t islheorelisch-praktische Dnucji natis. ^r. ZVEZEK. 1. , m. F. K. 2.50 . 2.50 h 3.20 „ 3.60 V LJUBLJANI. Založila. Glasbena matica'! Zvveite Auflage. K. 2.50 . 2.50 „ 3.20 „ 3.60 LA I B ACH. Verlag der^Gtla sbena matica!' Natipni/a Sngelmann in Muhlberg v.Uippiji. (toeipzig). /e? %/, i Predgovor. Vorwort. Razvoj glasbene umetnosti med slovenskim narodom je pogrešal dozdaj najpotrebnejšega dela, v materinem jeziku spisanega, to je, slovenske klavirske šole, katero tukaj izdaja „ Glasbena matica v Ljub-ljaDi." Ozirajoča se zlasti na nežno mladino, postopa tvarina na podlagi priljubljenih napevov raznih slovanskih a tudi drugih narodov polagoma od lahkih k težjim vajam. Med posamezne oddelke te šole bode spreten učitelj vložil ugodne skladbe raznih skladateljev, da se učenec seznani z veliko klavirsko literaturo. V sedanjih razmerah naših ne bode brezpotrebno, da se glasbena terminologija pojasnuje tudi v drugem jeziku, kar obeta prvi slovenski klavirski šoli večjega razširjenja ne samo v domačih, ampak tudi v tujih krajih. Skladatelj. Die Ilerausgabe dieses Werkes entsprang haupt-sachlich dem Bedurfnisse, dem slovevisclien VolJce in seiner Sprache einen Leitfaden fiir den Klavierunter-richt zu hieten. Aber auch in Anbetraclit der grofien Anzalil anderssprachiger Klavierschulen erhofft vorliegendes Werk einen Anspruch auf Beachtung, indem darin auf Grund vielseitiger Erfahrungen der TJnterriclitsstof, selbst mit Riicksicht auf die zarte Jugend, so vertheilt ist, dass dem Lernenden neben strengeren Vbungen zumeist auf Grundlage beliebter Volksmelodien das Not/noendigste des Klavierspieles stufenuoeis und leicht-fasslic/i vorgebracht ivird. Zioischen einzelne Abschnitte dieser Schule wird der praktisehe Lehrer passende Ubungsstiicke und Werke versehiedener Komponisten einzulegen liaben, um den Scliuler einigermafien mit der grofien Klavier-Literatur bekannt zu machen. Der Verfasser. ■ » ■ ■ . " ■ -v ■ n i i ' ' " • ■ i l i l I ' ■ . ; : plP ■ • ' 4 - Oktava klavijature > Eine Octave der Klaviatur. Uvodni pojmi. Glasba je umetnost, ki po tonih izraža notranja čutila, ali pa jih vzbuja. Jzvaja se po človeškem glasu, kar imenujemo pelje ali vokalno glasbo, ali pa po instrumentih (glasbenih orodjih, namreč z godali ali svirali na lok, s sapo, tipkami ali tastami), kar se zove instrumentalna glasba ali godba. Klavirju je imž od latinske besede „clavis" (ključ), s katerim se je na struno starodobnih instrumentov udarjalo; sedaj ima ta instrument klavijaturo, ki sestoji iz spodnjih (belih) in gornjih (črnih) tipek (tast). Spodnje tipke nazi-vljemo sč sedmimi črkami abecede c, d, e, f, g, a, h (v starih časih a, b, c, d, e, f, g) tako, da se imenuje spodnja tipka, stoječa na levo pred dvojico gornjih tipek c, vse druge spodnje tipke pa se imenujejo zaporedno po zgoraj navedenih črkah: mej dvojka gornjih tipk imamo torej d, za njima pa e, pred trojico gornjih tipk je f, mej prvo in drugo teh 3 gornjih tipek je g, mej drugo in tretjo ravno tam je a, za njimi pa h. Temu sledi zopet c in potem se red ponavlja. Obseg 8 takih tonov se imenuje oktava; teh oktav imajo najnovejši klaviiji po sedem. Posamezne oktave se razločujejo med seboj tako-le: V sredi klavijature leži enkrat nadčrtana oktava c, d, e, f, g, a, h, proti desni od te je dvakrat nadčrtana