/Z HRVATSKE^
V PETEK, 25. maja igo6.
Ta zadnji teden je bil poln življenja, poln dogodkov. Vse vre, vse vrvi, vse se preosnovlja, se bori za nove oblike, z eno besedo : v dobi smo, ko staro očitno kaže svojo nezmožnost za nadaljnje življenje. Fundamenti prastarih razmer pokajo in se mrvijo na vseh koncih in krajih. Stare tradicije, na katere so prisegali vsi avstrijski državniki in tudi mnogo drugi, sicer — pametni ljudje, se kažejo sedaj kakor zmota, kakor posledica velikega za-slepljenja. . . . Posebno ta naš ljubi Dunaj, ki je bil vedno naravnost zagrižen v te stare tradicije, v zmoto, more videti danes, da je bil v svojem početju podoben brezpametnežu, ki žaga vejo. na katero sedi in ki mora skoro, ko bo veja prežagana skozi in skozi — telebniti na tla ... ! In kdo ve, da-li mu bo še možno zopetno — vstajenje ? !

Bilo je časov, ko so se fundamenti dr.', ive rušili na vseh koncih in krajih, ko se je zdelo, da se to veliko preperelo poslopje zruši v ruševine. Tedaj je bila n. pr. H r v a t s k a glavna veja. na kateri je Dunaj obsedel in si rešil življenje . . . Nevarnost je minola in Dunaj je hitro pozabil na prestane nevarnosti in na dobljeno pomoč in rešitev ter se je 3pomnil svoje stare — tradicije !
Ta tradicija pa je zahtevala, da Slovani ne smejo priti do veljave v tej državi in torej tudi Hrvatje ne. Zaslepljen v svoji zmoti je začel Dunaj pošiljati na Hrvatsko svoje Rauche, Khuene, Peja-cseviche in razne Tomašiće, da so žagali hrvatsko
vejo, na kateri se je Dunaj rešil ... !
In sedaj so posledice dozorele. Khuene in To-
mašiće je narod vrgnl ob tla in jih zasul s svojim prokletstvom in poveril je svoje zaupanje ljudem, ki menijo, da Hrvatska ne sme biti več veja, katero bi mogel Dunaj zopet žagati. Nekoč se je Dunaj — v zahvalo za storjeno uslugo s potoki krvi — pridružil sovražnikom Hrvatov. Sedaj so začeli Hrvatje vračati Dunaju z isto mero : skušajo se pomiriti z istimi svojimi nekdanjimi sovražniki — Dunaju na kljubaj ! Dunaj je ohranil protislovansko tradicijo, ali veja je odpovedala službo.
In hrvatske ljudi, ki so obrnili Dunaju hrbet, vsprejemlje sedaj Budimpešta z ovacijami in se kar nič ne — o krvava ironija nade ! — meni za to, da jej je nekoč Dunaj izročil Hrvatsko na milost in nemilost .... ! Veja se je ohranila, ali ni več na razpolago Dunaju, ampak — drugim.
Stara dunajska tradicija je hotela da treba vso našo avstrijsko raznonarodno polovico tlačiti v nemško uniformo. V službi te tradicije je trošil Dunaj vse svoje moči, In tudi tu so dozorele, posledice na katerih Dunaj danes krvavi. Oni, katerim je služila dunajska stara tradicija so že temeljito obrnili Dunaju svoje
—	nemški hrbet. Z fanatizmom dervišev preprečajo vsako politično in socijalno reformo — princ Hohen-lohe bi mogel tudi že zapeti zanimivo pesmico o tem
—	ki bi mogla dati avstrijski državi življenskega soka in jo vzdraviti. O Dunaju govore z vsem možnim despektom in pošaljajo svoje pozdrave nemškemu cesarju, proslavljajo dinastijo Hohenzollern-sev, prisezajo vdanost materi Germaniji ter prosijo svoje bogove v nemškim olimpu, naj jih čim prej rešijo iz teh dunajskih spon ter jih dovedejo v germanska in hohenzollernska nebesa .... !

