^1984” Slovenska z©mlja za več hrane *0n o zagotavljanju In sakifr^anJu sredstev za uspo-_ lanl® zemljišč za družbeno vm?zlrano kmetijsko prolz-oanjo v obdobju 1982-1985, ki I, I® »Prejela Skupščina SR j I® zaživel.V ZačetkU 'eta 1982’ /an °onovl toga zakona /e Izde-ki n ro®ram urejanja zemljišč; n0atPredeVuJe celotr*o dejavna la nVadbo hidromelioracij 19 i]i'°°0 ha, komasacij na kmntii ha ln odkupa 6000 ha v Sloveniji so tako n *?mijo v ta namen p< postnih območjih, le-ta ska°JPurJe’ Pesniška i alt *** dolina (pri f H vensL VŽavak,a 'dolin* tef 4SSTJS ž|vll8k| kombinat Žil IabC b1982 POdP»»al »Dor« P°murka samo feSBrsSF av Phet/u^Jdna tlJdl t 'Uen š? h. v letu 1t <*, »L d»/a na acnn as? ?z SjtfifffdZ >'/ I k*°’hZhl°ata" <■ A«bVeipren* y*o« R\ I £ #A glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Tol jen Grafenauer Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 441-673, int. 32 Tisk: ČGP Delo. TOZD TOR, Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman TUDI KOMASACIJE NAPREDUJEJO Po programu za urejanje zemljišč v obdobju 1982-85 bi naj v letu 1983 Izvedli komasacije na površini 6226 ha. Začeli so Jih Izvajati na 6960 ha, kar Je za 12% več, kot Je bilo določeno a programom. Od skupnih na 10.739 ha pričetih komasacij Je glede na fizični obseg končanih del 68% ali 7240 obračunskih hektarjev, glede na program pa 82%. Tako številke. Povedati Je treba, da pri vsakem posegu v zemljo In lastništvo naletijo na težave. Ogromna večina zemlje Je v zasebni lasti. Izvajanju komasacij se ves čas upirajo nekateri lastniki zemljišč, ki so čustveno navezani na zemljo dedov In lih takšni veliki projekti razlaščajo. Pri ostarelih kmetih Je to še posebno boleče. V manj razvitih območjih Imajo kmetijske organizacije združenih kmetov zelo malo denarja za plačevanje komasacij In plačevanje komisij, ki so za to zadolžene. Lastniki, zasebniki, ki niso kooperanti z zadrugami, ne kažejo velikega Interesa za takšne posege In se upirajo vključevanju v usmerjeno ali enotno organizirano kmetijsko proizvodnjo. Sloves, ki so sl ga zadruge pridobile v preteklosti, Jim daje premalo Jamstva za dobro gospodarjenje v prihodnosti. Tu Je še status kmeta, ki se naj Izenači z delavcem In delavko pa davčna politika In urejanje kmečkih pokojnin. Tudi družbeno-polltlče organizacije občin bi morale bolj podpreti osamljena prizadevanja kmetijskih strokovnjakov, ki sl prizadevajo uveljaviti začrtane programe. K temu Je treba dodati še nepravočasno Izdelavo Investicijske In tehnične dokumentacije, kjer bi bili zastavljeni dobri proizvodni programi, /z teh programov pa bi vsakdo Izve- del, kakšne obveznosti bo Imel. KAKO ODKUPITI ZEMLJO OD KMETOV? Kmetijske organizacije združenega dela bi morale v obdobju 1982-85 odkupiti skupaj 6000 ha, na leto torej 1500 ha kmetijskih zemljišč. Seveda ne gre vse po načrtih. V prvih dveh letih so odkupili skupaj le 1391 ha - v Pomurju 793 ha, v Pesniški In Podravski dolini 336 ha, v Vipavski dolini 4,5 ha, v Slovenskem Primorju nobenega hektarja!, na drugih območjih pa 257 ha. Zato so v letošnjem letu kmetijske organizacije združenega dela plani- a Ek s n Marko Sok Ob zaključnem računu za leto 1983 smo ugotavljali, da se v poslovanju vseh naših tozdov poslabšuje ekonomska situacija. Ob vsem tem Je Imela tozd Milni Izgubo v znesku 44.406.000 din. V prvem četrtletju tega leta pa so se naše napovedi o pričakovanih slabih poslovnih rezultatih uresničile. Poslovno Izgubo so Izkazale naslednje nase tozd: din Tozd Mlini 15.395,182 Tozd Pekarstvo In test., LJ. 3.605,802 Tozd Šumi 9.029,096 Tozd Pek. Kranj 3.879,250 Tozd Pek. Krško 930,000 Tozd Pek. Vrhnika 3.025,458 Tozd Tehnični obrati 1.960.743 Brez Izgube so torej prve tri mesece tega leta poslovale samp Tozd Imperial, Tozd Blagovni promet In Tozd Pekarna Dolenjska. Kje so osnovni razlogi za tako slabe poslovne rezultate? Za vse naše »zgubaše« velja, x da je temeljni razlog v tem, da so se cene vhodnih surovin In repromateriala v tem letu, kljub splošni zamrznitvi, bistveno rale le 813 ha zemlje za odkup. Bistveni vzrok za slab odkup Je nizka cena zemlje. Denar, namenjen za odkup zemlje, so namenili za povečani obseg melioracij tam, kjer sl obetajo boljši pridelek. Kljub suši so bili na novopri-dobljenlh zemljiščih doseženi lani dobri rezultati: 40-60q pšenice na ha, 50—80q koruze za zrnje In do 400q sladkorne pese na hektar. Nova pridelava pa Je znašala: 24.134 ton pšenice, 30.716 ton koruze za zrnje In 70.480 ton sladkorne pese. Najboljše rezultate pri pridelavi pšenice Je dosegla ABC Pomurka, KG Rakičan: poprečno 56 q suhega zrnja na hektar. povečale, medtem ko smo morali 7. februarja vrniti vse cene na raven pred 21.12.83. Znano pa Je, da smo pri pekarnah že prej morali zniževati cene. Vse to nam Je ob nespremenjenih težavah v mlinarstvu, kjer se pogoji gospodarjenja Iz dneva v dan še poslabšujejo, povzročilo težak ekonomski položaj. Posebne težave predstavlja problematika likvidnosti, saj nismo več sposobni nabavljati pomembnih surovin In repromateriala kot so moka, koruza, olje, sladkor In embalaža. V problematiki poslovanja so Izpostavljeni osebni dohodki. Seznanjeni smo s kriterijem, da mora biti osebni dohodek v vseh OZD na osnovi Družbenega dogovora o razporejanju dohodka na nivoju dohodka v decembru 1983 ali pa povprečje leta 1983. Prav! konflikt pa Je nastal šele v četrtem mesecu, ko smo morali zaradi omenjenih poslovnih rezultatov znižati Indekse učinkovitosti tozd od 5 do 10%. Po drugi strani pa lahko ugotavljamo, da v večini tozdov začenjamo s pospešenimi aktivnostmi za povečanje proizvodnje rentabilnih proizvodov, povečanje produktlvno- KAKO PA BO LETOS? Za letošnje leto predvidel. Program urejanja zemljišč v obdobju 1982-85 sledeče: hidromelioracije na 6000, komasacije na 10.000, odkup zemljišč na 500 In za agromelioracije 5000 ha. Za Izvajanje tega programa bo dala denar republika v znesku 1,725 milj. din. Kot kaže, se obetajo mlinski Industriji boljši časi. Ta gigantski projekt, ki sega v korenine našega kmetstva, pa Je temelj boja ZA VEČ DOMA PRIDELANE HRANE. Od uvoza In milosti drugih se ne da več dobro gospodariti. stl, Izboljševanje ekonomičnosti In povečevanje Izvoza. Kako naprej? S polno mero odgovornost! moramo v vsaki Tozd In DSSS aktivirati vse strokovne potenciale naših poslovodnih delavcev ter drugih strokovnjakov na odgovornih mestih. Na tej osnovi moralo vsi direktorji tozdov Imeti konkretne programe akcij za Izboljšanje rezultatov poslovanja. v obravnavo nastale ekonomske situacije moramo vključiti vse DPD In samoupravne organe tozdov In DSSŠ. Vsi direktorji tozdov In DSSS ter DO so dolžni obvestiti Izvršne svete skupščin občin, kjer Imajo sedeže In tiste, ki /Ih oskrbujejo s kruhom In moko, da se pogoji poslovanja na preskrbovalnem področju tako zapletajo, da brez posebnih Izboljšav ne bo več mogoče nemoteno opravljati naše funkcije. Prav tako naj direktorji kondltorsklh tozdov Informirajo izvršne svete skupščin občin, da sedanji cenovni odnosi vhodnih surovin in repromateriala ter cen končnih proizvodov ne omogočajo rentabilnega poslovanja. Kdaj več deviz od izvoza? Tozd Blagovni promet na novo organiziran Žltov izvoz v prvem tromesečju 1984 /z »podnje tabele Je najbolje razviden Izvoz posameznih tozdov, Izražen v kilogramih In dinarjih, po tečaju SIV$ = 124,8 din ŽITOV UVOZ V TREH MESECIH Po tečaju SIV: 124,80 din za 1 $ V prvem kvartalu 1984 smo za tozde Šumi, Imperlal, Triglav - Gorenjka, Milne, Pekarstvo In testenl-narstvo Ljubljana ter za Tehnične obrate planirali za 199.512,683 din uvoza. Od te vsote smo uvozili za 32,400.026 din, naročili za 32,498.425 din, vrednost priliva Iz maloobmejnega prometa za potrebe tozdov znala 22,626,761 din, kar znaša skupaj 87,525.212 din ali 43,8% planirane vsote. S klirinškega tržišča so Šumi, Imperlal In Triglav - Gorenjka naročili oz. uvozili opreme za 34,732.464 din. Prvo trimesečje je bilo torej pri Izvozu za konvertibilno področje sorazmerno dobro, saj vemo, da so tl meseci slabši. Dosežene rezultate posameznih tozdov pa težko primerjamo med seboj, saj Izvažajo različne artikle, za katere Je različno povpraševanje In pogoji na tržiščih. Šumi Je količinsko povečal Izvoz za okrog 20% In dosega dobre rezultate, Imperlal Je zelo Sprejeti trije dokumenti za razvoj kmetijstva In preskrbo Ljubljane ? Občani petih ljubljanskih občin se že od marca odločajo za sprejem treh dokumentov, ki pomenijo prelomnico za razvoj kmetijstva In preskrbo Ljubljane. Tl dokumenti so: 1. Odlok, po katerem bomo povišali dosedanjo stopnjo za zbiranje Intervencijskih sredstev za kmetijstvo od 0,4 % na 0,6%. 2. Odlok za zagotavljanje sredstev za občinske blagovne rezerve: 0,2% od bruto osebnih dohodkov. 3. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvoj kmetijstva In preskrbo v 1984 In 1985 letu: 0,2% od bruto osebnih dohodkov. Sredstva, ki se bodo zbrala na osnovi tega tretjega dokumenta, naj zagotovijo nemoteno preskrbo z živili, za kar je pogoj povečana kmetijska proizvodnja (Intezlvnej-še obdelovanje, večja vlaganja v zemljo, umetna gnojila, boljše seme, večji nadzor pospeševalnih služb In večji delež znanosti v kmetijstvu). Tu je torej govor o sredstvih, ki jih bo mesto Ljubljana letos In drugo leto namenjalo kot naložbe, sovlaganja, prvenstveno za družbeno organizirano prirejo mesa In mleka ter za proizvodnjo doma, v Sloveniji pridelane pšenice. Mesto Ljubljana namerava tako sovlagati v: sledeče delovne organizacije: SOZD KIT, SOZD Emona, SOZD Mercator, DO Žito, Ljubljana, SOZD Pomurka, Agrotehnika -Gruda In Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Čeprav najbolj poudarjajo, da bodo omenjena sovlaganja name- uspešen z vrsto novih Izvoznih artl-kov, Triglav - Gorenjka hiti s staro opremo z Izdelavo riževih kock, kjer Imajo tehnične probleme, spo- padajo se tudi z visoko ceno surovin, Tehnični obrati, ki Izdelujejo za te tozd plastično embalažo, pa se prilagajajo njihovim potrebam In sami ne Izvažajo. Peka tete so Izvozile testenine skupaj z bonboni, žvečilno gumo In Pizzo Napoletano na Češko. Pri Izvozu še vedno niso uveljavljeni novi predpisi, ki bi spodbujali Izvoz, celo narobe: od 19,3%, kolikor je Šumi dobil od ustvarjenih deviz v letu 1983, Jih dobiva letos 17,9%; Gorenjka pa od lanskih 47,3% dobi od ustvarjenih deviz letos 45,9%. Sodobna oprema In spodbudnej-še ravnanje z Izvozniki sta pogoja za prispevek k stabilizaciji. Izvoz za vsako ceno Ima - previsoko ceno. Zunanjetrgovinsko poslovanje doživlja prav v tem obdobju vse več pozornosti, samoupravni sporazumi SISEOT pa morajo spremeniti bistvena določila, ki so veljala 1983. njena hitrejši gradnji farm In plta-llšč In obnovi nekaterih kmetijskih objektov, je za DO Žito najpomembnejše pridobivanje osnovnih surovin - žitaric. Vse bolj se opiramo na sklepanje koprodukcijskih pogodb za naročeno proizvodnjo s kmetijskimi zadrugam! In posamičnimi kooperanti. Investicijske programe bodo Izvajali letos In drugo leto, zaključeni pa naj bi bili leta 1986. Predračunske Investicijske vrednosti programov pa so sledeče: (Izražene v mio din) SOZD KIT -1024, SOZD Emona Ljubljana-364, SOZD Mercator Ljubljana - 409, SOZD ABC Pomurka - 162, Agrotehnika - Gruda Ljubljana - 218, ZKGP Kočevje - 226 In DO Žito 150 mio din, od teh Jih bodo zagotovili združevalcl sredstev v letu 1984 20 mio din, v letu 1985 pa 10 mio din. Ostalo bodo bančna In lastna sredstva ter drugi viri. OMREŽENJE: Neopazno se nam je naselil v glave. In odprl Pajkov servis. e Pametna muha napove slonu vojno šele ko mu zleze v uho. • Pričakovati od popolne lepote še genialnost - mar ni to spreminjanje metulja v - tank • Pameten minister pazi, katerega vladarja bo uporabil kot ščit. Ivan Cimerman V tozdu Blagovni promet že od lanskega leta pripravljajo novo organizacijo, ki bi prinesla nekaj bistvenih novosti. Te novosti se nanašajo na organlzaclo dela In zadovoljevanje potreb tozdov, ki jim poverjajo delo kot tudi na kadre. Ali bo mogoče še naprej opravljati dela s sedanjimi kadri? Bo potrebno kaj zamenjati, dopolniti, premestiti? Koga? Kako bo z Izobraževanjem (jezlkll) In strokovnim poznavanjem vseh področij? Kako bo z Izvozom za tozde Žita? Da bi razumeli spremembe, moramo vedeti, kako so bili organizirani doslej. Tozd Blagovni promet sestoji Iz naslednjih organizacijskih enot, služb: služba za nabavo, za zunanjo trgovino, marketing ter prodalo. Osnovne naloge In načela, ki Jih Izpolnjuje tozd pri svojem delu so najprej v celoviti obravnavi nabave ter prodajne In tržne funkcije v DO Žito. Pomembno je ustvarjanje funkcijskih povezav s poslovnimi funkcijami v DO za uresničevanje skupnih ciljev. Nadalje so sl zapisali v program SKUPNI NASTOP NA TRŽIŠČU z namenom uveljavljanja vseh (novih) Izdelkov In doseganja višjih tržnih norm. Medsebojno komercialno sodelovanje v DO naj bi potekalo na osnovi,premišljenega In usklajenega delovanja - In razvijanja trženja znotraj vseh delavnosti v DO. Prav tu pa je oslšče reorganizacije - marsikaj je treba na novo uskladiti. Nadaljnja pomembna naloga je obdelava In analiza tržišča ter obveščanje ustreznih služb. Kot vemo, je v vseh večjih delovnih organizacijah za to področje zadolžena posebna služba MARKETING, ki se uvaja v Žitu komaj v zadnjih dveh letih. Tozd Blagovni promet opra vlja In koordinira celovite poslovne procese znotraj nabave In prodaje: naročanje - skladiščenje -prodaja - distribucija - fakturiranje - komercialna Informatika. V svoje akte Imajo zapisan tudi enoten nastop na domačem In tujem tržišču, pa koordiniran sistem distribucije In prodane mreže, enoten sistem obdelave kupcev In prodajnih področij, razvijanje lastnih distribucijskih centrov In zmanjševanje konsignaclje. Boljša organiziranost prodajne funkcije Ima za cilj Izpopolnitev prodaje - od zbiranja naroč/l, do fakture In obdelave komercialnih podatkov. KAJ PRINAŠA NOVA ORGANIZACIJA BLAGOVNEGA PROMETA? PRODAJNA SLUŽBA: V prodajni službi bodo Izvedli organizacijo prodaje tako, da jo bodo spremenili v skladu z značilnostmi grup proizvodov. Vsaka od teh grup Ima svoje kanale distribucije (prodajne poti). Za proizvodne mlinarstva, mehkega peciva In del pekarskih proizvodov je predvidena ambulantna organizacija prodaje po določenem redu obdelave, po dogovoru s trgovskimi organizacijami združenega dela določenega trena. To prodajo bosta opravljala šofer - distributer ali šofer In spremljevalec, kar za visi od značilnosti posameznega terena. Funkcija potnika /e opredeljena le kot funkcija pospeševanja prodaje In ne več kot direktnega naročanja. Za tako obliko bo potrebno tudi drugače organizirati dosedanja skladišča, njihovo funkcijo, ki so jo Imeli do sedaj pa spremeniti v DISTRIBUCIJSKE CENTRE, ki bodo praviloma sredi prodajnega ambulantnega območja. Takšna območja bodo Ljubljana, Kranj In Novo mesto. Ostala prodaja, ki bo morala svoj pretok blaga nujno usmerjati skozi grosistična skladišča - predvsem kondltorstvo - pa bo obdelana s potniki, oziroma s predstavniki terenov. V širšem jugoslovanskem prostoru bodo namesto dosedanjih PRODAJNIH TERENOV organizirali PRODAJNO - DISTRIBUCIJSKE ENOTE z vodenji predstavništev, v sestavu katerih bodo tudi v končni fazi LASTNA DISTRIBUCIJSKA SKLADIŠČA. Tudi v samem prodajnem sektor- ju bodo delili delo glede na dejavnost določenih opravil (eden delavec bo za plan, eden za obračun, eden za cene - doslej jih je več opravljalo eno delo). NABAVNA SLUŽBA V okviru nabavne službe bodo izvedli nadaljnjo delitev dela med službo nabave In proizvodnimi tozdi V nabavni službi Blagovnega prometa morajo ostati centralizirane funkcije nabave za glavne surovine In repromaterlal ter vsa dela, ki zadevajo nabavo za tiste tozde, ki so premajhni, da bi bili upravičeni do ustanovitve svoje lastne službe nabave. Operativna opravila generalno sprejetih dogovorov In pogodb (kot so dispozicije, reklamacije Itd.) pa bodo Izvajali v proizvodnih tozdih, ki že Imajo komercialne službe (Pekarstvo In testenlnarstvo, Ljubljana, Imperlal, Gorenjka). Nabava žitaric In ostalih mlev-sklh proizvodov ostaja v veliki meri v centralizirani službi zaradi širšega družbenega pomena In posebne problematike, ki nastaja na tem področju dela. IZVOZNO - UVOZNA SLUŽBA Organizirali jo bodo v okviru možnosti, ki lih pogojujeta velikost In položaj Žita kot celote. Sprememba bo predvsem v organizaciji Izvozne službe, kjer se bo doseda- Boris Mohorovič Nenehna borba za razvoj, povečevanje In širjenje zmogljivosti, večjo uspešnost, strmljenje k »povečanju produktivnosti« v smislu HITREJE IN VEČ, povzročajo že prave nervoze. Danes, ko nam ekonomski tokovi niso preveč naklonjeni, ko vedno boli segamo v analizo stroškov, In cen, ugotavja-mo, da so stvari kompleksne, včasih pa kar občutimo nemoč vplivanja na takšno razsežnost. Mnoga področja se med seboj prepletajo, pri čemer nastajajo težave, ki zahtevajo urejen metodološki pristop. Nekatere rešitve nam ponuja veda ŠTUDIJ DELA IN ČASA, ki jo je našim vodilnim delavcem razložil na enem predavanju tov. Ing. Kre-tlč, dolgoletni poznavalec tega področja In Izvedenec za metode študija dela REFA. Prisotne je opozoril na raven produktivnosti In Izrabo delovnega časa, ki ni odvisna le od delavca, temveč tudi od organizacije dela In obvladovanja delovnih metod. Bistvo študija dela le podal z mislijo, DA JE ORGANIZIRANO STREMLJENJE K VEDNO BOLJŠEMU NAČINU DELA OSNOVNI MOTOR RAZVOJA, ki poveže v celoto poučevanje, obvladovanje, vrednotenje In študij dela z ostalimi poslovnimi funkcijami v OZD. Ker se tudi ml želimo razvijati pa tudi nagrajevati po rezultatih dela, predvsem pa vzpodbujati In nagraditi dobre posameznike In njihovo delo, ne pa LE PRISOTNOST NA DELU - nam študij dela pomaga pri določanju Izdelovalnih časov, In nji skupni Izvoz delil na: a) ODDELEK ZA IZVOZ HITSCHLERJEVIH PROIZVODOV. Tako oblikovano delo zahtevajo tudi nove pogodbe na osnovi kooperacije In skupnega sovlaganja, kjer se bo to delo razširilo na nove proizvode - ne le na tiste, ki jih Izdelujejo v Imperlalu, Šumiju In Gorenjki, terb) na ODDELEK ZA IZVOZ V OSTALI SVET, kjer le dosedanja oblika dela zajemala pretežno Izvoz kondltorsklh proizvodov v Ameriko, Anglijo In na Bližnji vzhod. Pri uvozu In deviznem obračunu ostane organizacija nespremenjena. MARKETING Predvidena organizacija, zastavljena pred dvema letoma, se v bistvu ne bo menjala. To je oblika dela s produktnimi vodji, analitiki ter Izvrševal na funkcija pospeševanja prodaje (propagandna služba). V vseh navedenih službah, predvsem pa v marketingu, Izvozu In prodali potekalo v tozdu Blagovni promet kadrovske Izpopolnitve, ki bodo osnovni pogoj, da bodo začeli predvideno reorganizacijo Izvajati tudi v praksi V prvi fazi reorganizacije predvidevajo spremembe do konca letošnjega leta. Namestili bodo novega vodjo prodajnega sektorja, vodjo Izvoza za Hltschlerjeve proizvode In dvoje produktnih vodij v marketingu, kar so že sprejeli a planom tozda Blagovni promet. Toliko za sedal. V drugem zapisu bomo v Glasniku podrobneje razložili zasnovo posameznih služb In potek, uveljavljanje te zamisli, nove organizacije tozda Blagovni promet. kar je za našo družbo najbolj pomembno In humano - odpravlja misel, da Ie človek le pritiklina stroja. Opozorilo, ki nam daje misliti, se je nanašalo predvsem na odpravljanje motenj In Idejo, da le treba delovni proces organizirati tako, da delavcem izboljšujemo delovne pogoje In omogočimo lahek »normalen učinek«. Elemente, ki to preprečujejo, Imenujemo motnje, te pa želimo s študijem dela odpravljati Organizirano torej Izboljšujemo način dela, skupaj z razvojem tehnologije. Pristop pa naj bo vedno celovit, od raziskav In razvoja, preko tehnologije plana In proizvodnje. Po predavanju se je razvila živahna razprava, v kateri so poudarili cene kot element uravnavanja vrednostne produktivnosti (družbenoekonomske), vendar slabosti In rezerve, ki /Ih Imamo tudi v naši DO, še vedno ostajajo. Študij dela se kaže tudi kot metoda za povečevanje produktivnosti ter postavjanje jasnih meril, za nagrajevanje po rezultatih dela - la sicer