oktava c, d, e, f, g, a, h, še dalje trikrat nadčrtana oktava c, d, e, f, g, a, h, in nepolna štirikrat nadrčtana oktava c, d, e, f, g, a, proti levi od enkrat nadčrtane oktave je mala oktava c, d, e, f, g, a, h, tej sledi velika oktava C, D, E, F, G, A, H, tej'zopet kontra-oktava C, D, E, F, G, A, II, in naposled sledita še iz subkontraoktave A H. (Učenec naj poišče sedaj tipke vseh posameznih tonov v različnih oktavah!) Sedi naj učenec pred sredo klavijature ravno in tako visoko, da drži roki vodoravno tik nad klavijaturo; podlahti naj so z nad- f Vorbegriffc. Mžusik ist die Kunst, durch Tone innere Gefuhle aus-zudrucken und selbe zu erioecken. Sie wird erzeugi entioeder durch die menschliche Stimme, Gesang oder Vocal-niusik, oder durch Instrumente (musikalische JPerkzeuge, Streich-, Blas-, Tasteninstrumente), loas man Instrumental-musik nennt. Das Klavier, so genannt vom lateinischen „davis" (Schlussel'), wom.it die Saiten der altesten Instrumente a<\ge-schlagen ururden, ist nun ein Instrument, dessen Klaviatur aus wei/ieu Untertasten und schtoarzen Obertasten be-steht. Die TJntertasten erhalten ihre Benennung von den sieben Buchstaben des Alphabetes c, d, e, f, g , a, h, (fruher a, b, c, d, e,f,g) in der Weise, dass wir die Untertaste linhs vor den 2 Obertasten mit cf die ilbrigen Untertasten hingegen der Bei/ie nach mit den obigen Buchstaben benennen. Es liegt somit zivischen den 2 Obertasten d, nach denselben e, vor den 3 Obertasten f, zwischen der ersten uud zweiten der 3 Obertasten g, zwischen der zweiten und dritten derselben a, nach denselben h, worauf wieder C folgt u. s. f. Der TJmfang ^ von 8 solchen Tonen heiflt eine Octave, deren die neuesten Klaviere sieben besitzen. Die Octaven selbst werden von einander unterscliieden, wie folgt: ln der Mitte der Klaviatur liegt die einmal gestrichene Octave c, df e, f, g, a, h, hernach folgt rechts die ziveimal gestrichene Octave c, d, e, f, g, a, h, sodann die dreimal gestrichene Octave c, d, e, f, g, a, h, und die unvollstandige viermal gestrichene Octave C, d, e, f, g, a / links von der einmal gestrichenen Octave liegt die ldeine Octave c, d, e, f, g, a, h, weiter die grofse Octave C, D, E, F, O, A, H, sodann die Contra- Octave C, JD, E, F, G, A, H, und endlich die Tone der unvollstandigen Subcontra-Octave A, H. (.Der Scliuler suche nun die Tasten aller einzelnen Tone in den verschiedenen Octaven auf!) Der Sitz des Schillers sei vor der Mitte der Klaviatur so hoch, dass die Riinde bei gerader Ilaltung des Kiirpers lahti, malo navspred stegnjenimi, v topem kotu. Ako se pri otrocih noge ne dotikajo t&l, treba jim je dati podnožnik, da se učenec ne ziblje. Komolca nagibajta se naj brez napora k trupu, to pa zato, da se palca enako visoko z mazincema nad tipkami vzdržita, a se srednji trije prsti z mazincem vred podolgovato okroglo vpognejo in gornjim tipkam nekoliko približajo. Palec, na lehko vpognjen, udarja tako, da skoro po celi nohtovi dolžini na tipki leži. Vsi drugi prsti udarjajo s koncem, a to tako, da se nikdar z nohti tipek ne dotikajo. Gornjih gležnjev tu ni smeti videti, tudi ne gre prstov povešati, kadar ž njimi ne igramo, temveč ostati morajo vedno pripravljeni in prosti nad tipkami. (Med razlaganjem tu sledečih odstavkov je treba istočasno začeti z dodanimi vajami