#
-j 3 All. tadt)
Utùdui vestnik
obéin Ormož in Pini
VU ISSN OOtt-tTTS
Leto: XXII	Ptuj, dne 12. decembra 1985	Številka: 28
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
221.	Sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Pokrajinski muzej Ptuj
222.	Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki v občini Ptuj
223.	Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč
224.	Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Knjižnični svet Ljudske in študijske knjižnice Ptuj
225.	Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo
226.	Sklep o imenovanju Skupščine občine Ptuj v Odbor udeležencev Samoupravnega sporazuma o sodelovanju'in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju
227.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskega dela družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 z nekaterimi usmeritvami do leta 2000.
221.
Na osnovi 617., 622. in 631. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 35/76) in 3. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter po 167. členu Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, dne 4. decembra 1985 po predhodni obravnavi na Družbenopolitičnem zboru, sprejela
SKLEP
O UVEDBI ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
1.
Skupščina občine Ptuj ugotavlja, da so v DO Pokrajinski muzej Ptuj nastale bistvene motnje-v samoupravnih odnosih iz člena 619 — točka 5., 6., 7. in 9. in da so huje oškodovani družbeni interesi po členu 620, točka 1, 3, 6, Zakona o združenem delu, vse v izredno hudi obliki iz člena 628 Zakona o združenem delu.
II.
Skupščina občine Ptuj zaradi tega v DO Pokrajinski muzej Ptuj uvaja naslednje začasne ukrepe družbenega varstva:
1.	Odstavi se poslovodni organ DO Blagoje JEVREMOV.
Začasno bo izvrševal pravice in obveznosti poslovodnega organa, vendar najdalj za dobo enega leta, kolegijski začasni organ.
2.	Razpusti se organ upravljanja DO, to je delovna skupnost s predstavniki družbene skupnosti. Najkasneje v roku treh mesecev je potrebno imenovati nove predstavnike družbene skupnosti in konstituirati delovno skupnost, ki opravlja naloge organa upravljanja.
3.	Razpusti se komisija za delovna razmerja. Najkasneje v roku enega meseca po konstituiranju organa upravljanja je potrebno imenovati nove člane te komisije.
4.	Začasno, največ za dobo enega leta, se omeji uresničevanje naslednjih samoupravnih pravic delavcev:
—	odločanje o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca v DO,
—	odločanje o razporejanju delavcev,
—	odločanje o zadevah zaradi kršitev delovnih obveznosti in povrnitev škode,
—	odločanje o zahtevah za varstvo pravic delavcev
—	odločanje o delu preko polnega delovnega časa in razporeditvi delovnega časa,
—	določanje ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana DO.
5.	Imenuje se začasni organ družbenega varstva, ki prevzame vse funkcije poslovodnega organa, organa upravljanja, komisije za delovna razmerja in izvajanje začasno omejenih samoupravnih pravic delavcev.
Ukrepi se uvedejo za dobo enega leta.
6.	*V začasni organ družbenega varstva se imenuje:
— Andrej FEKONJA kot predsednik,
Oton POLIČ kot član in
—	Boris MIOČINOVIC kot član, ki bo funkcijo opravljal profesionalno.
V	času trajanja ukrepa zastopa in predstavlja začasni organ družbenega varstva predsednik.
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
Začasni organ je dolžan delati po zakonih, samoupravnih splošnih aktih DO, še posebej pa je dolžan:
—	zagotoviti odpravo motenj v samoupravnih odnosih,
—	podvzeti vse ukrepe za preprečitev nadaljnje škode in v okviru možnosti sanirati škodo na eksponatih,
—	uskladiti samoupravne splošne akte z veljavno zakonodajo,
—	zagotoviti pravočasni razpis za poslovodni organ ter za imenovanje delegatov družbene skupnosti,
—	pripraviti predlog srednjeročnega plana in ga uskladiti s Kulturnima skupnostima Ptuj in Ormož ter Kulturno skupnostjo Slovenije,
—	zagotoviti uveljavljanje odgovornosti delavcev,
—	zagotoviti dostopnost kulturnih dobrin iavnosti v smislu prilagoditve delovnega časa obiskovalcem muzeja,
—	skupaj s programskim svetom pripravi program razvoja Pokrajinskega muzeja Ptuj.
III.
