost ni regulirana, ter družbe PRO KOLEKT kot nefinančne družbe, ki ne prevzema večjih finančnih tveganj. Ob tem med družbami nastajajo poslovne povezave, ki vplivajo na vrsto in obseg skupnih tveganj. Posebna pozornost je namenjena področjem, kjer bi zaradi narave posla lahko prišlo do kopičenja istovrstnega tveganja, kar je zlasti pomembno pri koncentraciji kreditnega in zavarovalnega tveganja na istem riziku oziroma dolžniku (upoštevaje povezanost rizikov/dolžnikov). Tako kot pri upravljanju s tveganji v SID banki, je tudi pri upravljanju s tveganji v Skupini SID banka glavni namen obvladovanja tveganj zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Posebna pozornost je namenjena merjenju in upravljanju kreditnega tveganja na nivoju Skupine SID banka, izpostavljenosti Skupine SID banka do posamezne stranke, panog, držav. V vseh družbah v skupini je vzpostavljen ustrezen organizacijski ustroj, ki omogoča učinkovito obvladovanje tveganj, tako da opredeljuje postopke prevzemanja tveganj, ugotavljanja, merjenja ter zmanjševanja tveganj. Skupina SID banka ima sprejete ustrezne politike in smernice za obvladovanje in varovanje pred tveganji. Obvladujoča družba je sprejete politike in usmeritve ustrezno nadgradila z navodili za upravljanje s posamezno vrsto tveganj. Zatem je uskladila delovanje obvladovanih družb v skupini na način, da je upravljanje s tveganji z vidika celotne skupine vsebinsko ustrezno in učinkovito. V skladu s strategijo upravljanja s tveganji v Skupini SID banka se posebna pozornost namenja sledečim tveganjem: kapitalskemu, kreditnemu, likvidnostnemu, valutnemu, obrestnemu, operativnemu tveganju, tveganju pri poslovanju z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi inštrumenti, strateškemu tveganju, tveganju ugleda, tveganju dobičkonosnosti in drugim tveganjem, ki predstavljajo možnost, da nastopi drugačen dogodek od predvidenega, pri tem pa lahko nastanejo izgube pri poslovanju. Za upravljanje s tveganji, ki jih prevzemajo članice Skupine SID banka v okviru svojega poslovanja, je v prvi vrsti odgovorno vodstvo članice, ki mora zasledovati poslovne in strateške cilje upravljanja s tveganji za celotno Skupino SID banka. Vodstvo članice oziroma poslovodstvo in njeni odbori, v skladu s pooblastili določene, predvsem operativne pristojnosti upravljanja s tveganji, prenašajo na nižje nivoje upravljanja. V vseh nadzornih organih obvladovanih družb so zaposlenci obvladujoče družbe, ki s svojimi stališči in aktivnostmi pripomorejo k usklajeni obravnavi tveganj v Skupini SID banka. Skupina SID banka posveča poseben pomen kreditnemu tveganju, ki je na nivoju skupine tudi najpomembnejše. V svojem organizacijskem ustroju je Skupina SID banka oblikovala nivojsko potrjevanje kreditnih limitov v odvisnosti od višine zahtevanega limita in od vrste posla. Pri poslih faktoringa najnižje limite potrjujejo komercialni organi, višje zneske potrjuje kreditni odbor obvladovane družbe, najvišje zneske pa potrjuje kreditni odbor obvladujoče družbe. Za najvišje zneske se šteje vse limite nad 2 milijona EUR. Vse te posle ponovno obdela in presodi oddelek za bonitete obvladujoče družbe. Na seji kreditnega odbora SID banke se te posle natančno osvetli z ekonomskega in pravnega vidik posla, pri čemer ima poseben pomen zavarovanje posla. Družbe Skupine SID banka redno mesečno poročajo o svojih poslovnih rezultatih, v okviru katerih so tudi poročila o izpostavljenosti in slabih naložbah. Poročila so redno obravnavana na sejah kreditnega odbora SID banke, ki se s poročili seznani in po potrebi posreduje ustrezna navodila za aktivnosti, v kolikor so le-te potrebne. Profil tveganosti in ocena ustreznega notranjega kapitala SID banka ima izdelan profil tveganosti banke, ki je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja, in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. 43 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Profil tveganosti predstavlja osnovo za: • celovit proces upravljanja s tveganji, • ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, • načrtovanje postopkov notranjega revidiranja, • izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije. V skladu s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice se profil tveganosti ocenjuje za celotno Skupino SID banka. Pri oceni ustreznega notranjega kapitala se upoštevajo naslednja tveganja in dejavniki: • tveganja, ki so zajeta v prvem stebru (kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje), • tveganja drugega stebra (tveganje koncentracije, transferno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje dobičkonosnosti, tveganje poravnave, tveganje ugleda, strateško tveganje, kapitalsko tveganje), • drugi elementi in zunanji dejavniki (regulatorne spremembe, vpliv ekonomskih ciklov, stres testi). V oceni ustreznega notranjega kapitala predstavljajo kapitalske zahteve za kreditna tveganja 82 odstotkov, za operativna tveganja 2 odstotka in za strateško tveganje, tveganje koncentracije in zunanjih dejavnikov 16 odstotkov. Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka na podlagi bančne konsolidacije je podrobneje opisano v poglavju III o razkritjih. 6.5. Informacijski sistem Bančni informacijski sistem mora na varen način zagotavljati pravočasne, neoporečne in razpoložljive informacije. Poleg podpore poslovnih procesov mora informacijski sistem omogočati poročanje bančnim regulatorjem in drugim zunanjim institucijam ter biti v pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev. Zaradi spreminjajočih oziroma naraščajočih poslovnih potreb SID banke in zahtev regulatorja je treba informacijski sistem neprestano dopolnjevati in izboljševati. V letu 2008 je SID banka sprejela prenovljeno strategijo razvoja informacijskega sistema, na podlagi katere je tudi v letu 2009 izvajala številne aktivnosti na področju informacijskega in tehnološkega razvoja. V letu 2009 je bilo veliko pozornosti namenjene nadaljevanju aktivnosti pri prenovi, posodobitvi, standardizaciji in optimizaciji strežniške infrastrukture na tehnologijah virtualnih okolij in vzpostavitvi diskovnega polja. V sklopu ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja so potekale aktivnosti za izvedbo testiranj načrtov obnovitve poslovanja. Na področju varnosti poslovanja je bilo izvedenih več izboljšav in nadgraditev na različnih segmentih informacijskega sistema kot je nadgradnja požarnih pregrad itd. Tudi v preteklem letu so se nadaljevale aktivnosti za poenotenje in standardizacijo sistemske programske opreme, prav tako se je nadaljevala standardizacija dela z zunanjimi izvajalci in razširitev informacijske podpore upravljanja sprememb programske opreme. Nadaljevala se je nadgradnja in dopolnitev primarno dokumentnega informacijskega sistema na transakcijski in relacijski sistem. Na področju aplikativne programske opreme je bilo veliko pozornosti namenjene informacijski podpori celotnemu procesu izvajanja programa jamstvenih shem, optimizaciji delovnih procesov in dopolnjevanju sistema za podporo kreditnega poslovanja. Izvedle so se tudi nekatere priprave za projekte in naloge, ki jih bomo izvedli v letu 2010. Ena izmed pomembnih stalnih nalog na področju informacijskega sistema je tudi zagotavljanje osnov za kvalitetno in pravočasno poročanje, kjer so v preteklem letu potekale aktivnosti tako na dopolnjevanju in nadgradnji zunanjega poročanja skladno z zahtevami zunanjih institucij, kot tudi na področju notranjega poročanja, ki postaja glede na naraščajoče poslovne potrebe vse bolj obsežno in kompleksno. Nadaljevale so se aktivnosti za izgradnjo podatkovnega skladišča. Hkrati z navedenimi pa so potekale druge aktivnosti razvoja in vzdrževanja informacijskega sistema v skladu s standardom ISO27001 (ISO/BS17799). Glede na vlogo SID banke v bančni skupini, so bile aktivnosti v skladu s strategijo usmerjene tudi v koordinacijo aktivnosti na področju razvoja informacijskih sistemov članic skupine SID banka. Poslovanje družbe PRO KOLEKT se je v letu 2009 v celoti informatiziralo po sistemu neodvisnosti od lokacije (na strani odjemalca), na novo se je vzpostavil tudi lokalni informacijski sistem. V družbi PKZ je bil na segmentu podpore IT vzpostavljen varen sistem upravljanja s spremembami. Z namenom učinkovitosti, obvladovanja tveganj in poslovne politike so se v banki izvajale tudi aktivnosti optimizacije procesov, poslovna politika in strategija obvladovanja tveganj so glavni gradniki strategije nadaljnjega razvoja informacijskega sistema. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 44 6.6. Kadri Zaposlovanje - struktura in trendi Zaposlovanje je v letu 2009 potekalo v skladu z letnim načrtom zaposlovanja in z usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo predvsem na prilagajanju zaposlovanja rasti obsega poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s sprecifičnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki in skupini. V letu 2009 se je v SID banki na novo zaposlilo 20 sodelavcev; tako je bilo konec leta v banki 87 zaposlenih (59 žensk in 28 moških), povprečno število zaposlenih je bilo v tem letu 79,75. * Izobrazbena in starostna struktura zaposlenih v SID banki na dan 31.12.2009 doktorat magisterij 1% srednješolska 51 - 60 let Razvoj zaposlenih V SID banki se namenja posebno pozornost področju razvoja zaposlenih, s ciljem zagotoviti izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo primerno razvitosti in strateškim ciljem banke ter učinkovito prilagajanje zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju. Z zaposlenimi so bili opravljeni letni razvojni razgovori in polletni razgovori za ugotavljanje realizacije zastavljenih ciljev. Letni razvojni razgovori so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, za opredelitev ključnih kadrov (vodstvene delavce in tudi »specialiste« - nosilce razvoja novih dejavnosti) ter izdelavo letnega načrta izobraževanja, saj se preko njih pravočasno zaznajo potrebe po novih znanjih ter lažje načrtujejo ciljno usposabljanje in izobraževanje tako za posameznike kot skupine zaposlenih. Izobraževanje Spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in veščin ter prenos teh v prakso je ena od usmeritev akcijske strategije SID banke. V letu 2009 so zaposleni pridobivali znanja, ki so potrebna zlasti na posameznih strokovnih področjih in to v različnih oblikah internega izobraževanja ter z udeležbo na predavanjih, delavnicah, seminarjih, podiplomskem študiju in drugih oblikah tako doma kot v tujini. Hkrati so se zaposleni udeleževali tudi raznih oblik izobraževanja, kjer so pridobivali potrebna splošna (tuji jeziki, izobraževanje na področju informatike, s področja javnega nastopanja ipd.) in specifična znanja (z bančnega področja, s področja finančnih trgov in finančnih instrumentov, s področja upravljanja s tveganji, s pravnega področja, preprečevanja pranja denarja, finančne in poslovne analize podjetij, projektnega financiranja, mednarodnih standardov računovodskega poročanja, davčne zakonodaje, plačilnih sistemov, javnih naročil, idr.). V letu 2009 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 85 zaposlenih, kar predstavlja 98-odstoten delež zaposlenih. Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega je bilo 43. Nagrajevanje S sistemom nagrajevanja in napredovanja želi banka nagraditi in motivirati sposobne kadre in z njimi realizirati ambiciozno zastavljene poslovne načrte. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 45 Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji, medtem ko nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja interni akt. Nagrado za delovno uspešnost vodje zaposlenim dodelijo mesečno v obliki variabilnega dela plače, ki v primeru posebnih dosežkov lahko znaša do 20 odstotkov plače. Podlaga za napredovanje na istem delovnem mestu je ocena dela zaposlenega v okviru letnih in polletnih razgovorov; v letu 2009 je na tak način napredovalo 25 zaposlenih. Posebejje nagrajevano projektno delo, ki hkrati predstavlja osnovo za doseganje razvoja posameznikov in timskega dela oziroma sodelovanja. SID banka je zaposlenim tudi v letu 2009 v skladu s pokojninskim načrtom plačevala del premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, prav tako pa tudi premijo za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Notranje komuniciranje SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje ključnega pomena, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k čemur lahko prispeva tudi učinkovita in odprta komunikacija. V banki so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi (redni interni sestanki in srečanja zaposlenih z upravo) do dostopa do obsežnega števila elektronskih baz podatkov (na primer zabeležke poslovnih dogodkov, zapisniki in sklepi organov odločanja banke, interni akti banke, strokovna knjižnica, opisi procesov in postopkov dela, predlogi in ideje, klipingi, ipd.), obveščanja prek internega elektronskega časopisa in četrtletnega izhajanja internega glasila Cekin. V letu 2009 je bil v soglasju z nadzornim svetom sprejet Kodeks etičnih vrednot in strokovnih standardov, ki v večjem delu pomeni zapis obstoječe dobre prakse banke in bančnih delavcev. Za implementacijo tistih določb kodeksa, ki glede na obstoječo prakso predstavljajo novost, pa je bil sprejet še poseben akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in roki za odgovorne osebe. Kodeks je tudi v formalni obliki potrdil uveljavljeno prakso spodbujanja ustrezne organizacijske kulture in pozitivnega ravnanja ter odnosa zaposlenih pri opravljanju nalog tako v odnosu do strank kot znotraj banke. Poseben poudarek kodeks daje tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja. Zaposleni v Skupini SID banka Družba 2007 2008 2009 SID banka 69 76 87 PKZ 40 51 52 Skupina PRO KOLEKT 15 19 25 Skupina PRVI FAKTOR 108 130 131 CMSR 9 11 11 Skupaj 241 287 306 Skupina PRO KOLEKT je imela po stanju konec leta 2009 skupaj 25 zaposlenih, od tega 7 v družbi v Ljubljani, 6 v Zagrebu, 2 v Beogradu in 4 Bukarešti, 2 v Skopju, 3 v Sarajevu ter 1 zaposlenega v družbi v Sofiji. Skupina PRVI FAKTOR je imela skupaj 131 zaposlenih, od tega 38 v družbi v Ljubljani, 45 v Zagrebu, 34 v Beogradu in 14 v Sarajevu. •Izobrazbena struktura zaposlenih v SkupiniSID banka na dan 31.12.2009 doktorat Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 46 6.7. Notranja revizija Notranja revizija v SID banki je organizirana kot štabna služba, neposredno podrejena upravi banke. Služba za notranjo revizijo opravlja aktivnosti dajanja zagotovil ter svetovalne aktivnosti skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije in skladno z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom notranjerevizijskih načel ter kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev. Namen njenega delovanja je povečevanje koristi in izboljševanje delovanja banke. Banki pomaga uresničevati njene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina vrednotenja in izboljševanja uspešnosti postopkov ravnanja s tveganjem ter njegovega obvladovanja in upravljanja. Delovanje službe za notranjo revizijo je v letu 2009 potekalo v skladu z letnim načrtom, ki sta ga sprejela uprava in nadzorni svet banke. Temeljna osnova za načrtovanje področij pregledov službe za notranjo revizijo v letu 2009 je bil profil tveganosti banke 2008, na osnovi analize profila tveganosti so bile določene poslovne aktivnosti in področja tveganj na posameznih poslovnih aktivnostih, ki so bile predmet pregledov. Služba za notranjo revizijo je v letu 2009 opravila 19 pregledov, od tega 15 rednih in štiri izredne preglede. Vsa poročila o opravljenih pregledih je obravnavala uprava. Dana priporočila notranje revizije po opravljenih pregledih so bila usmerjena v nadaljnje izpopolnjevanje notranjih kontrol po posameznih organizacijskih enotah ter posameznih poslovnih procesih ter s tem v zmanjševanje tveganj na posameznih področjih poslovanja banke. Služba za notranjo revizijo je stalno spremljala izvajanje danih priporočil, pa tudi priporočil Banke Slovenije in zunanjih revizorjev ter o realizaciji četrtletno poročala upravi. Pomemben del aktivnosti službe za notranjo revizijo je predstavljalo tudi svetovanje na različnih področjih dela v SID banki ter koordinacija izvedbe zunanje revizije. Služba za notranjo revizijo je o svojem delu in pomembnih ugotovitvah pregledov poročala v četrtletnih poročilih, ki so jih obravnavali uprava, revizijska komisija in nadzorni svet banke. 6.8. Varovanje zakonitosti poslovanja V začetku druge polovice poslovnega leta 2009 je Služba za varovanje zakonitosti poslovanja začela s polnim izvajanjem neodvisne funkcije skladnosti (compliance function), pred tem se je ta funkcija izvajala na decentralizirani način. Funkcija skladnosti sicer obsega ugotavljanje, ocenjevanje in spremljanje tveganja skladnosti, vključno s poročanjem. Kot del sistema notranjih kontrol banke je eden izmed medsebojno povezanih elementov celovitega, trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v banki. Delovanje Službe za varovanje zakonitosti poslovanja , ki ima posebne pristojnosti, odgovornosti in naloge, določene z internimi akti, ki so bili sprejeti v soglasju z nadzornim svetom, je usmerjeno predvsem v preventivno delovanje. Poleg svetovanja upravi glede vzpostavitve ustreznih notranjih kontrol za obvladovanje tveganja skladnosti izvaja tudi redne in izredne preglede poslovanja z vidika skladnosti, pri čemer so izbrana področja, za katera iz analize profila tveganosti izhaja, da je tveganje neskladnosti največje. Pri izvajanju pregledov Služba za varovanje zakonitosti poslovanja sodeluje tudi s Službo za notranjo revizijo, npr. z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev tako, da se aktivnosti obeh služb smiselno dopolnjujejo in ne podvajajo. Ne glede na nov (centralizirani) način izvajanja funkcije skladnosti, je uprava banke še naprej primarno odgovorna za upravljanje s tveganjem skladnosti oziroma za zagotovitev poslovanja banke v skladu s predpisi. Odgovornost za zagotavljanje skladnost poslovanja je tudi na vseh zaposlenih v banki, upoštevajoč njihovo vlogo in raven odgovornosti, zato so se dolžni izobraževati in usposabljati za ugotavljanje in obvladovanje tveganja skladnosti. Dodatno so vodje organizacijskih enot dolžni spremljati uresničevanje tveganja skladnosti na svojem področju in o tem poročati Službi za varovanje zakonitosti poslovanja in upravi. Služba za varovanje zakonitosti poslovanja za vsako polletje izdela pisno poročilo, ki ga predloži upravi, ta pa v obravnavo nadzornemu svetu. Vsakokratno poročilo obsega poročilo o delu za izteklo polletje, ugotovitve glede dejanskega stanja skladnosti poslovanja v primerjavi z zahtevanim stanjem, morebitna priporočila za upravo in pregled realizacije priporočil iz preteklih obdobij. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 47 7. PRILOGE 7.1. Organi upravljanja SID banke na dan 31.12.2009 Nadzorni svet SID banke • Andreja Kert, predsednica • mag. Samo Hribar Milič, namestnik predsednice • dr. Aleš Berk Skok • dr. Marko Jaklič • mag. Gregor Kastelic • dr. Peter Kraljič • dr. Viljem Pšeničny Komisija za pospeševanje mednarodne menjave • Metka Jerina, predsednica, Ministrstvo za gospodarstvo RS • mag. Janko Burgar - namestnik predsednice, Ministrstvo za gospodarstvo RS • dr. Robert Kokalj, Ministrstvo za zunanje zadeve RS • Janez Krevs, Banka Slovenije • Monika Pintar Mesarič, Ministrstvo za finance RS • mag. Jože Renar, Gospodarska zbornica Slovenije Uprava • mag. Sibil Svilan, predsednik • JožefBradeško, član Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 48 7.2. Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2009 UPRAVA Sibil Svilan - predsednik Jožef Bradeško - član Pomočniki uprave Bojan Pecher Služba za upravljanje s tveganji Matej ka Kavčič Služba za informacijsko zaščito Služba za raziskave in strategijo Roman Rojc Služba za notranjo revizijo Alenka Ferjančič Služba za varovanje zakonitosti poslovanja Goran Katušin Področje spodbujevalnega in razvojnega financiranja Saša Keleman Področje izvoznega in projektnega financiranja Borut Müller Področje zakladništva Mitja Jarc Področje zavarovanja kreditov in investicij Oddelek za zaledje in plačilni promet Gašper Mramor Oddelek za upravljanje skupine in upravljanje s slabimi naložbami Danilo Grašič Oddelek za bonitete Vesna Zorman Pravni oddelek in oddelek za obravnavo škod Barbara Bračko s \ Oddelek za informatiko Damjan Javernik Splošni in kadrovski oddelek Vida Zabukovec Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 49 7.3. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31.12.2009 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 7.4. Izjava o upravljanju družbe SID banka je v poslovnem letu 2009 kot javna družba uporabljala Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks), ki so ga sporazumno oblikovali in sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje članov nadzornih svetov in Združenje Manager dne 18. 3. 2004, ter spremenili in dopolnili dne 14. 12. 2005 in dne 5. 2. 2007. Kodeks je dostopen na spletni strani http://www.ljse.si/. V smislu podatkov o upravljanju, ki presegajo zahteve Zakona o gospodarskih družbah, je treba izpostaviti zlasti predpise, ki urejajo korporacijsko upravljanje v bankah. Takšne določbe vsebujeta Zakon o bančništvu (2. Poglavje) in Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic, ki smiselno povzema priporočila iz Kodeksa. Opozoriti gre tudi na Zakon o Slovenski izvozni in razvojni bank (ZSIRB), ki vsebuje nekaj specialnih določb glede korporacijskega upravljanja, npr. sestavo nadzornega sveta. Vsi navedeni predpisi so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri upravljanju družbe se upošteva tudi statut (dostopen tudi na spletni strani družbe: http://www.sid.si/sidslo.nsf), strategijo družbe in različne politike, sprejete s strani organov vodenja ali nadzora družbe. Pri korporacijskem upravljanju SID banke se ne upoštevajo naslednja priporočila Kodeksa: • Točka 1.1.1 (Cilji družbe): Za razliko od ostalih delniških družb osnovni cilj SID banke ni maksimiranje vrednosti družbe, temveč izvajanje spodbujevalnih in razvojnih nalog s ciljem ohranjanja ali povečanja vrednosti kapitala brez zasledovanja cilja maksimalnega dobička (glej zlasti 9. člen ZSIRB); • Točki 1.2 in 1.3 (Enakopravna obravnava delničarjev in varstvo njihovih pravic in Skupščina delničarjev): Priporočila se upoštevajo smiselno, sajje edini delničar Republika Slovenija (primerjaj 4. člen ZSIRB). • Točka 2.3.2 (Plačila, povračila in druge ugodnosti ter lastništvo delnic družbe): Politika nagrajevanja uprave v smislu v smislu enotnega dokumenta še ni bila oblikovana, vendar pa je v skladu s pogodbami o zaposlitvi članov uprave višina nagrade odvisna od doseganja ciljev določenih v strategiji in vsakoletni poslovni politiki ter finančnem načrtu. Pozitiven rezultat poslovanja družbe je tako le eden izmed kriterijev za oceno uspešnosti, vsi ostali kriteriji iz prej navedenih dokumentov pa so natančno časovno opredeljeni in konkretno merljivi. V nobenem primeru nagrada za uspešno poslovanje, skladno s pogodbo o zaposlitvi, ne more preseči dveh mesečnih plač člana uprave. Upoštevan je tudi v januarju 2009 sprejeti sklep Vlade RS o priporočilih predstavnikom Republike Slovenije v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je Republika Slovenije, pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe. • Točki 3.1.9 in 3.1.12 (Naloge in odgovornosti): Za razpošiljanje gradiv in sklic sej nadzornega sveta se informacijska tehnologija uporablja le za izvedbo korespondenčnih sej. Poročilo o delu nadzornega sveta za skupščino se javno ne objavi. • Točka 3.3.3 (Sestava nadzornega sveta): SID banka ne organizira oziroma financira usposabljanja in izobraževanja članov nadzornega sveta. • Točka 3.4.6 (Plačila, povračila in druge ugodnosti ter lastništvo delnic družbe): SID banka ne zavaruje odškodninske odgovornosti članov nadzornega sveta v zvezi z opravljanjem njihovih nalog. • Točka 8.2 (Komuniciranje v angleškem jeziku): Javne objave v angleškem jeziku so zagotovljene le za najpomembnejše informacije, npr. Letno poročilo. • Točka 8.4 (Letni dokument): Seznam vseh informacij v zvezi z družbo, ki so bile skladno z zakonom objavljene v zadnjih 12 mesecih, se ne objavlja. • Točka 8.6 (Finančni koledar): Finančni koledar se ne objavlja. • Točka 8.12.1 (Govorice in članki): SID banka se v vseh primerih ne opredeljuje do govoric in člankov v zvezi z njenim poslovanjem, ki delujejo zavajajoče. Družba ima v zvezi s postopki računovodskega poročanja z internimi akti vzpostavljene različne notranje kontrole. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje s tveganji v družbi pa je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Dodatno je nadzorni svet zaradi učinkovitejšega opravljanja svoje funkcije ustanovil tudi revizijsko komisijo, katere delo je posebej osredotočeno na področje računovodskega poročanja in upravljanja s tveganji. V okviru banke je kot del sistema notranjih kontrol vzpostavljena tudi funkcija varovanja zakonitosti poslovanja (compliance), katere nosilec je posebna organizacijska enota. Republika Slovenija je edini delničar SID banke od septembra 2008. Organi vodenja in nadzora so imenovani v skladu s predpisi, pri čemer je treba opozoriti na dodatne pogoje in postopke, določene v 18. členu ZSIRB. Pristojnosti skupščine izvaja Vlada Republike Slovenije oziroma njen predstavnik z ustreznim pisnim pooblastilom. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 51 Dvočlanska uprava sprejema odločitve soglasno in v okviru svojih pooblastil ne sme izdajati ali kupovati lastnih delnic. V letu 2009 sta bila člana uprave mag. Sibil Svilan kot predsednik in Jožef Bradeško kot član. Člani nadzornega sveta, imenovani s sklepom Vlade Republike Slovenije dne 23.4.2009, na dan 31.12.2009 so bili: • Andreja Kert, predsednica, • mag. Samo Hribar Milič, namestnik predsednice, • dr. Aleš Berk Skok, • dr. Marko Jaklič, • mag. Gregor Kastelic, • dr. Peter Kraljič, • dr. Viljem Pšeničny. Člani revizijske komisije na dan 31.12.2009 so bili: • mag. Gregor Kastelic, predsednik, • dr. Aleš Berk Skok, • mag. Blanka Vezjak. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 52 II. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA Vsebina Stran Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 54 Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 55 1. Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka 57 2. Pojasnila k računovodskim izkazom 64 3. Upravljanje s tveganji in ostala razkritja 104 4. Poročanje po odsekih 117 5. Priloge 122 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 53 Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Uprava na dan 26.02.2010 potrjuje računovodske izkaze in letno poročilo SID banke in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka za leto, končano na dan 31.12.2009. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: - uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, - poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, - vsakršna materialna odstopanja od uporabljenih računovodskih standardov ustrezno razkrita in pojasnjena, - računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju Skupine SID banka, razen če ni utemeljeno predvidevati o prenehanju poslovanja. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Uprava SID - Slovenske izvozne in razvojne ranke, d.d, Ljubljana Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 54 Deloitte Tel: +386 (0) 1 3072 800 Faks: +386 (0) 1 3072 900 www.deloitte.si POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA LASTNIKOM SID - Slovenske izvozne in razvojne banke d*d*, Ljubljana Poročilo o računovodskih izkazih Revidirali smo priložene posamične računovodske izkaze SID - Slovenske izvozne in razvojne banke d.d., Ljubljana in skupine SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju »Banka«), ki vključujejo posamični in konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2009, posamični in konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala ter izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto in povzetek bistvenih računovodskih usmeritev ter druge pojasnjevalne opombe. Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih je sprejela BU. Ta odgovornost vključuje: vzpostavitev in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačnih navedb zaradi prevare ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ter pripravo računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah. Revizorjeva odgovornost Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj preuči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje. DELOITTE REVIZIJA D.O.O. Davčna ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 55 Mnenje Po našem mnenju so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja -SID — Slovenske izvozne in razvojne banke d.d., Ljubljana in skupine SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2009 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih je sprejela EU. Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah V skladu s prvim odstavkom, 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) smo pregledali poslovno poročilo Banke. Po našem mnenju je poslovno poročilo usklajeno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Ljubljana, 18. marec 2010 deloitte revizija d.o.o. Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 1. Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 1.1. Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2009 v tisoč EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 2.3.1. 1.073 112 3.636 3.437 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.3.2. 248 125 248 125 Finančna sredstva, namenjena varovanju 2.3.3. 2.101 0 2.101 0 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 2.3.4. 