prstov). Sestava noi. Toue zaznamenujemo sč znamenji, katera imenujemo note. Da pa z njimi naznanjamo visočino ali nižavo tona, pišemo jih na peterorižne vrste, in tu zopet a. na 5 glavnih trt, ki je od spodaj štejemo, b. v 4 medprostore, c. nad in d. pod vrsto s pomočjo postranskih črtic: a. b. c. etivas hoher zu liegen kommen, als die Klaviatur, wobei der TJnterarm mit dem ein wenig hervorstelienden Oberarm einen stumpfen Winkel bilden soli. Reiclien die FvfJe bei Kindern nicht bis zum Boden, so stelle man unter sie ein FufJbdukchcn, rim das Schaukeln des Korpers zu verhuten. Die Ellbogen milssen sicli ungezniungen zum Korper neigen, damit die Daumen mit den kleinen Fingern so ziemlicli in eine Linie ober den Tasten zu liegen kommen, wa.hrend die drei mittleren Finger, ebenso wie der Kleinjinger, langlich rund eingebogen, etioas naher den Obertasten zu sleheti kommen. Der Daumen, sanft eingebogen, schlagt in der JFeise an, dass er so ziemlich mit der ganzen Nagellange auf die Taste zu stehen kommt. Die ubrigen Finger machen den Anschlag mit der Spitze, ohne je-docli mit dem Nagel die Tasten zu beruhren. Dabei dur/en die Handknochel nicht hervorstehen und die Finger, wenn nicht beschaftigt, nicht herabhangen, vielmehr mussen diese schlag-fertig und frei von einander ober den Tasten sclitceben. (Ab-loechselnd mit der Erkldning des naclisten Abschnittes fange man gleichzeitig mit den darauf folgenden Fingerubungen an.) ]%Tot en sy steni. Die Tone werden durch Zeichen dargestellt, die wir Noten nennen. Diese werden, um die Hohe oder Tiefe anzuzeigen, auf 5-linige Zeilen geschrieben, und zwar a. auf die 5 Hauptlinien, von unten gezahlt, b. in die 4 Zwischen-riiume, c. ober und d. unter die musikalische Zeile mit Znihilfenahme von Nebenlinien: m + w_____ Note so različne: cele (ali četvero-četrtinske), polome (ali dvečetrtinske), četrtinke, osminke, šestnajstinke, dvaintridesetinke, štirinšestdesetinke i. t. d. Nota vsaktere vrste je za polovico krajša kakor nota prejšnje vrste; cela nota velja torej za 2 polovni, polovna za 2 četrtinki, če-trtinka za 2 osminki i. t. d. (Učitelj naj izprašuje učenca, koliko not vsaktere vrste da pride na noto drugih vrst!) Der Zeitdauer nach gibi es ganze (oder Vier-viertel-), Jialbe (oder Ziceiviertel-), Viertel-, Aclltel-, Sechszehntel-, Zweiunddreijk igstel-, Vierund-sech zigstelnoten u. s.f., von denen jede Gattung um die llalfte kurzer ist als die vorhergeliende. Es gilt demnach eine ganze Note far 2 halbe Noten, eine halbe Note fur 2 Viertel-noten, eine Viertelnote fur 2 Achtelnoten u. s. f. (Der Lelvrer frage den Schuler aus, wie viel Noten einer jeden Gattung auf | -iine Note avderer Gattung kommen!) Kakor imamo različne note, tako imamc tudi različna znamenja za molk, katera imenujemo pavze (ali stanke). Den Noten entsprechend gibt es auch verschiedenu Schweigezeichen, Pausen genannt. O f r ' P P P P •d) KI) i 4 i 8 i IG 1 32 1 64 - - t r i Imenovanje not. Za desno, gorenjo stran klavijature — sopran — služijo nam vijolinske note, za levo, spodnjo stran klavijature — bas — služijo nam basovske note. Vijolinske note spoznamo po vijolinskem ključu kateri imenujemo tudi g-ključ, ker nam kaže na drugi črti noto g. Iz početka zapomni naj si učenec za prvotne vaje 10 not, in to po 5 not za vsako roko; zaznamovane