enako za vse Žito (enotni in enako določeni normativi). Prvi nauk študija dela je »VZAMI Sl ČAS IN NABRUSI SEKIRO«, saj bomo tako lažje In več naredili Kako bo ta misel prodrla v našo zavest, pa bo pokazal čas In rezultati, ki jih bomo s pomočjo študija dela in boljšo organizacijo dosegli v nadaljnjem poslovanju. Naš cilj je jasen In enostaven: POVEČATI FIZIČNO IN DRUŽBE-NO-EKONOMSKO PRODUKTIVNOST. Ing. Kretič, praktik in strokovnjak iz inštituta Visoke šole za organizacijo de^ v Kranju, razlaga žitovcem bistvo vrednotenja dela TOZD Letni plan Izv. v kg Doseženo v kg Vrednost v din Dos. % Imperlal Konvertlb. Kllrlng 800.000 kg 100.000 kg 157.662,50 kg 3.472,50 kg 15,485.427 din 18,9% 1,646.798 din ŠUMI Konvertlb. Kllrlng 900.000 kg 100.000 kg 165.229,20 kg 8.207,94 kg 14,679.342 din 1,967.909 din 20% Triglav -Gorenjka izvoz v ZRN 322.000 kg 18.655,60 kg 1,538.729 din 7,4% Tehnični obrati Plan v DM 199.984 Doseženo v DM 13.544,30 627.656 din 6,8% Pekarstvo In testenlnarstvo, Ljubljana Letni plan v kg 500.000 Doseženo 5.000 kg 486.720 din 0,9% DO Žito Konv. Kllrlng 2,022.000 700.000 341.547,30 kg 16.860,44 kg 32,331.154 din 17,5% 4,224.979 din Trije dokumenti za podporo živilski industriji Študij dela in povečana storilnost Wnko Franjo, podpredsednik občinskega sveta ZS (prvi z leve) na seminarju P Pdstvnikov družbenopolitičnih organizacij Žita Seminar približal živo proizvodnjo Mari Medved Sedanje razmere nas voc d silijo k zavestnemu uravi dnju In planiranju našega i 'J°nja In dela. Neogibno le, kujemo naše ekonomsi gospodarske In razvojne p, °'eme z aktivnim vključet dr™ naa vseh v vse obli č»,ne reProdukdJe In od ■ vseh delavcev o razi m J rePr°dukclJI In sredstvih I no financiranje. Čim bol) vanje sedanjega poloi atnakUpno Iskanje Izhoda v f. , °p.n° ekonomsko stablllza s ’ ežave, ki se pojavljajo Prentemb! sedanjega stan vorin bile osnova, ki nas °o"a k organizaciji semlna e sindikalne organizacije Posveta za OOZK ter vodst n DOŽITO- Torej za sl on?*ne s/,e’ kl v t0m teži" p°l°žaju nosijo odgovorno odločujočo nalogo za sp, 'Oembo sedanjega stanja. P%d£vanJu smo P0*** taZs aVnlke Občinskega sv *veta ZS In CK ZKS. L dnJ}?3ame*nlh temah / bila, Uv°dna Izhodišča Skuš ?* ?dlŠča za sprot rnizah " razpravo ob dn>hdlka,nl aktivisti si ln vto° Spoznal1 metodi "»HAJC Je sim nem °m govoril o d, stabmJiro9ramu eko tiišč *aclle> od uvodn Pro ara~me9a dolgo, H_9rama do sklepne ib* ° ures dnH° usmerltve i °h°dka v letu 1 ^"irnorsk Sitnica rt'očiac,laml. To Je čt l*6rte 1,k,lučeno v ret k*llom^J0, <*a *°'kraškiar°" zemlJIŠ l^ajo °Pmočie v, >nizLuel°Vne ln 1 ,ac‘‘e’ k! so se rJf*4V ularlu lužile etJer'ezaposle °krOg njimi i a0tov2°?° kmetov -’ °bfnočJe sozdt stemu delitve OD s poudarkom na minulem delu. Vodstvom OOZK, vodstvom TOZD In DO Je o družbeno-go-spodarsklh temeljih protiinflacijskega programa govoril dr. JANEZ ŠKERJANC, profesor na FSPN In poudaril ukrepe protiinflacijske politike. Strategijo razvoja kmetijstva In agro-žlvllatva v SRS pa Je podal IVO MARENK, Izvršni sekretar CK ZKS. Tako sta se seminar za sindikalne aktiviste kot posvet za vodstva OOZK, vodstva TOZD In DO, sta se zaključila v razpravah za okroglo mizo. Za sindikalne aktiviste Jo Je vodil Vinko Franjo Iz Občinskega sveta ZS Moste-Polje, za vodstva OOZK In vodstva TOZD ter DO pa so okroglo mizo vodili dr. ŠTEFAN KOROŠEC, član predsedstva CK ZKS, MILICA OZBIČ, guvernerka Narodne banke In IVO MARENK, Izvršni sekretar CK ZKS. Na obeh okroglih mizah, kjer Je prisostvovalo 51 aktivistov DPO, direktorjev TOZD In DO, Je tov. Marko SOK, glavni direktor DO ŽITO v svoj! razpravi opozoril na težave, kl pestijo našo DO, od Investicijske politike, obrestnih mer, politike cen, sovlaganja, do nabave surovin. Dolgo diskusijo so sprožili tl problemi, predvsem ob zadnji okrogli mizi, kjer smo s tov. Milico Ozblč, Štefanom Korošcem In Ivom mMarenkom poskušali najti skupno rešitev o določenih vprašanjih; zavedamo pa se, da sl bomo morali odgovoriti na ta vprašanja predvsem sami, s še večjim trudom na vseh področjih In tako pripomogli k skupnemu stremljenju po učinkoviti ekonomski stabilizaciji. Upamo, da sta seminar in posvet dosegla svoj namen, da Je 51 navzočim zadovoljil in če smo iz razprav, diskusij In razlage »zunanjih navzočih« spoznali In razumeli sedanje probleme celotne naše družbe, potem smo na najboljši poti, da jih skupaj premagamo. nova jema 26.000 ha kmetijskih površin. Turizem v okviru SOZDA TIMA V je prav tako pomembna dejavnost, v hotelih razpolagajo s 5500 ležišči, s 4400 v avtokampih In z okrog 200 pri zasebnikih. Tud! znamenita kobilarna Lipica, kl goji 200 konj, sodi pod njihovo perut. Na tej zemlji se bo poleg znanega sadjarstva, vrtninar-stva in vinarstva razmahnila še rast pšenice. Od tega si mnogo obeta Mlinotest v Ajdovščini, ki bo lahko napolnil svoje silose z domačim pridelkom. Zlata Vidmarjeva, novi vodja DSSS V začetku aprila je prevzela odgovorno in tehtno nalogo - vodenje DSSS v Žitu Zlata Vidmarjeva. Njena dosedanja življenjska pot je bila sledeča: Rojena 28. marca 1946 se je po končani gimnaziji v Brežicah vpisala na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo in si pridobila naslov inženirke kemije. Prav tako je diplomirala na Visoki Ekonomskokomer-cialni šoli v Mariboru. Delala je v proizvodnji žvečilne gume in pekarstva, bila vodja priprave dela in od 1978 individualni poslovodni organ tozda Pekarna Krško. Udejstvuje se kot družbenopolitična delavka in opravlja vrsto funkcij. Tako je med drugim delegatka medzborovske skupine delegatov za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov SISov materialne proizvodnje v SRS, delegatka za zbor občin SRS, delegatka v skupščino Medobčinske gospodarske zbornice Posavje: opravlja še vrsto funkcij v brežiški občini, kjer je bila v preteklih obdobjih predsednica izvršnega odbora Raziskovalne skupnosti občine Krško, član komi- sije za idejnopolitično usposabljanje pri medobčinskem komiteju ZKS itd. V okviru DO Žito je bila prav tako delegatka v DS DO in DS tozda Imperial ter predsednica NO OOZS tozda Imperial. Poznavanje vseh temeljnih problemov Žita, tako na ravni tozdov kot tudi različnih odbobij DSSS bo nedvomno odločujoče vplivalo na njeno bodoče delo. Delovna skupnost skupnih služb ni nobena zavidanja vredna dediščina, saj sami vemo, koliko problemov je treba urediti, od kadrovskih, organizacijskih, strokovnih, da bi zadovoljili potrebe tozdov, ki nam zaupajo svoje delo. Res pa je, da je treba marsikatero službo okrepiti, strokovno izpopolniti, ji prisluhniti in ji dati v skupnem utripu mesto, ki ji gre. Najtežje pa bo izmeriti in nagraditi težo in kvaliteto vsakega posameznega dela v vse težjih pogojih gospodarjenja, saj je ob nastanku novega tozda in krepitvi enotnosti DSSS proizvodno delo vse bolje vrednoteno. Bolj smelo po začrtani poti Janez Škraba, novi direktor Šumija Drugega aprila je prevzel dgla in naloge direktorja Žitove tovarne bombonov tozd Šumi tov. Janez Škraba. Na kratko ga predstavljamo bralcem: Rojen je 29. 4. 1938, po poklicu inženir živilske tehnologije. V obdobju štirinajstih let je opravljal vodilna in vodstvena dela na področju živilsko-predelovalne industrije. Nazadnje je bil direktor. Mesne industrije Zalog. Svojo družbenopolitično angažiranost je pokazal na ravni občine Ljubljana Moste-Polje in mestni ravni, kjer je bi! član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, več let predsednik odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije: član predsedstva Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana. Na družbenoekonomskem področju je sodeloval v številnih organih na občinski, mestni in republiški ravni. Bilje član izvršnega odbora in podpredsednik Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije; Član izvršnega odbora Splošnega združenja kmetijstva in živilske industrije Slovenije; v SIS za preskrbo mesta Ljubljane je deloval vrsto let.. . Izrazil je svoje prve vtise: »Problemi živilsko-predelovalne industrije so v njenih različnih vejah sorodni, zato s prehodom iz Emone v tozd Šumi samo nadaljujem tam začete aktivnosti. Koncept dela, ki je bil zastavljen poprej, bom nadaljeval zdaj na konditorskem področju. Prvi vtis, ki sem ga dobil ob prihodu v Šumi, je bilo prijetno presenečenje nad izredno delavnostjo, organizacijo in ravnijo kvalitetnega dela skužb, pa naj bo to na ravni DO kot tozda. Menim, da je bilo dogovorjenih zasnov dela v preteklosti že dovolj in da je najboljša že izkristalizirana. Potrebno se je te smelo in zavzeto lotiti uresničevanja že dogovorjenih rešitev. Kljub temu pa bi bilo treba na področju gospodarjenja z denarjem oziroma pri stroških poslovanja marsikaj izboljšati, zlasti pri kvalitetni selekciji proizvodnega programa, preštevilne in preveč raznovrstne embalaže, preštevilnih a neaku-mulativnih izdelkih, ki jih težko prodajamo. Potrebna je tudi čvrstejša povezava med proizvodnjo in prodajo, skratka - s trženjem. Mislim na reklamo, predstavitve novega izdelka, proučevanje tržišča in prodor nanj. Denar, ki je vložen kot mrtev kapital, v zaloge, se mora hitreje obračati! Doseči moramo tudi skladnejše razmerje cen, zlasti med cenami iskanih izdelkov in tistimi, ki za njih ni povpraševanja. Večji poudarek moramo posvetiti velikim serijam ene vrste izdelka, ki ga naredimo več sto ton, povečati torej tonažo tistih izdelkov, ki jih tržišče zahteva. Izdelke, ki »gredo« pa s selekcijo cen, dohodka izpopolniti. Na področju delitve osebnih dohodkov moramo v tozd Šumi narediti korak naprej, saj so naši delavci dolgo časa vlagali velika sredstva v razvoj in tehnologijo, pri tem pa jih ni ostalo dovolj za njihove osebne dohodke in standard.