Začasni organ mora pripraviti program dela za izvajanje ukrepov družbenega varstva in ga predložiti izvršnemu svetu. Sproti, najmanj pa vsake tri mesece, je dolžan obveščati Izvršni svet Skupščine občine Ptuj o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravljanju motenj v samoupravnih odnosih ter razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi.
IV.
Osebni dohodek člana kolegijskega organa, ki opravlja funkcijo profesionalno, se določi po veljavnih samoupravnih aktih delovne organizacije, kot je določeno za individualnega poslovodnega organa.
V	kolikor ima član začasnega organa v dosedanji DO večji osebni dohodek, kot je določen po samoupravnih splošnih aktih Pokrajinskega
muzeja Ptuj, obdrži osebni dohodek v sedanji višini.
Za predsednika začasnega organa, ki opravlja funkcijo neprofesionalno, se določi nadomestilo osebnega dohodka v višini 30% od osebnega dohodka člana začasnega organa, ki opravlja funkcijo profesionalno.
Za člana začasnega organa, ki opravlja funkcijo neprofesionalno, se določi nadomestilo osebnega dohodka v višini 25 % osebnega dohodka člana začasnega organa, ki opravlja funkcijo profesionalno.
Osebni dohodek in nadomestilo osebnega dohodka članom začasnega organa bremeni sredstva za osebne dohodke Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Obrazložitev:
Zbori občinske skupščine, pristojni organi občinske skupščine ter družbenopolitične organizacije v občini so v letu 1985 večkrat, posebej temeljito pa v mesecu septembru ob obravnavi Poročila o stanju v Pokrajinskem muzeju Ptuj, razpravljali o razmerah v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Ugotovljene so bile motnje v samoupravnih odnosih, materialna škoda na muzejskih zbirkah in eksponatih in neprecenljiva moralna škoda, ki jo je utrpel Ptuj kot mesto muzej ter sprejeta vrsta stališč, pobud in predlogov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Zbor združenega dela je na zasedanju, dne 24/9-1985 s sklepom v 7. točkah naložil samoupravnim organom in poslovodnemu organu, da takoj pristopijo k reševanju nastalih razmer in odpravijo ugotovljene nepravilnosti in motnje. Takrat je bilo ocenjeno, da pobuda za uvedbo ukepov družbenega varstva ni primerna, saj še niso bile izkoriščene vse možnosti in poti, ki jih daje naš politični sistem socialističnega samoupravljanja za razreševanje motenj v samoupravnih odnosih, ko so huje prizadeti družbeni interesi. To stališče je bilo podprto na vseh nivojih. V vseh sredinah so potekale aktivnosti in prizadevanja za razrešitev nastalih razmer. Poleg izvršnega sveta in občinske skupščine ter družbenega pravobranilca samoupravljanja, so se v razreševanje teh vprašanj vključila vodstva DPO v občini in kulturna skupnost, ki so vzpodbujali in usmerjali delo.
Pobudo za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Pokrajinski muzej Ptuj sta dala: Komisija za družbeno nadzorstvo pri Skupščini Občine Ptuj in Samoupravna delavska kontrola pri Kulturni skupnosti Ptuj. •
Izvršni svet je pobudo proučil in predlagal zborom občinske skupščine, da sprejmejo sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Pokrajinski muzej Ptuj.
Neurejene razmere v DO so pripeljale do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in hujšega oškodovanja družbenih interesov, kar se kaže v naslednjem:
—	malomarno vzdrževanje in ohranjanje muzejskih zbirk ih eksponatov,
—	nezakonito sprejemanje odločitev,
—	neusklajenost samoupravnih splošnih aktov z zakonom,
—	neizvajanje stališč in usmeritev ter sklepov organov DPS in Kulturne skupnosti Ptuj,
—	nesmotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi,
—	nespoštovanje institucionalnih oblik delovanja, ki obstojajo v okviru kulturne skupnosti in širše,
—	samoupravni organi v delovni organizaciji niso sproti ugotavljali odgovornosti in predlagali ukrepov zoper poslovodnega delavca in druge delavce, ki so ravnali v nasprotju z zakoni in samoupravnimi akti,
—	delovna organizacija ne uresničuje v celoti sklepa zbora združenega dela občinske skupščine, sprejetega na zasedanju, dne 24/9-1985.