so le-te v pridejanem pregledu vijolinskih not s potezama. (Učitelj dajaj učencu pogostoma nalogo, da poimenuje razne note iia papirju!) Benennung der Noten. Filr die rechte, obere Seite der Klaviatur — Sopran — bedienen wir uns der Violin-noten, fur die linke, untere Seite der Klaviatur — Bas s — der Bassnoten. Die Violinnoten erkennt man nach dem Violin- schliissel j^ j, auch G-Schlussel genannt, weil er auj der zioeiten Linie die Note g anzeigt. forlanjig prage sich der Schuler die zu den allerersten Obungen nbthigen 10 Noten ein (fur jede Eand 5), welche in der folgenden Obersicht der Violinnoten eingeklammert sind. (Der Lehrer gebe bfters dem Schuler die Aufgabe, verschiedene Noten amPapier zu benennen!) Vaje prstov. Pri igranju na klavir zavisi zvok tonov od tega, kako udarjamo na tipke ; učenec mora torej z največjo pridnostjo in neutrudljivo vztrajnostjo vaditi prste, da si tako prisvoji lepo in pravilno igro na klavirju.Vsaka vaja naj se igra 20 do 30krat in tako naj se večkrat ponavlja! Vaje za prste so po potrebi na raznih krajih te šole uvrščene in z rimskimi številkami zaznamovane. Pri igranju na klavirju pomeni številka 1 palec, 2 kazalec, 3 sredinec, 4 prstanec in 5 mazinec. Fingeriibungen. Der Klang der Tone ist beim Klavierspiele durch den Anschlag der lasten bedingt, weswegen der Schuler den grafiten Fleifi bei unverdrossener Ausdauer den Fingeriibungen widmen muss, um sich ein schones und correctes Klavierspiel anzueignen. Jede Fingeriibung muss wenigstens 20 bis 30 Mal vorgenommen und bfters in Vbungsstunden iviederliolt wexden. Nach Bedarf sind die 'Fingeriibungen in dieser Sclmle an ge-eigneten Stellen angefuhrt und mit rbmischen Ziffern nummeriert. Beim Klavierspiele wird der Daumen mit 1, der Zeige-jinger mit 2, der Mittelfinger mit 3, der Ringjinger mit 4 und der Kleivjinger mit 5 bezeichnet. y Za prvotne vaje prstov treba je voliti najložje; take so vaje za enake prste, pri katerih imati roki jedna kakor druga isti čut in se učenec koj s početka nauči držati obe roki enako ravno in mirno. Kot glavno pravilo naj si učenec zapomni: Koki je treba mirno držati, prste pa visoko dvigati! Kadar prst dvignemo, ga moramo pač stegniti, a to le zato, da ga potem zopet skrivljenega z navadno močjo hitro na tipko spustimo; samo palec ostane zmirom enako vpognjen. Učenec položi zdaj obe roki po tihem na klavijaturo, vsak prst na jedno zaporednih tipek, in sicer pri levi na h, c, d, e, f, pri desni enako na li, c, d, e, t'. V tej leži vadijo naj se odslej vrstoma posamezni prsti (vsak prst 20 do 30 krat) počasi in enakomerno, med tem ko drugi ne igrajoči prsti mirne? leže. Potem naj se vadita 2 prsta izpremenoma, na to 3 prsti; ko so se vadili na ta način tudi 4 prsti, začne zaporedno igrati vseh 5 prstov, pri čemur naj roka ostane vedno mirna! (Vse prstne in druge vaje naj igra učenec prej z vsako roko posebe, predno začne igrati z obema rokama!) Številke naslednje 1. vaje značijo prste obeh rok; posamezne vaje so ločene z navpičnimi črtami, pike pa ločijo samo podobne oddelke, da jih oko bolje razloči, a igra se vse enakomerno. I. Vaje za enake prste. Handlage : Leža rok: i h i Zni allerersten Fingerubungen mussen die leiclitesten ge-ivdhlt iver den, und dies sind die Ubungen fur gleiche Finger, bei denen beide Ildnde