« Pri opravljanju zahtevnih »sladkih« nalog mu želimo: SREČNO! Lešniki za Gorenjko do 1985 Hkrati z montažo čokoladne linije v Gorenjki poteka tudi dejavnost za pridobivanje lešnikov, kl Jih bodo rabili za proizvodnjo čokolade. Posebna služba v Razvoj - Inženiringu navezuje stike s kmetijskimi zadrugami in zasebnimi proizvajalci lešnikov, ki za Žito sadilo sadike. Z njimi si bomo zagotovili dovolj plodov na slovenski zemlji, doslej smo Jih pa večinoma uvažali. Do aprila so Žito vi bodoči kooperanti zasadili 11000 sadik lešnikov na 25 ha, največ na območjih Štajerske, Primorske, Bele krajine. Do Jeseni nameravajo posaditi še 33000 sadik na 73 ha. Na teh 100 ha bo tako do leta 1985 zasajenih dovoli sadik za Gorenjklne potrebe. Pr! začetni rodnosti, kl Jo dosežejo lešniki po štirih, največjo pa po sedmih do osmih letih, računamo na 250 ton neoluščenlh in 80 ton suhih lešnikovih Jedrc. Žito daje kooperantom za sajenje sadike, kl Jih dobavlja Iz vse Jugoslavije, gnoj In škropivo. Za tovrstno sodelovanje vlada med bodočimi proizvajalci veliko zanimanje, saj sl s pogodbami zagotovijo zanesljivo prodajo lešnikov. Po Štajerskem In Primorskem Jih zasadijo naj več ob obrobju goric, kjer goje trto. Lešnikov bo torej dovoli. Kako pa bo z uvoženim kakaovcem? Škoda, da tudi tega ne moremo gojiti na svoji zemlji! Zasnovo svojega dela pa nam bo tov. Zlata Vidmarjeva posredovala za Glasnik z lastnim prispevkom. Pri upravljanju novih dolžnosti ji želimo veliko uspehov! 56 Žitovih štipendistov Kadrovska štipendija je prav gotovo osnova za vključevanje učencev in študentov v delovno organizacijo. Vendar ni samo štipendija tista, ki privablja mladino. Z razpisom štipendij še ni končano delo celotnega štipendiranja. Razpis oziroma objava potreb po štipendistih je le informacija, zato smo z njo le malo naredili, če ostane samo pri njej. Potrebna je tudi vzpodbuda mladim, ki jo dobijo s poznavanjem DO, dejavnosti in poklicev, za katere se odločajo. S to zavestjo smo se tudi udeležili informativnih dni, ki so bili 9. in 10. marca v Kamniku na srednji agroživilski šoli. Ta šola izobražuje učence za poklice, kijih naša DO najbolj potrebuje. Med učen-. ci je veliko interesentov za poklice pekov, slaščičarjev, konditorfev, mlinarjev-več kot v prejšnjih letih. Verjamemo, da smo k temu interesu pripomogli tudi mi sami, saj smo učencem tako v lanksem kot v letošnjem letu predstavili naše poklice, jih informirali o možnostih zaposlitve, osebnih dohodkih, o delu, štipendijah itd. Letos pa so interesenti dobili tudi v pisni obliki obširen opis in prestavitev poklicev naše DO. DO ŽITO ima trenutno 30 štipendistov. Od tega: 17 v agroživilski smeri - četrta stopnja strokovnosti (pek, slaščičar, mlinar); 4 v smeri ekonomskih in drugih tehnikov; peta stopnja strokovnosti; 7 v smeri tehničnih poklicev četrte stopnje strokovnosti (rezkalci, ključavničarji); 2 ekonomista četrte stopnje strokovnosti. V letošnjem letu pa je DO ŽITO razpisala 26 štipendij. Od tega: 19 v agroživilski smeri četrte stopnje strokovnosti (pek, slašč. konditor, mlinar), 1 električar četrte stopnje strokovnosti, 1 ekonomski tehnik pete stopnje strokovnosti, 1 pravnik sedme stopnje strokovnosti, 2 ekonomista sedme stopnje strokovnosti in 2 organizatorja dela - šesta in sedma stopnja strokovnosti. Tudi kasneje, ko so učenci in študentje že naši štipendisti, niso prepuščeni sami sebi. Večkrat letno jih vabimo na posvet, kjer se pogovorimo o njihovem šolanjj, težavah, proizvodnem delu in praksi. Posvet pa zaključimo z ogledom raznih organizacij živilske industrije. Doslej so si štipendisti ogledali proizvodni proces v naši TOZD Triglav - Gorenjka, Emonini mesni industriji v Zalogu, v Ljubljanskih mlekarnan in Pivovarni Union. Um gradi podiranje za NE-um. e Zgodovinska vloga inteligence ždi na vrhu raket. e Po potrebi se spremenim v votlino, da slišim odmev vaših govorov. VESNA 3, pod oboki, ki jih robustno poudarja kamniti ,velb', se Kamničani radi mudijo Slaščičarji kamniške pekarne komaj utegnejo speči dovolj krofov Tri Vesne v Kamniku Slaščičarne z bifeji Ivan Cimerman Ni lahko! Na žrtveniku si. Žrtve-niku časa, naročil, kvalitete, konkurence ... Boriš se samo s pridnimi rokami, znanjem, spretnostjo. SLAŠČIČARNA OB PEKARNI KAMNIK, spomladi 84: Ta dan je dan pred Pustom. Mize so obložene z dehtečimi krofi. Štirje so v tej izmeni: Vera Krošlej, Irena Grubar, Gabrijela Jerič in Andrej Hrovat. Njihovo delo nadzira in pridno pomaga Ana Zlatnar, katera nam pove: »V dveh »šihtih« jim bomo nacvrli 4500 za tovarne, 2000 za Žitove trgovine; sinoči smo začeli ob desetih; zdaj, do osmih, jih je že 4000 narejenih. Vsa dela opravljamo ročno. Fortuno bi rabili pa fritezo!« Stroji so stari 13 let In so na »smrtni postelji«. Tudi tla so zakrpana kot beračeve hlače In te vl-nas ploščice so položene na trd cement, brez vsake Izolacije. Za slaščičarje, ki nenehno stoje pri delu, morajo biti tla bolje narejena. »Dobro se razumemo med seboj, .plavih', bolniških in drugih izmikanj sploh ne .poznamo. Sicer pa sama nabavljam surovine za naše potrebe in preko potnika Jesenka in Živila-Kranj. Včasih moram malce pobera-čiti, kjer pač kaj dobim, tako je bilo novembra in decembra. Margarina je,silno iskana in zagrebška Zvezda komaj zmore vse zahteve. Iz Pekarn v Ljubljani, naše tamkajšnje slaščičarne, dobimo, če nam kaj zmanjka. Tile krofi bodo romali v tovarne, šole, v naše tri VESNE - prodajalne v Kamniku, pa v Ljubljani.« Smo v pekarni, kjer dajejo v peč zadnje vzkipele štruce pod vodstvom obratovodje Jožeta Glazarja, kateri pomaga na vse kriplje in s tem zanika tisto birokratsko tezo »da naj šef samo nadzira in koordinira.« Pet bi jih moralo delati, pa sta dva v bolniški. Naročila pa dežujejo, izredna, poleg stalnih. V ekspeditu sta Marjana Jurman, ki je že 26 let ,pfi hiši' in Julka Sušnik s petimi leti zvestobe Žitu, obkoljeni s plazovi kruha, svežega, čakajočega. Voznik Jože Rojc je sicer iz Radomelj in je lepo priskočil na pomoč pri razvažanju. Jurmanova meni. »Dve sva, dva pa sta v bolniški. Deset ton ga morava ,zllfratl‘, vidite; pečemo pa največ tri vrste: specialnega belega (do pet ton mesečno), polbelega (več kot tri tone), pa domačega belega (okrog dve toni). Ob koncu tedna pa imamo na grbi po 12 ton kruha, kadar pa delamo še ob sobotah, pa tudi teh 12 ton presežemo!« In hitita, s posebnimi kavlji vlačita polne plastične košare do vrat, v žrelo kamiona, ki je nenasitno, kot ljudje. Po igrah v Sarajevu je ostal kruh. Pregledamo še podatke za januar: 214.867 kg kruha in 4184 kg peciva so napekli. Od tega so naredili 260 tort po naročilu, da bi osladili življenja drugih. Vrednost tega dela ocenijo zvesti naročniki. K tej količini je treba dodati še okrog 3200 kg mesečno, ki ga napeče pekarna v Radomljah, znana po izvrstnem domačem kruhu: belem in mešanem domačem, enoinpolkilo-gramskem - to je v tisti pekarni, za katero nam je, Zitovcem, odstopila prostore KS Radomlje v kletnih prostorih kulturnega doma, potem, ko smo se morali po dolgi pravdi izseliti iz hiše zasebnika. VESNA 2: Je v osrčju mesta, ob stari slikoviti ulici, kjer so nekoč kraljevali obrtniki in trgovci, a je še danes približno takšna kot pred 200 leti. Marija Osilnik ježe 18 let .naša', Žitova. Prijetno urejen lokalček, s posebno sobo, z mehko oblazinjenimi sedeži. Za klepet, oddih, sestanek. Arhitekt je posrečeno vključil rezani kamen v les, le strop iz plastičnih .diskov' ga pači. Točijo alkoholne in brezalkoholne pijače, tortice pa imajo imenitne, poskusili smo jih. Druge delavke, Irena Hinsoglov, dopoldne ni. Gostje so solidni, mirni. Poleti jih zajeme »notranja« vročina, segreti hladilni motorji izenačijo zrak z zunanjim, sicer pa je prijeten hlad. VESNA 1: Na Titovem trgu 18 pa je srce vseh treh VESEN. Razcvete-no, pomladno. Največ prometa imajo. Ivanka Burja to dobro ve, saj je »naša« že 28 let. Mladi gostje v posebni sobi prodajalne. Kave, Cocte, torte in kremšnite. »Ko so začeli Ži-tovci graditi pekarno pred štirinajstimi leti, smo bili v samostojni slaščičarni Vesna, nato pa smo se združili pod okriljem pekarne.' Domače kekse imamo, pa skoraj vse Šumijeve izdelke.« V tihem kotu tiho, mlado dekle, Jožica Pungartnik: »Šestindvajset kilometrov imam do doma, Motnika, na avtobus čakam, v Ljubljano se vozim v trgovsko šolo.« Ljubko zardeva in bere dalje črno-belo žepno knjižico, dr. roman. Pogovor s tov. Burjo steče: »Ej, ko bi vi videli, kakšna podrtija je bila tod poprej! Bogat Kamničan, Vidic jo je prodal nam in adaptacija je veliko stala. Da je bife, ki je poleg trgovine, najprijetnejši Žitov bife, kar sem jih obiskal, ni nobenega dvoma. Surov kamen na .velbanem' stropu učinkuje mogočno in izžareva domačnost. Svetloba je naravna, ne neonska, vhod iz dveh kosov gotsko rezanega kamna, notranjost opažena s hrastom, ki se s kamnom bratsko sklada. Kovano železo ju spaja v stilno celoto. Slavka Nograšak, 12 'let zvesta Žitu, je za šankom: »Za vsakega gosta vem, kaj si želi, le kadar pripelje dekle, se želje spremenijo. Vsa ta leta delam v tej prodajalni, nekako tradicijo imamo doma, sestra je i imela gostilno, navajena sem takih del. Ta poklic ima nekaj igralskega v sebi. Nenehno se moraš smejati, je- j zen ne smeš biti. Svoje težave, j skrbi, bolezen moraš prikriti In se : ves posvetiti gostu. Zelo sem vesela, da so mi v Žitu odobrili 50 milijonov kredita, hišo gradimo, štirje smo. Z veseljem opravljam to delo in tudi plača je ustrezna. Za hip se ustavi voznik Stane Kolenc, ki pelje sveže krofe in kruh v Motnik. Tri kilometre asfalta in 24 makadama. Takozvano cestno nerazvitost najdeš na že na periferiji večine slovenskih mest! Celo v srcu Ljubljane! «. Kamniške planine vabijo z mamljivo belino. Po pobočjih bo kmalu vzcvetelo vresje. Mnogi naši peki in slaščičarji si v tem ostrem, čistem zraku nabirajo moči za delo. Zagledam stoenko peka, ki se s smučmi pelje z nočne izmene na Krvavec, v sončen, jasen dan. Kdo bi spal, mlad in močan, v tej mamljivi lepo-tiji?! TRI KAMNIŠKE SLAŠČIČARNE IMAJO LEP PROMET Vesna je staroslovanska boginja pomladi. Danes boginja Žitovih sla-1 ščic. To so tri pomladanske VESNE, poimenovane kar s številkami. VE-SAN 3: tri, štiri gruče nakupovalcev, potnikov, šolarjev. Kava, sok, tortice. S poličk nas pozdravljajo: Vita-bon, Visoki C, lešnikova karamela, Bazooka, Soft gumi, žvečilne cigarete, krofi in, seveda - vse mogoče pecivo. Martina Černe in Antonija Jeran me pozdravita tako, da sta bili kot dve Juliji na visokem balkonu. In kaj ste povedali Romeu: »Dopoldan so naši gostje predvsem starejši, slede jim šolarji. Vsak dan imamo sveže pecivo iz naše, kamniške slaščičarne. Odprto imamo od 7. do 20. ure. Naš konkurent, Šiptar v mestu pa od 6. do 21. Dve sva, eno smo posodili v ŠUMI, to je v Vesno 1, kjer je ena zbolela. Černetova: »Zadovoljna sem s plačo, dva milijona dobim pa še za vožnjo mi poravnajo.