Vodstvo in delavci Pokrajinskega muzeja Ptuj so s svojim malomarnim odnosom in neodgovornim ravnanjem pri vzdrževanju in ohranjanju kulturne dediščine dopustili, da je nastala na muzejskih zbirkah in eksponatih (slike, kovinski predmeti iz viteške dvorane — orožje, pohištvo) znatna materialna škoda, ki bo zahtevala precejšnja sredstva za sanacijo razmer. Iz poročila Pokrajinskega muzeja Ptuj je razvidno, da ocenjena vrednost potrebnih restavratorskih del na razstavljenih eksponatih znaša ca. 18,500.000,— dinarjev (konkretna škoda n. pr. na treh slikah, ki je nastala zaradi delovanja kondenzne vlage v zadnji zimi, znaša ca. 300.000,— dinarjev; restavratorski posegi na sliki »Apokalipsa« iz zbirke akademskega slikarja Franceta Miheliča so ocenjeni na 300.000,— dinarjev).
Škoda na zbirkah in eksponatih je nastala kot posledica neizvajanja oziroma malomarnega izvajanja nalog, ki jih nalaga strokovni organizaciji 71. člen Zakona o naravni in kulturni dediščini, kar so ugotovili:
—	strokovna komisija Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine (dr. Anica CEVC, dr. Sergej VRIŠER, dr. Ivan KOMEU, dr. Lev MENASE in Marjan VIDMAR) ter
—	Ivan BOGOVČIČ in Bine KOVAČIČ, akademska konservatorja specialista. •
Iz zapisnikov sej delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj, razširjene s predstavniki družbene skupnosti, je razvidno, da vodstvo in delavci niso podvzeli takoj strokovnih ukrepov (sami ali poklicali strokovnjakov), da so pozno obvestili samoupravne organe ustanoviteljev in kulturni skupnosti (Ptuja in Ormoža) pa uradno sploh niso obvestili o dogodkih v muzeju po lastni iniciativi, ampak šele na zahtevo pristojnih organov.
Zaradi poškodb na slikah v stalni zbirki akademskega slikarja Franceta Miheliča je avtor zbirko umaknil, zaradi česar je okrnjen in osiromašen del kulturne ponudbe Ptuja. Iz pisne izjave akademskega slikarja Franceta Miheliča je razvidno, da ga Pokrajinski muzej Ptuj sploh ni obvestil o poškodbah, ki so nastale na njegovih slikah in da mu ni ponudil v podpis pogodbe, čeprav je avtor z vsebino soglašal.
Kljub temu, Sa^pogodba ni bila podpisana oziroma pridobljeno lastništvo, je Pokrajinski muzej Ptuj z otvoritvijo stalne zbirke del Franceta Miheliča prevzel odgovornost za njeno varovanje in upravljanje.
Statut Pokrajinskega muzeja Ptuj ni bil sprejet v zakonsko določenem roku, njegove določbe, ki se nanašajo na način soodločanja delegatov družbene skupnosti, pa so v naprotju z zakonom (78. člen Zakona o naravni in kulturni dediščini). Enako to vprašanje ni usklajeno v poslovniku delovne skupnosti. V statutu Pokrajinskega muzeja Ptuj ni opredeljen način obveščanja javnosti (79. člen Zakona o naravni in kulturni dediščini).
Iz zapisnikov sej razširjene delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj v letu 1985 (25/2, 12/4, 25/4, 29/5 in 5/6-1985) je razvidno, da ni bila prisotna niti polovica delegatov družbene skupnosti, kar pomeni, da na nobeni seji niso mogli veljavno sprejemati z ločenim glasovanjem odločitev, ki jih določa 78. člen Zakona o naravni in kulturni dediščini. Sklepov sploh ne bi smeli sprejeti, na kar bi moral razširjeno delovno skupnost opozoriti ravnatelj, ki je odgovoren za zakonitost dela. Ravnatelj tega ni storil, s svojimi razlagami je zavajal delovno skupnost, ki mu je slepo in nekritično sledila. V letih 1983 in 1984 Pokrajinski muzej ni zagotovil soodločanja družbene skupnosti v zadevah iz 78. člena Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine, ker predstavnikov družbene skupnosti sploh niso vabili na seje.
Delovna skupnost je prekoračila svoja pooblastila, ravnatelj kot odgovorna oseba pa delovne skupnosti ni opozoril na nezakonitost niti preprečil sprejemanja takšnih odločitev, s čimer je zavajal delovno skupnost in povzročal bistvene motnje v samoupravnih odnosih ter huje prizadel družbene interese.
Na motnje v samoupravnih odnosih kaže tudi pomanjkljivo in neobjektivno obveščanje javnosti, ustanoviteljev in kulturne skupnosti o delu in razmerah v tej kulturni instituciji, kar povzroča veliko moralno škodo celotni družbeni skupnosti.