ein gleiches Gefuhl liaben und so am besten gleicli anfangs eine gleichmafjige und ruliige Haltung gewinnen. Als Hauptregel merke sicli der Schuler: Die Fran de ruhig h alt en, die Finger hoch heben! Beim Ileben streekt man wolil den Finger aus, um Vin wieder gebogen auf die Taste mit der naturliclien Kraft sehnell zu-ruckfallen zu lassen, den Daumen ausgenommen, ivelcher beim Ileben gleicli eingebogen verbleibt. Der Schuler lege nun beide Ildnde stili avf die Klaviatur, auf dass die Finger die funf neben einander liegenden Tasten, links h, C, d, e, f, rechts h, v, d, e. f niederdrucken, nhne dieselben anzuscklagen. In dieser Handlage uhe man nun die Einzeljinger der Eeihe nacli (jeden Finger fur sicli 20-bis 30 mal) langsam und gleichrnafiig, wdhrend die nicht spie-lendeii Finger ruhig liegen; sodann folgen je 2 Finger abivecli-selnd, ferner 3 Finger ebenso. llat man auf diese IVeise auch 4 Finger geubt, spielen alle 5 Finger frei der Reihe nach, olme dass die Hand die geringste Beivegung maclit. (Alle Finger-ubungen und (Jbungsstiicke hat der Schuler zuerst mit jeder Ilnnd allein, und dann erst mit beiden Eanden zusammen aus-zufuhren). Die Ziffern der folgenden I. Fingerubnng gelten fur die Finger beider Ilande und sind die einzelnen Ubungen durch senkreehte Striche von einander gesehieden; die Punkte theilen hier nur die Obungen in gleichartige Absatze f ur das Auge ab, ohne dass man das gleichmdfiige Spiel unterbriclit. I. Ubungen fur gleiche Finger. d 3 f 5 I (1 prst igra, 4 prsti leže.) 1 2 3 f e d (2 prsta igrata, 3 prsti leže.) 4 C 5 h (3 prsti igrajo, 2 ležita). 1 2 3 4 5 1 2 2 3 3 4 4 5 12 3 2 2 3 4 3 3 4 5 4 (1 Finger spielt, 4 Finger liegen.) (2 Finger spielen, 3 Finger liegen.) (3 Finger spielen, 2 liegen.) (4 prsti igrajo, 1 leži.) (Vsi prsti igrajo, nobeden ne leži.) 1 2 3 4 3 2 5 4 3 2 3 4 1234543 2 1 2 3 4*2 34&1 (4 Fingei• spielen, 1 liegt.) (Alle Finger spielen, keiner liegt.) 123-234345-432 12 13-14 1 5 13 24 • 35-42 14-25 1 5 54321234 5 4 3 2 4 3 2 1 5 43 43 2-321-2 3 4 L 5 4-5 3-5 2 51 !-- 5 3-4 2-3 1-2 4 5 2-41 5 1' s/1 Vaje z notami v taktu. Vsaka vaja ima iz začetka poleg ključa tudi takt zaznamovan, po katerem se vaja pri razni notranji (ritmični) razdelitvi loči v istovredne dele ali odstavke, ki jih imenujemo takte. Takti so ločeni drug od druzega po navpičnih taktnih črtah, taktnicah (pri koncih se iste podvajajo). Najnavadnejši so takti 2, 3 in 4 delov ali dob kot enojni takti; poleg teh pa nam rabijo tudi takti 6, 9 in 12 delov ali dob kot zloženi takti, kateri se dajo razdeliti v 2, 3 in 4 enakovredne oddelke. Počenši s celo noto, vadimo najprej celi ali četvero- četrtin,ski takt, ki ima znamenje C ali Pri tem taktu štej učenec posamezne četrti glasno se Številkami en, dva, tri, štir'! Pozneje slede drugi takti, pri katerih se tudi podobno šteje. Ko je učenec posamezne note imenoval, vadi naj s prva vsako roko posebe, a potem še le obe skupaj. Predstoječe prvotne vaje so zaradi ložjega pregleda napisane na eni vrsti; tu pa igra desna roka gorenje, a leva roka dolenje note. Da se pri učencu utrja in podpira čut za pravi takt, je prav dobro, da učitelj prvotne vaje spremlja po svojej poljub-nosti. Učenec naj se koj v začetku navadi v note gledati; ležo tipek in prstov jaj si le v glavi predstavlja! ifbungsstucUe