« To pomlad se je poslovil od svojih sodelavcev in odšel med aktivne upokojence dolgoletni direktor tozd Maloprodaje Stane Hafner. Svoje izkušnje in znanje bo po tihem prenašal na svojega naslednika, Darka Lakoviča, ter vodil novoustanovljeni upravni odbor Aktiva upokojencev ŽK Žito. Tozd Maloprodaja si želi uresničenje njegovih dolgoletnih želja: sodobne prodajalne, upoštevanje vloge tega tozda in več investicij vanj in združene vse Žitove prodajalne, ki so zdaj po posameznih tozdih. Slavljenčeve sodelavke (moških skorajda ni bilo) so se mu oddolžile s prisrčnim slovesom, kjer ni manjkalo smeha in solz Sejmi nekoč in danes Mira Tomec Zgodovina sejmov sega že v 12. stoletje, ko so se ljudje zbirali na raznih svečanostih, predvsem verskega značaja, zato je njihova zibel stekla že v času Rimskega cesarstva. Zbiranje ljudi je bilo vezano na religijske datume, zato so takratni trgovci napolnili vozove, vpregli konje in razstavili ter Ponudili v prodajo ali zamenjavo svoje viške. Posli so cveteli, čeprav so imeli »mešetarski karak-ter«. Prvi sejem, ki je bil kolikor toliko že organiziran, je bil 1262 v Ženevi, takoj za njim je Louis XI. ustanovil sejem v Lyonu. Trgovina se je širita s tako nagii-co, da so njene potrebe prerasle 'oiciativo dinastičnega rivalstva. Odpirali so nove in nove sejme v Amsterdamu, Frankfurtu, Leipzigu, otrojev, s katerimi bi si olajšali delo, Povečali proizvodnjo in jo pocenili, e niso poznali. Povsem slučajno je rtargreaves opazoval svojo hčer za olovratom in tako iznašel statve, d tega trenutka naprej je naraslo število iznajdb vseh mogočih »stro-lev« /n /e/a 7757 je bil že prvi sejem strojne opreme v Londonu. Napoleon Bonaparte je 1797 Pri na Champ de Mars prvi sejem, inJeh!mel tendenco pospešitiproda-d'aga splošne porabe. Od tega *a. naPrej so se sejemske dejavnost, hitro širile. dan 'm' 'n razstave predstavljajo n „ es neko vrsto barometra politič-9a' ■ el(°nomskega in kulturnega lan w 1 nekega naroda. Obiskova-0 °d' vtis splošne ravni njegove- rarvn?redka’ vidi današnji trenutek člola?,, m pot' ki si i° j0 začrtalo pravi n v porspektivi, da se pri-To lahif nove življenjske zahteve, mi t, l° Podkrepimo še z brošura-meznnterih i0 viden razvoj posa-itrj v6 pan°ge, industrije, podjetja mi upret0k'osti so predstavljali sej-kra'e za srečanje kupcev in pro- dajalcev na enem mestu. Ponudniku so pokazali na enem mestu svoje uspehe, kupci pa so lahko primerjali, izbirali in vzporejali proizvode z drugimi ponudniki in cenami. Na sejmih tkm. komercialnega karakterja so zaključevali posle v zadovoljstvo prodajalcev in kupcev. Rekli smo, da imajo sejmi komercialni značaj. Tega danes ni več. Komercialni karakter so zadržali le specializirani sejmi, medtem ko so sejmi splošne ponudbe dobili informativni karakter. Namenjeni so potrošniku, da vidi, oceni in zahteva od svoje trgovske mreže proizvode, katere je izbral prav on. Trgovec mora pač reagirati na želje potrošnikov. Proizvajalci se trudijo, da z organizacijo aranžmajev izložb, degustacij, demonstracij, dajanjem vzorcev, pismenih navodil, propa-gandega materiala itd., pritegnejo pozornost potrošnikov. Sejmi splošnega značaja potrošnje nimajo več komercialni značaj, ker ničesar ne zaključujejo. Dežurni komercialist daje splošne prodajne informacije morebitnim obiskovalcem - trgovcem, ki prihajajo na sejem informativno, da vidijo, kaj je novega na določenem področju, kako poteka konkurenčni boj med proizvajalci določenih dobrin itd. Na žalost opažamo, da so sejmi še vedno prostor za reševanje vse mogočih reklamacij s strani kupcev. Za tovrstne zadeve obstajajo v komerciali službe, referenti za reklamacije, kateri Imajo za nalogo prav reševanje tovrstne problematike. Stara navada Je pač železna srajca In zato v sproščeni sejemski atmosferi ob kozarčku še vedno poskušamo reševati probleme, ki ne sodijo v ta amblent.Toleranca proizvajalcev do tovrstne problematike je na sejmu večja, zato velja poskusiti. : Dolgoročni odmevi na 'SM v Kdlnu Bla* Veber m^fd radkimi mednarodnimi sej-, ' nas soočajo z dosežki kondi-n.,0 'ndustrije, je tudi ISM v Kdl-obicLVne teinie 'n novosti, ki jih letn ,alc' vidijo, se odražajo vse šču' 70 v Pfoizvodnji kot na trži-Dn„ a dO Žito lahko strnemo štir Mfembna izhodišča: šani Usrednja tema ISM je bilo vpra-blikn °en na svetovnem tržišču. Izo-v /ef Vala so se stališča, da se bode 4_y °fhjem letu cene povečale za vati n° Tega pa n' mogoče pričako-Pa p'ej kot koncem leta, povečanje skf, aJ^anaša predvsem na sezon-Paznikih*' W‘ih prodaiai° zlasti ot reienih " v posebni embalaži in na-mern h naiašč za to. Na tržišču sa zalo Se bo v t0h mesecih poka-9oče 0 °° to Povečanje sploh mo- HkratjZV?z fronditorskih izdelkov, c en t x ,e vPrašliivo povečanje pa e°nčnih konditorskih izdelkov Povij, Je tudi v ZRN v letu 198: 22% z!0 cene surovin v živilstvu zi Proda,„ Povečani ceni surovin pi 3. v f cene n'so narasle, loiviitih 1983 J0 PorasteI izvoi na si/a, konditorskih proizvodoi Pres»a °/Wl° tržišče za 9,5% in prvič 4S0gel uvoz. nargex epa lahko zaključimo: Zarad k°nknfn,a cen surovin in velike Ijujg n'.'nce na tržišču, ki ne dovo-Zahorir, vedania cen, so se začeli m Povez °n0mškem tržišču vse bol, utretianatl z ‘ndustrijo v državat Prišli tin sveta*’ da bi na ta načir ragj /, C0nejšega blaga. Tako bi st naŠan»rnlx Prodlamom, ki jih pri vin jn vreščanje cen osnovnih suro ^0ra,wir,uPiP Proizvodnih stroškov Uh ne rjm bodo prodali izdelke, k tržišču °?ei° vnovčiti na domačen 'Ščejo },Za iastno proizvodnjo pt r>lh izaelkov V 'ZVOZU sv°iid kvalitet rpo nrZJ v zvezi lahko tudi razume- °a še n'n r)a Wa'tarja Hitsche °b'ike J, intenzivno razvija v °r3anizacifn°-Vania z naSo d0l° °a nas t,,J0'n na ta način pren nzika d' del svojega poslovm Dr >. '»V: SB9 BALI riževe kocke napoti v svet, 20, -100 In 200 gramske Novo iz Gorenjke RIŽEVE KOCKE Minka Grablovlc Prizadevanja DO Žito za izvoz zahtevajo največjo iznajdljivost prav v tozdu Triglav-Gorenjka, ki si težko zagotovi osnovno surovino - kakavovec. Medtem ko potekajo montažna dela na liniji za čokolado, si vsi, ki delajo na tem področju, prizadevajo, da bi pripravili takšne proizvode, kakršne zahteva kupec. Razvoj - inženiring je skupaj s tozdom Triglav-Gorenjska pripravil za proizvodnjo nov izdelek, RIŽEVE KOCKE Z MLEČNIM ČOKOLADNIM OBLIVOM. Ta izdelek bo izvažal naš dolgoletni partner g. Walter Hitschler, kateri je dal zanj tudi pobudo in zasnovo. Na osnovi dogovora o dolgoročnem sodelovanju z njim je poslal v Triglav v ta namen strojčki so ga montirali v prostorih nad pekarno. Potiskano ovojno embalažo, ka-kavo maso in kakao maslo bo dobavljal uvoznik sam. Vse ostale surovine in embalažo: kartonske pod-ložke, PVC podložke, doze, transportne kartone in etikete bomo dobivali z jugoslovanskega tržišča. Čeprav je naročnik W. Hitschler posredoval naročilo ter potrebne podatke in vzorce zelo pozno, so ob prizadevanju Razvoj - inženiringa, Tozda Triglav - Gorenjka in tozda Blagovni promet uspeli pravočasno preskrbeti vse potrebno za poisku-sno proizvodnjo. PVC podložke in doze bo izdeloval tozd Tehnični obrati v svojem vrhniškem obratu. Povedati moramo, da so v tem obratu izdelali potrebna orodja za izdelavo potrebne plastične embalaže v rekordno kratkem času. Tško ek-speditivnost si želimo tudi pri izde- lavi embalaže za domače tržišče. Poizkusna proizvodnja je potekala v tozdu Triglav-Gorenjka v času od 19. do 22. marca 1984. Pri uvajanju nove proizvodnje sta sodelovala tudi predstavnika firme Hitshcler. Nove izdelke bodo iz tozd Triglav - Gorenjka izvažali v treh, 20, 100 in 200-gramskih različicah, vsi pa bodo nosili ime BALI. Bali je eksotični otrok v skupini Indonezijskega otočja, ki ga ponujajo turistične agencije, kot »poslednji raj« s tropsko klimo in lepimi, ČOKOLADNO ZAGORELIMI dekleti. Tške, čokoladne barve bo tudi ovitek. Upajmo, da bodo kupci po’ svetu odkrili vzporednico, enačico, zlasti bogatejši, ki bodo Bali kdaj v življenju celo obiskali. Prvo naročilo 20-30 ton Prvo naročilo teh oblitih riževih kock se nanaša na pet in pol ton, do poletja pa nameravajo iz tozda Triglav - Gorenjka izvoziti v Zahodno Nemčije že 20-30 ton, kot je predlagal kupec. Skupno zajema HITSCHLERJE\J BALI PROGRAM štiri izdelke: 20, 100 in 200-gramske riževe kocke BALI in 200-gramsko riževo BALI čokolado, ki so jo začeli v Gorenjki že proizvajali in jo uspešno izvažajo. Vse te izdelke lahko vključimo tudi na domače tržišče, seveda z našo deklaracijo. -V ta namen Razvoj -inženiring že pripravlja nekatere izmed njih. Na našem trgu jih bomo prodajati, kolikor bodo dopuščale proste proizvodne zmogljivosti in če bodo zagotovljene ustrezne surovine ter embalaža. Mrtveci nam Nam vlada mrtev kapital - v zalogah! Poglejmo, koliko smo Imeli,naloženih‘ mrtvih milijard leta 1983: na račun zalog surovin, materiala, dobnega Inventarja In embalaže: 1,385.065.382 din; zaloge nedokončanih proizvodov: 57,922.125 din; zaloga gotovih proizvodov so nam pobrale 44,183.989 din; zaioge blaga 66.191.878 din, Vse to skupaj znese 1.607,860,700 din To je po domače 160,78 starih milijard dinarjev! Za ta denar bi lahko zgradili novo super-makaronko! Toda: Dve tretjini tega denarja so zaloge, ki smo sl jih bili prisiljeni zagotoviti, Letos smo napolnili silose, zdaj se bojimo, da drugo leto spet ne bomo dobili dovolj pšenice, ker le bodo veliki proizvajalci prodajali za - dolarje, Zato dvomesečni ,podaljšani remont mlinov Sladkor za kondltorje smo sl - k sreči - zagotovili pra vočasno, Tisti, ki