Dunaj žanje, kar je sejal. Prav oni, ki jim je Dunaj žrtvoval — vse, kličejo sedaj vsemu svetu in 2. vso germansko brezobzirnostjo, da je avstrijski polom neizogiben. Veja pa, na kateri je Dunaj vzlic vsemu in vsemu precej varno sedel je prežagana in prežagal jo je Dunaj sam. Ta veja je bila — slepo zaupanje in neomajna vera slovanskih nar o-
d o v v boljše čase v tej državi. Ta veja veni in je že blizu izgubila vse svoje zelenilo .... Toliko časa je padala dunajska slana, da je cvetje in zelenje zamorila.	^^^^
To vidimo tudi na našem tržaškem ozemlji». To vidi vsakdo, kdor ni slep. Ni pa naša krivda, da drugi trdovratno ostajajo slepi . . . Tudi k nam so pošiljali Khuene — če tudi v drugačnem formatu. Pretisi in Rinaldiniji in Jettmarji, in kakor so se že imenovali ti veliki — patrijotje, so dovršili perfektno delo . . . Umrla je vera in žnjo je umrlo tudi rav-dušenje, ki je ne more nadomestiti tudi najlepša v e-teranska slavnost. Vsa čast sicer tem starim vojakom in njihova vstrajnost v — dobri veri je naravnost občudovanja vredna. In tudi to jim bodi odpuščeno, da so bili slepo vedno na uslugo vsakemu tržaškemu — Khuenu. Toda tudi to jim bodi povedano na vsa usta in z vso — avstrijsko lojalnostjo, da slovanska plemena, ki hočejo fiveti potrebujejo poleg starih odsluženih vojakov in veteranskih ^ slavnosti še kaj druzega za svoje življenje. In ti narodi .imajo menda pravico do življenja ! A ravno to jim vzkrača Dunaj se svojimi Khueni, ki so jim nekdaj Slovenci v svoji dobri veri prirejali bakljade in podoknice.
Ali dobre vere ni več in navdušenja tudi ne ... In ozlovoljenja ne vduše vse lepe godbe na veteranskih slavnostih. In nam naj se ne očita ničesar, saj nismo mi tako hoteli, ampak Dunaj je hotel tako . . , To je resnica, ki jo mora pripoznati, če hoče biti odkritosrčen, tudi princ Hohenlohe. Mož se trudi sedaj za moderno, demokratično in liberalno politično socijalno reformo. Na potu pa ni tej reformi nikdo drugi, nego — posledice dunajskih tradicij : če ponesreči, se zgodi to edino le ob požrešnosti, ki jo je vzgojil Dunaj in ki pričakuje sedaj nasičenja od — Hohenzollerncev in matere Germanije. Tem še vedno živim dunajskim trad cijam pa ne moremo mi dajati potuhe niti na — veteranskih slavnostih. Ker, če bi
jim dajali potuho, bi bili tudi mi podobni možu,, ki žega vejo, na kateri sedi. In ta veja je naša samo-svest in naš razum ki nam pravi večno resnico, d a Bog je najpoprejsebi vstvaril brado Tudi narodom je v dolžnost, da skrbe najprej za-se in da so dobri z drugimi šele potem, ko so ti drugi zdejanji dokazali, da jim hočejo dobro! To je filozofija vsake pametne slovenske glave. Ker gorjé narodu, ki se tudi v narodnem in političnem življenju ravna po reku : ko si dobil klofuto na eno lice, pa — nastavi še drugo lice!
Zato treba, da smo združeni svi Slovenci, od mladeniča do starega — narodnega veterana, v vojsko, ki naj najpoprej pribori narodu njegova prava--! Punctum.	Kronist.
Tuji gost.
Luč umira in pojemlje dete bolno mirno ždi, majka trudna zraven dremlje, sen zatiska jej oči.
Vzdrami otec se in ogleda, čuden mir se mu zazdi, skozi okno luna bleda v mračen kót mediò svetli.
S težkim stokom več ne mami dete spanja jim sladkost : zdi se mu, da niso sami, da je v hiši — tuji gost ... !
Zjutraj pa iz vaške line jekalò je nad vasjo, kakor da za smrtne čine klepal koso bi nekdo ... !
Levin Kirilov.
Ko je nekdaj baron Z. prišel k Rotšildu, je bil isti ves zamaknjen v svojo knjigo računov ter je, ne da bi pogledalprišleca, rekel : „Vzemite si stol Vi niste menda dobro slišali, da sem jaz baron Z. ? je odvrnil tujec razžaljen, ker se ni Rotšild zanj zmenil. Nu, potem vzemita d va ! je Rotšild na kratko odgovoril.
Pretirana varčnost.
Policijski komisar : Vi ste obdolžen, da ste krčmarju »pri zlatem volu« ukral pet kron iz mi/nice ; priznate li to ?
Tat: Ah, gospod komisar, lačen sem bil, in veste, kaj je lakota — če ni človek dva dni nič jedel !
Komisar : Ko so vas preiskali, so našli pri vas še bankovec 20 kron. Vaša sila ni mogla biti tako velika.