im Takte. Jedes Ubungsstiick hat am Avfauge nebst dem Scldussel nocli eine Toktart verzeiclinet, nach icelcher dasselbe bei mannigfaltiger innerer (rhgthmischer) Eintheilung in gleich-wertige Theile oder Gruppen, Takte genannt, zei-fallt. Die Takle werden von einander durch senkreclite Taktstriche genchieden (bei Schliissen u-erden dieselben verdoppelt). Am gebrauchlichsten sind die 2-, 3- und 4-tlieiligen Takt-arten, welche einfache Taktarten genannt iverden; neben diesen gibt es voch 6-, 9- und 12-tlieilige, icelche zusammen-gesetzte Taktarten IteifSen, weil sie aus 2, 3 und 4 gleich-wertigen Gruppen besteheu. Von dei• gaiLzen Note ausgehend, bringen wir zuerst den (janzen oder Viervierteltakt zur Vbung, u-elcher mit c 4 oder ~r bezeichnet wird. Der Schuler zahle lavi die 4 Viertel mit einSf zwei, drei, vier! Spdter folgen die anderen Taktarten, bei denen auch derartig zu zdhlen ist. Nachdem der Schuler die Noten benannt, ube er jede Hand fur sich und dann erst beide Hande zusammen. Die ersten folgenden Vbungen sind leichterer (Jbersicht wegen auf einer Zeile notiert, wobei mit der rechten Hand die oberen, mit der linhen Hand die unteren Noten zu spielen sind. Zur UnterstMtzung des richtigen Taktgefuhles beim Schuler ist dem Lehrer eine beliebige Begleitung der allerersten Nummern anzurathen. 1 Der Schuler moge sich gleich anfangs angeivohnen. in die Noten zu sehen und sich die Lage der Tasten und der Finger vorzustellen, oline selbe immerfort anzuschauenl *) Leža rok h c d e f -A--z—s + Ilandlage + * * 11 f e d - : o v> o Stej: I lih le-. 1.2.3.4. O 3 4 TT o V> i 3E *> 4 TY 5 4 O 3 3E 2. 3. J |H i-J .i ^rg 'cr W Ve W V * ? ■ m U 3E 3 ti 2 J i 4 4 O "O 5 5 4 TT 3 M O 4 O O i! ^ f t f ? V e V e > e f^ o K / M J-i-v-, M J-. MM=| w 9-- S C t P t f č r J p ir s ' ' iT =p=* —! MM 4 M^ M H < i « r--------0 2 < "J-' M Hi r t i r f i r I r f s 1! t \ t ' ^ C t r t M M M M 44n M 3 , J —M W v d - o 6. i U ] ^ J ;i ] J j s TY 5 •VV 4 TT 3 Uciteli: i J i 1 t 4 ■ h-« « i fr^^v i ri iH ! f f |i . Lfihrfir- 0--1-1 1-9. 1 '«11 5 -o- * r ' ' " i ' 1 — TS-^ i f V i f, LMJ #—9--•-% — ** 77 1 9 Stich A Druck vari Engeimann * M(Jh;te-g in Leic^ig vz 7. • o 'V 9 --O--- 4 \> 5 —«- m J ■ 4 V P p f C F ]t jf F —- It F ^ ]t & if ir P • f M £ f |! IT ' 3 3 '3 j P F ■ j ^ i nr- M-r ^TT1 3 3 13 i o. 3 j 2 'j i .. 3 3^1 p r 3 J j 3 f4= P 3—i C| j? % S* 11 i 1? --L a J 'J T-F- ri-si-p o - •> 4- i 1 ^ h f f ^-i-T -4 ff P IT P | F it jf F a ii i lt v ■ F C T 10. 11. F TT F f 5 IT 4- P ff iT ig il 3 .J g 3 F C I' te £..... IT -.J. >-l fr' f f g1 SteJ: 1. 2. 3. Ziihle: p it 4- ' it jf f pnt . 3 3 , Žl pr? t^HH ItFf F^ i 11 3 ■ 3 3 rh Stej: ' | ZflA/tf; —-— 2\ »1 2\ -J—1"--J- F 4 # ft F IT ff r j si , i F F I- t 4= F 4- ir 12. i =4 r . f it P P o j t .j J , si it 1t 4 3 -£3- ir1 -T-4= t r4 f tr ? t t-T , 'j n 3 Tt nr 2 4 M c. 4 3 / 3 1 V # k C~r t 3 ^ P p ^ tr prr, p/r 5 4 4 ( • ml i 4 3 1 r ur II. Vaje za neenake prste. 1 2 3 4 5 Leža rok: c d e f g 5 4 3 2 1 Učenec naj postopa enako, kakor pri prvih vajah; neoznačen^ tipke leže pri vajah z 1, 2, 3 in 4 prsti. II. Ubungen fiir ungleiclie Finger. . 1 2 3 4 5 Handlage: c d e f g 5 4 3 2 1 Der Seliti ter verfahre £en/tu so, nie bei den ersten FinfSer-tthun&eu; die nhht bpzeiehneten Taste/i b/eiben bei allen llbun-gen mit /. 