sl ga niso, bodo to leto odšteli težke devize zanj, pripeljali ga bomo Iz tujine. Embalaža nam dela sive lase, proizvajalcem embalaže pa uvožene, dolarske surovine. Tudi le-to smo sl nekako poskusili vladajo zagotoviti. Zaloge, hm, to pa Je trgovska skrivnost, nihanje trga, povpraševanje... Ekonomisti trdijo: uskladiščeni material je čisti strošek, To velja za zdrave, normalne pogoje trgovanja, Če pa so cene pijane, In se preko noči prekucnejo v , salto mortale', sl lahko tudi sam ,morto‘ - ko tl stroj! obstojijo. Na ta način, ko ne moreš na tržišču Isti dan ko tl zmanjka (Idealni pogojil) kupiti surovine, zavestno pogojuješ Inflacijo. Inflacija je greh. Gojimo grehI Ateisti, Kdo pa nas sili v greh? Tisti, ki nam ne da dovolj pšenice? Tisti, ki hoče, da mu zgradiš tovarno celofana, če tl da na leto 20000 ton celofana? Tisti, ki hoče da mu daš dolarje, če hočeš koruzo? Greh je Izraz , višje sile', ne pa ekonomskih, večnih, železnih zakonitosti. Kmet v januarju noče dati koruze, ker ve, da bo maja ali /unija enkrat dražja. Ali Je Ima dovolj za državo, za pujske In zase? Zaloge so mrtev kapital, ki nam vlada. Mrtvecev pa ni dobro dolgo zdrževati v silosih ali jih mumificirati kot Egipčani faraone. A jih moraš, če je to način, da preživiš! Dve zlati odličji za Pekatete v Beogradu Zavod za ekonomiko gospodinjstev SR Srbije je v sodelovanju s Centrom za potrošnike, Mestno konferenco potrošnikov Beograda, Gospodarsko zbornico in Inšpekcijo mestnega sekretariata Beograda, ocenjeval in nagradit vzorce testenin, ki so jih vzeli iz prodaje v beograjskih trgovinah. Ocenjevali so 57 Izdelkov različnih jugoslovanskih proizvajalcev, med katerimi so mnoge Izločili zaradi neustrezne kvalitete. Tako je ostalo za ocenjevanje 14 proizvodov dolgih testenin, 7 zvitih. 16 kratkih,,drobiža' in 8 proizvodov testenin z drugimi dodatki, poleg jajc. Žitove Pekatete prodajajo svoje izdelke v Beogradu s po-sredstvom Mercatorja. Komisija je našla na tržišču samo dve vrsti in obe nagradila z zlatim odličjem. 1. V skupini Testenine z jajci - dolge testenine so skupno ocenjevali 14 Izdelkov. PRVO MESTO SO ZASEDLE PEKA TETE s svojim izdelkom jajčne te- stenine s petimi jajci, embalirane v vrečki težke 500 gramov. Zanje so prejele diplomo in plaketo z nazivom zlatega zmagovalca Beograda. 2. V skupini Testenine z jajci - kratke testenine so ocenjevali 16 izdelkov. Prvo mesto so prav tako zasedle Žitove Pekatete za svoj 500-gramski tovrstni izdelek, ter prejele enako odličje kot za dolge testenine. V tej skupini je dosegel Mlinotest iz Ajdovščine drugo mesto z izdelkom BOLONJA 17, kar Je 500 gramska - mešanica in tretje s 500 gramskimi,školjkami'. Škoda, da Pekatete niso nat stopile z vsemi svojimi izdelki, saj bi verjetno dobite še kakšno nagrado za druge zvrsti testenin. Lahko se vprašamo, kakšno kvaliteto bi dosegli z najsodobnejšo tehnologijo, če vemo, da Je obstoječa stara poprečno petnajst let. Občinski svet ZS Ljubljana Moste-Polje je podelil dva srebrna znaka ZSS tudi našima delavcema: Mariji Medved iz DSSS in Janezu Urbasu iz tozda Šumi za njuno aktivno delo v sindikatu v DO Žito in občinskem svetu ZS. Čestitamo! Angelca Grof, dolgoletna delavka Pekatet, z nagrajenima izdelkoma Po remontu Pekatet so morale pridne roke vse urediti VELIKO POVPRAŠEVANJE Obrat zmrznjene hrane se raz-cvlta. Na pomlad delalo vse sobote, razmišljajo o delu v dveh Izmenah, če bi le Imeli dovolj margarine, ki jim Jo dobavlja zagrebška ZVEZDA. Šest do osem ton na mesec je sedal potrošijo, za dve Izmeni pa bile rabili okrog 14 ton. VITAL Je prenehal Izdelovati margarino, drugega ponudnika pa ni, Svoj delež so prispevali v tem tozdu tudi za surovo olje Iz uvoza, da bi sl tako zagotovili margarino, Devize pa so ,hlt sezone". Zlati časi graditve tovarn so mimo. Prizidek, B PROGRAM, je le najnujnejša dopolnitev starajoče se pekarne, poživitev, ki bo Izboljšala pogoje dela. Razdeljevalnica hrane v prizidku k pekarni je delavcem omogočila boljše počutje. Ko bi imeli še menzo! Tozd Testeninarslvo in pekarstvo, Ljubljana Končan prizidek k pekarni na Šmartlnskl 154 Žito je z zaključenimi deli B PROGRAMA - prizidka k pekarni na Šmartlnskl 154 v Ljubljani pridobilo nove prostore, predvsem za obrat zmrznjene hrane In slaščičarstvo. Skoraj neopazno, brez velikih ceremonij In otvoritve, so se delavci preselili s stroji vred v nove prostore, namestili pa so tudi nove. V PRVEM NADSTROPJU je slaščičarna. V njej so pretežno delavci pekarne Center, ki so se preselili od nastanku tozda Pekarstvo In te-stenlnarstvo, Ljubljana iz utesnjenega obrata na Tržaški cesti v te svetle, nove prostore, Tu je še razde III niča hrane, kar je za delavce velika pridobitev, saj so doslej malicali kar na v veži pr! vhodu, Tudi priročno skladišče, majhno sicer, kjer Imajo shranjeno vse potrebno za dnevno slaščičarsko In proizvodnjo zmrznjene hrane, /e dobrodošlo. V PRITLIČJU je glavna pridobitev HLADILNICA ZZMOGLJIVpST- JO 200 ton. Omogoča uskladlšče-nje večjih količin zmrznjenih proizvodov - jabolčnih zavitkov, žlikrofov, svaljkov, vseh vrat cmokov, listnatega testa Itd. Delavke In delavci so najbolj veseli novih garderob In sanitarij, ki jim omogočajo osebno higieno po napornem delu pri različnih temperaturah, . NOVI TLAK PRED PEČMI IN KOMORAMI je kovinski in /e na njem laže manevrirati kot poprej. Načrtujejo, da bodo ločili Izdelavo bureka od Izdelave keksov. Tam, kjer so doslej Izdelovali burek, bodo pakirali kekse. V KLETNIH PROSTORIH prizidka Imajo skaldlše za surovine, ki jih lahko zdaj nabavijo mnogo več kot poprej, Njihova varnost je večja, temperatura ustrezna, kar zagotavlja trajnejšo kvaliteto Izdelkov. Tudi zaloge so lahko večje, vse do meje trajanja, kar blaži sprotno, vedno draž/o dirko za neobhodnimi sestavinami izdelkov, Le sekaj, sekaj smrečico! Naša dva mizarja, Karet Ferko In Lojze Flerln'sta kot siamska dvojčka -večino del opravljata družno. Dvajset in enaindvajset let sta že pri hiši in poznata svoje delo do zadnje iveri. Mnogokrat sta se že zaskalila pri raskavih deskah, pri delu in svojih pričakovanjih, pa s široko, optimistično gesto odženeta dvom: Drugo leto bo boljeI Delavnica je prostorna in v teh mrzlih dneh prijetno topla, le stroji, te duše, so sirotne. Korla poznajo povsod, kjer ima Žito svoje tozde in enote, na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem, Notranjskem. Od remontov, do tekočih vzdrževanj in večjih del ob novogradnjah, vse je treba postoriti. Kako prav bi prišla za ta dela tračna žaga, pa kombinirani stroj za več delovnih funkciji Kori pa Lojze sta kot dve čebeli: »Samo za Zitovce delava in komaj dohajava. Trudiva se, da bi ne bilo nobenih prigovorov in narediva, kot je treba.« Ko ju vprašam po nasledniku, otožno pravita: »Ni ga! Mladi ne kažejo zanimanja za mizarski poklic. Kot jesenska jabolka smo, z drevesa cepneš in zgniješ, da zemljo pognojiš...« »No, no, jesenska megla lega na naš pogovor, povejta mi o vajinem najlepšem obdobju, na pragu Novega leta?« »Naše lepo obdobje šele prihaja. Zajeto je v obljubah, da bodo imele .pomožne delavnice in stranski obrati‘ kot so nas nekoč nazivali, nekoč v okviru Tehničnih obratov več veljave. Na svoj način smo vsem, ki so vseh teh 25 let gradili in rasli, pomagali pri njihovem uveljavljanju. Morda bi bilo potrebno tudi mizarjem bolj prisluhniti, ne le izvedencem za obdelavo kovin in drugim ,nelesenim' poklicem... Pa vendar: občutek rahle zapostavljenosti je malce pretiran, saj brez Lojzeta in Korla ne moremo. Res pa je, da z avstroogrsko opremo tudi mizarska delavnica ne Ifp mogla slediti večjim naročilom, Kaj ko bi novemu rezkalnem stroju sledilo novoletno darilo: univerzalni mizarski stroj ...če... če ni iz uvoza? Gostolovi stroji in slaščice Če se ozremo malce v preteklost Živilskega kombinata Žito, in obiščemo vrsto njegovih pekarn po Sloveniji, bomo v vseh obratih našli največ Gostolove opreme, tako pekarske kot tudi slaščičarske. Tudi v novozgrajenem obratu k pekarni na Šmartinski 154 v Mostah (PROGRAM B) lahko vidimo planetarni mešalec, stepalni mešalec, stroj za mešanje testa in mlinska testa, v starem delu slaščičarne pa dve peči - Burji. Sredi februarja sta se srečala dva tehnologa, ki sta preverjala kvaliteto raznih izdelkov, ki jih izdelujemo v Žitu iz listnatega testa na strojih VA - 600 in Roli - Fix-u, Gostolov Jože Bitežnik - tehnolog za pekarstvo in slaščičarstvo - ter Franci Kranjec, tehnolog zamrznjene hrane v Žitu. Preverjala sta različne debeline testa pri valjanju ob določenih hitrostih, sestavino testa in kvaliteto končnih izdelkov. Jože Bitežnik, je dejal:« Za Gostolove stroje velja neposredno preizkušanje v praksi, da bi lahko na povsem konkretnih primerih odpraviti njihove napake in jih izboljšali. Seveda pri nas vsako novo serijo in izboljšavo dolgo preverjamo. vendar je razvoj tehnologije v svetu tako hiter in zahteve kupcev tako različne, da moramo nenehno iskati možnost za nove izdelke. Že dolga leta delam v tej slaščičaski stroki, najprej sem delal kot Pe*' nato kot slaščičar. Slaščičarstvo ' svetu nenehno napreduje, vsak slaščičar bi mu moral slediti. Rad Pre' biram italijansko strokovno literaturo in se ob njej izpopolnjujem. Vei' krat grem tudi v Staro Gorico, nl italijansko stran, kjer sodelujem ? zasebnikom in vživi praksi nabiraP izkušnje. Slaščičar mora primerjaj svoje izkušnje z izkušnjami stanor skih kolegov, sicer strokovno mre, če je vedno samo v eni, ozki P omejeni delovni fazi. Spoznati m? raš tudi običaje in navade ljudi, fif' hov okus, nacionalne jedi in njihoU recepte, da lahko razširiš svoje znanje in ga poskušaš na osnovi izkušeni drugih še izpopolniti. ... Če hočemo z našo tehnologr osvojiti širša, evropska tržišča, I1' moramo tudi spoznati. Ena tak1, oblik seznanjanja so veliki sejP' kjer največji proizvajalci razkazuj svoje izdelke in stroje. Tudi jugos'0 vanski slaščičarji bi morati imeti V* Uka tradicionalna srečanja in izP.. njave strokovnih izkušenj. Zato J potrebna tudi skupna, jugoslo**n ska strokovna