Tat: Nu, poslušajte, gospod komisar, kako da je stvar z bankovcem — časi so sedaj slabi ; redko kedaj je prilike, da človek kaj več zasluži, in zato sem zmaknil pet kron, da se enkrat do dobrega najem, bankovec pa ohranim za naj rećo silo!
Ne eno ne drugo
„Kako naj se tem sodnijskim ljudem pač prav stori ? ' je preklinjal neki tat, ki je ušel iz ječe ter čital svojo tiralnico v neki samotni krčmi na deželi, „če vlomim v kako hišo ni prav, če vlomim zopet iz zapora, pa že zopet ni prav I1'
Trgovec svojemu knjigovodji : „Sramujte se, vi ne znate niti s oš te va ti". — „Če tudi tega ne znam", je odvrnil knjigovodja, „znam pa dobro o d-š t e v a t i. Ako vaš denar od vas odšteje m, tedaj vstane ničla.
Celo blato se sveti — ako sije solnce.
Stotnik: Vi enoletni dobrovoljec Krajček, kako stojite zopet tukaj, vi ne znate niti puške prav držati in hočete postati učitelj? O ubogi otroci!
Neki pregovor pravi : Vsak začetek je t e ž a k ! Pravi se pa tudi : Lenoba je z a Č e-t e k vseh strasti! — lenoba pa vendar n i t e ž k a ?
Spoznavanje samega sebe.
Dva lista 3ta doslovno priobčila nastopni oglas : „Razžalitev, ki sem jo izrekel proti županu Janezu Kepcu iz Suhe rebri, umaknem, in izjavljam, da ni on lopov, marveč jaz sam: Miha Lopar. Spoznavanje samega sebe diči človeka.

Otrok v sanjah se zgubljava, Sega po igračicah, V joku, smehu vedno plava : Ni ga še življenja strah,
Moč komande.
V neko prodajalnico je prišel precej močno na-trkan berač. Zastonj sta prodajalka in vajenec skušala vsiljenca odpraviti. Tedaj se je pa pojavil v
natrkani berač na to komando »zbral skup svoje kosti« in stal, kolikor mu je to njegovo stanje dovolilo, trdno pred njim. Na »Habf aht ! — Bataljon
prodajalnici gospodar. Zapazil je na prsih berača vojaško medaljo. »Aha, bivši vojak", si je mislil in komandiral z jakim glasom: «Halt!« Mehanično je
kert ajh !«, se je pravilno obrnil in ne obotavljaje se marširal proti odprtim vratom iz prodajalnice !
.v	ititfđii -k :-.* a»
Zgodovinsko predavanje profesorja Ćemernjaka.
V zadnji uri smo ostali pri izgledu junaške ljubezni do domovine : obrambe Termopil po — Rebec, zopet vas slišam mrmrati — Leonidu. Termopile se zovejo slovenski - neumnosti, dragi Krivec, ne trpim v moji uri — slovenski : topli studenci. Kserks je torej primarširal s svojimi četami do soteske.
Še predno je prišlo do boja, je perzijski kralj poslal Spartancem sporočilo s pozivom : — dajte sem vrvico, vi otročaj tam zadej ; jaz ne morem več gledati tacih neumnih otročarij — torej s pozivom, naj izročijo — dežnik, moj dragi Rebec se postavi v kot, da ne pada vsako minuto na tla — orožje. Grški vojskovodje so ponosno odgovorili : Vi, Pečenko, pomaknite se na stran, da morem videti, kakšne neumnosti uganja vaš kolega 7,a vami — hotel sem reči : odgovorili so : Pridi in vzami je ! In ko so perzijski odposlanci Grkom raztolmačili, da njih pušice lahko zatemne solnce, je Leonida zanič-ljivo odgovoril — le glejte Rebec, da vas ne vržem res skozi vrata, ako takoj ne ponehate z vašim jemanjem — hm, odgovoril je Leonida, tem bolje, tedaj se bomo borili v senci.
Stiri dni pozneje so Perzijci pričeli z napadi ; na ukaz perzijskega kralja — Vi tam zadej, le kar ne zaspite — je ogromna množica če tvdrla v sotesko. L onida se je hrabro branil, in — vi ste pravi osel, Majer ! — in ves dan je trajal boj, in colo izbrane čete perzijske vojske s ponosnim imenom — Rebec, Rebec ! vi gotovo kaj pišete, kar ne spada v zgodovinsko uro — „neumrljivi", celo tj niso zaniogli
zavzeti soteske. Tu je slednjič neki izdajalski Grk, po imenu — najneumneji in najzlobneji so vedno tudi najnesramneji ! — hm, hm, hm ! imenom Efijalt, pokazal Perzijcem pot preko gorovja, in naenkrat se je m^d bojujočimi vojaki raznesel strašni klic : Kdo pa meče sedaj papirnate krogljice ? — klic: mi smo napadeni za hrbtom !" — tega mi nikar več ne storite, vi neotesan cepec ! hm, hm, — za hrtom !