2, H und 4 Fincem /iegen. C d e f g f g cd de ef fg cded defe efgf [cdefed gfedef Vaj h s 5 prsti slede v notah; pri a. igra leva roka oktavo niže, pri b. pa desna više. H^p^ticija :||: kaže, da se vsak d^l ponavlja, pri prstnih vajah se ve' da mnogokrat. Die Fiinffiiigerubuugeii fotgen in Hoten-, bei (t. spie/t die Unke Hund eine Octave tiefer, bei b. die redite lland lio- lier. Die Repetizion :||l zeigt an, dti.s.s man jpden Theit niederhotf, bei Fiiigeriibun&en selbsleerstiiiidlich tie/ma/. ' r r II f »jj. r r/ u. i- y r c r f -f—Mi pJ-J^-M -u H u -i« b. g LU ---- • •II- TTn - — » * 4 ® 4 3« - -#- ^ mm 4-1 i g n * • j j 4- Vaje v taktu na dveh vrstah. Gorenja vrsta je za desno, spodnja za levo roko; najprej imenuj, učenec, note in igraj z vsako roko posebe, potem pa z obema skupaj. Znamenje (J? pomeni dvopolovni takt ali allabrevo-takt (skrajšani takt, ker štejemo namesto 4 četrtin^k samo 2 polovici.) 13. 6g • » Ubungsstiicke auf zwei Zeilen. Die ubere ZeUe ist fiir die rechte, die untere fiir die lirike Hund; zuerst benenne der Sc/tu/er die Noten und spieb-mit jeder Hand at/ein, sodann erst mit bei d en Hit uden zu-mmme/r. Das Zeichen (1? bedeutet den Zrveihalbetakt oder Alltt-brevetakt Cabgekiirzten Takt, neit man stati 4 Vierteln blop 2 Halbe ziihlt.) i i i er: t*.* Ziihlf: £ f^l 5 i =Z± i 32: J s 15. rt»—n-(9- ifep « p- 5 32: i> ■ « zzt -o- 16. o i JB 17. š i t; 5 TT £ O £ 1 £ 9 4- • 3E O t) -tv 18. o v> IE 3E= S S S * ^ J •* xr 1110- Odslej naj pazi učenec na 3 glavne znake preda vanja: p (piano = mirno), mf (mezzo forte = srednje čno) in f (forte = inocnoj. 19. i -_ • Von nun an beachfe der Sekaler die 3 nirkli»sien Vortragszeichen: p (piano = leise), mf (mezzo forte-mittelstark) und f (forte -- stark). ? i wm m P nHi m g m n ■ ♦) Odtod sh klavir tudi im»'ni>j«: Fortepiano, pianoforte ;tli llipvnn Jieipt dits Kluvirr am-n F orle p qi no, Piano/orle «d<>r piano, r y= 1 -— --1--r -J- ■ ■ i r • r t i p ' ! . h M=J 4 < • J J ^ L—J- J -r-J- • ^ j J J-4— Drugi del se igra prvikrat p. drugikrat pa f. Der zrreite The i I nird dna erstemaf p, das zneitemnl f gespie/t. Prva nota vsake gruče naj se poudari (> ali a). a. (Leva roka za oktavo niže). M ^ lO Die erste Note jeder Gn/ppe nird hetont (> oder (Liuke Hand Octav tiefer). u u» V taktih. 5, 6, l.'{, 14 naslednje številke naj se eetrtin-ke popolnoma vzdrže. 22. In den Takten .S, 6, 13, 14 der fotgenden Nummer sind die Viertelnoten rottstandig auszuhalten. m rt i i % fm i s ijm Stcj: Prva,drii^a Ziihle: Ei-in', zvin mf ^ ^ ^u jj jn^F^f^ jl r i s » • % r r p i h* r ■U —0 P F P i—_— — Tf- 0- ^ 1 T : / rrnh — > ; mf > > > 1 ] " --= j 1 | - Fine. -r*— Tri \ffss--0 m d - v ♦ • J' J < t-- --d J d d 1 —#-——J --0- T h J J* J tj -d-J^d- —U#L 0 ■- ■ Od znamenja (senjo) do konca. Dal segno al Fine. Vom Zeirhen (serijti) his zum Schtuss. Pri naslednjih vajah, v katerih udarja prst isto tipko, mora ostati roka kakor dozdaj popolnoma mirna; prste ne smemo koj po udaru povzdigniti, ker se morajo toni med sehoj kolik'1'- mogoče vezati. Fntgende Utiungen, bei denen ein Finger diesethe Taste niederhott ansr/diigt, m tis sen nie die fruheren bei ni/tkom-/iii't/ ruhiger Handhattun& ausgefiihrt nerden, n ohei jedor/, die Finger nkht zu friiJi fcehoben nerden diirfen, da mit die Tu ne mit einander mo0ichst flebunden erktinpen. a. : > i J d J J « te« > > . J J J J m >| > jmro^ p^sjm, > ■II >- LEET*T > > Tr tccc > ffff > HI •-1 TTTTTTgjf --——41 untm > > b. Večkrat stoje .'