revija, kjer bi Ijali vse, kar zadeva naše pod rod dela. j Med slaščičarji naših pekarn pravega sodelovanja. Recepte ja*% objavljajo za prodajo svojih aditP le ,veliki' kot sta Kolinska, " dravka... « Primorska nima šole za vz9f% strokovnih kadrov v slaščičarn* težišče je v Srednji kmetijski Kamniku in v Živilskem Soiske centru v Mariboru, do tja pa ie 0 leč-,.lgtt Hkrati s preverjanjem kvaui‘j slaščičarskih izdelkov poteka tu^ preverjanje Gostolovih stroje* ., služijo za različne izdelke s Pr°u. (l/ ma Žitove zmrznjene hrane. je listnato testo najpornembn6' osnovni izdelek, od katerega & j vrsta končnih proizvodov. Kranjec, dolgoletni vodja slaščP.. ne v nekdanji Emonini pekarni be.. ter, ki se je lani pridružila ŽIP’ zdaj tehnolog zamrznjene . tako sta obe sorodni dejavnost' r ^ njegovim budnim očesom. V fe . dnevih sta s tov. Bitežnikom 'z ^ njala izkušnje in se pogovorila °Uji globitvi strokovnega sodelc*3 Žita in Gostota. v Črke seješ, znanje žanješ Knjiga trajne vrednosti Ivan Cimerman Slovenci imamo samo en svetovni rekord: največ natisnjenih knjig na •glavo' prebivalcev. Prvi na svetu smo torej po številu tiskarn na prebivalca in po številu založb, ki jih je najmanj 24. Če bi nagrmadili vse knjige, natisnjene po vojni, bi lahko nastal Triglav. Vprašanje je, kdo bi splezal nanj. Analfabeti? Ne! Še natančneje: kdo si sploh upa plezati po knjigah in - brati. Prebrati vsaj eno knjigo na dva meseca?! Ustavim se pri akviziterju Janezu Grkmanu, ki v avli Skupnih služb Ponuja knjige Mladinske založbe. Kraj in čas ni posrečeno izbran, vendar čas vseeno govori v prid prodajalca: dan pred Pustom, dva dni pred dnevom žena. Nekaj male-že prodal, pravi. Zanima me, oko delavci kupujejo knjige, na Proke, kolikšno je zanimanje za ta 'Srtiker, ki izgubi svoj svetniški sijaj skoj, ko ga dš pistelj iz rok, ko POstane .blago' za prodajo. "Ge jemlješ knjigo samo kot bla-i° težko prodajaš. Imam to pre-, ,0sf' da knjige za prodajo sam vrJLarn' tiste torej, ki se mi zdijo . °ne’ umetniško dognane in so trajne vrednote. Vse večji so stroški Wp/r in tiskanje. Ljudje bi tudi Dm ,P°vali, če se na tržišču ne bi levi jato hkrati po več knjig na isto tematiko - primer je: Nega sobnih rastlin pa Enciklopedija sobnih rastlin in Vlaganje, Shranjevanje in zamrzovanje - spet rastlin... treh različnih založb ob istem času, in še bi lahko našteti. Tako se zgodi, da izide tudi po pet knjig na isto ,vižo‘, temo. Po drugi strani pa ne moremo izdati ene same enciklopedije, ki bi bila za nas, Slovence, neznansko potrebna in ozko strokovna, z našimi avtorji. Kupujemo drage avtorske pravice za devize in tiskamo tujo pamet pri nas, svoje, naših znanstvenikov pa ne znamo uporabiti. Ali pa jih mora prej oceniti tujina. Obstajajo založbe, ki dobesedno poneumljajo ljudi in razplamtevajo najnižje strasti, samo da bi si napolnile blagajne. Imam, recimo, komplet 12-ih knjig, pa bi med njimi hotel na svoji polici samo tri, ki so kaj vredne. Tu so še krimiči, pa črnob-beli dr. romani, lahkotna branja, ki ne puščajo nobenih sledi, le čas prej mineva ob njih. Glejte, mladina ima rada Karla Maya, ta se uvršča med boljše, a -lahko« branje, 16 knjig stane 5.100 din, tu je še ZLATA KNJIGA; knjige, ki so obvezno čtivo za vse šole, zdaj izhaja 3. letnik: Jules Verne - Petnajstletni kapitan, Runer Jonsson -Vike Viking in brdavsi, pa Anton Igolič - Mladost na stopnicah, Ivan Tavčar - Cvetje v jeseni, France S. Finžgar - Gospod Hudournik itd..." Najcenejše a dobre knjige dobi naš delavec v okviru Knjižnega kluba in drugih oblik združenj, ki dajejo članom določene popuste pri nakupih. Stalna oblika za nakup šolskih knjig so vsakoletni sejmi, kjer (v Križankah) otroci zamenjujejo že rabljene knjige - predvsem šolske - za malo denarja. Tudi ob sobotah je mogoče na sejmu ob nekdanji Pedagoški akademiji v Ljubljani, na Ambroževem trgu kupiti stare in zanimive knjige. Nasproti vhoda v kino Union v Nazorjevi ulici je mogoče dobiti veliko novih knjig, ki so pravkar izšle pa tudi starejših, prav tako po znižanih cenah. Tudi oglasi v časopisju za izmenjavo ali nakup celih zbirk rodijo sadove. Tako si lahko tudi delavec z nižjo plačo kupi nekaj -duhovnih dobrin", če se ustraši visokih cen posameznih knjig na imenitnih policah velikih knjigarn. Vse preveč ljudi že živi od prodaje knjige, slovenske poklicne pisatelje, ki žive samo od pisanja knjig, pa lahko preštejem na prste obeh rok. Žitova olimpiada y Zagrebu ^Perial dobil 7 zlatih, 3 srebrne, 1 bronasto medaljo DJ?°i Za devize dobiva vse bolj ža at.strokovnosti. Ta se Izra- kuDcuValitetl’ kl io Preveriajo nih n strokovnJakl z določe- neirai°dročli- v Jugoslaviji je le Proizvaiatnpv ?vp^ilna nih ln strokovnjaki z določe-b področlj. v Jugos 9unf Proizvajalcev žvečilne v *• zato pa jih Je na stotine k '°P< In drugod po svetu, tov tr pr°daja svoje izdelke Žl-jih , °zd Imperial Iz Krškega, ki h0d deluje v sodelovanju z za- Hltsch"eemško firmo Walter nj^.jetošnjem 24. mednarod-ta n *9rebškem velesejmu je 9rart . l°zd Prejel sledeče na v0cl e‘7 zlatih medalj za prolz lettJ ~*PPY 2000, Stisse Pa b|e /.°Hver Bubble Gum, Bub le| D°.ney> Super - Mlx, Vieler Nadai nt°m Bi,der> Circus Boju c 3 srebrne medale za n6stn*n Relax fresh. Bro *lrani n2eda|j° so dobili za dra Pole' ZV6č"ni 9umi Gullver Pl0ri~*e9a Pa so prejeli še di loške Za visoko raven tehno 98 Procesa v proizvodnji Na ta odličja so lahko vsi delavci Imperiala in Žltovci prav ponosni, saj jih uvrščajo v sam vrh Jugoslovanske konditorske industrije, pri izdelavi žvečilne gume. Italijanski cisterni, ki so jih vgradili v Šumiju za bonbonski sirup Dve trebušasti za Šumi To sta tisti dve cisterni, kl držita v svojih trebuhih vsaka po 75000 litrov bonbonskega sirupa. Brez te dragocene tekočine bi ne bilo bonbonov. Brez koruze pa ni bonbonskega sirupa. Brez predplačila, kl ga mora Šumi dati tistemu, kl mu da koruzo, bi ne bilo sirupa. Koruza pa je zdaj tako dragocena kot rakete, le da Je raket preveč, zlatega zrnja pa premalo. OSKRBA S SIRUPOM le bila preko zime, vse do pomladi, slaba, nezanesljiva. Morda bi bilo bolje, če bi nas oskrbovala vsaj dva proizvajalca, tako pa nas samo PIK TA-MIS. Takrat so bili krivi snežni zamet/, nato spet druge težave proizvajalca. S umije vel so povabili predstavnike PIK Tamlš na obisk, da se pogovorijo o boljši oskrbi, kl bo zagotavljala nepretrgano proizvodnjo bonbonov - saj so sedem Izmen stali. Prvi obisk je bil tehnl-škotehnološke narave. Prišli so tehnologi In povedali, da Imajo v Ta-mlšu velike tehnološke probleme, da nimajo rerezrvnlh delov, filtrov za ločevanje belja kovin Iz sirupa v toku predelave, da Imajo okvare na Inštrumentih za regulacijo suhe snovi. Povrh Je še koruza slabe kvalitete, zato Je v sirupu več beljakovin, le - ta pa proizvaja več pene, tehnološki proces Je zato upočasnjen, zavrt. Zaradi kristalizacije se poslabša kvaliteta bonbonske mase. S tem pa Je otežkočeno normalno oblikovanje bonbonov. Parkirni stroji zastajajo, naredijo premalo. Drug sestanek so Imeli Šumije v-c! z vodstvom PIK Tamlš zaradi nesolidne dobave sirupa, nadaljnjega naročanja In soudeležbe. Bil Je koncem marca. Šumi Je dal 500 •ŽiD ŽR ebanja NAGRADNE KRIŽANKE starih milijonov za nakup koruze za bonbonski sirup, da bi sl tako zajamčil redno dobavo odmaja dalje. V maju bodo morali dati še drufjl del predplačila, spet 500 milijonov, da sl bodo tako odgnali skrbi do nove žetve. Televizija Je sporočala, da bodo letos posejali koruzo na 750000 hektarih vojvodinskih polj. Hkrati pa Je Imela vest tudi devizni .privesek' - prodajali Ja bodo za devize. Vsaka napoved o zagotovitvi surovin Je delno tudi v rokah .čarovnikov' - rokohltrcov, kl tl lahko prodajo za Izvoz tudi tistega zajca Iz klobuka, v obliki silosa, kl so ga že pričarali zate In sl Jim ga plačal v dinarjih. Zahvala Ob izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikatu tozda Pekarstvo in te-steninarstvo, Ljubljana za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za po-spremitev na njegovi zadnji poti. __________Tone Lamovšek Zahvala V cvetu mladosti nas je nenadoma zapustil Milan Da ič iz tozda Mlini. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli sožalje - iskrena hvala Žalujoča žena Rada, sin Dušan in hči Daliborka Stanovanja tistim, ki so jih resnično potrebni Rafko Podlogar Naslov lahko izluščimo iz novega pravilnika o reševanju stanovanjskih problemov delavcev zaposlenih v Tozd Triglav - Gorenjka, kije v javni razpravi, o njem pa smo se odločali na referendumu 19. aprila. Predlagani pravilnik je vsekakor spodbuden za vse zaposlene, čeprav krožijo -govorice", da je -zanimiv" le za tiste, ki stanovanjskega problema nimajo rešenega. Vsi zaposleni bodo ob doslednem spoštovanju omenjenega akta prišli do spoznanja in prepričanja, da stanovanjski dinar ne gre po stranskih kanalih, ampak denar in stanovanje dobijo tisti, ki so ga resnično najbolj potrebni. Pri tem je najpomembneje to, da niti skupna delovna doba, niti delovna doba v Kombinatu nista več odločujoči kriteriji, ampak se prevesi jeziček na tehtnici v prid socialnim razmeram, v kakršnih prosilec živi, medtem ko je delovna doba zastopana bolj simbolično. Čeprav je problem za pridobitev stanovanja zaradi skromne gradnje v občini še vedno pereč, pričakujemo, da se bodo tudi na tem področju stvari zasukale v korist tistih, ki skušajo rešiti stanovanjski problem preko tozdov. Na koncu naj omenim še to, da je pri pripravi predloga in v sami razpravi tvorno in aktivno sodelovala tudi mladinska organizacija, tako, da ta predlog vsebuje tudi interese, želje in hotenja mladih, ki so stanovanj tudi najbolj potrebni in smo se zavzemali za to, da bi bil predlagani akt sprejet. Ca8taPhavllno rešene križanke v 4. štev. Glasnika prejmejo nagrade: Prvo, 1.000 din - Martin Luzar, dl,, "rterojev 68, Novo mesto; drugo, 800 din - Tatjana Hribar, tozd Sumi, Šmartlnska 154; tretjo, 600 Ludvlk Zalar, DE Pekarna Šmartlnska 154. Oglasite se v blagajni DSSS. V Povezavi zžitovimi predstavniki Razvoj - inženiringa so dijaki osnovne šole Jože Moškrič v Mostah priredili zanimivo razstavo -Od babičine potice do mojega prvega hlebca". Po starinskih receptih so v okviru gospodiniskeaa pouka in pod nadzorstvom Angele Lovšin in Ljubice Jamnik spekli vse vrste kruhov, potic, peciv po nasvetih babic, dedkov in staršev Od igralca do mednarodnega sodnika Ivan Cimerman Borut Jakič J'm zaposlen v ŽHo-vem Razvoj - Inženiringu kot tehnični aodelavec In o aebl zelo nerad govori. Ko aam ga zagledal na televiziji pri derby tekmi med Jeae-nlcaml In Olimpijo na ledu, aem ae preproato zbal zanj. Soditi v peklu 7000 navijačevi In paziti na vaako pravilno kretnjo ni mala atvar, zlasti, če traja tri tekme, ki Jih je sodil. To zmore le dolgoletni rutinirani Igralec, k! pozna vae trike, prevare In pravila Igre, ko ae prelevi v sodnika. »Pri Olimpiji sem igral desnega beka in takrat sem gostoval širom Evrope. V Žitovcih smo imeli veliko podporo, spremljali so nas kot navijači doma, v tujino pa so poleteli z letali. Andreja Habjanova je bila glavna organizatorka čarterskih poletov, lnex-Adria pa naš tesni sodelavec. Amsterdam, Sofija, Moskva so bila mesta, kjer so nas spodbujali. Žito je dajalo tudi velika sredstva za Olimpijo, takratni direktor Franc Puterie-Cure je imel ta moški šport nadvse rad. To je bila zlata doba slovenskehga hokeja, v reprezentanci so igrati: Tone Gale, Gorazd in Rudi Hiti, Janez Albreht (goiman), pa Janez Puterle, Vlado Jug, Boris Svetlin, Bogdan Jakopič, Štefan Se-mš (današnji trener državne reprezentance) in drugi. Z Albrehtom sva bila skupaj v Žitu in sva se povsem posvečala hokeju. Pol leta sva dobivala plačo in sva samo trenirata, pol leta pa sva hodita tudi v službo. Klub je plačeval le skromno hranarino, pa še to za različne tekmovalce različno. Zdaj sem že pet let sodnik, tani pa sem v avgustu opravil v Nemčiji izpit za mednarodnega sodnika. V Sarajevu sem sodi! na pre- dolimpijskem turnirju na tekmi Rusija : Poljska... Današnja igra je bolj trda, bolj groba kot nekdaj. Ruski hokej v Sarajevu pa je bil izven vseh meril In obrazcev, virtuozen v tehniki, disciplini igre, kolegialnosti, vigranosti in univerzalnosti vseh Igralcev - ki praktično vsi igrajo za vse in za vsakega.« »Kaj manjka našemu načinu Igra In hokeju nasploh ?« - Kvaliteta, ki zraste iz več prvini Sedanji tekmovalni sistem ni pravilno ubran. Denar se razprši v široki pahljači po kvaliteti zelo različnih iger in moštev. Našo ligo moramo opreti na domače sile, vzgojiti jedro kvalitetnih igralcev in sistem močnih slovenskih klubov, ki imajo dolgoletno hokejsko tradicijo. Gre za generacije s »hokejem v krvi*. »Gotovo bi vas igralci na derby tekmi zmleli, linčali, če bi narediti večjo napako?» - Nedvomno buškam ne bi ušelI Lepo je soditi. Bil je imeniten ambient. V ves .cirkus’ se moraš ves vključiti. Navijanje pojmuješ le kot pozitivno spodbudo tem ali onim igralcem. Paziti moraš, da ,se ne izgubiš'v vzdušju, da te ne zmede, da ostaneš v tej areni objektiven in ne popustiš pred pritiskom, vzkliki in tudi psovkami. Med vzroki za težave našega hokeja je na prvem mestu šibek podmladek, na drugem pa draga oprema? Če hočeš obleči enega hokejista, rabiš 8-9 starih milijonov! Oprema je vsa uvožena: rokavice veljajo 110 $, drsalke 160, ščitnik za noge 80, palice 12 $ (v sezoni jih polomi en vnet igralec 40-50!)... Daleč so še časi, ko bi lahko jugoslovanska hokejska oprema izpodrinila finsko ali kanadsko. Bistvo hokeja je led, umetno drsališče za vse letne čase, ki ogromno stane. Mlade, nadarjene igralce ne moreš pritegniti brez ledene ploskvel Navdušenje, ki je zavladalo med pionirji po olimpijadi, pa bi lahko .zajeli' In usmerili v sistematični trening s strokovnjaki, ki jih je malo, večinoma so uvoženi ... »In koliko dobiš za sojenje tekme?« 80 starih tisočakov, pa dnevnico in potne stroške, tudi za sojenje mednarodne tekme v Sarajevu sem dobil enako vsotoIS športnom, hokejem ne obogatiš« (Osupnem: to je smešnol) Je neke vrste bogastvo, ki ga prinaša športnik v delo: vztrajnost, zagrizenost, borbenost in vedrino. Borut je tak, saj prav te dni zaključuje ob delu študij na univerzi. :lubfflo8l sem se, tovariši, da prepustim vodilno mesto mlajšim generacijam. J tre Kadar se tiger dvigne na dve nogi, ne postane človek. Kadar se človek spusti na vse štiri, lahko postane - tiger Namizni tenis ohranja mladost V naročju brezskrbnosti, počitnic NI ae še začela sezona, že ae valijo kolone turistov, predvsem tujih, v našo deželo. Vae turistične agencije so letos zadovoljne, saj so zakupili tujci od 15-35% več hotelskih, zasebnih In sob v raznih bungalovih kot lani. Naš delavec trči hote ali nehote na te devizne črede, k! bodo Imele letos marsikatero prednost pred domačim gostom. Nadutost In udvorljlvost natakarjev In drugih turističnih delavcev bo žela svojevrstno snopje, največ v juliju In avgustu, ko Je čas žetve za Žltovce. Ml, nedevlznl gostje, pa bomo zavlsell od ljubeznivosti naših domov, ki se zdaj pripravljajo na sprejem. Kako so zasedeni? POKLJUKA: Zasedena je v juliju In avgustu (Kajža). V hišici Pekarne Center je še prostor. Sicer pa je na Pokljuki junija In septembra še mogoče dobiti ležišča. DRAMALJ: Skoraj povsem zaseden (99%), pred In po sezoni. ZA TIŠJE: Imajo še nekaj prostih mest v času od 1. septembra do 10. septebmra: PRIKOLICE V POREČU IN UMAGU: V sezoni so zasedene. Možnosti so za junij In september (ena prikolica sprejme 4-5 oseb). CRES: Sezona je polno zasedena, pred In po njej pa so v hišicah (za 7 oseb In v garsonjerah za 3 osebe) še ležišča. NEREZINE NA CRESU: Je še nekaj prostora v pred In po sezoni LOŠINJ: Zanj vlada veliko povpraševanje. Malo možnosti NAŠI DELAVCI BODO ODPLAČALI POČITNICE V ŠTIRIH OBROKIH, ki jim lih bodo neposredno odtegnili od osebnih dohodkov. Ta način plačevanja je kar ustrezen In ne obreme- ZAČETEK MOŠČANSKE REKREACIJSKE LIGE Naši nogometaši tozda Milni, ki so se Izkazali nekaj let nazaj In so lani malce popustili, so začeli svoj pomladanski del tekem v četrti ligi. Prvo tekmo so odigrali neodločeno a Strojniki 5;5, drugo pa so premočno zmagali z 8;1, z moštvom 3TN. Od te sezone sl veliko obetajo, saj je njihovo moštvo okrepljeno In boljše od lanskega. Tako so sl zastavili visoki cilj', saj računajo, da bodo osvojili eno Izmed prvih treh mest, Odveč je poudarjati, da končna uvrstitev te ni tako silno pomembna, ker to ni ,bell cirkus', na smučeh, k/er se lahko v treh sekundah uvrsti 20 tekmovalcev. Bistvo rekreacije je v zdravju, ohranjanju moči, krepitvi tovarištva In borbenega duhš, ki nam ga v stabilizacijskem boju včasih primanjkuje. Mlinarji so nam večkrat izrazili željo, da bi jih kdo bodril, navijal za njih. Bill so časi, ko so Žltovcl množično vzpodbujali hokejiste, obudimo tradicije še na nogometnih IgriščihI njuje preveč družinskega proračuna. Večjih popravil naših domov letos n! bilo. Na Pokljuki bo dom prebeljen, opravili bodo mizarska dela. Prenovili smo tudi tri počitniške prikolice. V Dremlju bo nad domom zakra-IJevala nova streha, sicer pa smo tu najeli pri zasebnikih enako število sob kot lani V Zatišju Ima vsaka soba svoj hladilnik, le WC In kopalnica sta skupni CENE LETOS: V Žltovlh domovih bodo sledeče cene penzionov: Za Žltove delavce 450, za otroke 2 - 7 let 230, za druge delavce 800 In za njihove otroke 400 din. Na ta način se bomo (vsaj večina) Izognila devizni dirki In hotelom, redkejši pa se bodo »Izprsili« In segli globlje v žep In Jo ucvrli celo v tujino. Takšna mavrica smo pač v sestavu temeljnih In mešanih barv. Ic Aktivnost pravih športnikov in tudi amaterskih navdušencev nikoli ne preneha. Mnogi naši 0elavci se rekreativno ukvarjajo s kakšnim športom izven delovne organizacije in dosegajo lepe uspehe. Vendar pri rekreaciji ne gre toliko za vrhunske dosežke, za stotinke sekund in neusmiljeni boj, pač pa za radost, zabavo in sprostitev, kakšne so redko deležni tisti, v katere so Uprte oči vse države in nosijo težka bremena odgovornosti. Prav nasprotno -vseh odgovornosti in službenih skrbi se prav v športu najbolj sproščujoče otreseš in ,pozabiš.' nanje, vsaj v svojem prostem času, ko si nabiraš moči za gospodarske in samoupravne ter inflacijske protiudarce - tu se naučiš pravilnega serviranja, ,top spin' udarcev, vztrajnosti, protinapada, popuščanja in borbenosti, ki jo neobhodno potrebuješ. Ljubljanske rekreativne lige v namiznem tenisu so razdeljene po kategorijah. V vsaki ligi je 12. moštev iz Ljubljane in okolice. V ekipi so trije igralci, vsak igra z vsakim. Prvi dve moštvi iz posamezne rekreacijske lige gresta v višjo ligo, zadnji dve pa v nižjo. Igrajo v pomladnem in jesenskem delu. Od Žltovcev se aktivno udeležujejo tekmovanj trije: Boris Mayer U DSSS, Jaka Kravanja Iz tozd Blagovni promet - oba tekmujeta v II, rekreacijski ligi ter Ivan Veslč -DSSS, ki tekmuje v IV. ligi. Zakaj ne bi te lepe igre, ki ne zahteva velikih sredstev, uvedli tudi mladinci v Žitu in bi okrepili tudi to disciplino na poletnih igrah našega Kombinata?! Pogrešamo predvsem pobude mladincev, ki bi se lahko prebudili iz zimskega spanja in dali nekaj vzgledov, ki bi poživili utrip športnega življenja pri nas. V mnogih ostalih tozdih bi lahko trenirali namizni tenis s sodelavci izven delovnega časa, kot to počno keglja61 in nogometaši. 3V 10 vi ij- >r Zaplula je barčica moja - na Cresu PAMETIZMI Ivan Cimerman Krt napreduje tako, da ščiti glavo * rokama, spremenjenima v - lopa'1 Kadar norost plača vsako ceno za dosego cilja, ji pamet čisti čevlje. Bik dela vse z glavo, če arena samo to pričakuje. Nastavili so mu pištolo na senc*1 ker ni hotel živeti v senci. --■opr •.♦juo8| us- • 'UC' • •9A#r- Jeleni uporabljajo glavo za podstavek - rogonostva. Človeški duh bo preživel vse n»f. stl civilizacije; bedaki hočejo, honorarno straši. Genij, ki obvlada vse zemeljske spretnosti, je prava šiba božja. Inteligenca je naboj v najbojnl*1 vojaka - prostaka. Zadetki v glavo so pogostejši kot zadetki Z GLAVO. Kjer genij išče lestev, da bi P zal kitajski zid, ga bedak p°°r v glavo.