50.051 61.332 72.390 79.450 Krediti 2.3.5. 2.954.952 2.012.539 3.091.499 2.187.680 - krediti bankam 2.292.668 1.512.356 2.306.883 1.534.606 - krediti strankam, ki niso banke 662.284 500.183 784.616 653.074 Opredmetena osnovna sredstva 2.3.6. 4.441 4.749 4.845 5.230 Naložbene nepremičnine 0 0 80 0 Neopredmetena sredstva 2.3.7. 395 568 1.078 1.306 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.3.8. 7.712 7.712 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.3.9. 1.019 328 2.155 1.213 - terjatve za davek od dobička 656 0 1.180 255 - terjatve za odloženidavek 363 328 975 958 Druga sredstva 2.3.10. 2.902 252 37.182 22.794 - sredstva iz zavarovalnih poslov 0 0 32.228 20.177 - druga sredstva 2.902 252 4.954 2.617 SKUPAJ SREDSTVA 3.024.894 2.087.717 3.215.633 2.301.654 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 2.3.11. 271 172 271 172 Izvedeni finančni inštrumenti, namenjeni varovanju 2.3.12. 1.202 0 1.202 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.3.13. 2.693.134 1.921.672 2.814.538 2.079.910 - vloge bank 155.066 15.216 155.066 15.216 - vloge strank, ki niso banke 91.870 22.376 91.870 22.376 - krediti bank 1.799.948 1.633.867 1.921.338 1.792.105 - krediti strank, ki niso banke 99.108 0 99.122 0 - dolžniški vrednostni papirji 547.142 250.213 547.142 250.213 Rezervacije 2.3.14. 4.382 2.289 56.695 35.265 - bančne rezervacije 4.250 2.165 4.250 2.165 - obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 50.294 30.896 - druge rezervacije 132 124 2.151 2.204 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.3.9. 138 1.939 138 2.321 - obveznostiza davek 0 1.904 0 2.284 - obveznostiza odložene davke 138 35 138 37 Druge obveznosti 2.3.15. 3.785 888 9.063 4.058 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.702.912 1.926.960 2.881.907 2.121.726 Osnovni kapital 2.3.16. 300.000 140.000 300.000 140.000 Kapitalske rezerve 2.3.17. 1.139 1.139 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 2.3.18. (18) (295) 126 (838) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 2.3.19. 21.735 19.923 39.667 38.095 Lastni deleži 2.3.20. (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 450 1.314 (5.882) 2.856 SKUPAJ KAPITAL 321.982 160.757 333.726 179.928 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.024.894 2.087.717 3.215.633 2.301.654 VARNOSTNE REZERVE 2.3.22. 125.428 113.186 125.428 113.186 PROGRAM IZRAVNAVE OBRESTI 2.3.22. 7.627 6.709 7.627 6.709 Varnostne rezerve in program izravnave obresti (PIO) se nanašajo na posle, ki jih SID banka opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije in niso del sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev SID banke. Vodijo se na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Prikaz poslov po pooblastilu je v točki 2.3.22.. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 57 1.2. Izkaz vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2009 SID banka Skupina SID banka v tisoč EUR Pojasnilo 2009 2008 2009 2008 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 82.256 82.491 95.779 97.238 Odhodki za obresti in podobni odhodki (60.754) (68.183) (67.308) (77.429) Čiste obresti 2.4.1. 21.502 14.308 28.471 19.809 Prihodki iz dividend 2.4.2. 2.474 2.273 0 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 2.006 1.209 6.456 5.398 Odhodki za opravnine (provizije) (437) (411) (1.233) (1.412) Čiste opravnine (provizije) 2.4.3. 1.569 798 5.223 3.986 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.4.4. 330 (184) 605 (255) Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 2.4.5. 24 (59) 24 (58) Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 2.4.6. (40) 0 (40) 0 Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 2.4.7. 44 97 1.073 2.866 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (4) 2 (2) 2 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.4.8. 2.542 2.501 4.129 8.629 - prihodki za nebančne storitve 2.542 2.501 2.051 2.312 - prihodki od zavarovalnih poslov 0 0 7.876 9.077 - odhodki za zavarovalne posle 0 0 (5.798) (2.760) Administrativni stroški 2.4.9. (5.729) (5.161) (10.971) (10.843) Amortizacija 2.4.10. (643) (617) (881) (860) Rezervacije 2.4.11. (1.985) (1.526) (10.556) (5.088) - bančne rezervacije (2.085) (1.387) (2.085) (1.387) - obveznostiiz zavarovalnih pogodb 0 0 (8.618) (3.761) - druge rezervacije 100 (139) 147 60 Oslabitve 2.4.12. (18.906) (9.429) (23.596) (14.183) Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 1.178 3.003 (6.521) 4.005 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2.4.13. (231) (424) (755) (1.463) Odloženi davki 1 188 1.892 314 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 948 2.767 (5.384) 2.856 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 948 2.767 (5.384) 2.856 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 347 48 1.206 (629) Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (70) (12) (242) 124 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 1.225 2.803 (4.420) 2.351 lastnikov obvladujoče družbe (4.420) 2.351 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 58 1.3. Izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2009 SID banka Skupina SID banka v tisoč EUR 2009 2008 2009 2008 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 1.178 3.003 (6.521) 4.005 Amortizacija 643 617 881 860 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev 18.905 970 23.596 1.700 Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik (44) (97) (1.073) (2.866) Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 4 (2) 4 (2) Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja (2.474) (2.273) 0 0 Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 3.735 9.985 10.572 17.096 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 21.947 12.203 27.459 20.793 b) (Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (973.655) (822.222) (959.791) (840.097) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (2.101) 3 (2.101) 3 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 11.628 (21.538) 8.304 (18.571) Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (980.531) (800.610) (951.924) (819.760) Čisto (povečanje)/zmanjšanje časovno odloženih stroškov (383) 49 (427) 0 Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (2.268) (126) (13.643) (1.768) c) Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti 774.137 784.530 752.370 805.307 Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 295 (14) 295 (14) Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 770.838 784.534 736.199 806.158 Čisto povečanje/(zmanjšanje) časovno odloženih prihodkov 1.801 23 1.300 0 Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 1.203 40 14.576 (837) d) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (177.571) (25.436) (179.962) (13.997) e) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (2.793) 546 (3.967) (28) f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d+e) (180.364) (24.890) (183.929) (14.025) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 2.476 2.313 2 242 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 2 12 2 196 Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 28 0 46 Drugi prejemki iz naložbenja 2.474 2.273 0 0 b) Izdatki pri naložbenju (168) (281) (354) (830) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (157) (121) (317) (462) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (11) (160) (37) (368) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 2.308 2.032 (352) (588) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 160.000 50.400 160.000 50.400 Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 160.000 50.400 160.000 50.400 b) Neto denarni tokovi pri financiranju (a) 160.000 50.400 160.000 50.400 D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 2 2 2 2 E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af+Bc+Cb) (18.056) 27.542 (24.281) 35.787 F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 40.129 12.585 58.384 22.595 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) * 22.075 40.129 34.105 58.384 h Postavka vključuje denarna sredstva na transakcijskih računih in v blagajni ter vloge pri bankah z ročnostjo do 90 dni. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 59 1.3.1. Denarni ustrezniki v tisoč EUR SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Denar v blagajni 0 0 0 1 Denar na poslovnih računih pri bankah 69 25 2.632 2.593 Vloge pri bankah, od tega 22.205 40.104 31.473 55.790 - Unicredit banka Slovenija d.d. 12.820 15.313 12.820 15.354 - Sparkasse d.d. 6.855 0 6.855 0 - Adria BankA.G. 2.000 2.003 2.000 2.003 - Factorbanka d.d. 330 0 2.242 2.547 - Hypo Bank d.d. 0 11.617 0 11.617 - Banka Celje d.d. 0 5.303 0 7.909 - Volksbank d.d. 0 5.152 0 7.229 - NLB d.d. 0 465 2.484 2.088 - Lon d.d. 0 251 0 251 - Probanka d.d. 0 0 1.881 1.608 - NLB LHB banka a.d. Beograd 0 0 1.161 2.425 - Gorenjska banka d.d. 0 0 2.030 2.191 - NLB Tuzlanska banka d.d. 0 0 0 555 - Societe General - Splitska banka d.d. 0 0 0 13 Skupaj 22.074 40.129 34.105 58.384 Denarni tokovi pri poslovanju znašajo -180.364 tisoč EUR. Negativen znesek je predvsem posledica povečanja plasiranih kreditov v letu 2009. Povečano kreditno aktivnost je SID banka pretežno financirala s povečanjem najetih kreditov, deloma pa tudi z dokapitalizacijo. SID banka je manjko denarnega toka iz poslovanja v večji meri nadomestila z denarnim tokom iz financiranja, v manjši meri pa tudi z denarnim tokom iz naložbenja. Denarni tok iz naložbenja predstavlja po vsebini prejete dividende odvisnih družb. Pri Skupini SID banka znašajo denarni tokovi pri poslovanju -183.929 tisoč EUR, kar je pretežno posledica povečanega obsega plasiranih kreditov Skupine SID banka, v manjši meri pa negativnega poslovanja Skupine SID banka. Skupina SID banka je povečano kreditno aktivnost financirala z dodatnim zadolževanjem v obliki najetih kreditov. Primanjkljaj denarnega toka iz poslovanja je pokrivala z denarnim tokom iz financiranja. Denarni tok iz financiranja po vsebini predstavlja dokapitalizacijo. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 60 1.4. Izkaz sprememb lastniškega kapitala 1.4.1. SID banka Za poslovno leto 2009 Zadržani dobiček Presežek iz (vključno s Osnovni Kapitalske prevred- Rezerve iz č. dob. Lastni Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve notenja dobička posl. leta) deleži kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2009) 140.000 1.139 (295) 19.923 1.314 (1.324) 160.757 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 277 0 948 0 1.225 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 160.000 0 0 0 0 0 160.000 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu nadzornega sveta in skupščine 0 0 0 1.314 (1.314) 0 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 47 (47) 0 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 451 (451) 0 0 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2009) 300.000 1.139 (18) 21.735 450 (1.324) 321.982 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 450 Za poslovno leto 2008 Zadržani dobiček Presežek iz (vključno s Osnovni Kapitalske prevred- Rezerve iz č. dob. Lastni Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve notenja dobička posl. leta) deleži kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2008) 89.600 1.139 (331) 17.566 904 (1.324) 107.554 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 36 0 2.767 0 2.803 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 50.400 0 0 0 0 0 50.400 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu skupščine 0 0 0 904 (904) 0 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 139 (139) 0 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 1.314 (1.314) 0 0 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2008) 140.000 1.139 (295) 19.923 1.314 (1.324) 160.757 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 1.314 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 61 1.4.2. Skupina SID banka Za poslovno leto 2009 Zadržani dobiček Presežek iz (vključno Osnovni Kapitalske prevred- Rezerve iz s č. dob. Lastni Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve notenja dobička posl. leta) deleži kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2009) 140.000 1.139 (838) 34.850 6.101 (1.324) 179.928 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 964 0 (5.384) 0 4.420 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 160.000 0 0 0 0 0 160.000 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu nadzornega sveta in skupščine 0 0 0 1.314 (1.314) 0 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 47 (47) 0 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 451 (451) 0 0 Druge spremembe čistega dobička* 0 0 0 77 (1.859) 0 (1.782) KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2009) 300.000 1.139 126 36.739 (2.954) (1.324) 333.726 *Druge spremembe čistega dobička vsebujejo spremembe rezerv iz dobička in zadržanega dobička zaradi konsolidacijskih knjiženj. Največji del zneska 1.736 tisoč EUR je pripisati spremembi izravnalnih rezervacij. 45 tisoč EUR je pripisati valutnim razlikam, ki so nastale pri konsolidiranju, 77 tisoč EUR pa je posledica konsolidacijskih usklajevanj med rezervami iz dobička in čistega dobička obdobja. Za poslovno leto 2008_ Zadržani dobiček Presežek iz (vključno Osnovni Kapitalske prevred- Rezerv iz s č. dob. Lastni Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve notenja dobička posl. leta) deleži kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2008) 89.600 1.139 (396) 30.547 8.024 (1.324) 127.590 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 (506) 0 2.856 0 2.350 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 50.400 0 0 0 0 0 50.400 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu skupščine 0 0 0 940 (940) 0 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 139 (139) 0 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 1.314 (1.314) 0 0 Druge spremembe čistega dobička* 0 0 64 1.910 (2.386) 0 (412) KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2008) 140.000 1.139 (838) 34.850 6.101 (1.324) 179.928 *Druge spremembe čistega dobička vsebujejo spremembe rezerv iz dobička in zadržanega dobička zaradi konsolidacijskih knjiženj. Največji del zneska 1.189 tisoč EUR predstavljajo izločitve oblikovanih slabitev posojil v skupini iz preteklih let, 478 tisoč EUR je pripisati spremembi rezerv za kreditna tveganja. Zadržani dobički so se usklajevali z razlogom izplačevanja dividend znotraj skupine, ki so bili v postopku konsolidiranja ustrezno izločeni. Preostali znesek predstavljajo usklajevalne vrednosti med konsolidiranim izkazom finančnega položaja in konsolidiranim izkazom vseobsegajočega donosa. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 62 Bilančni dobiček v tisoč EUR_2029_2008 Čisti dobiček poslovnega leta 948 2.767 Del čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv (47) (139) Del čistega dobička za oblikovanje statutarnih rezerv (451) (1.314) Čisti dobiček za oblikovanje drugih rezerv iz dobička 0 (657) Bilančni dobiček 450 657 V skladu s 60. členom ZGD-1 je potrebno predlog za uporabo bilančnega dobička priložiti letnemu poročilu. Bilančnega dobička SID banke ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem. V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB - A), se bilančni dobiček odvede v druge rezerve iz dobička. Uprava je ob sestavi letnega poročila iz čistega dobička, ki je znašal 948 tisoč EUR, oblikovala v skladu s 3. in 4. odstavkom 64. člena oz. 2. točke prvega odstavka 230. člena ZGD-1 zakonske rezerve v višini 47 tisoč EUR. Skladno s 4. točko prvega odstavka 230. člena ZGD-1 pa je iz preostalega dobička v višini 50% oz. 451 tisoč EUR oblikovala statutarne rezerve. Bilančni dobiček na dan 31.12.2009 znaša 450 tisoč EUR in vključuje neporabljeni dobiček leta 2009. Uprava predlaga nadzornemu svetu, da se čisti dobiček leta 2009 skladno s 3. odstavkom 230. člena ZGD-1 v višini 50%, kar predstavlja 225 tisoč EUR, razporedi v druge rezerve iz dobička. Uprava in nadzorni svet na podlagi 3. odstavka 4. člena ZSIRB in 27. člena statuta predlagata skupščini SID banke, da se bilančni dobiček za leto 2009 v skupni višini 225 tisoč EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 63 2. Pojasnila k računovodskim izkazom V točkah od 1 do 4 računovodskega dela poročila so predstavljeni izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2009, izkaz vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2009, izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2009 in izkaz sprememb lastniškega kapitala za poslovno leto 2009 za SID banko (ločeni izkazi) in za Skupino SID banka (konsolidirani izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31.12.2008 oz. za poslovno leto 2008. Računovodski izkazi so predstavljeni v tisoč EUR. Sredstva in obveznosti nominirana v tuji valuti so preračunana v evrsko protivrednost po srednjem tečaju Evropske centralne banke na datum izkaza finančnega položaja. Prihodki in odhodki nominirani v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju Evropske centralne banke na datum nastanka poslovnega dogodka oziroma evidentiranja. Konsolidirani računovodski izkazi so računovodski izkazi skupine, predstavljeni kot izkazi enovite gospodarske družbe. 2.1. Osnovni podatki 2.1.1. SID Banka SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali banka) ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v večih izdajah. Republika Slovenija je edini delničar banke. Finančne storitve, ki jih SID banka v skladu s pridobljenimi pooblastili opravlja za lasten račun, so predvsem: - dajanje kreditov, financiranje poslov, - izdajanje garancij in drugih jamstev, - trgovanje za svoj račun ali za račun strank s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji, - trgovanje za svoj račun z instrumenti denarnega trga, - kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb. V skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju ZSIRB) in po začetku njegove uporabe je SID banka zgoraj navedene storitve in finančne instrumente uporabljala za spodbujanje ekonomskih, strukturnih, socialnih in drugih politik na področjih, ki so opredeljena v prvi točki 11. člena tega zakona, kot na primer: - mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje, - gospodarske spodbude s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, podjetništvu in tveganemu kapitalu, - raziskave in razvoj, - izobraževanje in zaposlovanje, - varovanje okolja in energetska učinkovitost, - regionalni razvoj, - gospodarska in javna infrastruktura. Banka ima na podlagi zakonskega pooblastila (ZSIRB) status pooblaščene institucije po Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (v nadaljevanju ZZFMGP). Banka za račun Republike Slovenije izvaja: - zavarovanje in pozavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, - zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki, - zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki, - program izravnave obresti (PIO). V letu 2009 je banka na podlagi pooblastil, ki izhajajo iz Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije in Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, pričela opravljati posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, vnovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po teh dveh zakonih, tako za podjeta kot za fizične osebe. Glede na navedeno so v računovodskih izkazih SID banke vključena sredstva in obveznosti oziroma rezultati poslovanja za lasten račun. Posli, ki jih SID banka opravlja v imenu Republike Slovenije pa se vodijo na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Na dan 31.12.2009 je imela SID banka 87 zaposlenih (31.12.2008 76 zaposlenih). Po merilih iz 55. člena ZGD-1 je SID banka velika družba. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 64 2.1.2. Skupina SID banka Obvladujoča družba • SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Odvisne družbe: • SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PKZ), v kateri ima SID banka 100 % lastniški delež, • PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Ljubljana), v kateri ima SID 100 % lastniški delež in ima šest hčerinskih družb: ■ PRO KOLEKT d.o.o. Zagreb s sedežem na Rapska 46B, 10000 Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju PRO KOLEKT Zagreb), ■ PRO KOLEKT d.o.o. Skopje s sedežem na Bulevarju Goce Delčev 11, 91000 Skopje, Makedonija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Skopje), ■ PRO KOLEKT, društvo za naplatu duga, d.o.o. Beograd s sedežem na Bulevarju Mihajla Pupina 10ž, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Beograd), ■ S.C. PRO KOLEKT Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Bukarešta s sedežem na Prof. George Murgoci Str.2, District 4, 040526 Bukarešta, Romunija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Bukarešta), ■ PRO KOLEKT SOFIA EOOD, Sofija s sedežem na 65, Shipchenski prohod Blvd.,1574 Sofija, Bolgarija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Sofija), ■ PRO KOLEKT d.o.o., Sarajevo s sedežem na Ulici Hamdije Čemerlica 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju PRO KOLEKT Sarajevo). Skupni podvigi: • PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o.,Ljubljana s sedežem na Slovenski cesti 17, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Ljubljana), v kateri ima SID banka 50% lastniški delež in ima štiri hčerinske družbe: ■ PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb s sedežem na Hektoroviceva 2/V, 10000 Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Zagreb), ■ PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Beograd s sedežem na Bulevarj u Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Beograd), ■ PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, d.o.o., Sarajevo s sedežem na Džemala Bijedica bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Sarajevo), ■ PRVI FAKTOR d.o.o. Skopje s sedežem v Mito Hasivasilev-Jasmin 20, 91000 Skopje, Makedonija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Skopje). Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na 31.12.2009 v tisoč EUR Lastniški delež SID banke Glasov. pravice Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Čisti prihodki od prodaje* Čisti dobiček/ izguba Število zaposlenih SID banka 321.982 3.024.894 2.702.912 84.262 948 87 PKZ 100% 100% 4.206 9.168 62.741 53.572 9.364 (6.529) 52 PK Ljubljana 100% 100% 419 189 495 192 702 44 7 PK Zagreb 100% 100% 24 95 3.760 3.667 520 60 6 PK Skopje 80% 80% 8 4 6 2 19 2 2 PK Beograd 100% 100% 25 7 25 18 66 0 2 PK Bukarešta 51,02% 51,02% 20 124 202 78 284 111 4 PK Sofija 62,5% 62,5% 26 59 73 14 82 38 1 PK Sarajevo 100% 100% 26 19 45 22 114 12 3 PF Ljubljana 50% 50% 3.087 7.171 134.015 126.844 4.867 1.837 38 PF Zagreb 50% 50% 2.651 5.534 157.478 151.944 10.024 1.403 45 PF Beograd 50% 50% 1.250 2.336 94.332 91.996 4.212 43 34 PF Sarajevo 50% 50% 451 545 10.643 10.098 584 (273) 14 PF Skopje 50% 50% 5 5 5 0 0 0 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 65 Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na 31.12.2008 v tisoč EUR Lastniški delež SID banke Glasov. pravice Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Čisti prihodki od prodaje* Čisti dobiček/ izguba Število zaposlenih SID banka 160.757 2.087.717 1.926.960 83.700 2.767 76 PKZ 100% 100% 4.206 16.884 51.560 34.676 11.145 345 51 PK Ljubljana 100% 100% 419 145 314 169 354 (114) 6 PK Zagreb 100% 100% 24 33 3.676 3.643 311 46 6 PK Skopje 80% 80% 8 3 5 2 14 1 1 PK Beograd 100% 100% 25 7 23 16 66 0 2 PK Bukarešta 51,02% 51,02% 20 13 25 12 70 (1) 2 PK Sofija 62,5% 62,5% 26 21 34 13 27 (9) 1 PK Sarajevo 100% 100% 26 (3) 31 34 44 (9) 2 PF Ljubljana 50% 50% 3.087 10.005 156.704 146.699 4.243 4.748 38 PF Zagreb 50% 50% 2.651 5.909 168.708 162.799 6.945 2.385 44 PF Beograd 50% 50% 1.250 2.441 91.814 89.373 3.876 43 34 PF Sarajevo 50% 50% 451 817 15.971 15.154 970 242 14 PF Skopje 50% 50% 5 5 5 0 0 0 0 * Med čiste prihodke od prodaje SID banke so vključeni prihodki obresti in opravnin kot njena glavna dejavnost. Soustanoviteljstvo: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana, s sedežem na Kardeljevi ploščad 1, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju CMSR) z dejavnostjo podjetniškega, poslovnega svetovanja - zavod s pravico javnosti. Osnovni podatki o drugih družbah v Skupini SID banka na 31.12.2009 v tisoč EUR Lastniški delež SID banke Glasov. pravice Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček/ izguba Število zaposlenih CMSR Ljubljana 0 29% 0 97 2.861 2.764 371 0 11 Osnovni podatki o drugih družbah v Skupini SID banka na 31.12.2008 v tisoč EUR Lastniški delež SID banke Glasov. pravice Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček (izguba) Število zaposlenih CMSR Ljubljana 0 29% 0 97 2.556 2.455 460 2 11 2.1.3. Konsolidacija Družbe vključene v konsolidacijo V konsolidirane računovodske izkaze so vključene: • po metodi popolne konsolidacije: ■ obvladujoča družba - SID banka, ■ odvisna družba - PKZ, v kateri ima SID banka 100% delež, • po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina PRVI FAKTOR. SID banka ima v matični družbi Skupine PRVI FAKTOR, PRVI FAKTOR Ljubljana, 50% delež (skupni podvig). PRVI FAKTOR Ljubljana sestavlja konsolidirane računovodske izkaze za Skupino PRVI FAKTOR. Skupino PRVI FAKTOR sestavljajo: ■ PRVI FAKTOR Ljubljana, ■ PRVI FAKTOR Zagreb, ■ PRVI FAKTOR Beograd, ■ PRVI FAKTOR Sarajevo. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 66 V postopku konsolidiranja so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini SID banka, prav tako so izločeni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobičkov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. V primeru Skupine PRVI FAKTOR so vključeni računovodski odnosi in izključeni medsebojni odnosi v višini 50 %. Manjšinskega deleža ni. Družbe izključene iz konsolidacije SID banka zaradi nepomembnosti za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in sprememb lastniškega kapitala ni vključila v konsolidacijo zavoda CMSR, Ljubljana in Skupine PRO KOLEKT, ki vključuje naslednje družbe: ■ PRO KOLEKT Ljubljana, ■ PRO KOLEKT Zagreb, ■ PRO KOLEKT Skopje, ■ PRO KOLEKT Beograd, ■ PRO KOLEKT Bukarešta, ■ PRO KOLEKT Sofija, ■ PRO KOLEKT Sarajevo. Bilančna vsota zavoda CMSR in družb Skupine PRO KOLEKT znaša manj kot 1% bilančne vsote SID banke, prav tako konsolidirani prihodki zavoda CMSR in družb v Skupini PRO KOLEKT predstavljajo manj kot 1% prihodkov SID banke. Na osnovi omenjenih kazalnikov sta zavod CMSR in Skupina PRO KOLEKT nepomembna v Skupini SID banka, zato ju ni potrebno konsolidirati. Zavod CMSR in družbe Skupine PRO KOLEKT tudi nista vključena v konsolidacijo po določbah Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi. V nadrejeni družbi PRO KOLEKT Ljubljana ima SID banka prevladujoč (100%) vpliv. Naložba v odvisno družbo PRO KOLEKT Ljubljana je v konsolidiranih računovodskih izkazih vrednotena po naložbeni metodi. SID banka je z Republiko Slovenijo soustanoviteljica zavoda CMSR, sicer pa v zavodu ni kapitalsko udeležena. 2.2. Računovodske usmeritve Računovodski izkazi SID banke (ločeni izkazi) in Skupine SID banka (konsolidirani izkazi) so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela Evropska Unija (v nadaljevanju MSRP) in z upoštevanjem predpisov Banke Slovenije. Pri pripravi računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka so bile uporabljene temeljne računovodske predpostavke: - upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, - upoštevanje časovne neomejenosti delovanja, - upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti EUR in posamičnih cen, ne pa tudi hiperinflacije. Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba: - obvezna po standardu ali pojasnilu ali - če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. Pri pripravi računovodskih izkazov se je SID banka in Skupina SID banka posluževala tudi ocen in presoj. Ocene so bile uporabljene za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunaj bilančna tveganja, za amortizacijsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke, rezervacije za obveznosti do zaposlenih in za pravne spore. Nenazadnje so bile ocene uporabljene tudi pri razvrstitivi finančnih sredstev. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. SID banka oziroma Skupina SID banka uporabljene ocene in predpostavke sproti ažurira, pri čemer se popravki le - teh pripoznajo v obdobju spremembe. Pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo podlago za merjenje pri pripravljanju računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka ter druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov so naslednje: Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 67 2.2.1. Denarna sredstva z denarnimi ustrezniki Denarna sredstva so denar in denarni ustrezniki. Denar so gotovina v blagajni, denar na transakcijskih računih pri bankah in denar na poti. Denarna sredstva se ločeno izkazujejo v domači in tuji valuti. Gotovina v blagajni, obvezna rezerva in stanje na računih pri bankah ter denar na poti so sestavni del postavke Denar v blagajni in stanje na računih v državi in pri centralni banki. V izkazu denarnih tokov so kot denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazana sredstva, katerih rok originalne zapadlosti od dneva nakupa je največ tri mesece. Sem sodijo vsa denarna sredstva, vloge in krediti pri bankah. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. 2.2.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju Med finančnimi sredstvi, namenjenimi trgovanju kot eni izmed dveh vrst finančnih sredstev merjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, so vključeni izvedeni finančni instrumenti. Pri vrednotenju se uporablja poštena vrednost finančnih instrumentov, ki je objavljena na datum izkaza finančnega položaja. Tržno ceno se praviloma določi na podlagi objavljenih tržnih cen. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela prihodnjih diskontiranih denarnih tokov. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja. Banka sklepa pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki predstavljajo majhen začetni vložek v primerjavi z nominalno vrednostjo pogodbe. Izvedeni finančni instrumenti predstavljajo predvsem valutne terminske pogodbe in obrestne zamenjave (forward, interest rate in swap), in služijo za varovanje pred valutnim in obrestnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih. Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in obrestnimi zamenjavami, so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti so v izkazu finančnega položaja izkazane na sredstvih v primeru pozitivnega vrednotenja oziroma na obveznostih, če je to vrednotenje negativno. Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti zavisi od tega, če je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganji. Računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji se uporablja, ko so izpolnjeni določeni pogoji. Glej poglavje 2.2.3. V primeru da finančni instrumenti ne izpolnjujejo teh pogojev, se realizirani dobički ali izgube izkazujejo v izkazu vseobsegajočega donosa med dobičke in izgube iz finančnih sredstev. 2.2.3. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Sem sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. Ob uvedbi varovanj pred tveganjem banka izdela formalni dokument, v katerem opiše razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja s tveganjem, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako dokumentira tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v času trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80 - 125 %. SID banka je v letu 2009 aktivno pristopila k upravljanju obrestnega tveganja. Namen varovanja je omejiti tveganja iz naslova možnih izgub, ki bi nastale kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer. Namreč, banka je pridobila vire po fiksni obrestni meri, kredite pa plasira po variabilni obrestni meri. Z instrumentom obrestne zamenjave je banka obrestno mero dobljenih virov spremenila v variabilno. Na takšen način je minimizirala obrestno tveganje, ki se pojavi kot posledica neusklajenosti med obrestno občutljivimi terjatvami in obrestno občutljivimi obveznostmi banke. Banka uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. V primeru uspešnega varovanja so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu vseobsegajočega donosa prikazane v postavki »spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji«. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 68 2.2.4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Postavka vključuje tako dolžniške vrednostne papirje kot tudi kapitalske instrumente. V to skupino so razvrščeni z namenom posedovanja za nedoločeno časovno obdobje, saj se kupujejo z namenom uravnavanja tekoče likvidnosti. Vrednostni papirji se na začetku pripoznavajo, ob upoštevanju datuma sklenitve posla (datum trgovanja), po pošteni vrednosti, ki je praviloma enaka nakupni ceni. Stroški nakupa so dodatni stroški, pripisljivi neposredno pridobitvi in povečujejo nakupno vrednost. Skupno nakupno vrednost razdelimo na »čisto« nakupno vrednost in plačane obračunane (natečene) obresti. Običajni datumi nakupa/prodaje vrednostnih papirjev so za obveznice določeni na T + 3 dni in za zakladne menice T + 2 dni. Obresti so pri vseh vrednostnih papirjih plačane do dneva poravnave pogodbenega zneska. Ob začetnem pripoznanju se za dolžniške instrumente (obveznice) izračuna odplačna vrednost po metodi efektivne obrestne mere, ki prihodke enakomerno porazdeli v vsem obdobju posedovanja dolžniškega instrumenta, to je od nakupa do zapadlosti v plačilo - izračun na podlagi donosnosti do dospetja. Po začetnem pripoznavanju se dolžniški in kapitalski instrumenti izkazujejo na podlagi objavljenih tržnih cen. Razlike med tržno ceno in odplačno vrednostjo (nerealizirani čisti dobički/izgube) pri dolžniških instrumentih in razlike med pošteno in nabavno vrednostjo pri kapitalskih instrumentih se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa, kot postavka čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo in v postavki davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa. Ob odpravi pripoznanja se zgoraj navedeni postavki zapreta, učinki pa prenesejo na postavko realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Lastniške in dolžniške instrumente je potrebno trajno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju. V kolikor niso izpolnjeni kriteriji presoje slabitve, pa po mnenju kreditnega odbora obstaja zadosti informacij, ki izkazujejo trdne in nepristranske dokaze o oslabljenosti lastniških instrumentov, se uveljavi oslabitev po individualni presoji posameznega finančnega sredstva. Individualna presoja slabitve velja tudi za dolžniške instrumente. Za nepristranske dokaze za slabitev se šteje: neplačevanje obresti ali glavnice, pomembne finančne težave izdajatelja, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije izdajatelja, izginotje delujočega trga zaradi finančnih težav in drugi pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov vključno z gospodarskimi razmerami v državi ali lokalnem okolju izdajateljice. Kreditni odbor je organ, ki presoja, če so nastopili pomembni dogodki, ki jih lahko prepoznamo kot nepristranske dokaze za slabitev dolžniških instrumentov. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v vseobsegajočem donosu za lastniške instrumente, se ne morejo razveljaviti prek vseobsegajočega donosa. Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v izkazu vseobsegajočega donosa, je treba izgubo zaradi oslabitve razveljaviti in znesek razveljavitve pripoznati v izkazu vseobsegajočega donosa. Tečajne razlike od dolžniških instrumentov se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa, tečajne razlike od prevrednotenja na pošteno vrednost pa v presežku iz prevrednotenja. Tečajne razlike od kapitalskih instrumentov se pripoznajo skupaj z učinki iz prevrednotenja na tržno ceno. 2.2.5. Krediti Postavka vključuje kredite bankam in kredite strankam, ki niso banke, vloge bankam in terjatve iz faktoringa. Krediti in vloge se pripoznajo takrat, ko je denar posredovan stranki. Izkazujejo se po odplačni vrednosti, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila in povečana za obračunane obresti obdobja ter zaračunane opravnine za odobritev kreditov. Prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov se enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Uprava meni, da je enakomerno razporejanje prihodkov iz naslova teh opravnin skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju teh prihodkov z uporabo metode veljavne efektivne obrestne mere. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 69 Terjatve iz faktoring poslov se nanašajo na fiksna ali določljiva plačila in se z njimi ne trguje aktivno. Financiranje poslovnih terjatev je lahko s pravico vračila v primeru neplačila ali ne. Terjatve iz faktoring poslov se izkazujejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšane za morebitne popravke vrednosti zaradi oslabitve. Pripoznavanje terjatev se odpravi, ko ugasnejo pravice do denarnih tokov iz finančnih sredstev oziroma ko družba prenese tveganja in koristi, povezane z lastništvom. 2.2.6. Oslabitev kreditov, garancij in terjatev iz faktoringa SID banka in Skupina SID banka, tekoče, najmanj pa na datum izkaza finančnega položaja, preverjata, če obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti kreditov, garancij in terjatev iz faktoringa. Sredstva slabimo, če so nastopili dogodki, ki vplivajo na zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnih sredstev so pomembne informacije v zvezi s finančnimi težavami zavezanca, neplačevanje obresti ali glavnice, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije zavezanca, gospodarske razmere v lokalnem okolju, ki se sovpadajo z neplačili. Prav tako upoštevamo tudi pomembne spremembe z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju v katerem posluje zavezanec in nakazujejo da se vrednost danih finančnih sredstev ne bo nadomestila. Kot finančna sredstva so v tej točki upoštevani krediti bankam, krediti strankam, ki niso banke, vloge bankam, garancije in terjatve iz faktoringa. Oslabitev kreditov in garancij Finančna sredstva iz naslova kreditov in garancij se razvrščajo v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene bilančne in zunajbilančne postavke so: • posamezno pomembne postavke, kjer skupna izpostavljenost za razvrščanje do ene stranke presega 200 tisoč EUR, • bilančne postavke, ki predstavljajo minimalno tveganje. Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično oslabljene, se razvrščajo v skupine na osnovi vrste finančnega sredstva in bonitetne ocene dolžnika. Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini, ki jo prilagodimo trenutnim gospodarskim razmeram. Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko. Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in primerna zavarovanja ter druga zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 9. točke Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. Oslabitve terjatev iz faktoringa Oslabitve za finančna sredstva iz naslova terjatev iz faktoring poslov (odkupljene terjatve, terjatve iz naslova dobaviteljskega faktoringa - v nadaljevanju terjatve iz faktoringa) se oblikujejo v primerih, ko se ocenjuje, da določenih terjatev ne bo možno unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in se pri njih pričakuje izgubo. Višino popravka oziroma slabitve terjatve ocenimo na osnovi individualne presoje posameznega dolžnika. Oslabitve posamično pomembnih terjatev se oblikujejo ob upoštevanju ocene nadomestljive vrednosti terjatve. 2.2.7. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Opredmetena osnovna sredstva se ob začetnem pripoznanju vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom izkazujemo kot stroške vzdrževanja ali povečanje nabavne vrednosti sredstva. Tekoča vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz vseobsegajočega donosa, ko stroški nastanejo. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečuje prihodnje gospodarske koristi, pa povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 70 Po začetnem pripoznanju uporabljamo model nabavne vrednosti, po katerem razvidujemo osnovna sredstva po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljajo se navedene amortizacijske stopnje: Opredmetena osnovna sredstva oslabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripoznamo kot odhodek v izkazu vseobsegajočega donosa. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, ocenimo če obstajajo znaki, ki bi nakazovali slabitev sredstva. V primeru da le ti obstajajo, ocenimo nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in, če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi. 2.2.8. Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti Postavka vključuje naložbe v računalniške programe in druge premoženjske pravice. Če je doba končna, ocenimo njegovo dobo koristnosti in ga amortiziramo po amortizacijski stopnji od 20-25% za računalniške programe in od 12-20% za druge premoženjske pravice. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti slabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripoznamo kot odhodek v izkazu vseobsegajočega donosa. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, ocenimo če obstajajo znaki, ki bi nakazovali slabitev neopredmetenega sredstva. V primeru da le ti obstajajo, ocenimo nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Neopredmeteno sredstvo z določljivo dobo koristnosti izkazujemo po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. Neopredmetena sredstva z nedoločljivo dobo koristnosti Postavka vključuje dobro ime. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se opravi preizkus oslabitve dobrega imena. Primerja se celotna knjigovodska vrednost naložbe, ki jo sestavljata delež v kapitalu in dobro ime, z njeno nadomestljivo vrednostjo -vrednostjo pri uporabi. Vrednost pri uporabi predstavlja sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, izračunana z uporabo diskontne stopnje, ki odraža zahtevano stopnjo donosnosti naložbe. Bodoče denarne tokove predstavljajo pričakovane dividende. 2.2.9. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb V računovodskih izkazih matične družbe se naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb izkazujejo po nabavni vrednosti. Skupina SID banka zgradbe računalniška oprema osebni avtomobili ostala oprema pohištvo drobni inventar 25,0-100,0% do 5,0% do 50,0% 12,5-20,0% do 25,0% 11,0-25,0% Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 71 Odvisne družbe so družbe, kjer ima SID banka neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic ali kako drugače moč izvajanja kontrole nad njihovim poslovanjem. Med pridružene družbe štejemo tiste, kjer ima matična družba neposredno ali posredno med 20% in 50% glasovalnih pravic. 50 % lastniški delež ima SID banka v matični družbi Skupine PRVI FAKTOR, zato se Skupina PRVI FAKTOR konsolidira sorazmerno. V kolikor se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali pridruženo družbo, se nadomestljiva vrednost oceni za vsako naložbo posebej. Prejete dividende se izkazujejo med prihodki iz dividend v posamičnem izkazu vseobsegajočega donosa. Prihodke knjižimo tudi v primeru, če dividende še niso izplačane, pa obstaja ustrezni sklep nadzornih organov družbe, ki utemeljuje, da bo v bližnjem obdobju nakazilo le-teh dejansko realizirano. V konsolidiranih računovodskih izkazih se naložba v kapital odvisne družbe, ki ni vključena v konsolidacijo, izkazuje po nabavni vrednosti. Naložba v matično družbo Skupine PRO KOLEKT je izkazana po nabavni vrednosti. 2.2.10. Druga sredstva Sredstva iz zavarovalnih poslov Postavka vključuje delež pozavarovateljev v prenosnih premijah, delež pozavarovateljev v škodnih rezervacijah, delež pozavarovateljev v rezervacijah za bonuse in popuste, delež pozavarovateljev v rezervacijah za neiztekle nevarnosti in druge terjatve. Sklenjene pozavarovalne pogodbe prenašajo pomembno zavarovalno tveganje na pozavarovalnice in izpolnjujejo pogoje iz MSRP za uvrstitev med zavarovalne pogodbe, zato so v izkazih ovrednotene, izkazane in razkrite kot take. Sredstva pozavarovateljev (deleži na obveznostih iz zavarovalnih pogodb) so izračunana na osnovi pozavarovalne pogodbe in so izkazana med sredstvi. Na bilančni datum zavarovalnica preverja, če so pozavarovalna sredstva oslabljena. Če se slabitev potrdi, se zmanjša knjigovodska vrednost pozavarovalnih sredstev in izkaže izguba iz naslova slabitev v izkazu poslovnega izida. Slabitev se ugotavlja posamično za vsakega pozavarovatelja na pogodbi in sicer na osnovi bonitetne ocene, spremljanja finančnega položaja pozavarovateljev ter njegovega siceršnjega položaja zlasti na specializiranem trgu kreditnih zavarovanj/pozavarovanj. Pozavarovalna pogodba vsebuje določilo o pozavarovalni proviziji, ki je odvisna od škodnega rezultata. Pozavarovatelji ob četrtletnih obračunih plačujejo provizijo v višini 33%. Med prihodki se priznava najnižja provizija z drsečo lestvico (24,5%), kar je tudi skladno z oceno škodnega rezultata za tekoče leto v škodnih rezervacijah. Razliko med provizijo po pozavarovalnih obračunih in v prihodkih priznano provizijo se odloži do potrditve prvega poračuna med rezervacijami za odložene prihodke. Druga sredstva Terjatve se pripoznajo kot sredstvo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Na bilančni datum se preverja poštena, to je udenarljiva vrednost za različne vrste terjatev na različne načine. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki v zvezi s terjatvami; knjigovodska vrednost terjatve pa se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti. Terjatve do zavarovalcev iz naslova zavarovalnih premij in bonitet ter druge terjatve Poštena, to je udenarljiva vrednost teh terjatev in njihovi popravki, se ocenijo na podlagi posamične ocene plačilne sposobnosti zavarovalca, pri čemer se upošteva tudi finančni položaj zavarovalca in izpolnjevanje zavarovalčevih obveznosti v preteklih obdobjih. Terjatve do zavarovalcev niso zavarovane, zato se ta vidik pri oceni popravkov vrednosti ne upošteva. Regresne terjatve Regresne terjatve se evidentirajo kot uveljavljene ob izplačilu zavarovalnine, in sicer v obsegu, za katerega se upravičeno pričakuje, da bo vodil do prejemkov. Razlika med tem zneskom in izplačano zavarovalnino se izkazuje v zunajbilančni evidenci do končnega zaključka regresnega primera. Popravki vrednosti regresnih terjatev se oblikujejo na osnovi individualne ocene udenarljive vrednosti. Po vzroku nastanka se regresne terjatve razdelijo v tri skupine: likvidacijski postopki, rehabilitacisjiki postopki in plačilo zavarovalnine zaradi podaljšane zamude plačil. V primeru stečaja znaša ocena udenarljive vrednosti regresne terjatve največ 1%, pri drugih insolventnih postopkih so pomembne še druge dodatne pisne informacije, če jih ni znaša ocena največ 5%. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 72 Pri rehabilitacijskih postopkih je prav tako pomembna informacija, sicer je ocena največ 20% udenarljive vrednosti. Pri plačilu zavarovalnine zaradi podaljšanja zamude plačil, pa so pomembne bonitetna ocena dolžnika, datum zapadlosti terjatev, splošna ocena izterljivosti terjatev podane s strani pristojne zunanje institucije. Praviloma ocena regresnih terjatev ne presega 50%. 2.2.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Postavka vključuje dolgove do bank in dolgove do strank, ki niso banke. Postavke se izkazujejo po odplačni vrednosti, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila, povečana za obračunane obresti obdobja ter morebitne odhodke iz opravnin ob najemu kreditov. Odhodki iz opravnin ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kredita. Uprava SID banke meni, da je enakomerno razporejanje navedenih odhodkov skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju odhodkov, z upoštevanjem metode efektivne obrestne mere. 2.2.12. Rezervacije Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih postavk (garancije, odobreni nečrpani okvirni krediti in kreditne linije), rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine pri upokojitvi ter za obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Bančne rezervacije Vključujejo slabitve za dane garancije, odobrene nečrpane kredite in kreditne linije, izračunane po postopkih, ki so navedeni v točki 2.2.6. tega poročila. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb • Prenosne premije Rezervacije za prenosne premije predstavljajo nezaslužen del obračunane premije. Bruto rezervacije za prenosne premije se izračunavajo za vsak račun posebej (t.j. račun, ki ga izda zavarovanec svojemu kupcu). V izračunu prenosnih premijje upoštevana ocenjena porazdelitev verjetnosti nastanka škodnega dogodka, ki je za tveganje neplačila zaradi trajne nesolventnosti oziroma stečaja kupca enakomerna, za tveganje podaljšane zamude plačila pa neenakomerna (ob zapadlosti računa). Prav tako je v rezervacijah za prenosno premijo predvideno, da so obratovalni stroški v času trajanja zavarovanja porazdeljeni enakomerno. Pozavarovalni del prenosne premije je oblikovan iz naslova kvotne in fakultativne pozavarovalne zaščite. Za tisti del premije, ki je ocenjen (decembrska prodaja, za katero je zavarovalnica že v kritju, nima pa še prijav), je prenosna premija izračunana po pavšalni metodi v sorazmerju od obračunane premije po posameznih nivojih pozavarovalnih razredov in glede na statistične podatke v preteklosti; pozavarovalni deleži za ta del prenosne premije so izračunani z upoštevanjem ustreznih deležev posameznih razredov. • Škodne rezervacije Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, in sicer ne glede na to ali je zavarovalni primer že prijavljen ali ne. Vključujejo vse stroške, ki nastanejo na osnovi teh pogodb. Škodne rezervacije za prijavljene in nerešene škode na bilančni datum so določene s popisom, ločeno za vsako tako škodo posebej na osnovi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v zvezi z likvidacijo teh škod. Škodne rezervacije za nastale in neprijavljene škode na bilančni datum so določene na podlagi izkušenj preteklih let z metodo Chain Ladder. Navedena metoda je popravljena glede na posebnost posameznega poslovnega leta. Zavarovalnica ni diskontirala bruto škodnih rezervacij na bilančni datum. Oblikovane so tudi rezervacije za cenilne stroške. • Rezervacije za bonuse Rezervacije za bonuse se oblikujejo za pogodbe s tistimi zavarovalci, ki imajo vključen člen o povračilu dela premije v primeru nizkega škodnega rezultata ali v primeru, ko zavarovalci sploh nimajo odškodninskih zahtevkov v roku, ki ga opredeljuje pogodba. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 73 Rezervacije za bonuse se izračunavajo posamično, tako da se v izračun vključijo vse pogodbe, ki imajo člen o bonusu in se za vsako od pogodb preveri izpolnjevanje pogodbenih določil za pridobitev pravice do bonusa do bilančnega datuma. Pri izračunu rezervacijje zavarovalnica upoštevala obračunano premijo za posamezno koledarsko leto, izplačane škode v posameznem letu, prijavljene škode in potencialne škode na bilančni datum. Pozavarovalni del rezervacije za bonuse je izračunan kot delež od bruto rezervacij za bonuse in sicer v deležih iz pozavarovalnih pogodb ustreznih let. • Rezervacije za neiztekle nevarnosti Rezervacije so oblikovane za nevarnosti, ki se bodo še uresničile, in sicer za kritje škod in stroškov, povezanih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami. Višina teh rezervacij predstavlja razliko med potrebnim zneskom za kritje neizteklih nevarnosti in rezervacijami za prenosne premije. Druge rezervacije • Dolgoročne pasivne časovne razmejitve za odložene prihodke iz naslova pozavarovalnih provizij V pozavarovalni pogodbi je opredeljena drseča lestvica za provizijsko stopnjo. Minimalna stopnja znaša 24,5%, začasno pozavarovatelji plačujejo provizijo po 33% stopnji, ki se poračunava v pogodbeno določenem obdobju v izkazih pa prizna takrat, ko jo potrdijo pozavarovatelji. Razlika med izračunoma po obeh stopnjah je začasno do poračuna odložena in izkazana med rezervacijami za odložene prihodke. • Rezervacije za jubilejne nagrade Izračunane so na osnovi zneskov nagrad, ki jih določajo veljavne kolektivne pogodbe, ki veljajo na bilančni datum. V izračunu je upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero je bila nagrada že zaslužena in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za izplačilo jubilejne nagrade. • Rezervacije za odpravnine pri upokojitvi Izračunane so po določilih veljavnih kolektivnih pogodb, stopnje prispevkov delodajalcev in pogojev za upokojitev, ki veljajo na bilančni datum, ob predpostavki, da bodo vsi sedaj zaposleni pogoje za upokojitev izpolnili v SID banki oziroma v Skupini SID banka in da bodo najprej izpolnili starostni pogoj za upokojitev, ki ga bodo tudi izkoristili. Skladno s slovensko zakonodajo se plačujejo prispevki za socialno in pokojninsko varnost zaposlenih, ki se obračunavajo na bruto plače in se pripoznavajo v stroških obdobja. Plačila za kratkotrajne odsotnosti (plačani letni dopusti) se vključujejo v stroške obdobja. 2.2.13. Druge obveznosti Ob začetnem pripoznavanju se obveznosti ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki pri poslovnih dolgovih dokazujejo prejem proizvoda, storitve, opravljeno delo oz. obračunan strošek, odhodek ali delež v izkazu vseobsegajočega donosa. Obveznosti se lahko kasneje neposredno povečajo ali zmanjšajo, če je bilo opravljeno plačilo oziroma je bila izvršena drugačna poravnava na osnovi sporazuma z upniki. Obveznosti iz zavarovalnih poslov se poravnavajo skladno s pozavarovalnimi pogodbami, običajno do konca prvega ali drugega četrtletja po tistem, v katerem je bil izstavljen obračun. Po določilih pozavarovalne pogodbe se plačuje le saldo iz pozavarovalne pogodbe, tako da se terjatve in obveznosti do posameznega pozavarovatelja medsebojno pobotajo. S sklepanjem pogodb za kratkoročna kreditna zavarovanja družba prevzema pomembna zavarovalna tveganja, ki izpolnjujejo pogoje iz MSRP 4 za uvrstitev med zavarovalne pogodbe. Vse pogodbe za kratkoročna kreditna zavarovanja so zato v računovodskih izkazih ovrednotene, prikazane in razkrite kot zavarovalne pogodbe. Druge obveznosti niso obrestovane. 2.2.14. Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala - lastni deleži in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povečanje kapitala. Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno poročilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje čiste izgube poslovnega leta, 74 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 za kritje prenesene izgube, za povečanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo večjih škod nastalih iz poslovanja oz. izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobička so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti. Pridobljeni lastni deleži so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazani kot znižanje lastniškega kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo. Med rezerve iz dobička v konsolidiranih računovodskih izkazih so vključene tudi rezerve za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalne rezervacije). V skladu z Zakon o zavarovalništvu se izravnalne rezervacije izkazujejo v posebni postavki rezerve za izravnavo kreditnih tveganj, enako tudi njihove spremembe. Izravnalne rezervacije se oblikujejo v višini 75% tehničnega izida kreditnih zavarovanj če je le-ta pozitiven, pri tem pa oblikovanje ne sme preseči 12% obračunane čiste premije v posameznem poslovnem letu. 2.2.15. Zunajbilančne postavke V zunajbilančni evidenci so izkazane izdane garancije, nečrpani odobreni krediti in kreditne linije, nečrpani najeti krediti, nominalna vrednost izvedenih finančnih instrumentov in prejeta jamstva v ločenih računovodskih izkazih, v konsolidiranih računovodskih izkazih pa tudi pogojne obveznosti, ki obsegajo neuveljavljene regresne terjatve. Prevzete finančne obveznosti za izdane garancije, tako finančne kot storitvene, predstavljajo nepreklicno obvezo za plačilo, če stranka ne izpolni svojih obveznosti do tretje osebe. Osnovni namen prevzetih in nepreklicnih obveznosti iz naslova odobrenih nečrpanih okvirnih kreditov in kreditnih linij je, skladno s sklenjeno pogodbo, zagotovitev sredstev stranki. Prejeta jamstva za odobrene kredite predstavljajo vrednost prejetih zavarovanj in garancij kreditodajalcev in tretjih oseb za zavarovanje terjatev v primeru neplačila pogodbenih obveznosti. Tveganja povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obvezami se ocenjujejo na podlagi veljavnih računovodskih politik in internih predpisov v zvezi z obvladovanji tveganj. 2.2.16. Poslovanje po pooblastilu Dejavnosti, ki jih SID banka izvaja v imenu Republike Slovenije se evidentirajo na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. 2.2.17. Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti. V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter za ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo se na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti enakomerno porazdelijo znotraj obdobja posedovanja vrednostnega papirja. 2.2.18. Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij. Kot navedeno v točki 2.2.5. se prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Odhodki za opravnine vključujejo predvsem opravnine za najete tuje kredite. Tudi odhodki za opravnine se enakomerno porazdelitvijo skozi celotno dobo vračanja kredita. 2.2.19. Drugi čisti poslovni dobički/izgube Med drugimi čistimi poslovnimi dobički/izgubami se v izkazu poslovnega izida vključujejo prihodki za nebančne storitve, prihodki od zavarovalnih poslov in odhodki za zavarovalne posle. Prihodki za nebančne storitve vključujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaračunano provizijo za opravljene storitve poslov po pooblastilu, zaračunane najemnine in druge storitve. 75 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Zavarovalne premije so priznane med prihodki ob izdaji računov tretjim osebam in so že zmanjšane za davek od prometa zavarovalnih poslov. Premije vsebujejo tudi oceno za še ne obračunano premijo za že prevzeta tveganja (prodaja, ki so jo zavarovanci opravili v decembru in o njej poročajo januarja). Del obračunane bruto prenosne premije se zaradi razpršitve in obvladovanja tveganj prenese na pozavarovatelje. Delež pozavarovateljev na obračunani bruto premiji zmanjšuje bruto obračunane premije. Med prihodke od zavarovalnih premij so vključena tudi zavarovancem zaračunana nadomestila za bonitetne informacije. Odhodki od zavarovalnih poslov so predvsem obračunane škode, regresne terjatve in bonusi ter odhodki za bonitetne informacije. Obračunane škode vsebujejo zavarovalnine, izplačane zavarovancem zaradi nastanka škodnega dogodka. Zneski čistih obračunanih škod so zmanjšani za uveljavljene regresne terjatve. Obračunani bonusi predstavljajo izplačila bonusov zavarovancem v tekočem letu. 2.2.20. Oslabitve kreditov in terjatev iz faktoringa, merjenih po odplačni vrednosti Izgube zaradi oslabitve kreditov se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi, da stranka ne bo sposobna poplačila celotnega zneska odobrenega mu posojila in obresti. Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo kredita in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo, ob najemu kredita, veljavne obrestne mere. Osnova za oslabitev kreditov in terjatev iz faktoringa je predvsem kreditna sposobnost in uspešnost kreditojemalca ob upoštevanju vrednosti prejetih zavarovanj in garancij tretjih oseb. 2.2.21. Obdavčitev Davek od dohodkov pravnih oseb se obračuna na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz vseobsegajočega donosa v skladu z veljavno zakonodajo. Davek od dohodka pravnih oseb se obračuna po veljavni stopnji od davčne osnove. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb se določi z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza finančnega položaja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se terjatev za odloženi davek realizira ali pa se obveznost za odloženi davek poravna. Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in rezervacij. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bom mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Odloženi davek povezan z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti se izkaže neposredno v kapitalu . 2.2.22. Vpliv sprememb deviznih tečajev Funkcijska valuta, ki se uporablja za predstavitev ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov je euro (EUR). Vsa sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti, se po začetnem pripoznanju v funkcijski valuti evidentira tako, da se uporabi dnevni menjalni tečaj med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla na znesek v tuji valuti (srednji tečaj Evropske centralne banke). Ob datumu vsakega izkaza finančnega položaja se: - denarne postavke v tujih valutah pretvorijo po končnem tečaju, - nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, pretvorijo po menjalnem tečaju na dan posla, in - nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pretvorijo po menjalnih tečajih na dan, ko je bila poštena vrednost določena. Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile privedene ob začetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazani so v postavki dobički in izgube iz tečajnih razlik. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 76 2.2.23. Zneski pomembnosti Pomembne postavke v ločenem izkazu finančnega položaja so tiste, ki na bilančni dan presegajo 1% vseh sredstev oziroma 30.249 tisoč EUR v ločenem izkazu finančnega položaja na dan 31.12.2009. Pomembne postavke v ločenem izkazu vseobsegajočega donosa pa so tiste, ki presegajo 0,5% vseh sredstev oziroma 15.124 tisoč EUR v ločenem izkazu vseobsegajočega za poslovno leto 2009. Pomembne postavke v konsolidiranem izkazu finančnega položaja so tiste, ki na bilančni dan presegajo 1% vseh sredstev oziroma 32.156 tisoč EUR v konsolidiranem izkazu finančnega položaja na dan 31.12.2009. Pomembne postavke v konsolidiranem izkazu vseobsegajočega donosa pa so tiste, ki presegajo 0,5% vseh sredstev oziroma 16.078 tisoč EUR v konsolidiranem izkazu vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2009. 2.2.24. Izkaz denarnih tokov Pri sestavi izkaza denarnih tokov se uporablja posredna metoda oziroma različica II. Iz razčlenjenih podatkov izkaza finančnega položaja in izkaza vseobsegajočega donosa se po posredni metodi najprej izračunajo denarni tokovi iz poslovanja. Od čistega dobička poslovnega leta pred obdavčitvijo se odštejejo vsi učinki, ki se nanašajo na in financiranje, t.j. na opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, naložbe v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb, dolgoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, podrejene obveznosti, izdane kapitalske instrumente in lastne deleže. Odštejejo se še nerealizirane tečajne razlike in nerealizirani učinki iz spremembe poštene vrednosti, ki se nanašajo na denarne ustreznike ter prištejejo učinki iz spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov iz presežka iz prevrednotenja pred obdavčitvijo, ki se nanašajo na postavke iz poslovanja, to je finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in na izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju denarnih tokov. Tako dobljeni znesek iz učinkov ločenega izkaza vseobsegajočega donosa in presežka prevrednotenja je treba popraviti še za čisto povečanje oziroma zmanjšanje poslovnih sredstev in obveznosti ter plačani oziroma vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb. Rezultat so neto denarni tokovi pri poslovanju. V delu, ki se nanaša na denarne tokove pri financiranju se uporabi neposredna metoda, ki temelji na prejemkih in izdatkih. Denarni ustrezniki se upoštevajo v skladu z opredelitvijo, navedeno v točki 2.2.1.. 2.2.25. Izkaz sprememb lastniškega kapitala Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin lastniškega kapitala v obračunskem obdobju. Oblika izhaja iz zahtev MRS 1.96. V obrazcu je prikazano gibanje vsake postavke lastniškega kapitala iz izkaza finančnega položaja. Izkaz sprememb lastniškega kapitala se izpolni tako, da se v ustrezne postavke vnese stanja posameznih sestavin lastniškega kapitala predhodnega poslovnega leta, zneske sprememb posameznih sestavin lastniškega kapitala v obračunskem obdobju, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube v obračunskem obdobju in stanja posameznih sestavin lastniškega kapitala na koncu obračunskega obdobja. V dodatni vrstici se izkaže tudi zneske po posameznih sestavinah lastniškega kapitala, iz katerih sestoji bilančni dobiček oziroma bilančna izguba za obračunsko obdobje, za katero se izkaz sprememb lastniškega kapitala sestavi. V konsolidiranem izkazu sprememb lastniškega kapitala so vključene tudi usklajevalne razlike, konsolidacijske knjižbe in izločitve v posameznem poslovnem letu. 2.2.26. Izračun čistega dobička na delnico Izračuna se kot količnik med čistim dobičkom, ki ga je banka ugotovila v izkazu vseobsegajočega donosa in številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastni deleži se ne upoštevajo v izračunu. 2.2.27. Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila V letu poročanja so se spremenili naslednji standardi in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU: MSRP 8 Poslovni odseki; MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (nabavna vrednost naložbe v odvisno, skupaj obvladovano ali pridruženo podjetje); MSRP 4 Zavarovalne pogodbe in MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja (izboljšanje razkritij glede finančnih instrumentov); MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (prodajljivi finančni instrumenti in obveze, ki nastanejo ob likvidaciji); MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ter MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja (prerazvrstitev finančnih sredstev); MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (popravljeno predstavljanje); MRS 23 Stroški izposojanja; MSRP 2 Plačilo z delnicami (zahtevani pogoji in preklici); OPMSRP 9 Ponovna ocena vstavljenih izpeljanih finančnih instrumentov in MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (vstavljeni Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 77 izpeljani finančni instrumenti); OPMSRP 11 in MSRP 2 - transakcije z delnicami skupine in lastnimi delnicami; MSRP 13 Programi nagrajevanja zvestobe strank; OPMSRP 14 in MRS 19 Omejitev sredstva določenega zaslužka, minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti. Navedeni standardi in pojasnila niso privedli do sprememb v računovodskih usmeritvah SID banke, so pa vplivali na sheme izkazov, ki so se zaradi sprememb MRS 1 spremenile. Predstavljen je nov izkaz (izkaz vseobsegajočega donosa) in prilagojen izkaz sprememb lastniškega kapitala. Po določilih MSRP 8 poslovni odseki je družba razkrila v skladu s svojim internim poročevalskim sistemom, sestavo svoje skupine. S tem je izkazala poslovne vire in uspešnost posameznih poslovnih odsekov. Še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila Na datum odobritve izkazov so bili izdani naslednji standardi in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela EU in ki še niso v veljavi: MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja; MSRP 3 Poslovne združitve; MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi; MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (obračunavanje izdaje delniških pravic); MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (postavke, ki izpolnjujejo pogoje za varovanje pred tveganjem); OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev; OPMSRP 15 Dogovori o izgradnji nepremičnin; OPMSRP 16 Zavarovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji; OPMSRP 17 Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom; OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev. SID banka se je odločila, da še ne uveljavljenih standardov, pojasnil in popravkov ne bo uporabila, preden stopijo v veljavo. Banka ocenjuje, da začetek uporabe teh standardov, popravkov in pojasnil ne bo imel bistvenega vpliva na njene računovodske izkaze. V EU še ne sprejeti izdani standardi MSRP, ki jih je sprejela EU, se trenutno ne razlikujejo bistveno od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde z izjemo: MSRP 9 Finančni instrumenti; MRS 24 Razkrivanje povezanih strank (poenostavitev zahtev po razkritju za podjetja, povezana z vlogo in razlaga opredelitve povezane stranke); MSRP Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (dodatne izjeme pri prvi uporabi); MSRP 2 Plačila na podlagi delnic (z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami v skupini); OPMSRP 14 in MRS 19 Omejitev sredstev za določen zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti (vnaprejšnja plačila zahtev glede minimalnega financiranja); OPMSRP 19 Izbris obveznosti s kapitalskimi instrumenti. 2.3. Pojasnila k izkazu finančnega položaja (v tisoč EUR) 2.3.1. Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državiter računu obvezne rezerve pri centralni banki SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Denar v blagajni 0 0 0 1 Transakcijski računi 69 25 2.632 3.349 Obvezna rezerva 1.004 87 1.004 87 Skupaj 1.073 112 3.636 3.437 Višino obveznih rezerv, ki jih morajo imeti banke in hranilnice pri Banki Slovenije, določa Sklep o obvezni rezervi bank in hranilnic. Povečanje obvezne rezerve v letu 2009 je iz naslova povečanja najemov z ročnostjo do dveh let pri nefinančnih organizacijah, ki se upoštevajo v osnovi za izračun obvezne rezerve. Prejeta sredstva od bank in hranilnic se v osnovi za izračun ne upoštevajo. 2.3.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju po forward pogodbah 248 125 248 125 Skupaj 248 125 248 125 Postavka izraža terjatev iz naslova pozitivnega vrednotenja forwarda v višini 1 milijon USD. 78 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 2.3.3. Finančna sredstva, namenjena varovanju SID banka_Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju po swap pogodbah 2.101 0 2.101 0 Skupaj 2.101 0 2.101 0 Učinki iz naslova obrestnega varovanja so znašali 907 tisoč EUR. V celoti so prepoznani v izkazu vseobsegajočega donosa. 2.3.4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji 0 992 3.733 6.410 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji 49.921 60.248 68.341 72.654 Kapitalski instrumenti 130 92 316 386 Skupaj 50.051 61.332 72.390 79.450 Dolžniški vrednostni papirji po vrsti izdajatelja SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Vrednostni papirji Republike Slovenije 22.205 32.106 31.625 38.660 - obveznice RS 22.205 31.114 31.625 35.683 - zakladne menice RS 0 992 0 2.977 Obveznice tujih držav 33 8.069 1.055 8.331 - obveznice centralne ravni države 0 8.029 1.022 8.291 - obveznice lokalne ravni države 33 40 33 40 Obveznice bank 23.718 7.147 30.748 10.765 - domačih bank 12.920 2.542 17.811 3.478 - domačih bank-podrejena obveznica 1.714 2.271 2.711 3.678 - tujih bank 4.027 2.334 5.169 3.609 -multilat. in razvojnih bank 5.057 0 5.057 0 Obveznice tujih drugih finančnih organizacij 190 620 964 1.267 Obveznice domačih enot centralne ravni države 304 333 304 333 Obveznice domačih drugih finančnih organizacij 0 0 1.282 1.412 Obveznice nefinančnih družb 3.471 12.965 6.096 18.296 - domače NFD 1.704 10.271 2.133 10.699 - tuje NFD 1.767 2.694 3.963 7.597 Kapitalska naložba 130 92 316 386 Skupaj 50.051 61.332 72.390 79.450 Izkazano stanje dolgoročnih vrednostnih papirjev SID banke na dan 31.12.2009 vključuje tudi obresti izračunane po efektivni obrestni meri v višini 797 tisoč EUR. Izračunane obresti po efektivni obrestni meri obrestne prihodke enakomerno porazdeli v vsem obdobju posedovanja vrednostnih papirjev od nakupa do zapadlosti v plačilo - izračun na podlagi donosnosti do dospetja. Obresti po efektivni obrestni meri za Skupino SID banka znašajo 1.202 tisoč EUR. Dolžniški vrednostni papirji po načinu obrestovanja SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31 .12.2008 31.12.2009 31.12.2008 S fiksno obrestno mero 38.353 54.091 53.722 66.242 Z variabilno obrestno mero 11.538 6.156 18.322 11.829 Brez obresti 160 1.085 346 1.379 Skupaj 50.051 61.332 72.390 79.450 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 79 Razčlenitev dolžniških vrednostnih papirjev po boniteti izdajatelja SID banka Skupina SID banka Poštena Poštena vrednost Struktura vrednost Struktura Bonitetna ocena 31.12.2009 v % 31.12.2009 v % Bonitetna ocena po S&P AAA 6.120 12,2 7.131 9,8 AA+ 253 0,5 730 1,0 AA 26.814 53,6 40.296 55,7 AA- 2.001 4,0 2.001 2,8 A+ 998 2,0 1.828 2,5 A 0 0,0 1.613 2,2 A- 7.100 14,1 8.390 11,6 BBB+ 3.929 7,9 4.723 6,5 BBB 858 1,7 1.648 2,3 BB+ 0 0,0 416 0,6 D 0 0,0 41 0,1 Brez bonitetne ocene 1.978 4,0 3.573 4,9 Skupaj 50.051 100 72.390 100 Gibanje dolžniških vrednostnih papirjev in kapitalskih inštrumentov SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stanje 1.1. 61.332 40.728 79.450 63.035 Nakupi 53.237 53.810 71.507 59.693 Tečajne razlike 0 0 37 (78) Prodaja, unovčenje (64.518) (32.236) (79.454) (41.500) Sprememba poštene vrednosti - oslabitev 0 (970) 850 (1.700) Stanje 31.12. 50.051 61.332 72.390 79.450 Med dolžniškimi vrednostnimi papirji SID banke je za 1.714 tisoč EUR podrejenih vrednostnih papirjev in sicer so to: obveznice BDM, NovakrFloat49 in NLB13. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 2.4.1. in 3.3.1.. Od skupnega portfelja SID banke na dan 31.12.2009 na borzi ne kotira obveznica TallinFloat v višini 33 tisoč EUR, obveznica LanislFloat09 v višini 30 tisoč EUR ter vzajemni sklad MP Plus v višini 130 tisoč EUR. V portfelju Skupine SID banka na 31.12.2009 na borzi ne kotira poleg omenjenih še vzajemni sklad NLB dinamični. Skupna vrednost vrednostnih papirjev v Skupini SID banka, ki ne kotirajo na borzi, znaša 348 tisoč EUR. Skupina SID banka je v letu 2009 dodatno trajno oslabila vzajemni sklad NLB dinamični v višini 10 tisoč EUR in odpravila oslabitev vrednostnega papirja KAUPTFloat v višini 37 tisoč EUR zaradi prodaje. Skupina SID banka ima skupaj za 3.507 tisoč EUR podrejenih vrednostnih papirjev in sicer poleg tistih, v SID banki so to še FB15, AB08, BCE7, ZT01. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 2.4.1. in 3.3.2., prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa v točki 3.2.2.. 2.3.5. Krediti SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Krediti bankam 2.292.668 1.512.356 2.306.883 1.534.606 Krediti strankam, ki niso banke 662.284 500.183 784.616 653.074 Skupaj 2.954.952 2.012.539 3.091.499 2.187.680 Krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Kratkoročni krediti 0 39.762 4.747 47.083 Dolgoročni krediti 2.260.130 1.412.279 2.260.130 1.412.278 Vloge 32.538 60.315 42.007 75.245 Skupaj 2.292.668 1.512.356 2.306.884 1.534.606 Krediti bankam, dani s strani SID banke, v tuji valuti, znašajo 19.406 tisoč USD, vloge v tuji valuti pa 390 tisoč USD. Poslovne banke ostajajo tudi v letu 2009 najpomembnejše stranke SID banke, njihov delež v celotnem kreditnem portfelju znaša 77,6 odstotka. Večino naložb tako predstavljajo krediti slovenskim poslovnim bankam in bankam tujih 80 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 kupcev slovenskega blaga in storitev. Preostali 22,4% delež kreditnega portfelja SID banke predstavljajo krediti slovenskim družbam in njihovim tujim kupcem. Struktura kreditnega portfelja po ročnosti potrjuje usmerjenost SID banke v dejavnosti skladne z ZSIRB in ZZFMGP, saj je delež dolgoročnih kreditov danih bankam konec 2009 znašal že 98,6 odstotka. Krediti bankam v Skupini SID banka predstavljajo 74,6 odstotni delež. Večina sredstev je plasiranih v obliki dolgoročnih kreditov. Neposredno kreditiranje gospodarskih družb predstavlja manjši del kreditnega potenciala Skupine SID banka. Storitve faktoringa so v večji meri namenjene kreditiranju gospodarskih družb. Del vlog, ki so v poslovnih bankah, Skupina SID banka nameni pokrivanju obveznosti iz zavarovalnih pogodb in uravnavanju likvidnosti. Kratkoročni krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Krediti v EUR 0 39.762 2.009 39.762 Krediti z valutno klavzulo 0 0 2.738 7.321 Popravki vrednosti kreditov 0 0 0 0 Skupaj 0 39.762 4.747 47.083 Dolgoročni krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Krediti v EUR 2.249.743 1.399.124 2.249.743 1.399.123 Krediti v tuji valuti 13.535 14.287 13.535 14.287 Popravki vrednosti kreditov (3.148) (1.132) (3.148) (1.132) Skupaj 2.260.130 1.412.279 2.260.130 1.412.278 Dolgoročni krediti bankam, odobreni s strani SID banke oziroma Skupine SID banka v tuji valuti, znašajo 19.406 tisoč USD. Vloge bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Kratkoročne v EUR 32.298 59.850 41.767 74.780 Kratkoročne v tuji valuti 272 465 272 465 Popravki vrednosti namenskih vlog (32) 0 (32) 0 Skupaj 32.538 60.315 42.007 75.245 Kratkoročne vloge pri bankah, odobrene s strani SID banke oziroma Skupine SID banka v tuji valuti, znašajo 390 tisoč USD. Gibanje kreditov bankam - bruto izpostavljenost SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stanje 01.01. 1.513.488 916.932 1.535.738 918.895 Novi krediti in vloge 3.529.276 2.762.923 4.326.197 2.905.341 Odplačila (2.746.916) (2.166.366) (3.551.872) (2.288.497) Stanje 31.12. 2.295.848 1.513.489 2.310.063 1.535.739 Gibanje popravkov (oslabitev) SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stanje 01.01. 1.133 1.321 1.133 1.321 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 2.716 384 2.716 384 Odprava popravkov vrednosti kreditov (669) (572) (669) (572) Stanje 31.12. 3.180 1.133 3.180 1.133 Pojasnilo oslabitev je predstavljeno v poglavju I., točka 6.4., prikaz odhodkov za oslabitve in prihodkov iz odprave oslabitev pa je v točki 2.4.12. računovodskega dela letnega poročila. Obrestne mere za kredite in vloge bankam v domači valuti, ki jih dosega SID banka so sestavljene iz 3 ali 6 mesečnega EURIBOR-ja in marže v višini od 0,18% p.a. do 3,75% p.a. Fiksne obrestne mere se gibljejo med 0,20% p.a. do 6,25% p.a.. Na nivoju Skupine SID banka se fiksne obrestne mere gibljejo med 0,20% p.a. do 8,06% p.a., v posameznih primerih pa tudi do 40%, kar je pripisati trgom, na katerih delujejo družbe v skupini. 81 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Obrestne mere za kredite in vloge bankam v tuji valuti, ki jih dosega SID banka, so sestavljene iz 6 mesečnega LIBOR-ja in marže v višini od 0,18% p.a. do 3,0% p.a.. Fiksne obrestne mere se gibljejo med 0,10% p.a. do 5,23% p.a.. Isto velja tudi za Skupino SID banka. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju SID banke je v točkah 2.4.1. in 3.3.1., prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.1.. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupine SID banka je v točkah 2.4.1. in 3.3.2., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.2.. Prikaz izpostavljenosti kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka je v točki 3.4.. Krediti strankam, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Kratkoročni krediti 80.695 113.948 71.811 124.352 Dolgoročni krediti 574.695 385.044 573.721 383.091 Terjatve iz danih jamstev 6.894 1.191 6.894 1.191 Faktoring 0 0 132.190 144.440 Skupaj 662.284 500.183 784.616 653.074 Kratkoročni krediti strankam, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Krediti nefinančnim družbam v tuji valuti 0 0 77 0 Krediti nefinančnim družbam v domači valuti 13.602 68.978 13.738 69.251 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 44.825 14.547 22.413 7.274 Krediti do tujih oseb v domači valuti 26.790 34.197 14.891 27.164 Krediti do tujih oseb v tuji valuti 0 0 22.289 23.243 Popravki vrednosti kratkoročnih kreditov (4.522) (3.774) (1.597) (2.580) Skupaj 80.695 113.948 71.811 124.352 Dolgoročni krediti strankam, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Krediti nefinančnim organizacijam v tuji valuti 834 1.044 3.028 1.044 Krediti nefinančnim organizacijam v domači valuti 415.971 293.169 415.971 293.306 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 54.190 46.399 54.190 46.399 Krediti enotam lokalne ravni države v domači valuti 13.967 13.974 13.967 13.974 Krediti odvisnim strankam v domači valuti 25 29 25 29 Krediti tujim osebam v domači valuti 121.333 48.427 118.805 45.846 Popravki vrednosti dolgoročnih kreditov (31.625) (17.998) (32.265) (17.507) Skupaj 574.695 385.044 573.721 383.091 Dolgoročni krediti strankam, ki niso banke, odobreni s strani SID banke v tuji valuti, znašajo 1.196 tisoč USD. Terjatve iz danih jamstev SID banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Terjatve iz naslova unovčenih garancij 10.609 2.412 10.609 2.412 Popravki vrednosti unovčenih garancij (3.715) (1.221) (3.715) (1.221) Skupaj 6.894 1.191 6.894 1.191 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 82 Terjatve iz faktoring poslov Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Faktoring v državi 101.920 98.822 Izvozni faktoring 5.630 14.060 Uvozni faktoring 5.502 6.889 Faktoring v državi - kredit 27.894 30.169 Izvozni faktoring - kredit 169 15 Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev - - faktoring (8.924) (5.515) Skupaj 132.190 144.440 Pretežni del izvoznega faktoringa in delno domači in uvozni faktoring so zavarovani za primer neplačila. Gibanje kreditov strankam, ki niso banke - bruto izpostavljenost SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stanje 01.01. 523.177 291.149 679.898 438.734 Novi krediti in vloge 425.696 399.229 818.856 914.874 Odplačilo (246.727) (167.201) (667.637) (673.710) Stanje 31.12. 702.146 523.177 831.117 679.898 Gibanje popravkov (oslabitev) SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stanje 01.01. 22.994 14.327 26.824 15.637 Oblikovani popravki vrednosti kreditov (oslabitve) 25.787 15.235 27.907 19.213 Odprava popravkov vrednosti kreditov (odprava oslabitev) (8.919) (6.568) (8.230) (8.026) Stanje 31.12. 39.862 22.994 46.501 26.824 Pojasnilo oslabitev je predstavljeno v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4., prikaz odhodkov za oslabitve in prihodkov iz odprave oslabitev pa je v točki 2.4.12. računovodskega dela letnega poročila. Variabilne obrestne mere SID banke za kredite strankam, ki niso banke v domači valuti na področju neposrednega financiranja pravnih oseb znašajo 1, 3, 4, 5, ali 6 mesečni EURIBOR in marže v višini od 0,18% p.a. do 5,50% p.a., fiksne obrestne mere pa se gibljejo med 3,25% p.a. in 8,06% p.a.. Variabilne obrestne mere SID banke in Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke, v tuji valuti na področju neposrednega financiranja pravnih oseb, znašajo 2, 3, 4 ali 6 mesečni LIBOR in marže v višini od 0,60% p.a. do 2,25% p.a., fiksne obrestne mere pa 5% p.a.. Skupina SID banka deluje na različnih tržiščih, zato je razpon obrestnih mer velik, kar velja še posebej za dejavnost faktoringa. Variabilne obrestne mere Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke v domači valuti znašajo 1, 3, 4, 5 ali 6 mesečni EURIBOR in marže v višini od 0,18% p.a. do 13% p.a. ter 3 mesečni LIBOR in marže 7% p.a.. Fiksne obrestne mere Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke v domači valuti, so znašale od 3,0% do 14,0% p.a. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju SID banke je v točkah 2.4.1. in 3.3.1., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.1.. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupine SID banka je v točkah 2.4.1. in 3.3.2., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.2.. Prikaz izpostavljenosti kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka je v točki 3.4.. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 83 2.3.6. Opredmetena osnovna sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2009 SID banka Skupina SID banka Nepre- Oprema Skupaj Nepre- Oprema Skupaj mičnine mičnine Nabavna vrednost Stanje 1.1.2009 6.588 1.484 8.072 6.588 2.468 9.056 Popravek po otvoritvi 0 0 0 0 17 17 Prenos 0 0 0 0 (51) (51) Povečanje 0 158 158 0 288 288 Zmanjšanje 0 (55) (55) 0 (113) (113) Stanje 31.12.2009 6.588 1.587 8.175 6.588 2.609 9.197 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2009 (2.168) (1.155) (3.323) (2.168) (1.658) (3.826) Popravek po otvoritvi 0 0 0 0 (16) (16) Prenos 0 0 0 0 21 21 Amortizacija (315) (143) (458) (315) (296) (611) Povečanje 0 0 0 0 (1) (1) Zmanjšanje 0 47 47 0 81 81 Stanje 31.12.2009 (2.483) (1.251) (3.734) (2.483) (1.869) (4.352) Neodpisana vrednost 1.1.2009 4.420 329 4.749 4.420 810 5.230 Neodpisana vrednost 31.12.2009 4.105 336 4.441 4.105 740 4.845 SID banka in Skupina SID banka nimata zastavljenih opredmetenih osnovnih sredstev. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2008 SID banka Skupina SID banka Nepre- Oprema Skupaj Nepre- Oprema Skupaj mičnine mičnine Nabavna vrednost Stanje 1.1.2008 6.588 1.404 7.992 6.588 2.259 8.847 Prenos 0 0 0 0 (40) (40) Povečanje 0 122 122 0 337 337 Zmanjšanje 0 (32) (32) 0 (88) (88) Stanje 31.12.2008 6.588 1.484 8.072 6.588 2.468 9.056 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2008 (1.852) (1.049) (2.901) (1.852) (1.425) (3.277) Amortizacija (316) (138) (454) (316) (302) (618) Zmanjšanje 0 32 32 0 69 69 Stanje 31.12.2008 (2.168) (1.155) (3.323) (2.168) (1.658) (3.826) Neodpisana vrednost 1.1.2008 4.736 355 5.091 4.736 834 5.570 Neodpisana vrednost 31.12.2008 4.420 329 4.749 4.420 810 5.230 2.3.7. Neopredmetena sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Premoženjske pravice 395 568 590 818 Dobro ime 0 0 488 488 Skupaj 395 568 1.078 1.306 Premoženjske pravice predstavljajo naložbe v računalniške programe, ki jih je SID banka in Skupina SID banka uporabljala pri svojem poslovanju. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 84 Dobro ime v Skupini SID banka je nastalo kot posledica nakupa kapitalskega deleža v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana. Na osnovi preizkusa oslabitev, ki je bil izvršen po stanju na dan 31.12.2009, je bilo ugotovljeno, da oslabitev dobrega imena ni potrebna. Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2009 SID banka Skupina SID banka V pripravi V uporabi Skupaj V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2009 0 996 996 0 1.408 1.408 Popravki 0 0 0 0 (42) (42) Prenos (11) 11 0 (11) 62 51 Povečanje 11 0 11 11 16 27 Zmanjšanje 0 0 0 0 0 0 Stanje 31.12.2009 0 1.007 1.007 0 1.444 1.444 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2009 0 (428) (428) 0 (590) (590) Popravek po otvoritvi 0 0 0 0 25 25 Prenos 0 0 0 0 (21) (21) Amortizacija 0 (184) (184) 0 (268) (268) Zmanjšanje 0 0 0 0 0 0 Stanje 31.12.2009 0 (612) (612) 0 (854) (854) Neodpisana vrednost 1.1.2009 0 568 568 0 818 818 Neodpisana vrednost 31.12.2009 0 395 395 0 590 590 SID banka in Skupina SID banka nimata zastavljenih neopredmetenih sredstev. Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2008 SID banka Skupina SID banka V pripravi V uporabi Skupaj V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2008 36 834 870 51 1.040 1.091 Prenos (197) 197 0 (197) 238 41 Povečanje 161 0 161 161 167 328 Zmanjšanje 0 (35) (35) (15) (37) (52) Stanje 31.12.2008 0 996 996 0 1.408 1.408 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2008 0 (270) (270) 0 (342) (342) Amortizacija 0 (164) (164) 0 (254) (254) Zmanjšanje 0 6 6 0 6 6 Stanje 31.12.2008 0 (428) (428) 0 (590) (590) Neodpisana vrednost 1.1.2008 36 564 600 51 698 749 Neodpisana vrednost 31.12.2008 0 568 568 0 818 818 2.3.8. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Naložba v PKZ Ljubljana 4.206 4.206 0 0 Naložba v PRO KOLEKT Ljubljana 419 419 419 419 Naložba v PRVI FAKTOR Ljubljana 3.087 3.087 0 0 Skupaj 7.712 7.712 419 419 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 85 Podatki o družbah v skupini Skupina PRVI FAKTOR PKZ 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Udeležba skupine v kapitalu v odstotkih 50% 50% 100% 100% Delež glasovalnih pravic v odstotkih 50% 50% 100% 100% Sredstva 168.154 184.399 62.741 51.560 Obveznosti 162.540 176.992 53.572 34.676 Kapital 5.614 7.407 9.168 16.884 Prihodki 18.122 18.668 9.364 11.145 Dobiček/izguba 587 1.521 (6.529) 345 2.3.9. Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Terjatve za davek SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Terjatve za plačane akontacije davka od dohodka pravnih oseb 656 0 1.180 255 Terjatve za odloženi davek 363 328 975 958 Skupaj 1.019 328 2.155 1.213 SID banka ima na dan 31.12.2009 izkazane dolgoročne odložene terjatve za davke iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade za zaposlene v banki ter iz naslova oslabitve finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo - obveznica LANISL Float 09. Skupina SID banka na 31.12.2009 izkazuje odložene terjatve za davke iz naslova oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade za zaposlene, za oslabljene poslovne terjatve in davčne izgube. Obveznost za davek SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Obveznosti za davek od dohodkov 0 1.904 0 2.284 Obveznosti za odložene davke 138 35 138 37 Skupaj 138 1.939 138 2.321 Odložena obveznost za davek predstavlja obveznost iz naslova prevrednotovalnega popravka finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Odloženi davki SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Odložena terjatev za davek -popravki vrednosti terjatev 0 0 385 118 -odloženi prihodki od pozavarovalne provizije 0 0 0 118 -rezervacije za opravnine in jubilejne nagrade 27 25 53 44 -odhodki prevrednotenja iz naslova oslabitev, za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev 194 194 304 342 -presežki iz prevrednotenja, za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 142 109 106 245 -odhodki za odložene davke iz davčnih izgub 0 0 36 0 -razmejeni stroški oz. prihodki 0 0 91 91 Skupaj odložena terjatev za davek 363 328 975 958 Odložena obveznost za davek -finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 138 35 138 37 Skupaj odložena obveznost za davek 138 35 138 37 Vključeno v izkaz vseobsegajočega donosa 1 188 1.892 314 Vključeno v kapital (70) (12) (242) 124 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 86 2.3.10. Druga sredstva SID banka_Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Sredstva zavarovalnih poslov 0 0 32.228 20.177 Druga sredstva 2.902 252 4.954 2.617 Skupaj 2.902 252 37.182 22.794 Sredstva zavarovalnih poslov Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Sredstva pozavarovateljev v prenosnih premijah 839 1.011 Sredstva pozavarovateljev v škodnih rezervacijah 24.515 14.388 Sredstva pozavarovateljev v rezervacijah za bonuse in popuste 1.016 1.060 Sredstva pozavarovatelja na rezervacijah za neiztekle nevarnosti 1.599 729 Terjatve za premije 2.096 1.979 Popravki vrednosti terjatev za premije (170) (121) Terjatve za regrese 2.677 2.025 Popravki vrednosti za regrese (1.430) (971) Terjatve za bonitete 135 87 Drugi popravki vrednosti (14) (10) Terjatve iz naslova pozavarovanja 967 0 Druge aktivne časovne razmejitve 0 0 Skupaj 32.228 20.177 Druga sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Zaloge 0 0 5 5 Terjatve za opravnine 35 39 1.032 1.709 Predujmi dobaviteljem za obratna sredstva 5 5 277 34 Terjatve do kupcev 69 55 1.047 500 Druge terjatve 2.340 83 2.380 109 Popravki vrednosti drugih terjatev (2) (2) (336) (27) Usredstvene aktivne časovne razmejitve 455 72 499 72 Drugi kratkoročno odloženi stroški 0 0 10 182 Druge aktivne časovne razmejitve 0 0 42 33 Skupaj 2.902 252 4.954 2.617 2.3.11. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju, vrednotenje forward pogodb 271 172 271 172 Skupaj 271 172 271 172 Postavka izkazuje obveznost iz naslova negativnega vrednotenja valutnega forwarda v višini 1 milijon USD. 2.3.12. Izvedenifinančni instrumenti, namenjenivarovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Dolgoročni v EUR 1.202 0 1.202 0 Skupaj 1.202 0 1.202 0 Postavka vsebuje učinke obrestnega varovanja v višini 907 tisoč EUR in obveznost za obresti v višini 295 tisoč EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 87 2.3.13. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Vloge bank 155.066 15.216 155.066 15.216 Vloge strank, ki niso banke 91.870 22.376 91.870 22.376 Krediti bank 1.799.948 1.633.867 1.921.338 1.792.105 Krediti strank, ki niso banke 99.108 0 99.122 0 Dolžniški vrednostni papirji 547.142 250.213 547.142 250. 213 Skupaj 2.693.134 1.921.672 2.814.538 2.079.910 Vloge bank SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Vloge 155.066 15.216 155.066 15.216 Skupaj 155.066 15.216 155.066 15.216 Vloge strank, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Vloge 91.870 22.376 91.870 22.376 Skupaj 91.870 22.376 91.870 22.376 Krediti bank SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Kratkoročni v EUR 19.966 0 133.571 146.137 Kratkoročni v tuji valuti 0 0 0 803 Dolgoročni v EUR 1.766.031 1.619.673 1.773.816 1.630.971 Dolgoročni v tuji valuti 13.951 14.194 13.951 14.194 Skupaj 1.799.948 1.633.867 1.921.338 1.792.105 Krediti strank, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Kratkoročni v EUR 0 0 14 0 Dolgoročni v EUR 99.108 0 99.108 0 Skupaj 99.108 0 99.122 0 Dolžniški vrednostni papirji SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Dolžniški vrednostni papirji 547.142 250.213 547.142 250.213 Skupaj 547.142 250.213 547.142 250.213 SID banka oziroma Skupina SID banka je v januarju 2009 na domačem trgu izdala obveznico v višini 250 mil ijonov EUR. Gibanje finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stanje 01.01. 1.921.672 1.137.069 2.079.910 1.274.967 Novi krediti in vloge 1.169.551 1.247.196 1.400.586 1.420.696 Odplačilo (398.089) (462.593) (665.958) (615.753) Stanje 31.12. 2.693.134 1.921.672 2.814.538 2.079.910 SID banka kot specializirana institucija po ZSIRB pridobiva dolgoročne vire predvsem na mednarodnih finančnih trgih, kar predstavlja dolgoročne kredite, bilaterarne kreditne linije, izdajo zadolžnic in registriranih obveznic. Variabilne obrestne SID banke za prejete dolgoročne kredite najete pri tujih bankah se gibajo od EURIBOR/LIBOR 2, 3 ali 6 mesečni + 0,115% p.a. do EURIBOR/LIBOR 2, 3 ali 6 mesečni + 1,85% p.a.. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 88 Variabilne obrestne mere Skupine SID banka za prejete kredite se gibljejo od EURIBOR/LIBOR 1, 2, 3 ali 6 mesečni + 0,155% p.a. do EURIBOR/LIBOR 1, 2, 3 ali 6 + 5,5% p.a.. Za kredite v tuji valuti so obrestne mere fiksne in znašajo za Skupino SID banka od 5,3% do 6,5% p.a.. 2.3.14. Rezervacije SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Bančne rezervacije 4.250 2.165 4.250 2.165 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 50.294 30.896 Druge rezervacije 132 124 2.151 2.204 Skupaj 4.382 2.289 56.695 35.265 Bančne rezervacije vključujejo rezervacije za pokrivanje potencialnih izgub iz naslova izdanih garancij in nečrpanih okvirnih kreditov in kreditnih linij. SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Rezervacije za garancije 2.044 1.374 2.044 1.374 Rezervacije za nečrpane kredite in kreditne linije 2.206 791 2.206 791 Skupaj 4.250 2.165 4.250 2.165 Gibanje bančnih rezervacij SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stanje 1.1. 2.165 778 2.165 778 Oblikovane rezervacije 8.502 2.770 8.502 2.770 Tečajna razlika 0 (1) 0 (1) Ukinjene rezervacije (6.417) (1.382) (6.417) (1.382) Stanje 31.12. 4.250 2.165 4.250 2.165 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Prenosne premije 1.445 1.577 Škodne rezervacije 43.855 26.079 Rezervacije za bonuse in popuste 1.853 1.878 Rezervacije za neiztekle nevarnosti 3.141 1.362 Skupaj 50.294 30.896 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb prikazujejo bruto zavarovalno tehnične rezervacije skupaj z vključenim deležem pozavarovateljev. Škodne rezervacije Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Rezervacije za nastale in prijavljene škodne primere 14.482 2.303 Rezervacije za nastale in neprijavljene škodne primere 28.522 23.177 Rezervacije za cenilne stroške 851 599 Skupaj 43.855 26.079 Gibanje obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 2009 2008 Stanje 1.1. 30.896 23.803 Spremembe 19.398 7.093 Stanje 31.12. 50.294 30.896 Druge rezervacije SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Dolgoročne rezervacije do zaposlencev 132 124 283 285 Odloženi prihodki od pozavarovalnih premij 0 0 1.868 1.919 Skupaj 132 124 2.151 2.204 89 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Rezervacije do zaposlencev SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade 17 9 49 27 Dolgoročne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 115 115 234 258 Skupaj 132 124 283 285 Gibanje rezervacija za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stanje 1.1. 124 105 285 245 Oblikovane rezervacije 22 20 63 32 Ukinjene rezervacije (14) (1) (62) (2) Tečajne razlike 0 0 (3) 10 Stanje 31.12. 132 124 283 285 Izračun za jubilejne nagrade je bil narejen ob predpostavki, da bodo v trenutku, ko bodo nastali pogoji za izplačilo nagrade, vsi zaposleni še sodelavci SID banke. Zneski nagrad so bili diskontirani na sedanjo vrednost, z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil jubilejnih nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, objavlja Ministrstvo za finance. Upoštevana je bila polna tako izračunana obrestna mera (4,225%). Uporabljeni vhodni parametri: jubilejne nagrade za 10 let 382,58 EUR, za 20 let 573,87 EUR, za 30 let 765,16 EUR in za 40 let 956,45 EUR. V izračunu za odpravnine je bila upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero so bile odpravnine že zaslužene in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za upokojitev. Zneski odpravnin so bili diskontirani na sedanjo vrednost z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance. Upoštevana je bila polna tako izračunana obrestna mera (4,225%). Uporabljeni vhodni parametri: znesek na osnovi zakona o delovnih razmerjih (dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece), povečan za doseženo rast plač v bančnem sektorju v zadnjih petih letih, delovna doba ob upokojitvi za moške 40 let, za ženske 38 let. Skupina SID banka ima poenoteno metodologijo izračuna rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade. Del družb v Skupini SID banka izračunava rezervacije na osnovi aktuarskega izračuna. Izračun upošteva predpostavke, ki jih imajo v svoje izračune vključene tudi druge družbe v Skupini SID banka. Gibanje odloženih prihodkov od pozavarovalnih provizij_ Skupina SID banka 2009 2008 Stanje 1.1. 1.919 2.129 Oblikovane rezervacije 537 645 Ukinjene rezervacije (588) (855) Stanje 31.12. 1.868 1.919 Podroben prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova oblikovanih in ukinjenih rezervacijje v točki 2.4.11.. 2.3.15. Druge obveznosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Obveznosti za plače in druge obveznosti do zaposlenih 378 310 633 570 Obveznosti do dobaviteljev 184 120 368 1.025 Obveznosti iz zavarovalnih poslov 0 0 19 69 Druge obveznosti 984 20 4.674 326 Udolgovane pasivne časovne razmejitve 2.239 438 3.368 2.068 - vnaprej vračunani stroški 170 348 341 692 - vračunanipozavarovalni obračun 0 0 0 616 - vračunani str. pozavarovateljev na regresih 0 0 948 666 - kratkoročno odloženiprihodki 317 90 327 94 - vnaprej plačani neobračunani prihodki 1.752 0 1.752 0 Skupaj 3.785 888 9.063 4.058 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 90 2.3.16. Osnovni kapital Na skupščini delničarjev dne 20.5.2009 je bil sprejet sklep o dokapitalizaciji v višini 160.000.061,30 EUR. Po vplačilu novo izdanih delnic 25.5.2009 in 5.8.2009, je bilo povečanje osnovnega kapitala vpisano v sodni register 14.8.2009. Vpisani kapital znaša 300.000.090,70 EUR, razdeljen je na 3.121.741 kosovnih delnic in je v celoti vplačan. Vse delnice so navadne imenske delnice istega razreda in vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. 2.3.17. Kapitalske rezerve SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Vplačila, ki presegajo nominalne zneske vplačanih delnic 1.139 1.139 1.139 1.139 Skupaj 1.139 1.139 1.139 1.139 2.3.18. Presežek iz prevrednotenja SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (18) (295) 126 (838) Skupaj (18) (295) 126 (838) Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Stanje 1.1. (295) (331) (838) (333) Prevrednotenje 347 48 1.206 (629) Odloženi davki (70) (12) (242) 124 Stanje 31.12 (18) (295) 126 (838) 2.3.19. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Rezerve iz dobička 21.735 19.923 36.739 34.850 - zakonske rezerve 8.080 8.033 8.439 8.392 - rezerve za lastne delnice 1.324 1.325 1.324 1.325 - statutarne rezerve 8.900 8.449 11.003 10.552 - druge rezerve iz dobička 3.431 2.116 15.210 5.548 - rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 0 0 763 9.033 Zadržani dobiček 0 0 2.928 3.245 Skupaj 21.735 19.923 39.667 38.095 Po sklepu nadzornega sveta dne 29.5.2009 se je nerazporejeni dobiček v višini 657 tisoč EUR, razporedil v druge rezerve iz dobička. Po sklepu skupščine SID banke dne 28.7.2009 se je nerazporejeni dobiček v višini 657 tisoč EUR, razporedil v druge rezerve iz dobička. Uprava je ob sestavi letnega poročila iz čistega dobička, ki je znašal 948 tisoč EUR, oblikovala zakonske rezerve v višni 47 tisoč EUR in statutarne rezerve v višini 451 tisoč EUR. Neposredno na kapital (prihodki in odhodki, pripoznani neposredno v kapitalu) vplivajo prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in sprememba rezerv za izravnavo kreditnih tveganj. Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj Skupine SID banka so se v letu 2009 zmanjšale za 8.270 tisoč EUR. Davčni učinek iz te spremembe znaša 1.737 tisoč EUR (odmerjeni davek), neto učinek pa 6.532 tisoč EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 91 2.3.20. Lastni deleži SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Skupaj (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) 2.3.21. Zunajbilančne postavke Zunajbilančne postavke SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Zunajbilančne terjatve 1.047.805 50.852 1.068.394 61.837 - najeti nečrpani krediti 235.000 25.000 235.000 25.000 - izvedeni finančni instrumenti (swap, forward) 58.678 678 58.678 678 - prejeta jamstva 754127 25.174 754.127 25.174 - neuveljavljene regresne terjatve 0 0 20.589 10.985 Zunajbilančne obveznosti 222.022 137.243 237.280 143.594 - garancije 38.804 72.192 39.686 72.812 - odobreni nečrpani krediti 182.521 64.342 195.021 68.592 - izvedeni finančni instrumenti (forward) 697 709 697 709 - dana jamstva 0 0 34 15 - druge prevzete finančne obveznosti 0 0 1.842 1.466 Skupaj 1.269.827 188.095 1.305.674 205.431 Zunajbilančne terjatve - najeti nečrpani krediti SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Najeti nečrpani krediti 235.000 25.000 235.000 25.000 Skupaj 235.000 25.000 235.000 25.000 Po stanju na dan 31.12.2009 SID banka ni črpala odobrenih kreditov pri European Investment Bank Luxemburg v višini 190 milijonov EUR in 30 milijonov EUR pri Hypo Investment Bank AG Avstrija ter najete kreditne linije pri Hypo Alpe -Adria Bank International AG Avstrija v višini 15 milijonov EUR. Zunajbilančne terjatve - izvedeni finančni instrumenti SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Valutni forward 678 Obrestni swap 58.000 678 0 678 678 58.000 0 Skupaj 58.678 678 58.678 678 Po stanju na dan 31.12.2009 je imela SID banka sklenjeno valutno terminsko pogodbo v višini 1 milijon USD in dva obrestna swapa v skupni višini 58 milijonov EUR. Zunajbilančne terjatve - prejeta jamstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Prejeta jamstva 754.127 25.174 754.127 25.174 Skupaj 754.127 25.174 754.127 25.174 Stanje prejetih jamstev SID banke na dan 31.12.2009 glede na stanje 31.12.2008 izkazuje veliko povečanje, kar je rezultat vzpostavitve knjigovodskih evidenc v letu 2009 tudi v glavni knjigi (stanje prejetih jamstev na dan 31.12.2008 je znašalo 381.971 tisoč EUR).Glede na vrsto zavarovanja predstavlja največji del zastava komercialnih nepremičnin, sledijo mu druga jamstva podjetij (odstop terjatev, zastava kapitalskega deleža, zavarovalne police SID banke za račun RS, fiducirani prenos lastninske pravice na nepremičnini, zastava terjatev v zavarovanje, menice in druga zavarovanja). Stanje prejetih jamstev Skupine SID banka na dan 31.12.2009 znaša 808.437 tisoč EUR (knjigovodska evidenca v družbah Skupine SID banka ni v celoti vzpostavljena), na dan 31.12.2008 pa 409.022 tisoč EUR. Za Skupino SID banka so najpomembnejši dajalci osebnih jamstev banke, zavarovalnice, podjetja z dobro bonitetno oceno (solidarno poroštvo) in fizičn osebe - kreditno sposobni solidarni poroki. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 92 Neuveljavljene regresne terjatve_ _Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Neuveljavljene regresne terjatve 20.589 10.984 Skupaj 20.589 10.984 Zunajbilančne obveznosti - garancije SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Kratkoročne 114 8.902 996 9.522 Dolgoročne 38.690 63.290 38.690 63.290 Skupaj 38.804 72.192 39.686 72.812 Pregled garancij po vrstah SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Garancije 24.144 55.682 25.026 56.302 - izvoz odpadkov 11.281 21.640 11.281 21.640 - vračilo avansa 2.096 15.324 2.096 15.324 - dobra izvedba posla 6.308 9.293 6.308 9.293 - plačilne garancije 2.858 4.951 3.740 5.571 - odprava napak 1.601 2.045 1.601 2.045 - carinske garancije 0 2.317 0 2.317 - sodelovanje na licitaciji 0 112 0 112 Prevzemi tveganj 14.660 16.510 14.660 16.510 Skupaj 38.804 72.192 39.686 72.812 Pregled garancij po valutah SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 EUR 37.806 69.906 38.688 70.526 HRK 976 2.260 976 2.260 EGP 22 26 22 26 Skupaj 38.804 72.192 39.686 72.812 Zunajbilančne obveznosti - odobreni nečrpani krediti SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Odobreni nečrpani krediti 182.521 64.342 195.021 68.592 Skupaj 182.521 64.342 195.021 68.592 V postavki izkazuje SID banka oziroma Skupina SID banka vrednost nečrpanih kreditov odobrenim domačim bankam in podjetjem na dan 31.12.2009. Rok črpanja je leto 2010. Druga dana jamstva Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Dana jamstva za faktoring 34 15 Skupaj 34 15 2.3.22. Poslovanje po pooblastilu Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je z računovodskega vidika ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. SID banka skladno z ZZFMGP v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja tudi program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite v evrih in ameriških dolarjih, ki so skladni z OECD konsenzom. Posli, ki jih SID banka opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije se vodijo na ločenih kontih, ki jih je Banka Slovenije predpisala za vodenje poslov po pooblastilu. Podrobnejša obrazložitev poslov po pooblastilu se nahaja v poslovnem delu letnega poročila, poglavji 6.2.5. in 6.2.6.. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 93 Naložbe varnostnih rezerv SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Denar na poslovnih računih pri bankah 43 2 Krediti bankam 101.859 91.811 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 18.258 17.647 Druga sredstva 5.268 3.726 Skupaj 125.428 113.186 V okviru drugih sredstev je izkazana terjatev do PRO KOLEKT Zagreb v višini 3.726 tisoč EUR. Obveznosti varnostnih rezerv SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Varnostne rezerve 120.039 109.896 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 208 (362) Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 5.181 3.652 Skupaj 125.428 113.186 Gibanje varnostnih rezerv SID banka 2009 2008 Stanje 1.1. 109.896 102.965 Presežek prihodkov nad odhodki 143 6.931 Nakazilo 10.000 0 Stanje 31.12. 120.039 109.896 Varnostne rezerve so se v letu 2009 povečale za 143 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države in za znesek nakazila Ministrstva za finance RS dne 21.12.2009 v višini 10,0 milijonov EUR. Naložbe programa izravnave obresti SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Denar na poslovnih računih pri bankah 1 7 Krediti 2.843 3.038 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 4.782 3.663 Druga sredstva 1 0 Skupaj 7.627 6.708 Obveznosti programa izravnave obresti SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Obveznosti programa izravnave obresti 7.585 6.907 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 42 (199) Skupaj 7.627 6.708 Gibanje obveznosti programa izravnave obresti SID banka 2009 2008 Stanje 1.1. 6.907 5.401 Presežek prihodkov nad odhodki 178 276 Nakazilo 500 1.230 Stanje 31.12. 7.585 6.907 Sredstva programa izravnave obresti so se v letu 2009 povečale za 178 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države in na osnovi nakazila Ministrstva za finance RS dne 21.12.2009 v višini 500 tisoč EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 94 2.4. Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa (v tisoč EUR) 2.4.1. Čiste obresti SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih varovanju 97 (27) 0 0 Obresti iz fnančnih sredstev, namenjenih trgovanju 0 0 90 (48) Obresti iz fnančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 1.760 0 1.799 0 Obresti iz danih kreditov in vlog 80.391 (44.371) 80.445 (67.906) Obresti za izdane vrednostne papirje 0 (16.356) 0 (229) Obresti iz drugih finančnih sredstev 8 0 157 0 Skupaj 82.256 (60.754) 82.491 (68.183) Čiste obresti 21.502 14.308 Prihodki iz zamudnih obresti znašajo 311 tisoč EUR, odhodkov za zamudne obresti banka v letu 2009 nima. Skupina SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obresti iz fnančnih sredstev, namenjenih varovanju 97 (27) 0 0 Obresti iz fnančnih sredstev, namenjenih trgovanju 0 0 90 (48) Obresti iz fnančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2.493 0 2.664 0 Obresti iz danih kreditov in vlog 93.181 (50.925) 94.327 (77.152) Obresti za izdane vrednostne papirje 0 (16.356) 0 (229) Obresti iz drugih finančnih sredstev 8 0 157 0 Skupaj 95.779 (67.308) 97.238 (77.429) Čiste obresti 28.471 19.809 2.4.2. Prihodki iz dividend SID banka 2009 2008 Prihodki iz dividend 2.474 2.273 Skupaj 2.474 2.273 Dividendo je nakazala odvisna družba PKZ Ljubljana v višini 138 tisoč EUR, PRVI FAKTOR Ljubljana pa je sprejel sklep o pripadajoči udeležbi v dobičku v višini 2.336 tisoč EUR, nakazilo bo realizirano v letu 2010. 2.4.3. Čiste opravnine SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Opravnine za bančne storitve 0 (208) 0 (152) Opravnine od kreditnih poslov 1.337 0 763 0 Opravnine za garancijske posle 528 0 390 0 Opravnine od vrednostnih papirjev 0 (92) 0 (13) Druge opravnine 141 (137) 56 (246) Skupaj 2.006 (437) 1.209 (411) Čiste opravnine 1.569 798 Skupina SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Opravnine za bančne storitve 0 (265) 0 (152) Opravnine za opravljanje plačilnega prometa 16 (77) 0 (123) Opravnine od kreditnih poslov 5.523 (305) 4.970 (334) Opravnine za garancijske posle 528 (340) 372 (544) Opravnine od vrednostnih papirjev 0 (93) 0 (13) Druge opravnine 389 (153) 56 (246) Skupaj 6.456 (1.233) 5.398 (1.412) Čiste opravnine 5.223 3.986 95 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 2.4.4. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 680 (350) 102 (286) Skupaj Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 680 330 (350) 102 (286) (184) Skupina SID banka 2009 2008 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Prihodki 960 Odhodki (355) Prihodki 108 Odhodki (363) Skupaj Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 960 605 (355) 108 (363) (255) 2.4.5. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Izpeljani finančni instrumenti po forward poslih Izpeljani finančni instrumenti po swap poslih 123 0 (99) 0 207 0 (257) (9) Skupaj Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 123 24 (99) 207 (266) (59) Skupina SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Izpeljani finančni instrumenti po forward poslih 123 (99) 208 (257) Izpeljani finančni instrumenti po swap poslih 0 0 0 (9) Skupaj 123 (99) 208 (266) Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 24 (58) 2.4.6. Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pri tveganju SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pri tveganju 867 907 0 0 Skupaj 867 907 0 0 Čisti izid iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju (40) 0 Skupina SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pri tveganju 867 907 0 0 Skupaj 867 907 0 0 Čisti izid iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju (40) 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 96 2.4.7. Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Tečajne razlike 5.091 (5.047) 7.797 (7.700) Skupaj 5.091 (5.047) 7.797 (7.700) Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 44 97 Skupina SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Tečajne razlike 12.862 (11.789) 18.746 (15.880) Skupaj 12.862 (11.789) 18.746 (15.880) Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 1.073 2.866 2.4.8. Drugi čisti poslovni dobički/izgube SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Prihodki za nebančne storitve 2.542 2.501 2.051 2.312 Prihodki od zavarovalnih poslov 0 0 7.876 9.077 Odhodki za zavarovalne posle 0 0 (5.798) (2.760) Skupaj 2.542 2.501 4.129 8.629 Prihodki za nebančne storitve SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki za nebančne storitve 2.709 0 2.528 0 Drugi poslovni prihodki 0 0 115 0 Članarine 0 (108) 0 (98) Drugi poslovni odhodki 0 (59) 0 (44) Skupaj 2.709 167 2.643 (142) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.542 2.501 Največji del prihodkov za nebančne storitve se nanaša na provizijo za opravljanje storitev po ZZFMGP po pogodbi z Ministrstvom za finance o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov z dne 1.12.2004 v višini 2.075 tisoč EUR (2008: 2.075 tisoč EUR). V letu 2009 je SID banka kot pooblaščena institucija za izvajanje zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije realizirala prihodke v višini 81 tisoč EUR, ostalo predstavljajo prihodki iz naslova izdelave bonitetnih informacij in prihodkov od najemnin ter opravljenih storitev za odvisne družbe. Skupina SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki za nebančne storitve 2.382 0 2.257 0 Drugi poslovni prihodki 166 0 657 0 Članarine 0 (158) 0 (112) Drugi poslovni odhodki 0 (339) 0 (490) Skupaj 2.548 (497) 2.914 (602) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.051 2.312 Prihodki od zavarovalnih poslov Skupina SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obračunane bruto zavarovalne premije 10.884 0 13.661 0 Pozavarovalna provizija 2.283 0 3.026 0 Obračunane pozavarovalne premije 0 (6.238) 0 (8.420) Obračunane bonitetne informacije 947 0 810 0 Skupaj 14.114 (6.238) 17.497 (8.420) Čiste obračunane zavarovalne premije 7.876 9.077 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 97 Odhodki od zavarovalnih poslov Skupina SID banka 2009 2008 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obračunane bruto odškodnine 0 (11.414) 0 (4.576) Obračunani bonusi 0 (341) 0 (868) Odhodki bonitetnih informacij 0 (1.080) 0 (709) Obračunani bruto regresi 1.642 0 1.064 0 Pozavarovalni delež v odškodninah in regresih 5.193 0 1.819 0 Pozavarovalni delež v bonusih 202 0 510 0 Skupaj 7.037 (12.835) 3.393 (6.153) Čisti odhodki od zavarovalnih poslov (5.798) (2.760) 2.4.9. Administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stroški dela (3.901) (3.684) (7.829) (7.804) Splošni in administrativni stroški (1.828) (1.477) (3.142) (3.039) Skupaj (5.729) (5.161) (10.971) (10.843) Stroški dela SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stroški bruto plač (2.781) (2.560) (5.747) (5.569) Stroški pokojninskih zavarovanj (250) (230) (410) (390) Stroški socialnih zavarovanj (205) (189) (520) (501) Davek na izplačane plače 0 (79) (134) (280) Drugi stroški dela (665) (626) (1.018) (1.064) Skupaj (3.901) (3.684) (7.829) (7.804) V letu 2009 je imela SID banka v povprečju 79,75 zaposlenih, stanje zaposlenih na dan 31.12.2009 je bilo 87, od tega je bilo 16 (18,4%) zaposlenih s srednješolsko, 9 (10,3%) z višješolsko, 56 (64,4%) z visokošolsko izobrazbo, 5 (5,7%) z magisterijem in 1 (1,1%) z doktoratom. Za SID banko so v letu 2009 znašali stroški pokojninskih zavarovanj (250 tisoč EUR) skupaj s stroški prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (133 tisoč EUR) 383 tisoč EUR. Na dan 31.12.2009 je imela Skupina SID banka (vključno s Skupino PRO KOLEKT in CMSR) 306 zaposlenih. 20% zaposlenih v Skupini SID banka ima srednješolsko oziroma nižje stopnje izobrazbe, 13% višješolsko izobrazbo, 63% visokošolsko izobrazbo, 3% zaposlenih ima magisterij, 1% pa doktorat. Stroški pokojninskih zavarovanj za Skupino SID banka v letu 2009 so znašali skupaj 410 tisoč EUR, stroški dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pa 234 tisoč EUR. Člani poslovodstev družb v skupini SID banka so v letu 2009 realizirali sledeče prejemke: predsednik uprave SID banka mag. Sibil Svilan 169 tisoč EUR, član uprave SID banka Jožef Bradeško 148 tisoč EUR, predsednik uprave PKZ Ladislav Artnik 127 tisoč EUR, član uprave PKZ dr. Rasto Hartman 106 tisoč EUR, direktor družbe PRVI FAKTOR Ljubljana Ernest Ribič 129 tisoč EUR, direktor družbe PRVI FAKTOR Sarajevo Nedim Rizvanovic 14 tisoč EUR, direktor družbe PRVI FAKTOR Beograd Dmitar Polovina 66 tisoč EUR, direktor družbe PRVI FAKTOR Zagreb Tomaž Kačar 110 tisoč EUR. Predstavniki SID banke v nadzornih organih hčerinskih družb v letu 2009 niso prejeli nagrad ali drugih prejemkov (sejnin) iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka. Prejemki iz naslova sejnin in povračil potnih stroškov članov nadzornega sveta in revizijske komisije SID banke so v letu 2009 znašali: dr. Aleš Berk Skok 4,1 tisoč EUR (od tega potni stroški 0,1 tisoč EUR), mag. Samo Hribar Milič 3,3 tisoč EUR, dr. Marko Jaklič 2,8 tisoč EUR, mag. Gregor Kastelic 7,4 tisoč EUR (od tega potni stroški 3,6 tisoč EUR), Andreja Kert 4,3 tisoč EUR, dr. Maja Klun 2,1 tisoč EUR, dr. Peter Kraljič 3,6 tisoč EUR (od tega potni stroški 0,5 tisoč EUR), dr. Franc Križanič 2,4 tisoč EUR, Romana Logar 1,3 tisoč EUR, dr. Viljem Pšeničny 3,3 tisoč EUR, dr. Ivan Svetlik 2,4 tisoč EUR, mag. Blanka Vezjak 1,6 tisoč EUR (od tega potni stroški 0,3 tisoč EUR), mag. Andrej Vizjak 0,9 tisoč EUR in mag. Stanislava Zadravec-Caprirolo 2,5 tisoč EUR. V SID banki so v letu 2009 zaslužki ostalih zaposlenih na podlagi individualnih pogodb znašali 255 tisoč EUR, v Skupini SID banka pa 541 tisoč EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 98 Splošni in administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Stroški materiala (143) (115) (263) (202) Stroški storitev (1.685) (1.362) (2.879) (2.837) Skupaj (1.828) (1.477) (3.142) (3.039) Stroški iz naslova plačil revizorjem (del postavke stroški storitev - v neto znesku) SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Revidiranje letnega poročila (46) (38) (112) (99) Druge storitve revidiranja (1) (6) (1) (12) Davčno svetovanje 0 0 0 (7) Skupaj (47) (44) (113) (118) 2.4.10. Amortizacija SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (459) (454) (614) (607) Amortizacija neopredmetenih sredstev (184) (163) (267) (253) Skupaj (643) (617) (881) (860) 2.4.11. Prihodki/odhodki od rezervacij SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Prihodki/odhodki za bančne rezervacije (2.085) (1.387) (2.085) (1.387) Prihodki/odhodki od obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 (8.618) (3.761) Prihodki/odhodki za druge rezervacije 100 (139) 147 60 Skupaj (1.985) (1.526) (10.556) (5.088) Prihodki/odhodki za bančne rezervacije SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Neto sprememba rezervacij za garancije (685) (618) (685) (618) - odhodki za oblikovanje rezervacij (3.623) (1.037) (3.623) (1.037) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 2.938 419 2.938 419 Neto sprememba rezervacij za nečrpane kredite (1.400) (769) (1.400) (769) - odhodki za oblikovanje rezervacij (4.877) (1.732) (4.877) (1.732) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 3.477 963 3.477 963 Skupaj (2.085) (1. 