Planiranje akcij je pomanjkljivo, gospodarjenje z družbenimi sredstvi pa nesmotrno, saj velikokrat ležijo družbena sredstva na posebnih računih zaradi neusklajenega planiranja sredstev.	«
Tudi iz pregledov SDK o poslovanju je vidno nesmotrno koriščenje družbenih sredstev in zaradi tega oškodovanje družbenih interesov. V letošnjem letu je na primer Kulturna skupnost Ptuj zagotovila 10,000.000,— dinarjev Pokrajinskemu muzeju Ptuj za sanacijo razmer, vendar so ta sredstva od meseca maja pa vse do septembra ležala neizkoriščena, ker muzejski delavci niso pripravili konkretnega programa porabe teh sredstev. Takšno ravnanje je družbeno nesprejemljivo in pomeni hujše oškodovanje družbenih interesov še zlasti, ker so delavci ptujskega združenega dela pokazali razumevanje za reševanje problemov in ohranjanje bogate kulturne dediščine v naši občini, ki ima nacionalni pomen in presega ekonomske zmožnosti samo ptujskega združenega dela.
Pokrajinski muzej Ptuj v zadostni meri ne spoštuje institucionaliziranih oblik delovanja, ki obstoje v okviru kulturne skupnosti. Ne spoštuje dogovorov glede izvajanja in financiranja dejavnosti pri dogovarjanju o akcijah, ki jih sofinancira Kulturna skupnost Slovenije, nastopa mimo občinske kulturne skupnosti, pretok informacij o dogovorih v telesih občinske kulturne skupnosti preko delegatov v Pokrajinskem muzeju Ptuj je enostranski (naprimer, delegati muzeja se na seji strinjajo s sprejetimi sklepi, po seji pa pisno zahtevajo razveljavitev sklepov, s katerimi so soglašali), delegati Pokrajinskega muzeja Ptuj povratno ne informirajo organov kulturne skupnosti o dogovorih v zboru izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije, ki imajo bistven vpliv na izvajanje muzejske dejavnosti, zlasti glede obveznosti financiranja programov.
Navedeno ravnanje onemogoča normalno izvajanje dejavnosti in povzroča trenja ter motnje v odnosih med Pokrajinskim muzejem Ptuj in Kulturno skupnostjo Ptuj.
Iz zapisnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v Pokrajinskem muzeju Ptuj ni razvidno, da so le-ti sproti ugotavljali nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju, malomarno delo posameznih delavcev oziroma izpolnjevanje njihovih naiog. Pristojni samoupravni organi niso opravljali svojih nalog, saj niso ugotavljali motenj v samoupravnih odnosih, nikogar niso poklicali na odgovornost ali predlagali ukrepov zoper delavce,
ki so ravnali v nasprotju z zakoni in samoupravnimi akti tudi po tem, ko so jih na to opozorili pristojni organi v občini (n. pr. zbor združenega dela občinske skupščine jim je naložil, da ugotovijo odgovornost za nastalo škodo in ustrezno ukrepajo, vendar je samoupravna delavska kontrola v muzeju nekritično ugotovila, da škode sploh ni in ničesar ukrenila za razrešitev razmer).
V vseh dosedanjih aktivnostih so bile uporabljene vse mogoče dopustne samoupravne in demokratične poti, ki pa niso dale rezultatov, ker poslovodni organ in delavci ter samoupravni organi Pokrajinskega muzeja Ptuj niso pokazali pripravljenosti, da se razmere uredijo. Nasprotno, zavračali so vsakršno kritiko na račun svojega dela in odgovornost za stanje ter vso krivdo in odgovornost prevalili na druge (DPS, kulturna skupnost).
Pri sebi ne najdejo nobene napake in nepravilnosti, za vse so krivi drugi, oni ničesar. V številnih dopisih, ki so jih posredovali kot ugovore ali odgovore na stališča in sklepe skupščinskih organov na vseh nivojih, se zgolj posmehujejo tem organom, ne predlagajo pa konkretnih programov za razrešitev nastalih problemov.
Program, ki gaje na zahtevo zbora združenega dela posredoval Pokrajinski muzej Ptuj Izvršnemu svetu, ne zagotavlja, da so vodstvo in delavci v Pokrajinskem muzeju Ptuj resnično pripravljeni razrešiti in urediti razmere, zato je skupščina občine odločila, kot je navedeno v sklepu.