Ko je Leonida zvedel to novico, je odpustil svoje saveznike, sam se je pa s tristo Spartanci bojeval dalje in vsi so umrli častne smrti ki jo slavni latinski pesnik slavi z besedami : „Dulce et decorum est, prò patria mori", kar se pravi slovenski : „Sladko in častno je umreti za domovino".
Vsa Sparta je obžalovala smrt svoje junaške čete, ali na mestu onega znamenitega boja so posta vili spomenik z lepim napisom, ki se v metričnem prevodu glasi : — Sedaj mi je pa že vse to prene-umno, kar se morem govoriti dalje, ako vidim, da tako odraščeni mUdenči uganjanjo take komedije.
— Rebec, takoj se spravite iz razreda, in ako mi do prihodnje zgodovinske ure ne prinesete točno izdelane vsebine današnjega mojega predavanja, potem boste že videl, kaj se zgodi ! Ste me razumel?
In Rebec je v prihodnji zgodovinski uri izročil gospodu profesorju Pavlu Čemernjaku predavanje, prav tako, kakor se je vršilo.
Preklio.
—	To morate vedeti, gospod, da sem jaz odločen protivnik takih ponižnih prilizovanj, kakor jih vse polno mrgoli v vaši prošnji, ki ste mi jo dopo-slali da vas vzamem v službo.
—	O prosim, vaša milost, tega nisem nikakor resno mislil.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
TRST — Piazza Caserma St. 2 (v astni hìèl) — TR8T
--TnlAfnti 952.	V =
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 °/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5"/« '/«» na menjice po 6 na zastave po 5 '/, "/<,•
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hi'Miilliiièui račun 815.004.
Različno umevanje
—	Je-li kaj lepšega na svetu kakor mati, ki hrani svoje dete?
—	O, da, oče, ki gasi svojo žejo!
Preveč skrbi naenkrat.
Previdna izpoved
—	Jaz utonem.
—	Kaj še ! saj vas trdno držim.
—	Ako se pa zlomi drog in utrže vrv ter poči pas potem pa prav gotovo zlezem na dno.
«m
L o p o v : Kam pa tako naglo ?
Slepar: Na porotno sodi če ; danes bo razprava
Sodnik: Priča, povejte, ko se je pretep resnično dogodil.
Priča: No, gospod sodnik, kakor je pač navada pri takih pretepih v krčmah. Tone Petkov je vrgel Janezu Danetu v obraz pest kislega zelja.
Sodnik: Vi ne bodete vendar hoteli trditi, da je peščica kislega zelja — tudi če bi jo bil vrgel v glavo z vso močjo, provsročila tako veliko rano načelu? Priča: No, veste, gospod sodnik, najbrž se je /elja držal tudi krožnik.
Previdna oporoka.
„Moje premoženje zapustim svojemu bratu. Ker pa vem, da ga lump gotovo zapravi, za to naj se mu ga izroči še le po njegovi smrt i".
«V?»
m. : Vi ste silno bogat, gospod Majer, prosil bi vas za podporo.
B : Kaj bogat ! Jaz imam brata, ki ga moram podpirati.
A : Ta ne dobi nikdar nič od vas. B : No, ako ne dam niti svojemu bratu, kako bom dal pa t u j c u.
Uredništvo > Škrata:« ulica Giorgio Galatti štev. 18. (Narodni dom).
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na Upravo „Škrata", ki se nahaja tudi v „Narodnem domu" :
Odgovorni urednik LUDVIK GERŽINA.
Izdaja in tiska tiskarna »EDINOST« v Trstu.
o veliki goljufij, — tukaj se človek lahko ka; nauči, kajti branitelj, ki bo danes branil — to ti je prebrisan človek.
/Ve ò & V77&	f» fropćzrij'U, /n ež^'c* za ?z<r/ro /7 /co 1/Trstu
/ <žt£ii net tz> t?	< n e n,/? ft 7~ićZ£fc?jDno gS//ro	sr r ' ^/c i>* rn—
nec e r^j^ S'Za rs/T/'m -rt, c* jDt'sr&rn,
KDOR 7MICKiE X pojHAČ^ Jt rvjavi