387) (2.085) (1.387) Prihodki/odhodki od obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 2009 2008 Spremembe bruto prenosnih premij 133 275 Spremembe prenosnih premij za pozavarovalni del (172) (115) Spremembe bruto škodnih rezervacij (17.777) (6.150) Spremembe škodnih rezervacij za pozavarovalni del 10.127 2.842 Sprememba bruto rezervacij za bonuse in popuste 25 144 Delež pozavarovateljev v odhodkih za bonuse in popuste (44) (124) Spremembe bruto rezervacij za neiztekle nevar. (1.779) (1.362) Sprememba rezerv.za neiztekle nevar.za pozavar.del 869 729 Skupaj (8.618) (3.761) Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 99 Prihodki/odhodki za druge rezervacije Neto sprememba rezervacij za pravno nerešene tožbe - odhodki za oblikovanje rezervacij - prihodki za oblikovanje rezervacij Neto sprememba rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti - odhodki za oblikovanje rezervacij - prihodki iz ukinjanja rezervacij Neto odloženi prihodki od pozavarovalnih provizij - odhodki za oblikovanje rezervacij - prihodki iz ukinjanja rezervacij_ Skupaj Podroben prikaz stanja rezervacijje v točki 2.3.13.. 2.4.12. Oslabitve SID banka 2009 2008 Skupina SID banka 2009 2008 108 0 108 (99) (99) 0 108 0 108 (110) (110) 0 (8) (136) 128 (40) (138) (12) (140) 128 (40) (138) 51 (537) 588 210 (645) 855 100 (139) 147 60 SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti (28.457) (15.419) (36.478) (20.262) Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 (970) (10) (1.704) Oslabitve drugih sredstev (4) (2) (328) (13) Popravek oslabitev kreditov družbam v Skupini 0 0 2.084 496 Prihodki iz odprave oslabitev kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti 9.552 6.962 11.096 7.284 Prihodki iz odprave oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 37 4 Prihodki iz odprave oslabitev drugih sredstev 3 0 3 12 Skupaj (18.906) (9.429) (23.596) (14.183) Pojasnilo oslabitev je predstavljeno v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4., gibanja oslabitev pa je predstavljeno v točki 2.3.4. računovodskega dela letnega poročila. 2.4.13. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Davek iz dohodka Odloženi davki (231) 1 (424) 188 (755) (1.463) 1.892 314 Skupaj (230) (236) 1.137 (1.149) Podroben prikaz terjatev in obveznosti iz naslova odloženih davkov je v točki 2.3.9.. Davek iz dohodka se od davka, ugotovljenega z uporabo veljavne davčne stopnje (razlika med računovodskim in davčnim dobičkom), razlikuje kot je prikazano v spodnjem pregledu. SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Dobiček/izguba 1.178 3.003 (6.521) 4.005 Davek iz dobička (po veljavnih stopnjah v zadevnih državah) (247) (661) (647) (1.684) Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo 31 489 620 1.280 Davčno nepriznani odhodki (50) (260) (786) (1.164) Davčno priznani odhodki 0 0 26 31 Povečanje davčne osnove (3) (25) (13) (48) Davčne olajšave 38 33 45 122 Davek (231) (424) (755) (1.463) Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 100 Odmerjeni davek od dohodka predstavlja znesek davka, ki ga je treba poravnati v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb po predpisani davčni stopnji. Za leto 2009 je znašala dejanska davčna stopnja za SID banko 21%, efektivna davčna stopnja pa19,61%. Kljub temu, da konec leta 2009 Skupina SID banka izkazuje izgubo, znaša obveznost za davek iz dohodka pravnih oseb za leto 2009 755 tisoč EUR, sajje večina družb v skupini poslovala pozitivno. Davčna stopnja za družbe, ki delujejo v Sloveniji je znašala 21%, za družbo na Hrvaškem 20% in v Srbiji 10%, podjetje v Bosni in Hercegovini pa je realiziralo izgubo. Skupina SID banka za leto 2009 izkazuje izgubo iz rednega poslovanja, posledično je efektivna davčna stopnja negativna in znaša -11,58%. Pretežni del prihodkov, od katerih se davek ne obračuna, se nanaša na prihodke iz dividend, ki jih banka lahko izvzame iz davčne osnove, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji iz davčne zakonodaje. Pretežni del davčno nepriznanih odhodkov se nanaša na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, ki v znesku 50% oblikovanih niso davčno priznane ter na 50% stroškov nadzornega sveta in nepriznanih odhodkov za donacije. Na dan 31.12.2009 SID banka ni imela zapadlih obveznosti iz naslova davkov. Obveznost davka iz dohodka pravnih oseb za Skupino SID banka za leto 2009 znaša 755 tisoč EUR. Obveznost v izkazu poslovnega izida je zmanjšana za odloženo terjatev za davek iz naslova črpanja rezerv za izravnavo kreditnih tveganj, oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, zatem iz naslova oblikovanih popravkov terjatev in razmejitev stroškov ter prihodkov v skupni višini 1.892 tisoč EUR, kar zmanjšuje čisto izgubo leta 2009. Odloženi davčni prihodek ali odhodek izhaja iz spremembe knjigovodske vrednosti odloženih terjatev oz. obveznosti za davek. Na dan 31.12.2009 ima iz naslova odloženih davkov Skupina SID banka 837 tisoč EUR neto terjatev. Na dan 31.12.2009 Skupina SID banka ni imela zapadlih obveznosti iz naslova davkov. 2.4.14 Čisti dobiček na delnico SID banka 2009 2008 Število navadnih imenskih kosovnih delnic obvladujoče banke 3.121.741 1.456.808 Lastni deleži 1.324 1.324 Čisti dobiček večinskih delničarjev v obdobju 948 2.767 Čisti dobiček na delnico 0,31 1,92 2.5. Geografska struktura Podrobnejši prikaz prihodkov in dolgoročnih sredstev v Sloveniji in tujini je prikazan v poglavju 4. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 101 2.6. Odnosi z odvisnimi družbami (v tisoč EUR) 2.6.1. Dani krediti SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Dani krediti - glavnica Popravek vrednosti 25 (1) 29 (1) 81.116 43.679 (4.314) (2.209) Skupaj 24 28 76.802 41.470 2.6.2. Druge terjatve SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Druge terjatve - terjatve za opravljene storitve 39 54 0 0 2.6.3. Čiste obresti SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2009 2008 2009 2008 Prihodki Odhodki 5 0 0 (195) 2.467 2.537 0 0 Skupaj 5 (195) 2.467 2.537 Obrestno tveganje - realizirane obrestne mere v % SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2009 2008 2009 2008 Aktiva: Obrestno tveganje realizirane obrestne mere v % 5,00 4,15 4,00 - 6,31 5,50 - 6,46 *upoštevan tudi sindiciran kredit (7-58/7) z NLB 2.6.4. Prihodki od dividend SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2009 2008 2009 2008 Prihodki od dividend 138 1.498 2.336 775 2.6.5. Čiste opravnine SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2009 2008 2009 2008 Prihodki 0 0 81 40 Skupaj 0 0 81 40 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 102 2.6.6. Drugi čisti poslovni dobički/izgube SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2009 2008 2009 2008 Prihodki Odhodki 319 (11) 320 (7) 0 0 0 0 Skupaj 308 313 0 0 2.6.7. Garancije SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2009 2008 2009 2008 Dane garancije obvladujoče družbe odvisnim družbam 0 0 950 0 Skupaj 0 0 950 0 Obvladujoča družba je skupaj obvladovani družbi do konca leta 2009 izdala mehke patronatske izjave v vrednosti 64,9 milijona EUR. Največji del prihodkov za nebančne storitve se nanaša na zaračunane najemnine za poslovne prostore, opravljene storitve izdelave bonitetnih informacij, storitve informacijske podpore, zakladništva, računovodstva in kadrovskih storitev. Vsi pravni posli med družbami v skupini so bili opravljeni na način, da v okoliščinah, ki so bile znane pogodbenim partnerjem v času, ko je bil opravljen pravni posel, med družbami ni prišlo do prikrajšanja. Vsi posli so bili opravljeni po tržnih pogojih v skladu z načelom arms length principal. Transakcije z zaposlenimi (člani poslovodstva, zaposlenimi in predstavniki nadzornih organov) so opisani pod točko 2.4.9.. 2.7. Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na ločene in konsolidirane računovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka. So pa bili za SID banko pomembni naslednji poslovni dogodki: Nadzorni svet SID banke je na svoji redni seji dne 15.1.2010 dal soglasje k povečanju osnovnega kapitala odvisne družbe PKZ za 4.206 tisoč EUR. Skupščina PKZ je v januarju 2010 potrdila povečanje osnovnega kapitala, ki je bil tudi že vplačan. Nadzorni svet SID banke je na svoji redni seji dne 17.3.2010 skladno s 3. odstavkom 230. člena ZGD-1 225 tisoč EUR dobička leta 2009 razporedil v druge rezerve iz dobička. V SID banki potekajo aktivnosti na izdajo evroobveznice na mednarodnem trgu kapitala, ki bo predvidoma realizirana v aprilu 2010. Po datumu izkaza finančnega položaja je podjetje Vegrad d.d. objavilo, da je v finančnih težavah. Skupina SID banka je v družbi Vegrad d.d. iz naslova danih storitvenih garancij izpostavljena v višini 4.683 tisoč EUR, iz naslova odkupljenih terjatev v višini 5.059 tisoč EUR, iz naslova zavarovanj terjatev pa 2.757 tisoč EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 103 3. Upravljanje s tveganji in ostala razkritja (v tisoč EUR) Upravljanje s tveganji je predstavljeno tudi v poglavju I., točka 6.4.. 3.1. Likvidnostno tveganje Upravljanje likvidnostnega tveganja pomeni vzdrževanje zadostnih likvidnostnih virov za poravnavanje tekočih obveznosti. Družbe Skupine SID banka obvladujejo likvidnostno tveganje z načrtovanjem prilivov in odlivov in primernim stanjem visoko likvidnih finančnih naložb. Iz tega razloga je ustrezni del naložb Skupine SID banka kratkoročne narave, kar zmanjšuje tveganja nelikvidnosti. Vsaka družba v Skupini SID banka je odgovorna za svojo likvidnost, občasni presežki in primanjkljaji likvidnih sredstev se znotraj Skupine SID banka premostijo z medsebojnim plasiranjem sredstev. Izpostavljenost likvidnostnem tveganju se redno spremlja tudi s pomočjo količnikov likvidnosti (razmerja med prilivi in odlivi v eno in šestmesečnem časovnem obdobju). 3.1.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31.12.2009 Na vpogled Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 69 0 0 0 0 1.004 1.073 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 0 0 0 248 0 0 248 Finančna sredstva, namenjena varovanju 0 0 0 0 0 2.101 2.101 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 130 0 0 2.854 32.603 14.464 50.051 Krediti 8.818 51.330 10.194 213.940 1.560.734 1.109.936 2.954.952 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 4.441 4.441 Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 395 395 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 7.712 7.712 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 0 677 236 106 1.019 Druga sredstva 0 90 2.346 466 0 0 2.902 SKUPAJ SREDSTVA 9.017 51.420 12.540 218.185 1.593.573 1.140.159 3.024.894 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 271 0 0 271 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 0 295 0 907 1.202 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 328 40.937 39.519 248.168 927.439 1.436.743 2.693.134 Rezervacije 0 0 0 0 4.266 116 4.382 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 0 0 0 138 138 Druge obveznosti 0 596 1.437 1.752 0 0 3.785 Osnovni kapital 0 0 0 0 0 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 0 0 0 0 0 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 0 0 (18) (18) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 0 0 0 0 0 21.735 21.735 Lastni deleži 0 0 0 0 0 (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 0 450 450 SKUPAJ OBVEZNOSTI 328 41.533 40.956 250.486 931.705 1.759.886 3.024.894 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO 8.689 9.887 (28.416) (32.301) 661.868 (619.727) 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 104 3.1.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31.12.2009 Od 3 Do 1 Od 1 do 3 mesecev do Od 1 do 5 Na vpogled meseca mesecev 1 leta let Nad 5 let Skupaj Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 2.632 0 0 0 0 1.004 3.636 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 0 0 0 248 0 0 248 Finančna sredstva, namenjena varovanju 0 0 0 0 0 2.101 2.101 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 130 0 3.191 3.397 44.141 21.531 72.390 Krediti 51.327 87.252 58.496 221.379 1.563.109 1.109.936 3.091.499 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 4.845 4.845 Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 0 80 80 Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 1.078 1.078 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 485 783 782 106 2.155 Druga sredstva 2.155 6.729 4.270 5.428 18.600 0 37.182 SKUPAJ SREDSTVA 56.244 93.981 66.442 231.235 1.626.631 1.141.100 3.215.633 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 271 0 0 271 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 0 295 0 907 1.202 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 328 41.855 59.420 341.575 934.618 1.436.743 2.814.538 Rezervacije 0 5.966 3.460 7.421 39.732 116 56.695 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 0 0 0 138 138 Druge obveznosti 0 4.841 2.470 1.752 0 0 9.063 Osnovni kapital 0 0 0 0 0 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 0 0 0 0 0 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 0 0 (1) 1 105 21 126 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 0 0 0 0 0 39.667 39.667 Lastne delnice 0 0 0 0 0 (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 0 (5.882) (5.882) SKUPAJ OBVEZNOSTI 328 52.662 65.349 351.314 974.455 1.771.525 3.215.633 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO 55.916 41.319 1.093 (120.079) 652.176 (630.425) 0 Vlog na odpoklic SID banka ne najema niti ne plasira. Pri vseh poslih je zmeraj točno določen datum vračila in fiksna obrestna mera. Notranji postopki upravljanja z likvidnostjo portfeljev Skupine SID banka potekajo v skladu s Politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem, kjer so opredeljeni načini upravljanja s sredstvi in viri sredstev tako na dnevni ravni kot tudi na daljši rok. Ti postopki zagotavljajo redno dnevno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti banke kot tudi celotne skupine ter kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti. Za spremljanje in merjenje likvidnostnega tveganja banka dnevno izračunava količnik likvidnosti na način, ki je določen s sklepom Banke Slovenije. Zaradi načela previdnosti je interno določen količnik likvidnosti, ki ga mora izpolnjevati SID banka, višji od predpisanega s strani Banke Slovenije, kar predstavlja dodatno varnost pri likvidnostnem tveganju. Zakladništvo v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami SID banke tedensko in mesečno načrtuje likvidnostne tokove ter vnaprej simulira količnik likvidnosti prvega razreda. V primeru, da je treba izboljšati operativno ali strukturno likvidnost, zakladništvo predlaga likvidnostnemu odboru sprejetje ukrepov za obvladovanje omenjenih tveganj (podaljševanje ročnosti pasivnih poslov, skrajševanje ročnosti aktivnih poslov, najemanje depozitov in linij denarnega trga, zmanjševanje garancijskega in kreditnega potenciala itd.). Banka je zavezana k izpolnjevanju količnika likvidnosti v skladu s predpisi Banke Slovenije. Več o tem glej poglavje I., točka 6.4.. Banka je pri odobravanju kreditov postavila nekaterim kreditojemalcem poleg običajnih kreditnih pogojev, še nekatere poslovne pogoje v smislu doseganja dogovorjenih poslovnih rezultatov. V primeru nedoseganja le-teh ima banka pravico 105 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 do odpoklica svojih terjatev. Takih kreditov je v vrednosti 2.437 tisoč EUR. V primeru zgoraj opisanih poslovnih dejstev bi bilo njihovo poplačilo hitrejše kot je izkazano v tabeli likvidnostnega tveganja. 3.2. Valutno tveganje Pri spremljanju valutnega tveganja se ugotavljajo potencialne izgube, ki bi nastale zaradi spremembe deviznih tečajev. Izračunane so bile s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh naložb v tujem denarju in vseh obveznosti v tujem denarju. Ob koncu leta 2009 je imela SID banka in Skupina SID banka eno valutno terminsko pogodbo (forward) v višini 1 milijon USD z namenom varovanja pred valutnim tveganjem. Skupina SID banka veže predujme odstopnikov terjatev na EUR, da bi v največji meri nevtralizirala učinek gibanja deviznih tečajev na dolgove, izražene v EUR. Na področju zavarovalništva Skupina SID banka v največji meri valutno strukturo kritnega premoženja usklajuje z valutno strukturo izpostavljenosti. 3.2.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po tujih valutah na dan 31.12.2009 EUR USD Druge valute Skupaj Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 1.046 25 2 1.073 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 248 0 0 248 Finančna sredstva, namenjena varovanju 2.101 0 0 2.101 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 50.051 0 0 50.051 Krediti 2.940.528 14.424 0 2.954.952 Opredmetena osnovna sredstva 4.441 0 0 4.441 Neopredmetena sredstva 395 0 0 395 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 0 0 7.712 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.019 0 0 1.019 Druga sredstva 2.902 0 0 2.902 SKUPAJ SREDSTVA 3.010.443 14.449 2 3.024.894 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 271 0 0 271 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 1.202 0 0 1.202 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.679.183 13.951 0 2.693.134 Rezervacije 4.366 0 16 4.382 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 138 0 0 138 Druge obveznosti 3.785 0 0 3.785 Osnovni kapital 300.000 0 0 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 0 0 1.139 Presežek iz prevrednotenja (18) 0 0 (18) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 21.735 0 0 21.735 Lastni deleži (1.324) 0 0 (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 450 0 0 450 SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.010.927 13.951 16 3.024.894 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO (484) 498 (14) 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 106 3.2.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po tujih valutah na dan 31.12.2009 EUR EUR z valutno klavzulo USD GBP Druge valute Skupaj Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 1.704 15 57 20 1.840 3.636 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 248 0 0 0 0 248 Finančna sredstva, namenjena varovanju 2.101 0 0 0 0 2.101 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 72.390 0 0 0 0 72.390 Krediti 2.960.576 112.601 14.424 0 3.898 3.091.499 Opredmetena osnovna sredstva 4.659 0 0 0 186 4.845 Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 80 80 Neopredmetena sredstva 1.073 0 0 0 5 1.078 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 0 0 0 0 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.630 0 0 0 526 2.155 Druga sredstva 35.290 1.137 0 0 756 37.182 SKUPAJ SREDSTVA 3.080.089 113.753 14.481 20 7.290 3.215.633 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 271 0 0 0 0 271 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 1.202 0 0 0 0 1.202 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.800.587 0 13.951 0 0 2.814.538 Rezervacije 56.634 0 0 0 61 56.695 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 138 0 0 0 0 138 Druge obveznosti 8.379 442 1 0 241 9.063 Osnovni kapital 300.000 0 0 0 0 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 0 0 0 0 1.139 Presežek iz prevrednotenja 126 0 0 0 0 126 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 38.225 0 0 0 1.442 39.667 Lastne delnice (1.324) 0 0 0 0 (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta (6.468) 0 0 0 586 (5.882) SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.198.909 442 13.952 0 2.330 3.215.633 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO (118.820) 113.311 529 20 4.960 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 107 3.3. Obrestno tveganje Prvi del obrestnega tveganja predstavlja razlika med obrestno mero, po kateri SID banka posoja denar in obrestno mero virov, oziroma razlika v občutljivosti teh obrestnih mer na spremembo splošnega nivoja tržnih obrestnih mer. Na strani sredstev so obrestnemu tveganju izpostavljena finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, dani krediti ter denar na računih, na pasivni strani pa prejeti krediti. Ob koncu leta 2009 je imela SID banka in Skupina SID banka dva obrestna swapa v višini 58 milijonov EUR z namenom varovanja pred obrestnim tveganjem. Drugi del obrestnega tveganja predstavlja občutljivost naložb na spremembo obrestne mere (pojasnila o upravljanju z obrestnim tveganjem so v poglavju I, točka 6.4.). 3.3.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2009 Neobresto- Skupaj Na Do 1 Od 1 - 3 Od 3 -12 Od 1 - 5 Skupaj vano obrestovano vpogled meseca mesecev mesecev let Nad 5 let Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 1.073 0 1.073 0 1.073 0 0 0 0 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 248 248 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, namenjena varovanju 2.101 2.101 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 50.051 0 50.051 130 0 0 13.951 28.056 7.914 Krediti 2.954.952 7.230 2.947.722 94.689 374.908 484.327 1.993.798 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 4.441 4.441 0 0 0 0 0 0 0 Neopredmetena sredstva 395 395 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 7.712 0 0 0 0 0 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.019 1.019 0 0 0 0 0 0 0 Druga sredstva 2.902 2.902 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ SREDSTVA 3.024.894 26.048 2.998.846 94.819 375.981 484.327 2.007.749 28.056 7.914 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 271 271 0 0 0 0 0 0 0 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 1.202 1.202 0 0 0 0 0 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.693.134 327 2.692.807 0 0 15.200 813.425 427.439 1.436.743 Rezervacije 4.382 4.382 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 138 138 0 0 0 0 0 0 0 Druge obveznosti 3.785 3.785 0 0 0 0 0 0 0 Osnovni kapital 300.000 300.000 0 0 0 0 0 0 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 0 0 0 0 0 0 Presežek iz prevrednotenja (18) (18) 0 0 0 0 0 0 0 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 21.735 21.735 0 0 0 0 0 0 0 Lastni deleži (1.324) (1.324) 0 0 0 0 0 0 0 Čisti dobiček poslovnega leta 450 450 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.024.894 332.087 2.692.807 0 0 15.200 813.425 427.439 1.436.743 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 0 (306.039) 306.039 94.819 375.981 469.127 1.194.324 (399.383) (1.428.829) Kumulativna izpostavljenost 0 (306.039) 0 94.819 470.800 939.927 2.134.251 1.734.868 306.039 108 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 3.3.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2009 Neobresto- Skupaj Na Do 1 Od 1 - 3 Od 3 -12 Skupaj vano obrestovano vpogled meseca mesecev mesecev Od 1 - 5 let Nad 5 let Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 3.636 0 3.636 2.563 1.073 0 0 0 0 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 248 248 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, namenjena varovanju 2.101 2.101 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 72.390 186 72.204 130 2.575 5.737 16.116 33.951 13.695 Krediti 3.091.499 11.107 3.080.392 133.405 447.240 504.347 1.995.259 143 0 Opredmetena osnovna sredstva 4.845 4.845 0 0 0 0 0 0 0 Naložbene nepremičnine 80 80 0 0 0 0 0 0 0 Neopredmetena sredstva 1.078 1.078 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 419 0 0 0 0 0 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.155 2.155 0 0 0 0 0 0 0 Druga sredstva 37.183 35.774 1.409 1.409 0 0 0 0 0 SKUPAJ SREDSTVA 3.215.633 57.992 3.157.641 137.506 450.888 510.084 2.011.375 34.094 13.695 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 271 271 0 0 0 0 0 0 0 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 1.202 1.202 0 0 0 0 0 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.814.538 619 2.813.919 0 1.137 36.700 911.900 427.439 1.436.743 Rezervacije 56.695 56.695 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 138 138 0 0 0 0 0 0 0 Druge obveznosti 9.063 9.063 0 0 0 0 0 0 0 Osnovni kapital 300.000 300.000 0 0 0 0 0 0 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 0 0 0 0 0 0 Presežek iz prevrednotenja 126 126 0 0 0 0 0 0 0 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 39.667 39.667 0 0 0 0 0 0 0 Lastne delnice (1.324) (1.324) 0 0 0 0 0 0 0 Čisti dobiček poslovnega leta (5.882) (5.882) 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.215.633 401.714 2.813.919 0 1.137 36.700 911.900 427.439 1.436.743 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 0 (343.722) 343.722 137.506 449.751 473.384 1.099.475 (393.345) (1.423.048) Kumulativna izpostavljenost 0 (343.722) 0 137.506 587.257 1.060.640 2.160.115 1.766.770 343.722 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 109 3.3.3. Analiza občutljivosti SID banka in Skupina SID banka letno izdelata analizo občutljivosti vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se obrestujejo, na spremembo obrestne mere. Ločeno je izdelana še analiza za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Analiza občutljivosti vseh aktivnih in pasivnih obrestno občutljivih postavk je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk (1% p. a.). Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2010 povečali za 1.118 tisoč EUR (v 2009 za 1.148 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu vseobsegajočega donosa. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki Skupine SID banka v letu 2010 povečali za 1.434 tisoč EUR (v letu 2009 za 1.524 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu vseobsegajočega donosa. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo SID banka je izdelala analizo občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev na spremembo višine obrestne mere. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti dani depoziti, ki so praviloma zelo kratkoročne narave in plasirani po vnaprej dogovorjeni fiksni obrestni meri ter vzajemni skladi, ki se ne odzivajo na spremembe obrestnih mer v takšni meri, kot dolžniški finančni inštrumenti - obveznice s fiksno ali variabilno obrestno mero. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1% p.a.). SID banka 2009 2009 2008 2008 v tisoč EUR + 100 bp -100 bp + 100 bp -100 bp OBVEZNICE S FIKSNO OBRESTNO MERO Fiksne - sprememba portfelja -1.200 1.200 -1.047 1.047 Vpliv na kapital -1.200 1.200 -1.047 1.047 OBVEZNICE Z VARIABILNO OBRESTNO MERO Variabilne - sprememba portfelja 106 -106 61 -61 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 106 -106 61 -61 SKUPAJ Skupaj - sprememba portfelja -1.094 1.094 -986 986 Vpliv na kapital -1.200 1.200 -1.047 1.047 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 106 -106 61 -61 Skupina SID banka 2009 2009 2008 2008 v tisoč EUR + 100 bp -100 bp + 100 bp -100 bp OBVEZNICE S FIKSNO OBRESTNO MERO Fiksne - sprememba portfelja -1.521 1.521 -1.399 1.399 Vpliv na kapital -1.521 1.521 -1.399 1.399 OBVEZNICE Z VARIABILNO OBRESTNO MERO Variabilne - sprememba portfelja 172 -172 109 -109 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 172 -172 109 -109 SKUPAJ Skupaj - sprememba portfelja -1.349 1.349 -1.290 1.290 Vpliv na kapital -1.521 1.521 -1.399 1.399 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 172 -172 109 -109 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 110 3.4. Kreditno tveganje SID banka in Skupina SID banka imata oblikovana ustrezna navodila v zvezi z bonitetno razvrstitvijo strank, določitve limitov poslov in procesov odobritve naložb. Navodila vključujejo vse potrebne podatke, kriterije in model razvrščanja strank in naložb (glej Poglavje I, točka 6.4.). Vključene postavke pri kreditnem tveganju so: dani krediti in vloge, garancije in odobreni nečrpani krediti. Celotna kreditna izpostavljenost SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Bruto izpostavljenost 3.224.259 2.175.921 3.384.098 2.361.605 Posamične oslabitve (17.187) (9.052) (29.072) (14.631) Ostale oslabitve (25.856) (15.073) (22.088) (13.389) Razmejene opravnine (4.939) (2.722) (6.732) (4.501) Neto izpostavljenost 3.176.277 2.149.073 3.326.206 2.329.084 SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Stanje Oslabitve Stanje Oslabitve Nezapadli/skupinsko oslabljeni 3.193.244 (25.827) 2.134.509 (13.519) Nezapadli/posamično oslabljeni 16.660 (6.123) 39.292 (10.274) Nezapadli/neoslabljeni 0 0 0 0 Zapadli/neoslabljeni 0 0 0 0 Zapadli oslabljeni 14.354 (11.093) 2.120 (333) Skupaj 3.224.259 (43.043) 2.175.921 (24.126) Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Stanje Oslabitve Stanje Oslabitve Nezapadli/skupinsko oslabljeni 3.156.156 (22.059) 2.117.622 (11.834) Nezapadli/posamično oslabljeni 25.474 (6.976) 40.243 (10.568) Nezapadli/neoslabljeni 139.624 0 168.104 0 Zapadli/neoslabljeni 19.851 0 20.372 0 Zapadli oslabljeni 42.988 (22.125) 15.264 (5.618) Skupaj 3.384.097 (51.159) 2.361.605 (28.020) Zapadle terjatve so zavarovane s hipoteko na nepremičninah, zastavnimi pravicami na premoženju, odstopi terjatev, poroštva, jamstva in druga zavarovanja. Skupna poštena vrednost zavarovanj SID banke za zapadle terjatve presega 30 milijonov EUR. Prav tako so s podobnimi zavarovanji zavarovane zapadle terjatve Skupine SID banka v skupni pošteni vrednosti preko 70 milijonov EUR. Reprogram kreditov Knjigovodska vrednost reprogramiranih kreditov v SID banki je na dan 31.12.2009 znašala 103.683 tisoč EUR (v 2008: 4.501 tisoč EUR). Nov dogovor o pogojih odplačila je bil dosežen za deset slovenskih družb. Knjigovodska vrednost reprogramiranih kreditov Skupine SID banka je na dan 31.12.2009 znašala 112.853 tisoč EUR (v 2008: 6.883 tisoč EUR). Vrednostno pomembni reprogrami kreditov v Skupini SID banke so bili sklenjeni s 16 podjetji. Večina jih je iz Slovenije, eno iz Srbije in eno iz Bosne in Hercegovine. Poleg tega je bilo sklenjenih še nekaj reprogramov kreditov manjših vrednosti z drugimi družbami. Pri ugotavljanju višine oslabitev je SID banka oziroma Skupina SID banka upoštevala pričakovani denarni tok. Posamično oslabljeni krediti SID banka Skupina SID banka 2009 2008 2009 2008 Bruto izpostavljenost 28.779 37.391 66.228 51.422 Posamične oslabitve (17.187) (9.052) (29.072) (14.567) Razmejene opravnine (11) (50) (11) (96) Neto izpostavljenost 11.581 28.289 37.145 36.759 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 111 Vrednost zavarovanj za dane in prejete kredite Skupna vrednost zavarovanj SID banke za dane kredite na dan 31.12.2009 je znašala 754.127 tisoč EUR (v 2008: 381.971 tisoč EUR). Glede na vrsto zavarovanja predstavlja zastava komercialnih nepremičnin, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oziroma z oceno manj kot A-, odstop terjatev v zavarovanje, jamstva podjetij brez bonitetne ocene, jamstva podjetij razvrščena v razred A, zastava kapitalskega deleža v družbi, zavarovalna polica SID banke za račun RS, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnine, zastava terjatev v zavarovanje in druga zavarovanja. Skupna poštena vrednost zavarovanj za dane kredite Skupine SID banka na dan 31.12.2009 je znašala 808.437 tisoč EUR (za 2008: 409.022 tisoč EUR). Glede na vrsto zavarovanja predstavlja zastava komercialnih nepremičnin, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oziroma z oceno manj kot A-, odstop terjatev v zavarovanje, jamstva podjetij brez bonitetne ocene, jamstva podjetij razvrščena v razred A, zastava kapitalskega deleža v družbi, zavarovalna polica SID banke za račun RS, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnine, zastava terjatev v zavarovanje, menice in druga zavarovanja. Postopke izterjevanja oziroma unovčevanja terjatev in obveznosti ima SID banka zapisane v svojih internih pravilnikih. Izterjava poteka individualno od primera do primera v skladu s proceduro banke. Vsaka izterjava, ne glede na način in izvajalca izterjave, se začne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika. Začetki izterjave sodijo v skupino rednega izterjevanja. Redna izterjava zajema spremljanje terjatev do dolžnikov, redno mesečno pisno opominjanje dolžnikov za zapadle neporavnane obveznosti, pisno in osebno kontaktiranje z dolžniki, izvrševanje pobotov, ter izvedbo drugih aktivnosti po potrebi, ki prispevajo k hitremu, učinkovitemu in uspešnemu poplačilu zapadlih terjatev. Zatem se običajno začnejo postopki izredne izterjave. Ta zajema poplačilo zapadlih terjatev iz instrumentov zavarovanja, ki so unovčljivi brez predhodnih postopkov, ter sklepanje dogovorov z dolžniki o drugačnem načinu poplačila dolga, kot izhaja iz osnovne pogodbe o naložbi. V kolikor dialog z dolžnikom ni uspešen, se začne sodna izterjava, ki jo vodi pravni oddelek in oddelek za obravnavo škod. Začne se s pošiljanjem opominov pred tožbo, kontaktiranjem z dolžniki, vlaganjem tožbenih zahtevkov in/ali predlogov za izvršbo in opravljanjem drugih aktivnosti v postopku sodne izterjave, ter prijavljanjem terjatev družbe v postopku prisilne poravnave, stečaja, likvidacije ali drugem postopku. Vrsta izterjave je odvisna od časa trajanja zamude, zneska zapadlih in neplačanih terjatev ter obsega izpostavljenosti družbe do dolžnika. Zapadle, neplačane terjatve Knjigovodska vrednost zapadlih neplačanih terjatev SID banke in Skupine SID banka je razvidna iz preglednice Celotna kreditna izpostavljenost. SID banka ima zapadle neplačane terjatve do devetih slovenskih gospodarskih družb. Skupina SID banka izkazuje večino zapadlih neplačanih terjatev (blizu 90 odstotkov) do 27 družb. Od tega je 12 družb v Sloveniji, 10 na Hrvaškem in 5 v Srbiji. Zapadli krediti in terjatve ter oslabitve Struktura neto izpostavljenosti posojil in terjatev po zapadlosti Leto 2009 SID banka Nezapadle Zapadle do Zapadle od Zapadle od Zapadle Skupaj 1 meseca 1 - 3 3 - 12 nad 1 letom mesecev mesecev Krediti bankam 2.292.668 0 0 0 0 2.292.668 Krediti strankam, ki niso banke 659.023 39 592 2.629 1 662.284 Odobreni nečrpani krediti 182.521 0 0 0 0 182.521 Garancije 38.804 0 0 0 0 38.804 Skupaj 3.173.016 39 592 2.629 1 3.176.277 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 112 Leto 2008 SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 - 12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Odobreni nečrpani krediti Garancije 1.512.356 498.396 64.342 72.192 0 406 0 0 0 14 0 0 0 176 0 0 0 1.191 0 0 1.512.356 500.183 64.342 72.192 Skupaj 2.147.286 406 14 176 1.191 2.149.073 Leto 2009 Skupina SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 - 12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Odobreni nečrpani krediti Garancije 2.306.883 743.902 195.021 39.696 0 9.911 0 0 0 6.395 0 0 0 22.333 0 0 0 2.076 0 0 2.306.883 784.616 195.021 39.686 Skupaj 3.285.492 9.911 6.395 22.333 2.076 3.326.206 V letu 2008 Skupina SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 - 12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Odobreni nečrpani krediti Garancije 1.534.606 623.056 68.592 72.812 0 14.890 0 0 0 6.547 0 0 0 6.545 0 0 0 2.036 0 0 1.534.606 653.074 68.592 72.812 Skupaj 2.299.066 14.890 6.547 6.545 2.036 2.329.084 Koncentracija tveganj kreditnega portfelja po dejavnostih Skupina SID banka ugotavlja koncentracijo tveganj na osnovi dejavnosti 2009 2008 Banke 2.316.015 68,4% 1.541.169 65,3% Nefinančne organizacije 956.472 28,3% 725.764 30,7% Druge finančne organizacije 111.611 3,3% 94.672 4,0% Skupaj 3.384.098 100,0% 2.361.605 100,0% SID banka ugotavlja tveganja tudi po državah dolžnika (Poglavje I, točka 6.4.). 3.5. Ostala razkritja za zavarovalni del Skupine SID banka Zavarovalno tveganje Zavaruje se kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (praviloma so to krediti dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta) za komercialne in nekomercialne rizike za prodajo v tujini ali/in doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma se zavaruje celoten promet zavarovancev na tujih ali/in domačih trgih. Zavarovanec pridobi zavarovalno kritje za posameznega kupca/dolžnika šele, ko se mu odobri limit zanj. Limiti posameznega kupca predstavljajo pomembno orodje obvladovanja tveganj, saj se s tem določa maksimalni znesek škode. Zavarovalna pogodba dovoljuje zmanjšanje ali preklic odobrenega limita za kateregakoli kupca v katerem koli trenutku. S preklicem ali zmanjšanjem limita za kupca se zmanjšuje izpostavljenost do njega. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 113 Tveganja se lahko obvladuje tudi z omejitvijo izpostavljenosti po posameznih dejavnostih. Prav tako se lahko določa skupne omejitve izpostavljenosti po posameznih državah ali v celoti izključi kritje za posamezno državo, kar predstavlja pomembno orodje za obvladovanje političnih tveganj. Pristojnosti in upravljanje z zavarovalnimi tveganji ter orodja za obvladovanje zavarovalnih tveganj Pogodbe o zavarovanju lahko sklepa le uprava PKZ. Pooblastilo uprave za dogovarjanje o kreditnem zavarovanju do določene višine letne premije ima direktor prevzemanja rizikov v zavarovalnici, nad določeno višino letne premije pa le uprava. Priprava ponudb in pogodb za zavarovanje poteka po principu »štirih oči«. Zaposleni na Oddelku za prevzemanje rizikov v PKZ imajo v skladu z izkušnjami določena pooblastila za oceno rizika, na osnovi katerih odobravajo zavarovanje terjatev do posameznega kupca/dolžnika ali do dolžnikov, ki pripadajo isti skupini (lastniško ali/in upravljavsko povezanih podjetij). V odvisnosti od višine izpostavljenosti do dolžnika ali skupine dolžnikov je potrebno zagotoviti podpise zaposlenih z ustreznimi pooblastili. O zavarovanju večjih izpostavljenosti do dolžnikov odloča uprava zavarovalnice, nad določenim zneskom pa tudi vodeči pozavarovatelji. Za večino v zavarovanje prevzetih terjatev se zahteva ocena dolžnika in potrditev zavarovanja (vsaj) dveh strokovnih sodelavcev ali vodstva zavarovalnice z ustreznimi pooblastili (princip štirih oči). Poslovodstvo obvladujoče družbe zahteva, da odvisna družba, ki se ukvarja z zavarovanjem, redno poroča o sklenjenih zavarovalnih poslih na agregatni osnovi. Istočasno poroča, kako se zavarovanja gibajo v povezavi s pomembnimi dogodki, ki vplivajo na rizičnost poslovanja (gospodarske panoge, bonitetne informacije na deželnem nivoju, bonitetne informacije po panogah in pomembne informacije s trga). Odvisna družba izkazuje izpostavljenost po posameznih zavarovancih, po nivojih višine limitov, gospodarskih panogah in po geografskih regijah. Pozavarovanje Zavarovalni del Skupine SID banka ščiti svoj portfelj zavarovanih rizikov z več pozavarovalnimi pogodbami. Glavnina posla je zaščitena s kvotno pozavarovalno pogodbo ki je večstopenjska, s prevladujočim 50 % deležem. Ker znesek retencije preseže maksimalen lasten delež, je PKZ svojo retencijo pri škodah zaščitila še s škodnopresežkovnim pozavarovanjem. Pozavarovalna pogodba krije vse rizike zavarovanega portfelja (zavarovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki). Zavarovalni del Skupine SID banka svoj portfelj dodatno ščiti še s pogodbo, v kateri na eni strani nastopa SID banka, vendar le kot pooblaščena institucija, ki zastopa Republiko Slovenijo (pozavarovatelj) in na drugi strani zavarovalnica (cedent). Za zavarovalni del Skupine SID banka pomeni ta pogodba dodatno zaščito lastnega deleža za države, v katerih so zavarovana tudi nekomercialna tveganja in za katere ima sicer sklenjeno pogodbo s pozavarovatelji na privatnem trgu ter pozavarovalno kritje za države, za katere ni moč dobiti kritja pri pozavarovateljih na privatnem trgu. Pogostost in obseg škod Poslovni proces zavarovalnega dela Skupine SID banka je naravnan tako, da v čim večji meri obvladuje vpliv velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na obseg in pogostost škod. Na pogostost in obseg škod vpliva več dejavnikov, ki tudi sicer vplivajo na kreditna tveganja. Najmočnejši vpliv ima gospodarska situacija. Tudi ravnanje zavarovancev lahko pomembno vpliva na obseg in pogostost škod - po eni strani preko inherentnega tveganja, povezanega z dejavnostjo zavarovanca, po drugi pa z načinom obvladovanja tveganj, ki jih zavarovanec uporablja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 114 3.6. Poštena vrednost sredstev in obveznosti do virov sredstev SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena v tisoč EUR vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri Centralni banki 1.073 1.073 87 87 3.636 3.636 88 88 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.349 2.349 125 125 2.349 2.349 126 126 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 50.051 50.051 61.332 61.332 72.390 72.390 79.449 79.449 Krediti 2.954.952 2.959.891 2.012.564 2.015.282 3.091.499 3.096.409 2.191.029 2.191.636 - krediti bankam 2.292.668 2.296.171 1.512.381 1.514.492 2.306.883 2.310.386 1.537.955 1.537.955 - krediti strankam, ki niso banke 662.284 663.720 500.183 500.790 784.616 786.023 653.074 653.681 Opredmetena osnovna sredstva 4.441 4.895 4.749 6.028 4.845 5.299 5.230 6.509 Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 80 80 0 0 Neopredmetena sredstva 395 395 568 568 1.078 1.078 1.306 1.306 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 7.712 7.712 7.712 419 419 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.019 1.019 328 328 2.155 2.155 1.213 1.213 - terjatve za davek od dobička 656 656 0 0 1.180 1.180 255 255 - terjatve za odloženi davek 363 363 328 328 975 975 958 958 Druga sredstva 2.902 2.902 252 252 37.182 37.182 22.794 22.794 SKUPAJ SREDSTVA 3.024.894 3.030.287 2.087.717 2.091.714 3.215.633 3.220.997 2.301.654 2.303.540 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 566 566 172 172 566 566 172 172 Izvedeni finančni inštrumenti, namenjeni varovanju 907 907 0 0 907 907 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.502.156 2.694.289 1.921.672 1.922.267 2.814.538 2.815.664 2.079.910 2.080.508 - vloge bank 155066 155.066 15.216 15.216 155.066 155.066 15.216 15.216 - vloge strank, ki niso banke 91.870 91.870 22.376 22.376 91.870 91.870 22.376 22.376 - krediti bank 1.799.948 1.800.827 1.633.867 1.634.499 1.921.338 1.922.188 1.792.105 1.792.756 - krediti strankam, ki niso banke 99.108 99.384 0 0 99.122 99.398 0 0 - dolžniški vrednostni papirji 547.142 547.142 250.213 250.176 547.142 547.142 250.213 250.160 Rezervacije 4.382 4.382 2.289 2.289 56.695 56.695 35.265 35.265 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 138 138 1.939 1.950 138 138 2.321 2.332 - obveznosti za davek 0 0 1.904 1.915 0 0 2.284 2.295 - obveznosti za odložene davke 138 138 35 35 138 138 37 37 Druge obveznosti 3.785 3.785 888 888 9.063 9.063 4.058 4.058 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.702.912 2.704.067 1.926.960 1.927.566 2.881.907 2.883.033 2.121.726 2.122.335 SKUPAJ KAPITAL 321.982 160.757 333.726 179.928 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.024.894 2.704.067 2.087.717 1.927.566 3.215.633 2.883.033 2.301.654 2.122.335 Finančni instrumenti, ki jih banka v izkazu finančnega položaja izkazuje po pošteni vrednosti, so finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in izdani dolžniški vrednostni papirji. Poštene vrednosti kreditov, opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti pa se razlikujejo od njihovih knjigovodskih vrednosti, izkazanih v izkazu finančnega položaja. Vsi našteti finančni instrumenti so ob začetnem pripoznanju pripoznani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov pa se upošteva tržna cena (nakupna oziroma ponudbena cena) finančnega instrumenta. Pošteno vrednost kreditov bankam, kreditov strankam, ki niso banke in najetih kreditov predstavlja vrednost glavnice na dan 31.12.2009 in obračunane obresti obdobja. Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2009 je bila izračunana le za gradbeni objekt. Ocena je bila pripravljena na osnovi opravljenih poizvedb po nakupu podobnih objektov, ki so primerljivi po velikosti, dejavnosti in lokaciji. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 115 Za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se najmanj enkrat letno preverja materialne osnove, ki bi utemeljevale razloge, da knjigovodska vrednost odstopa od poštene vrednosti. Ocena je, da je knjigovodska vrednost dober približek poštene vrednosti. 3.7. Kapital SID banka v skladu z Zakonom o bančništvu izračunava kapital in kapitalsko ustreznost za posle, ki jih opravlja v svojem imenu za svoj račun iz lastnih virov. Kapital SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Osnovni kapital 300.000 140.000 Lastne delnice (1.324) (1.324) Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Rezerve iz dobička in zadržani dobički 21.735 19.923 Odbitne postavke od temeljnega kapitala (396) (568) Temeljni kapital 321.154 157.717 Dodatni kapital I 63 93 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (7.294) (7.294) Dodatni kapital II 0 0 Skupaj kapital 313.923 150.516 Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 Osnovni kapital 300.000 140.000 Lastne delnice (1.324) (1.324) Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Rezerve iz dobička in zadržani dobički 28.183 23.722 Odbitne postavke od temeljnega kapitala (992) (1.190) Temeljni kapital 327.006 162.347 Dodatni kapital I 63 93 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (4.206) (4.206) Dodatni kapital II 0 0 Skupaj kapital 322.863 158.234 V skladu z ZSIRB se pri izračunu kapitalske ustreznosti upošteva celotno poslovanje SID banke za lasten račun, izključeni pa so posli v imenu in za račun države. Višji osnovni kapital SID banke in Skupine SID banka je rezultat dokapitalizacije SID banke v višini 160 milijonov EUR v avgustu 2009. Podroben opis politike upravljanja s kapitalom je v poglavju I., točki 6.4.. a) Odbitne postavke od temeljnega kapitala SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Neopredmetena sredstva (396) (568) (992) (1.190) b) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala SID banka Skupina SID banka 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 Naložbe v druge finančne institucije, ki posamično presegajo 10% kapitala finančne institucije Udeležbe v zavarovalnicah (3.088) (3.088) (4.206) (4.206) (4.206) (4.206) Skupaj (7.294) (7.294) (4.206) (4.206) Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 116 4. Poročanje po odsekih (v tisoč EUR) Razdelitev in razkritja po odsekih so opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. Pri razkritju informacij po odsekih so upoštevani nadzorni pristopi in vsebine poročil, katerih se poslužuje poslovodstvo banke pri upravljanju Skupine SID banka. Temelji na sistemu internega finančnega poročanja Skupine SID banka članom ali predstavnikom SID banke v nadzornih organih družb v Skupini SID banka. Poslovanje po poslovnih odsekih se spremlja na osnovi računovodskih politik, kot so predstavljene v točki 2.2.. Poročila so pripravljena po MSRP. Aktivnosti Skupine SID banka je mogoče razdeliti v tri odseke: • bančništvo, • zavarovanje terjatev, • faktoring. Vsak odsek je organiziran kot pravna oseba v obliki samostojne poslovne družbe. V Skupini SID banka se dejavnost bančništva odvija v obvladujoči družbi SID banka, zavarovanje terjatev se izvaja v družbi PKZ, faktoring pa v Skupini PRVI FAKTOR. Posamezni poslovni odseki vključujejo produkte in storitve, ki se po tveganjih in donosnosti razlikujejo od ostalih odsekov. Transakcije med odseki se vršijo po normalnih poslovnih pogojih. Pomembne stranke v odseku bančništvo so slovenske poslovne banke: NLB d.d., Abanka d.d., Nova KBM d.d. in druge poslovne banke. Večja slovenska podjetja (Gorenje d.d., Acroni d.d., Hidria d.d. in druga) so pomembne stranke na odseku zavarovanja terjatev. Na odseku faktoringa so pomembne stranke večja podjetja iz Hrvaške, Srbije in Slovenije: Skupina Agrokor, Skupina Delta, Petrol d.d., Žito d.o.o., Hidrogradnja d.d. ter slovenske in hrvaške državne institucije. Večji del sredstev je vezan na geografsko področje Slovenije. Prav tako je realiziran večji del prihodkov na trgu Slovenije. Posledično so geografski odseki pripravljeni na tej osnovi. Geografska struktura prihodkov in dolgoročnih sredstev SID banka 2009 2008 Slovenija Tujina Slovenija Tujina Stanje dolgoročnih sredstev na 31.12. 2.648.413 85.319 1.713.548 33.000 Prihodki za obresti in opravnin 83.488 774 83.394 306 Skupina SID banka 2009 2008 Slovenija Tujina Slovenija Tujina Stanje dolgoročnih sredstev na 31.12. 2.680.305 87.426 1.733.686 34.935 Prihodki za obresti in opravnin 86.698 15.537 87.307 15.330 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 117 Izkaz finančnega položaja po odsekih na dan 31.12.2009 31.12.2009 SID banka PKZ Skupina PF Izločitve Skupina SID banka Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 1.073 102 2.461 0 3.636 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 248 0 0 0 248 Finančna sredstva, namenjena varovanju 2.101 0 0 0 2.101 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 50.051 22.338 1 0 72.390 Krediti 2.954.952 7.680 162.184 (33.317) 3.091.499 Opredmetena osnovna sredstva 4.441 94 310 0 4.845 Naložbene nepremičnine 0 0 80 0 80 Neopredmetena sredstva 395 88 107 488 1.078 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 0 0 (7.293) 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.019 162 974 0 2.155 Druga sredstva 2.902 32.277 2.038 0 37.182 - sredstva iz zavarovalnih poslov 0 32.228 0 0 32.228 - druga sredstva 2.902 49 2.038 (34) 4.954 SKUPAJ SREDSTVA 3.024.894 62.741 168.154 (40.156) 3.215.633 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 271 0 0 0 271 Izvedeni finančni inštrumenti, namenjeni varovanju 1.202 0 0 0 1.202 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.693.134 0 158.489 (37.085) 2.814.538 Rezervacije 4.382 52.227 86 0 56.695 - bančne rezervacije 4.250 0 0 0 4.250 - obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 50.295 0 0 50.294 - druge rezervacije 132 1.932 86 0 2.151 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 138 0 0 0 138 Druge obveznosti 3.785 1.347 3.965 (34) 9.063 SKUPAJ KAPITAL 321.982 9.167 5.614 (3.037) 333.726 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.024.894 62.741 168.154 (40.156) 3.215.633 VARNOSTNE REZERVE 125.428 125.428 PROGRAM IZRAVNAVE OBRESTI 7.627 7.627 V postopku konsolidacije za leto 2009 so bili izločeni dani krediti v višini 37.085 tisoč EUR. V istem znesku so bili izločeni tudi prejeti krediti. Posledično so bile izločene tudi oblikovane slabitve za te kredite v višini 3.768 tisoč EUR. Na drugi strani so bile opravljene ustrezne spremembe na rezervah iz dobička v višini 1.684 tisoč EUR. Za preostali znesek v višini 2.084 tisoč EUR pa je bil opravljen popravek na čistem dobičku obdobja. Nadalje so bile izločena druga sredstva v višini 34 tisoč EUR in v isti vrednosti še druge obveznosti. Druga sredstva oziroma druge obveznosti predstavljajo po vsebini kratkoročne poslovne terjatve oziroma kratkoročne poslovne obveznosti. Izločene so bile naložbe v odvisna in pridružena podjetja v višini 7.293 tisoč EUR. Za enak znesek so bile opravljene ustrezne izločitve v postavki osnovni kapital v višini 5.790 tisoč EUR in v kapitalskih rezervah v višini 945 tisoč EUR. Za 70 tisoč EUR so bile izločene rezerve iz dobička. Za razliko je bilo oblikovano dobro ime v višini 488 tisoč EUR med neopredmetenimi sredstvi. Končno so bili v konsolidaciji v postavki čisti dobiček tekočega leta izločeni še prihodki iz dividend v višini 2.474 tisoč EUR. Za enak znesek so bile ustrezno povečane rezerve iz dobička. Nadalje je bilo v postavki čisti dobiček tekočega leta izločenih za 6.533 tisoč EUR prihodkov (rezerve za izravnavo kreditnih tveganj) ter v istem znesku povečane rezerve iz dobička. Pri postopkih konsolidiranja je bilo ustrezno upoštevano dejstvo sorazmernosti lastniške udeležbe obvladujoče družbe v pridruženi družbi. Več o tem glej poglavje II., točka 2.1.2.. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 118 31.12.2008 SID banka PKZ Skupina PF Izločitve Skupina SID banka Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 112 37 3.287 0 3.437 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 125 0 0 0 125 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 61.332 18.117 1 0 79.450 Krediti 2.012.539 12.550 177.794 (15.202) 2.187.680 Opredmetena osnovna sredstva 4.749 110 371 0 5.230 Neopredmetena sredstva 568 117 133 488 1.306 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 0 0 (7.293) 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 328 414 471 0 1.213 Druga sredstva 252 20.215 2.342 (15) 22.794 - sredstva iz zavarovalnih poslov 0 20.177 0 0 20.177 - druga sredstva 252 38 2.342 (15) 2.617 SKUPAJ SREDSTVA 2.087.717 51.560 184.399 (22.022) 2.301.654 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 172 0 0 0 172 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.921.672 0 175.125 (16.888) 2.079.910 Rezervacije 2.289 32.877 99 0 35.265 - bančne rezervacije 2.165 0 0 0 2.165 - obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 30.896 0 0 30.896 - druge rezervacije 124 1.981 99 0 2.204 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.939 0 336 0 2.321 Druge obveznosti 888 1.753 1.432 (15) 4.058 SKUPAJ KAPITAL 160.757 16.884 7.407 (5.119) 179.928 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.087.717 51.560 184.399 (22.022) 2.301.654 VARNOSTNE REZERVE 113.186 113.186 PROGRAM IZRAVNAVE OBRESTI 6.709 6.709 Nedenarne postavke na nivoju Skupine SID banka vrednostno v največji meri predstavljajo oblikovane slabitve in rezervacije. V letu 2009 so znašali odhodki za novo oblikovane slabitve 23.596 tisoč EUR, za novo oblikovane rezervacije pa 10.556 tisoč EUR. Odhodki za amortizacijo za znašali 881 tisoč EUR, prihodki za prevrednotena finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 964 tisoč EUR, odloženi davki iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev pa 242 tisoč EUR. Ostale nedenarne postavke so manjših vrednosti, po vsebini predstavljajo odhodke iz prevrednotenja finančnih instrumentov in tečajne razlike v skupni vrednosti 52 tisoč EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 119 Izkazi vseobsegajočega donosa po odsekih za poslovno leto 2009 2009 SID banka PKZ Skupina PF Izločitve Skupaj Prihodki iz obresti in podobni prihodki 82.256 985 13.633 (1.094) 95.779 Odhodki za obresti in podobni odhodki (60.754) 0 (7.648) 1.094 (67.308) Čiste obresti 21.502 985 5.985 0 28.471 Prihodki iz dividend 2.474 0 0 (2.474) 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 2.006 0 4.489 0 6.456 Odhodki za opravnine (provizije) (437) (14) (821) 0 (1.233) Čiste opravnine (provizije) 1.569 (14) 3.668 0 5.223 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 330 274 0 0 605 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 24 (59) 0 0 24 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji (40) 0 0 0 (40) Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 44 29 1.000 0 1.073 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (4) 0 2 0 (2) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.542 2.039 (101) (351) 4.129 Administrativni stroški (5.729) (66) (3.063) (351) (10.971) Amortizacija (643) (617) (172) 0 (881) Rezervacije (1.985) (8.517) 0 0 (10.556) Oslabitve (18.906) (292) (6.482) (2.084) (23.596) Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 1.178 (8.146) 837 (6.521) Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (230) 0 (525) (755) Odloženi davki 1 1.617 274 1.892 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 948 (6.529) 587 (5.384) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta_948_(6.529)_587_(5.384) Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 347 859 0 0 0 1.206 Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (70) (172) (242) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 1.225 lastnikov obvladujoče družbe_ (5.842) 587 (4.420) _(4.420) Med postopkom konsolidacije za leto 2009 so bile izločene slabitve v višini 2.084 tisoč EUR. Omenjene slabitve so bile oblikovane za tiste kredite, katere je obvladujoča družba v 2009 dala odvisni družbi. Nadalje so bili pri obvladujoči družbi izločeni prihodki od obresti v višini 1.094 tisoč EUR. V istem znesku so bili izločeni obrestni odhodki pri odvisni družbi. Prihodki iz opravnin iz medsebojnih odnosov so znašali 39 tisoč EUR in so bili v konsolidaciji ustrezno izločeni. Prav tako so bili v istem znesku pri odvisni družbi izločeni odhodki iz opravnin. Zatem je bilo v postopku konsolidacije izločenih za 210 tisoč EUR prihodkov iz zavarovalnih premij. V istem znesku so bili izločeni administrativni stroški. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 120 Izločenih je bilo tudi za 281 tisoč EUR drugih poslovnih dobičkov. Na drugi strani je bilo ustrezno izločenih 114 tisoč EUR odhodkov iz zavarovalnih poslov, 141 tisoč EUR administrativnih stroškov in 36 tisoč EUR poslovnih izgub. Končno so bili v postopku konsolidacije izločeni tudi prihodki iz dividend v skupni višini 2.474 tisoč EUR. 2008 SID banka PKZ Skupina PF Izločitve Skupaj Prihodki iz obresti in podobni prihodki 82.491 1.419 14.461 (1.134) 97.238 Odhodki za obresti in podobni odhodki (68.183) 0 (10.378) 1.134 (77.429) Čiste obresti 14.308 1.419 4.083 0 19.809 Prihodki iz dividend 2.273 0 0 (2.273) 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 1.209 0 4.207 (18) 5.398 Odhodki za opravnine (provizije) (411) (14) (1.005) 18 (1.412) Čiste opravnine (provizije) 798 (14) 3.202 0 3.986 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (184) (72) 1 0 (255) Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (59) 0 0 0 (58) Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 97 2 (82) 0 2.851 0 0 0 2.866 2 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.501 6.379 255 (506) 8.629 Administrativni stroški (5.161) (2.607) (3.580) 506 (10.843) Amortizacija (617) (57) (186) 0 (860) Rezervacije (1.526) (3.562) 0 0 (5.088) Oslabitve (9.429) (899) (4.352) 496 (14.183) Dobiček/izguba iz rednega poslovanja Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 3.003 (236) 505 (160) 2.274 (753) 4.005 (1.149) Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 2.767 345 1.521 2.856 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 2.767 345 1.521 2.856 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 48 (677) 0 (629) Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (12) 135 0 124 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 2.803 (198) 1.521 2.351 lastnikov obvladujoče družbe 2.351 V postopku konsolidacije za leto 2009 je bilo skupaj izločeno za 4.059 tisoč EUR prihodkov in odhodkov. Toliko znaša tudi vrednost opravljenega prometa med družbami v Skupini SID banka. Konsolidirani računovodski izkazi v poglavju II., točka 1, izkazujejo vrednostno izražene transakcije s tretjimi osebami. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 121 5. PRILOGE 5.1. Računovodski izkazi zavarovanja pred nemarketibilnimi riziki (v imenu Republike Slovenije) Izkaz finančnega položaja v tisoč EUR 31.12.2009 31.12.2008 Stanje na transakcijskih računih pri bankah v državi 43 2 Krediti bankam 101.859 91.811 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 18.258 17.647 Druga sredstva 5.268 3.726 SKUPAJ NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV 125.428 113.186 v tisoč EUR 31.12.2009 31.12.2008 Varnostne rezerve 120.039 109.896 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 208 (362) Druge obveznosti 5.181 3.652 SKUPAJ OBVEZNOSTI VARNOSTNIH REZERV 125.428 113.186 Poslovni izid v tisoč EUR 2009 2008 Prihodki od obresti in podobni prihodki 3.101 6.376 -krediti in vloge 2.570 4.563 -vrednostni papirji 531 1.811 -ostalo 0 2 Čiste obresti 3.101 6.376 Zavarovalno-tehnične postavke -zavarovalne in pozavarovalne premije 4.754 4.083 -pozavarovalne in obdelovalne provizije (445) (354) -škode (4.899) (13) -regresi 6 71 Skupaj zavarovalno-tehnične postavke (584) 3.787 Druge čiste opravnine 13 142 Dobički/izgube VP 103 (885) -prodaje 103 (423) -trajna oslabitev 0 (462) Drugi poslovni prihodki 0 2 Operativni stroški (2.490) (2.491) Presežek prihodkov nad odhodki 143 6.931 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 122 5.2. Računovodski izkazi programa PIO (v imenu Republike Slovenije) Izkaz finančnega položaja v tisoč EUR 31.12.2009 31.12.2008 Stanje na transakcijskih računih pri bankah v državi 1 7 Krediti bankam 2.843 3.038 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 4.782 3.663 Druga sredstva 1 0 SKUPAJ NALOŽBE PROGRAMA PIO 7.627 6.708 v tisoč EUR 31.12.2009 31.12.2008 Obveznosti programa izravnave obresti 7.585 6.907 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 42 (199) SKUPAJ OBVEZNOSTI PROGRAMA PIO 7.627 6.708 Poslovni izid v tisoč EUR 2009 2008 Prihodki od obresti in podobni prihodki 197 280 -krediti in vloge 59 86 -vrednostni papirji 138 194 Čiste obresti 197 280 Druge čiste opravnine (4) (4) Dobički/izgube VP (15) 0 -prodaje (15) 0 Presežek prihodkov nad odhodki 178 276 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 123 III. RAZKRITJA NA PODLAGI SKLEPA O RAZKRITJIH S STRANI BANK IN HRANILNIC Razkritja v tem poglavju so pripravljena na podlagi sklepa Banke Slovenije o razkritjih s strani bank in hranilnic. SID banka ima v skladu s kapitalsko zakonodajo položaj EU nadrejene banke, zato je dolžna objaviti razkritja po tem sklepu na podlagi konsolidiranega finančnega položaja. Politika in cilji upravljanja s tveganji Strategija in procesi upravljanja s tveganji Upravljanje s tveganji in odnos do tveganj upoštevaje poslovne cilje družbe predstavlja enega glavnih izzivov vsake banke ali druge finančne družbe. Bančna skupina SID banka ni homogena skupina. Dejavnost obvladujoče družbe je financiranje oziroma kreditiranje pravnih oseb, medtem ko je dejavnost Skupine PRVI FAKTOR, katere solastnik je NLB d.d., faktoring. Na področju faktoringa se tako srečujejo procesi upravljanja s tveganji dveh lastnikov. Pri upravljanju s tveganji v bančni skupini SID banka je potrebno upoštevati vse te posebnosti. Strategija in politike upravljanja s tveganj v SID banki potrjuje njena uprava, politike družbe PRVI FAKTOR pa potrjuje njen nadzorni organ - skupščina, v katerem so predstavniki obeh obvladujočih družb. Tak način zagotovljena harmonizacijo pravil upravljanja s tveganji na nivoju bančne skupine SID banka. Z namenom doseganja strateških ciljev bančne skupine SID banka je na ravni skupine posvečena posebna pozornost kreditnemu tveganju. Več o strategiji in politikah upravljanja s tveganji je zapisane v poslovnem delu letnega poročila, točka 6.4.. Struktura in organizacija Struktura in organizacija upravljanje s tveganji je opisana v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4., odsek Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka. Obseg in lastnosti notranjega poročanja o tveganjih in sistemov merjenja tveganj Organizacija in razmejitev pristojnosti področja upravljanja tveganj sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov in zagotavljata transparenten in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol. Bančna skupina SID banka ima uveden sistem rednega poročanja. Na konsolidirani podlagi pripravlja poročila o izpostavljenosti, zavarovanjih, slabih naložbah in postopkih izterjave, ki so v teku. Omenjena poročila obravnava kreditni odbor, z njimi pa se seznani tudi uprava banke. Sistemi merjenja tveganj so sestavni del politik upravljanja s tveganji in so za potrebe nadzora na konsolidirani podlagi usklajeni z regulatornimi zahtevami Banke Slovenije. Politike za varovanje pred tveganji in za njihovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred tveganji in njihovo zmanjševanje Za namen varovanja pred tveganji v SID banki so najbolj pomembni naslednji dokumenti: • Strategija upravljanja s tveganji • Politika upravljanja z operativnim tveganjem • Politika upravljanja z obrestnim tveganjem • Politika upravljanja z likvidnostnim tveganjem • Politika upravljanja z valutnim tveganjem • Politika upravljanja s kreditnim tveganjem • Politika upravljanja s kapitalskim tveganjem in kapitalom • Pravilnik o limitih izpostavljenosti kreditnemu tveganju • Pravilnik o monitoringu izpostavljenosti kreditnemu tveganju • Pravilnik o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 124 Za pomembnejše vrste tveganj ima tudi Skupina PRVI FAKTOR politike, ki pomenijo dopolnitev upravljanja tveganj na nivoju bančne skupine SID banka: • Politika upravljanja z nekreditnimi tveganji (obrestno, valutno, likvidnostno tveganje) • Politika upravljanja s operativnim tveganjem (OT) • Politika za zavarovanje naložb v družbi PF LJ in Skupini PF • Politika omejevanja velike izpostavljenosti v Skupini PF Več o politikah in ciljih upravljanja s tveganji za vsako vrsto tveganja posebejje v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4. in v računovodskem delu v točki 3.. Informacije o osebah, vključenih v razkritja V konsolidirane računovodske izkaze po Sklepu o nadzoru na konsolidirani podlagi (bančno konsolidacijo) sta vključeni SID banka in po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina PRVI FAKTOR. Skupina PRO KOLEKT in CMSR sta izključena, ker znaša njuna bilančna vsota manj kot 1% bilančne vsote SID banke in njuni prihodki manj kot 1% prihodkov SID banke. Naložba v Skupino PRO KOLEKT tudi ni odbitna postavka pri izračunu kapitala bančne skupine SID banka. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka po MSRP sta poleg SID banke vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Bančna in računovodska konsolidacija se torej razlikujeta v tem, da slednja vključuje še zavarovalnico PKZ. Podroben opis družb v Skupini SID banka je v poslovnem delu letnega poročila, točki 2 in 3. V bančni skupini SID banka ni ovir za prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno in podrejenimi družbami. Vse podrejene družbe Skupine SID banka, ki niso vključene v konsolidacijo po Sklepu o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi, izpolnjujejo zahtevan minimum kapitala. Skupni znesek primanjkljaja kapitala je 0. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 125 Kapital, minimalne kapitalske zahteve in proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala Kapitalska ustreznost za bančno skupino SID banka v tisoč EUR 31.12.2009 31.12.2008 Vplačani osnovni kapital 300.000 140.000 Lastni deleži (1.324) (1.324) Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Rezerve iz dobička in zadržani dobički 28.183 23.722 Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala (992) (1.190) - neopredmetena sredstva (992) (1.190) - razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub 0 0 Temeljni kapital 327.006 162.347 Dodatni kapital I 63 93 Skupaj temeljni in dodatni kapital I 327.069 162.440 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (4.206) (4.206) - udeležba v zavarovalnicah (4.206) (4.206) Skupaj kapital - za namene kapitalske ustreznosti 322.863 158.234 Dodatni kapital II 0 0 Kapitalske zahteve (164.511) (127.310) - za kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke in tveganje poravnave (161.391) (124.237) Enote centralne ravni držav in do centralnih bank (197) (123) Enote regionalne ali lokalne ravni držav (162) (50) Osebe javnega sektorja (571) (581) Multilateralne razvojne banke 0 0 Institucije (95.917) (62.529) Podjetja (60.077) (59.372) Zapadle postavke (3.082) (734) Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti (896) (367) Naložbe v investicijske sklade (10) (7) Ostale kategorije izpostavljenosti (479) (474) - za valutno tveganje 0 (722) - za tržna tveganja 0 0 - za operativno tveganje (3.120) (2.351) Presežek kapitala 158.352 30.924 Količnik kapitalske ustreznosti 15,7 9,9 V skladu z ZSIRB se pri izračunu kapitalske ustreznosti upošteva celotno poslovanje SID banke za lasten račun, izključeni pa so posli v imenu in za račun države. Višji osnovni kapital bančne skupine SID banka je rezultat dokapitalizacije SID banke v višini 160 milijonov EUR v avgustu 2009. Bilančni dobiček SID banke se v skladu z ZSIRB v celoti odvede v druge rezerve iz dobička. Dodatni kapital I vključuje popravek prevrednotenj v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (dolžniški vrednostni papirji). Odbitna postavka temeljnega in dodatnega kapitala I vključuje naložbo v zavarovalnico PKZ. SID banka je na podlagi Zban-1 kapitalske zahteve v skladu z zahtevami Basel II v celoti prvič izračunala v letu 2008. Kapitalske zahteve za kreditna in valutna tveganja so izračunane po standardiziranem pristopu, kapitalske zahteve za operativna tveganja pa po enostavnem pristopu. V skladu s predpisi Banke Slovenije je najnižji znesek osnovnega kapitala banke 5.000 tisoč EUR, predpisan količnik kapitalske ustreznosti pa znaša 8%. V skladu z ZSIRB je najnižji znesek osnovnega kapitala SID banke 300.000 tisoč EUR, predpisan količnik kapitalske ustreznosti pa 4%. Povzetek pristopa k ocenjevanju ustreznega notranjega kapitala je v poslovnem delu letnega poročila, točka 6.4.. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 126 Kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev Kreditno tveganje je opisano v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4. in v računovodskem delu v točki 3.4.. Opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za računovodske namene 31.12.2009 31.12.2008 v tisoč EUR Stanje Oslabitve Stanje Oslabitve Nezapadli/skupinsko oslabljeni 3.156.159 (22.059) 2.117.622 (11.834) Nezapadli/posamično oslabljeni 25.474 (6.976) 40.243 (10.568) Nezapadli/neoslabljeni 131.945 0 155.554 0 Zapadli/neoslabljeni 19.851 0 20.372 0 Zapadli oslabljeni 42.988 (22.125) 15.264 (5.618) Skupaj 3.376.417 (51.159) 2.349.055 (28.020) Podatki v tabeli vključujejo vloge, dane kredite, garancije in odobrene nečrpane kredite. Postavke so izkazane po bruto vrednosti. Politika oblikovanja popravkov vrednosti je opisana v točki 2.2.6 v računovodskem delu letnega poročila. Skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve oziroma rezervacije, brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti v poročevalskem obdobju, razčlenjen po vseh kategorijah izpostavljenosti Leto 2009 (v tisoč EUR) Originalna vrednost Oslabitve in izpostavljenosti rezervacije, Povprečna neto pred uporabo povezane z vrednost konverzijskih originalno Neto vrednost izpostavljenosti v KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: faktorjev izpostavljenostjo izpostavljenosti letu 2009 Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 29.522 0 29.522 27.849 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 3.012 0 3.012 1.366 Osebe javnega sektorja 14.428 308 14.120 14.181 Multilateralne razvojne banke 5.057 0 5.057 2.272 Institucije 2.485.686 3.777 2.481.909 2.071.238 Podjetja 821.096 25.948 795.148 720.127 Zapadle postavke 35.394 7.708 27.686 41.039 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 30.218 19.275 10.943 12.348 Naložbe v investicijske sklade 130 0 130 115 Ostale izpostavljenosti 5.985 0 5.985 5.857 Skupaj 3.430.528 57.016 3.373.512 2.896.390 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke. Leto 2008 (v tisoč EUR) Originalna vrednost Oslabitve in izpostavljenosti rezervacije, Povprečna neto pred uporabo povezane z vrednost konverzijskih originalno Neto vrednost izpostavljenosti v KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: faktorjev izpostavljenostjo izpostavljenosti letu 2008 Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 42.098 0 42.098 15.599 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 1.082 0 1.082 1.108 Osebe javnega sektorja 14.862 349 14.513 13.152 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 375 Institucije 1.561.436 3.255 1.558.181 763.587 Podjetja 787.735 19.909 767.826 517.655 Zapadle postavke 14.139 7.480 6.659 6.549 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 7.290 3.557 3.733 2.049 Naložbe v investicijske sklade 92 0 92 174 Ostale izpostavljenosti 5.929 0 5.929 7.178 Skupaj 2.434.663 34.550 2.400.113 1.327.425 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 127 Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjena na pomembne kategorije izpostavljenosti Leto 2009 (v tisoč EUR) KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: Slovenija Hrvaška Srbija BIH Rusija Nizozemska Ostale države SKUPAJ Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 27.057 2.465 0 0 0 0 0 29.522 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 2.105 717 0 157 0 0 33 3.012 Osebe javnega sektorja 13.964 50 90 16 0 0 0 14.120 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 0 0 5.057 5.057 Institucije 2.411.508 5.612 13.868 12.085 15.866 253 22.717 2.481.909 Podjetja 567.061 101.050 59.198 34.133 1.988 20.145 11.573 795.148 Zapadle postavke 11.205 7.353 8.618 402 0 31 77 27.686 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 8.790 2.009 0 5 0 0 139 10.943 Naložbe v investicijske sklade 130 0 0 0 0 0 0 130 Ostale izpostavljenosti 5.325 468 192 0 0 0 0 5.985 Skupaj 3.047.145 119.724 81.966 46.798 17.854 20.429 39.596 3.373.512 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po neto vrednosti. Leto 2008 (v tisoč EUR) KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: Slovenija Hrvaška Srbija BIH Rusija Nizozemska Ostale države SKUPAJ Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 32.960 1.110 0 0 0 0 8.028 42.098 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 885 157 0 0 0 0 40 1.082 Osebe javnega sektorja 14.513 0 0 0 0 0 0 14.513 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 0 0 0 0 Institucije 1.483.210 403 17.555 14.210 18.833 2 23.968 1.558.181 Podjetja 529.041 127.525 74.791 8.481 703 1.196 26.089 767.826 Zapadle postavke 3.108 1.527 821 257 719 0 227 6.659 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 2.760 962 0 0 0 0 11 3.733 Naložbe v investicijske sklade 92 0 0 0 0 0 0 92 Ostale izpostavljenosti 4.889 0 0 0 0 0 1.040 5.929 Skupaj 2.071.458 131.684 93.167 22.948 20.255 1.198 59.403 2.400.113 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po neto vrednosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 128 Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto strank razčlenjena na kategorge izpostavljenosti Leto 2009 (v tisoč EUR) IZPOSTAVLJENOSTI V DRŽAVI V TUJINI SKUPAJ KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: Finančne in zavar.dejavnosti Dejavnost javne uprave Predelovalna dejavnost Promet in skladišča Kulturne dejavnosti Trg; vzdr.in pop.mot.vozil Inform. In komun dej. Drugo Skupaj v državi Skupaj v tujini Skupaj Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 1.004 26.046 0 0 8 0 0 0 27.058 2.464 29.522 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 1.757 0 0 0 0 0 347 2.104 908 3.012 Osebe javnega sektorja 305 13.659 0 0 0 0 0 0 13.964 156 14.120 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.057 5.057 Institucije 2.411.508 0 0 0 0 0 0 0 2.411.508 70.401 2.481.909 Podjetja 90.996 17 239.803 41.719 19.842 81.799 21.135 71.749 567.060 228.088 795.148 Zapadle postavke 1 135 6.960 10 0 45 4 4.049 11.204 16.482 27.686 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 6.714 0 1.503 0 0 0 0 574 8.791 2.152 10.943 Naložbe v investicijske sklade 130 0 0 0 0 0 0 0 130 0 130 Ostale izpostavljenosti 459 0 0 0 0 0 0 4.867 5.326 659 5.985 Skupaj 2.511.117 41.614 248.266 41.729 19.850 81.844 21.139 81.586 3.047.145 326.367 3.373.512 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po neto vrednosti. Leto 2008 (v tisoč EUR) IZPOSTAVLJENOSTI V DRŽAVI V TUJINI SKUPAJ KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: Finančne in zavar.dejavnosti Dejavnost javne uprave Predelovalna dejavnost Promet in skladišča Kulturne dejavnosti Trg; vzdr.in pop.mot.vozil Oskrba z el.energijo, plinom in vodo Drugo Skupaj v državi Skupaj v tujini Skupaj Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 87 32.873 0 0 0 0 0 0 32.960 9.138 42.098 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 885 0 0 0 0 0 0 885 197 1.082 Osebe javnega sektorja 509 13.937 0 0 19 0 0 48 14.513 0 14.513 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Institucije 1.483.210 0 0 0 0 0 0 0 1.483.210 74.971 1.558.181 Podjetja 77.462 0 192.790 31.570 21.975 107.338 41.788 56.118 529.041 238.785 767.826 Zapadle postavke 0 62 298 3 3 100 0 2.642 3.108 3.551 6.659 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 0 1.223 0 0 347 0 1.190 2.760 973 3.733 Naložbe v investicijske sklade 92 0 0 0 0 0 0 0 92 0 92 Ostale kategorije izpostavljenosti 141 0 0 0 0 0 0 4.748 4.889 1.040 5.929 Skupaj 1.561.501 47.757 194.311 31.573 21.997 107.785 41.788 64.746 2.071.458 328.655 2.400.113 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po neto vrednosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 129 Razčlenitev izpostavljenosti po preostali zapadlosti v tisoč EUR 2009 2008 Kratkoročno Dolgoročno Kratkoročno Dolgoročno KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: (do 1 leta) ( nad 1 letom) (do 1 leta) ( nad 1 letom) Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 7.528 21.994 30.882 11.216 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 2.489 523 842 240 Osebe javnega sektorja 156 14.272 516 14.346 Multilateralne razvojne banke 0 5.057 0 0 Institucije 215.891 2.269.794 225.997 1.335.439 Podjetja 294.083 527.013 358.892 428.843 Zapadle postavke 33.001 2.393 14.126 13 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 22.335 7.883 7.263 27 Naložbe v investicijske sklade 130 0 92 0 Ostale izpostavljenosti 680 5.306 139 5.789 Skupaj 576.293 2.854.235 638.749 1.795.913 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po bruto vrednosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 130 Zapadle in oslabljene izpostavljenosti Leto 2009 (v tisoč EUR) ZAPADLE IZPOSTAVLJENOSTI V DRŽAVI V TUJINI SKUPAJ Predelovalna dejavnost Kmetijstvo Strokovne znan. In teh Gradbeništvo Trg; vzdr.in pop.mot.vozil Finančne in zavar.dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Drugo Skupaj v državi Skupaj v tujini Skupaj Zapadle izpostavljenosti 10.281 6.368 3.835 2.526 1.291 8.392 570 290 33.553 26.695 60.248 Oslabitve in rezervacije 6.753 5.794 2.785 365 238 1.678 202 68 17.883 9.934 27.817 Podatki v tabeli vključujejo zapadle izpostavljenosti nad 90 dni po bruto vrednosti. Leto 2008 (v tisoč EUR) ZAPADLE IZPOSTAVLJENOSTI V DRŽAVI V TUJINI SKUPAJ Predelovalna dejavnost Kmetijstvo Strokovne znan. In teh Gradbeništvo Trg; vzdr.in pop.mot.vozil Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Javna uprava Drugo Skupaj v državi Skupaj v tujini Skupaj Zapadle izpostavljenosti 1.432 6.123 2.412 873 194 166 67 101 11.368 8.591 19.959 Oslabitve in rezervacije 330 4.576 1.221 213 99 0 5 14 6.458 4.998 11.456 Podatki v tabeli vključujejo zapadle izpostavljenosti nad 90 dni po bruto vrednosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 131 Spremembe prevrednotenj in prikaz sprememb rezervacij po vrstah sredstev Gibanje popravkov (oslabitev) 2009 2008 v tisoč EUR Popravki kredifov bankam Popravki kreditov strankam, ki niso banke Skupaj popravki Popravki kreditov bankam Popravki kreditov strankam, ki niso banke Skupaj popravki stanje 1.1. 1.133 26.824 27.957 1.321 15.637 16.958 Oblikovani popravki 2.716 27.907 30.623 384 19.213 19.597 Odprava popravkov (669) (8.230) (8.899) (572) (8.026) (8.598) Stanje 31.12. 3.180 46.501 49.681 1.133 26.824 27.957 Gibanje rezervacij 2009 2008 v tisoč EUR Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Rezervacije za zunajbilančne obveznosti stanje 1.1. 2.165 778 Oblikovane rezervacije 8.502 2.770 Tečajne razlike 0 (1) Odprava rezervacij (6.417) (1.382) Stanje 31.12. 4.250 2.165 Gibanje popravkov (oslabitev) in rezervacij skupaj 2009 2008 v tisoč EUR Oslabitve Rezervacije Skupaj Oslabitve Rezervacije Skupaj stanje 1.1. 27.957 2.165 30.122 16.958 778 17.736 Povečanje 30.623 8.502 39.125 19.597 2.770 22.367 Tečajne razlike 0 0 0 0 (1) (1) Zmanjšanje (8.899) (6.417) (15.316) (8.598) (1.382) (9.980) Stanje 31.12. 49.681 4.250 53.931 27.957 2.165 30.122 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 132 Dodatna razkritja banke, ki uporablja standardizirani pristop Vrednost izpostavljenosti in vrednost izpostavljenosti z upoštevanjem učinkov kreditnih zavarovanj razčlenjenih po stopnjah kreditne kvalitete v tisoč EUR 2009 2008 Neto Neto izpostavljenost izpostavljenost po po upoštevanju upoštevanju CRM CRM in pred in pred uporabo uporabo Utež Neto vrednost konverzijskih Neto vrednost konverzijskih KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: tveganja izpostavljenosti faktorjev izpostavljenosti faktorjev Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 29.523 99.749 42.098 66.372 0% 27.058 97.284 40.136 64.410 50% 0 0 852 852 100% 2.465 2.465 1.110 1.110 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 3.011 3.011 1.082 1.082 50% 2.137 2.137 925 925 100% 717 717 157 157 150% 157 157 0 0 Osebe javnega sektorja 14.120 14.120 14.513 14.513 50% 13.964 13.964 14.513 14.513 100% 156 156 0 0 Multilateralne razvojne banke 5.057 5.057 0 0 0% 5.057 5.057 0 0 Institucije 2.481.909 2.452.336 1.558.181 1.553.452 20% 22.974 22.974 49.741 49.741 50% 2.393.102 2.381.615 1.461.752 1.457.023 100% 34.537 21.573 11.780 11.780 150% 31.296 26.174 34.908 34.908 Podjetja 795.148 754.495 767.826 748.281 100% 712.494 705.259 684.540 684.470 150% 82.654 49.236 83.286 63.811 Zapadle postavke 27.686 27.686 6.659 6.659 100% 6.008 6.008 1.622 1.622 150% 21.678 21.678 5.037 5.037 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 10.943 10.943 3.733 3.733 100% 10.420 10.420 2.013 2.013 150% 523 523 1.720 1.720 Naložbe v investicijske sklade 130 130 92 92 100% 130 130 92 92 Ostale izpostavljenosti 5.985 5.985 5.929 5.929 100% 5.985 5.985 5.929 5.929 Skupaj 3.373.512 3.373.512 2.400.113 2.400.113 Utež tveganja je določena glede na stopnjo kreditne kvalitete, ki je za enako stopnjo kreditne kvalitete lahko različna, odvisno od kategorije, v katero je posamezna izpostavljenost razvrščena. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 133 Operativno tveganje Pristop, ki se uporablja za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje je opisan v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4., v odseku Operativno tveganje. Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo Knjigovodska vrednost naložb v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo na dan 31.12.2009 znaša 131 tisoč EUR. Obrestno tveganje iz postavk, ki niso vključene v trgovalno knjigo Obrestno tveganje iz postavk, ki niso vključene v trgovalno knjigo, izhaja iz časovne neusklajenosti obrestno občutljivih postavk in iz različnih vrst obrestnih mer. Bančna skupina SID banka zmanjšuje obrestno tveganje z usklajevanjem naložb in obveznosti po njihovi ročnosti, zapadlosti ter po vrstah obrestnih mer in tudi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Bančna skupina SID banka meri obrestno tveganje z uporabo metode obrestnih vrzeli. Postavke vključuje v obrestne vrzeli glede na datum zapadlosti oziroma datum prve ponovne določitve obrestnih mer. Spremljanje obrestnega tveganja poteka na mesečni ravni. Bančna skupina SID banka meri izpostavljenost hitrim spremembam obrestnih mer tako, da izračunava vpliv spremembe ravni obrestnih mer na obrestne prihodke in na vrednost kapitala. Vpliv na prihodke oziroma drugo mero vrednosti, uporabljeno pri upravljanju obrestnega tveganja v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere Analiza občutljivosti vseh aktivnih in pasivnih obrestno občutljivih postavk je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk (1% p. a.). Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki bančne skupine SID banka v letu 2010 povečali za 1.434 tisoč EUR (v letu 2009 za 1.524 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Bančna skupina SID banka je izdelala analizo občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev na spremembo višine obrestne mere. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti dani depoziti, ki so praviloma zelo kratkoročne narave in plasirani po vnaprej dogovorjeni fiksni obrestni meri ter vzajemni skladi, ki se ne odzivajo na spremembe obrestnih mer v takšni meri, kot dolžniški finančni inštrumenti - obveznice s fiksno ali variabilno obrestno mero. Vrednostne papirje ima v svojem portfelju le SID banka. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1% p.a.). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 134 Bančna skupina SID banka 2009 2008 v tisoč EUR +100 bp -100 bp + 100 bp -100 bp OBVEZNICE S FIKSNO OBRESTNO MERO Fiksne - sprememba portfelja -1.200 1.200 -1.047 1.047 Vpliv na kapital -1.200 1.200 -1.047 1.047 OBVEZNICE Z VARIABILNO OBRESTNO MERO Variabilne - sprememba portfelja 106 -106 61 -61 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 106 -106 61 -61 SKUPAJ Skupaj - sprememba portfelja -1.094 1.094 -986 986 Vpliv na kapital -1.200 1.200 -1.047 1.047 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 106 -106 61 -61 Kreditna zavarovanja Bančna skupina SID banka se le v manjši meri poslužuje pobota terjatev kot oblike kreditnega zavarovanja. Pobot terjatev se lahko naredi z enostransko izjavo na podlagi določil obligacijskega zakonika. Poleg tega ima Skupina PRVI FAKTOR v pogodbah o faktoringu to možnost še dodatno urejeno. S pogodbenimi določil je tako rešila vprašanje pobota med različnimi valutami in pobota zapadlih in nezapadlih terjatev. Vrste zavarovanj, ki jih praviloma uporablja SID banka, so opredeljene v Pravilniku o zavarovanju naložbenih poslov. Pravilnik opredeljuje splošne kategorije in načela zavarovanja, kriterije za posamezno vrsto zavarovanja ter operativne postopke vzpostavitve, evidentiranja, spremljave/vrednotenja in unovčevanja zavarovanja. V pravilniku so zapisana tudi pravila vrednotenja posameznih vrste zavarovanja in procedure ravnanja s premoženjem, ki služi kot zavarovanje. Vrednotenje zastavljenega premoženja se v bančni skupini SID banka izvaja po tržni vrednosti. V kolikor premoženje kotira na borzi, se za vrednotenje uporabi tekoči tečaj. Premoženje, ki ni na borzi, se vrednoti na osnovi primerljivih transakcij. Nepremičnine vrednoti neodvisni in usposobljeni cenilec, upoštevaje mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Vrednotenje nepremičnin je pripravljeno po tržni in hipotekarni vrednosti. Uporablja se lahko tudi transakcijska cena, ki ni starejša od enega leta in dosežena v transakciji z nepovezanimi osebami. Vsa zavarovanja so evidentirana v analitičnih evidencah podpore poslovanja. Bančna skupina SID banka ves čas odplačilne dobe naložbe spremlja boniteto terjatve in pokritost naložbe z zavarovanjem. V primeru zmanjšanja vrednosti zavarovanja, bančna skupina SID banka po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja. Skupna vrednost zavarovanj za dane kredite bančne skupine SID banka na dan 31.12.2009 je znašala 808.437 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja predstavlja največji del zastava komercialnih nepremičnin, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oziroma z oceno manj kot A-, odstop terjatev v zavarovanje, jamstva podjetij brez bonitetne ocene, jamstva podjetij razvrščena v razred A, zastava kapitalskega deleža v družbi, zavarovalna polica SID banke za račun RS, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnine, zastava terjatev v zavarovanje, menice in druga zavarovanja. Za bančno skupino SID banka so najpomembnejši dajalci osebnih jamstev banke, zavarovalnice, podjetja z dobro bonitetno oceno (solidarno poroštvo) in fizične osebe - kreditno sposobni solidarni poroki. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 135 Vrednost zavarovanj in koncentracija kreditnega tveganja v tisoč EUR 2009 2008 vrednost vrednost VRSTE ZAVAROVANJA: zavarovanja % zavarovanja % Zastava komercialne nepremičnine 313.854 39% 114.845 28% Druga jamstva podjetij brez ocene 165.909 21% 41.928 10% Odstop terjatev v zavarovanje 71.030 9% 144.148 35% Jamstva podjetij brez bonitetne ocene 56.314 7% 11.066 3% Zavarovalna polica SID banke za račun RS 43.821 5% 23.777 6% Zastava kapitalskega deleža v družbi 43.836 5% 765 0% Drugo 113.673 14% 72.493 18% SKUPAJ 808.437 100% 409.022 100% Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana s premoženjem (v tisoč EUR) KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: 31.12.2009 31.12.2008 Podjetja 906 282 Skupaj 906 282 Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana z osebnimi jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti (v tisoč EUR) KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: 31.12.2009 31.12.2008 Institucije 839 858 Podjetja 917 787 Skupaj 1.756 1.645 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 136