Za spremljanje uresničevanja začasnih ukrepov družbenega vastva je po tem sklepu pooblaščen izvršni svet.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep imajo prizadeti delavci, zoper katere je izrečen začasni ukrep, samoupravni organi, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 63-2/85-2
Ptuj, dne 4/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog I. r.
222.
Na podlagi 18. člena Zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormoč in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 4. decembra 1985. sprejela
ODLOK
o splošnih pogojih o vzajemnem razmerju med etažnimi lastniki v občini Ptuj
1.	člen
Ta odlok okvirno določa način uporabe in vzdrževanje skupnih delov stavbe v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom ter način uporabe njenega zemljišča.
2.	člen
Skupni deli stavbe v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti in skupni deli stavbe, ki služijo samo nekaterim, ne pa vsem posameznim delom stavbe, so vsi deli, ki so določeni in primeroma našteti v 4. in 5. členu Zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76).
3.	člen
Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti, imajo vsi etažni lastniki (lastniki in imetniki pravice uporabe posameznega dela stavbe) skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini ; če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina.
Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki služijo samo nekaterim ne pa vsem posameznim delom stavbe, imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini ; če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina.
4.	člen
Pravice, ki jih ima etažni lastnik na skupnih delih stavbe, so nedeljivo povezane z njegovim posameznim delom stavbe v etažni lastnini in se vse spremembe pravice na posameznem delu stavbe nanašajo tudi na te pravice.
Etažni lastniki imajo pravico, da skupne dele stavbe uporabljajo v takšnem obsegu in na način, ki je potreben zaradi uporabe posameznega dela stavbe v njihovi lastnini, ne pa sorazmerno po velikosti oziroma vrednosti svojih posameznih delov.
Posamezne dele stavbe, skupne prostore in naprave in stavbi pripadajoče zemljišče morajo etažni lastniki uporabljati tako, da pri tem ne ovirajo drugih etažnih lastnikov v njihovih pravicah in uporabi njihovih posameznih delov stavbe.
5.	člen
V	mejah splošnih pogojev o vzajemnih razmerjih in v skladu z Zakonom o pravicah na delih stavb, določijo etažni lastniki s pogodbo o vzajemnih razmerjih način uporabljanja stavbe, posameznih delov stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom ter njihov obseg, način uporabe in vzdrževanje.
Etažni lastniki so pogodbo o vzajemnih razmerjih dolžni skleniti v roku 6 mesecev po nakupu stanovanja ali poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše.
Pogodba o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki mora biti pismena. Podpis pogodbenih strank mora overiti sodišče.
6.	člen
V	pogodbi o vzajemnih razmerjih morajo biti določeni in z načrtom ali skico stavbe kot prilogo k pogodbi, označeni vsi posamezni deli stavbe, vsi skupni deli stavbe, ki služijo vsem posameznim delom stavbe in vsi skupni deli stavbe, ki služijo le nekaterim posameznim delom stavbe.
V	pogodbi o vzajemnih razmerjih mora biti določen obseg in način uporabe skupnih delov stavbe, kot na primer: po katerem vrstnem redu se uporabljajo skupni prostori, ali se določeni skupni prostori (kleti, podstrešje in podobno) lahko uporabljajo tudi tako, da vsak etažni lastnik koristi njihov določen del, kako in v kakšnem obsegu in obliki lahko etažni lastniki uporabljajo glavne zidove in druge skupne sestavne dele stavbe in podobno.
Ce je stavba v lastnini občanov, mora pogodba o vzajemnih razmerjih vsebovati tudi določbe o upravljanju s stavbo, zlasti pa mora biti podrobneje določeno, kako bodo organizirana opravila, povezana s tekočim in investicijskim vzdrževanjem stavbe, skupnih prostorov in naprav.
7.	člen
Če je stavba v družbeni lastnini, veljajo za popravila in prezidave posameznih delov stavbe določbe 13. in 14. člena Zakona o pravicah in delih stavb.
Če stavba ni v družbeni lastnini, veljajo za prezidave posameznih delov stavbe določbe 14. člena Zakona o pravicah na delih stavb. Glede stroškov za popravila na svojih posameznih delih, ki so nujno potrebni, da se odvrne škoda za posamezen del stavbe drugega etaži^ga lastnika ali za dele stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali pa samo posameznemu delu stavbe drugega etažnega lastnika, pa se lahko etažni lastniki v pogodbi o vzajemnih razmerjih dogovorijo, da te stroške v celoti ali deloma krijejo etažni lastniki, v čigar korist so taka popravila na posameznih delih stavbe nujno potrebna. Če se glede teh stroškov etažni lastniki vnaprej ne dogovorijo v pogodbi o vza-
jemnih razmerjih, veljajo zanje določbe 13. člena Zakona o pravicah pa delih stavb.
8.	člen
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču v družbeni lastnini, imajo etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji stavba in na zemljišču, ki je potrebno za redno rabo.
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je zemljišče, na katerem stoji stavba in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo, skupna lastnina lastnikov posameznih delov stavbe.
V. člen
Etažni lastniki uporabljajo zemljišče iz 8. člena tega odloka za to, za kar je namenjeno, ne pa sorazmerno po velikosti oziroma vrednosti svojih posameznih delov.
V pogodbi o vzajemnih razmerjih se mora določiti način uporabe zemljišča iz 8. člena odloka. Etažni lastniki se lahko v pogodbi dogovorijo, da vsak od njih koristi določen del tega zemljišča za vrt ali zelenico, če je zemljišče temu namenjeno in če to ne ovira nikogar od etažnih lastnikov pri redni uporabi stavbe oziroma posameznega dela stavbe.
10.	člen
Pogodba o vzajemnih razmerjih mora vsebovati tudi določbe o organiziranju skupnosti stanovalcev v stavbi v etažni lastnini, o razdelitvi stroškov vzdrževanja skupnih prostorov in naprav, zavarovanju stavbe, vprašanju upravljanja stavbe in podobno.
Če stavba v etažni lastnini nima hišnega sveta, mora pogodba o vzajemnih razmerjih določati tudi način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve, kot so za dobavo vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve, ogrevanje in podobnih stroškov, če se s posebnimi merilnimi napravami ne more določiti njihova višina za vsakega etažnega lastnika posebej.
11.	člen
Enake pravice in dolžnosti kot za etažnega lastnika stanovanja veljajo tudi za etažnega lastnika poslovnega prostora oziroma imetnika pravice uporabe na poslovnem prostoru.
12.	člen
Pri stavbah v družbeni lastnini lastnik stanovanja ali poslovnega prostora kpt posameznega dela stanovanjske hiše sodeluje pri gospodarjenju s stavbo. Pri tem ima lastnik posameznega dela stanovanjske hiše tiste samoupravne pravice in obveznosti, ki jih ima po zakonu imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik ne glede na to ali v takem stanovanju stanuje ali ne, oziroma ne glede na to ali uporablja ta posamezen del za svojo poslovno dejavnost ali ne.
Lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše mora plačevati sorazmeren del stroškov gospodarjenja s stanovanjsko hišo, stroškov za prenovo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in skupnih funkcionalnih stroških na osnovi pogodbe sklenjene s skupnostjo stanovalcev.
.	13. člen
Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost vse stavbe, če služijo skupni deli samo nekaterim posameznim delom stavbe, pa v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta posamezen del.
14. člen
Etažni lastnik ima glede upravljanja in vzdrževanja stavbe, v kateri ima etažno lastnino, tudi pravice in obveznosti, ki s tem odlokom niso opredeljene in jih glede upravljanja in vzdrževanja stavbe določata Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in Zakon o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76), glede investicijskega in tekočega vzdrževanja svojega posameznega dela stavbe, pa pravice in obveznosti, ki jih določata Zakon
o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in |4/84) in Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74).
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 460-1/85-2 Datum: 4/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r.
223.
Na podlagi 30. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 4. decembra 1985, sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
L SPLOŠNE DOLOČBE L člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter za upravljanje z denarnimi 'sredstvi namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Ptuj ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Ime sklada je: Sklad štabnih zemljišč občine Ptuj. Sedež sklada je v Ptuju, PrešemoVa ulica 29.
3.	člen
Sklad je pravna oseba, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter njegovim statutom.
Za obveznost sklada je odgovoren sklad s sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost).
Sklad zastopa in predstavlja predsednik upravnega odbora sklada.
Sklad se vpiše v sodni register.
4.	člen
Sklad izvaja na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, s tem, da
—	daje občinski skupščini pobudo za sprejem odlokov o prenehanju lastninske pravice,
—	predlaga, da se zemljišča izročijo občini,
—	uresničuje predkupno pravico občine:
—	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območje iz prejšnje ali-nee;
—	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem;
—	spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč;
—	upravlja s sredstvi za pridobivanje in urejanje štabnih zemljišč;
—	upravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine.
Naloge iz 1. odstavka tega člena opravlja sklad po svojih organih, strokovni službi in or ganizacijah združenega dela.
5.	člen
Sredstva sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
2.	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem ;
3.	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča;
4.	druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstakva se združujejo na računu sklada.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 8 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo' dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih jih mora biti najmanj polovica iz zbora združenega dela.
Nihče ne more več kot dvakrat zapored opravljati funkcije predsednika ali člana upravnega odbora.
7.	člen
Upravni odbor sklada poroča najmanj enkrat na to občinski skupščini o svojem delu in o izvajanju nalog sklada.
8.	člen
Naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu, opredeli sklad z vsakoletnim programom. Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
Na podlagi programa nalog sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanjé organov sklada in njegove strokovne službe.
9.	člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa te akte občinska skupščina.
10.	člen
Podrobnejšo organizacijo ip delovanje slčla-da določa njegov statut.
Statut sprejme upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino.
11.	člen
Administrativno tehnična in druga opravila za sklad bo opravljala v breme sklada upravna organizacija za urbanistično načrtovanje, do njene ustanovitve pa skupne strokovne službe SIS-ov materialne proizvodnje.
II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Z ustanovitvijo sklada preneha z delom Enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj.
Sredstva, pravice in obveznosti enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči se prenesejo na sklad po stanju zaključnega računa na dan 31/12-1985.
13.	člen
Priprave na konstituiranje sklada in njegov vpis v sodni register opravi Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
14.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati 1/1-1986.
Številka: 022-1/85-2
Datum: 3/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
224.
Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) in 29. člena Statuta Ljudske in študijske knjižnice Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih
skupnosti, dne 24. oktobra 1985 in Družbenopolitičnega zbora, dne 3. decembra 1985, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Knjižnični svet Ljudske in študijske knjižnice Ptuj
. . 1.
Vida VIDOVIČ, rojena 13. marca 1938, stanujoča v Ptuju, Muršičeva ulica 9, se imenuje
za delegata družbenopolitične skupnosti v Knjižnični svet Ljudske in študijske knjižnice Ptuj.	2.
Mandatna doba imenovane delegatske v Knjižničnem svetu traja dve leti.
3.
Naloge delegatke v knjižničnem svetu določa Statut Ljudske in študijske knjižnice Ptuj.
4.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-35/74
Datum: 3/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
225.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 24. oktobra 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 3. decembra 1985. soreiela
SKLEP
o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo
1.
Rajko MATIJEVIČ, stanujoč v Kidričevem, Tovarniška cesta 6 se imenuje
za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-1/74-1
Datum: 4/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
226.
Na podlagi 13. člena Samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju, 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 24. oktobra 1985 in Družbenopolitičnega zbora, dne 3. decembra 1985, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata Skupščine občine Ptuj v Odbor udeležencev Samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju
Oton POLIČ, rojen 22. januarja 1932 v Mariboru, stanujoč v Ptuju, Gajzerjeva 13 se imenuje
za delegata Skupščine občine Ptuj v Odbor udeležencev Samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata traja dve leti.
3.
Naloge delegata v odboru udeležencev določa 14. člen Samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 038-1/85-1
Datum: 3/12-1985	,
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, L r.
227.
Po 46. členu zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 202. členu statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/79) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na 81. seji dne 22. 11. 1985
sprejel
sklep
o javni razgrnitvi osnutka prostorskega dela družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1^0 z nekaterimi usmeritvami do leta
2000.
1.	člen
Javno se razgrne osnutek prostorskega dela družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 z nekaterimi usmeritvami, do leta 2000, katerega je izdelal Zavod za urbanizem Maribor.
2.	člen
Osnutek prostorskega dela družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 z nekaterimi usmeritvami do leta 2000 bo razgrnjen v prostorih Komiteja za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve SO Ormož in na sedežih Krajevnih skupnosti 30 dni od dneva objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, ter bo na javni vpogled v uradnih dneh.
3.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda pripombe ali predloge občan, organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 30-30/85
Ormož, dne 22. 11. 1985 Predsednik
Izvršnega sveta SO Ormož §
Milan Ritonja 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma emirat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.