{ note za 2 iste podobe, kar se zazna- Sutten 3 Noten so viet nie 2 dersetben Gattunp f-etten, so ewuj„ w številko 8 kot trijola. , rrerden sie ats Triole mit der Ziffer 3 bezeirhnet. V»J. S* ššm w i 0 • 0 » ii 1 £ zz: Stci: H!, dva 1 2 Z 1 S S » 00--0 J 0 0 0 0 i i j« f ¥—r « » » i s i i --- *--;= * Nemška narodna. Deutsches YTolkslied. r~w m m #— -r 5 » » i ♦- » * i # mmm m t f f m 0000 p § i t Zdaj s« lahko izvrže številke 17-24 na 4 roke: učenec igra gorenj« vrsto z levo roKo in oktavo više isto z desno roko kot primo, učitelj pa spodnjo vrsto z dušno roko in oktavo niže isto z levo roko kot secondo; potem zauienjajta. igralca svojo nalogo.(Enako 25- 29 in 33-39.) Vaje v raznih ležali. Nun krnim die Sum meni 17-24 vierhandig rarfiti-ntunmen nerden, nvbei der Schuler zuerst die abere Zeile mit der linken Hund und dnssHhe eiue Ortare hiiher mit der rechten Hund als Primo spie/t, nUhrend der Lehrer (oder ein underer Schuler) die untere Zeile mit der rechten Hund und dnsselbe eine Octace tiefer mit der linken Hund (lis Secondo ausfUhrt; Sudanu nechseln die beide u Spieler ikre PHitze.(Ebenso 25-89 u.33 - 39.) Ubungen in andern Lagen. Češka narodna. Bohmisches Volkslied. Is Polagoma močneje igrati znaei beseda crescendo (kre- šendo) ali znamenje -----;_ , polagoma mirneje pa de- crescendo ali 26. Pes mica. £ In der Tonstiirke zunehmend bezeichnet ans Jfurt cre- scendo (kreschendo) oder dns Zeicheu ----nbneh- mend dafiefcen decrescendo oder r. ——. Liedchcn. m i £ -/ti f i fpf i J. * d d =9=9 ¥-9 I^PP /A c. al Fine. 3 Pika za noto podalj-1 nje trajanje za polovico; nota s piko velja torej za .'{ pol-krajce note: Ein Punkt hinter der Note rertii/i/iert dirselhe um die H/i/fte i h ter Thtuer; eine punktirte Note p! t demnaoh fiir 3 niic/istk/einere Noten: Enako pri pavzali. ■■ 1 rj rj 'v X— ■ • > m ......• W fl M -i--- r r n ■L-T P J Ebertso bei Pnusen. Vezanje not iste stopinje - li^atura -veli, da se sledeča vezana nota kot podaljšanje poprejšnje ne sine posebe udariti. Ceska narodna. Die Bindung vou Noten derselben Stufe - Ligatur__ deutet a/i, dass die folgende gehundene Note /rt.v l'er-tiingeru/ig der varilen nicht me lir anfcescMti£en tre rde h darf. Bohmisches Volkslied. Ceska narodna. Kadar se prst s prstom na isti tipki zameni, pride roka v drugo ležo. 28. * Bohmisehes Volkslied, ii> Brim Finperrvechsel auf derselben Taste *elan£t dic Hand in eine andere Lage. 3E m 0 0 m i v w m/i 2 3 3 i S m 4= m m 0—0 0 0 t 1 i 0—0- £ 0 0 p 0 0 i i p / I S fff m m 0 0 0—a 20. Pesmica. Liedehen. rrrriCrrirj 'ir^ [f —#-r r r i^rTifri Iffij. LLU i /i (bf a rm I -iN ^1 — rrn. h =E -U--—l----- -4--1 Fine. —1--1 —i—rr^" n i 5 JJ_JJI JJJ i D. C. al Fine. TVmpo (časomer) stoji v začetku skladbe in je tro -jen: 1. Počasni tempo: Largo (široko), Larghetto (malo gibneje nego I.argo), Grave (važno), Adagio (A -dadžo= počasno), LentO (zategnjeno). 2. Srednji tempo: Andante (lahno,grede), Andantlno (malo gibneje nego Andantej, Moderato (zmerno). 3. Hitri tempo: Al-le£retfo (gibčno, malo počasneje nego Allegro), Alle£ro (veselo), Vivace (Vivače = živahno), Presto (hitro), Presti ssimo (jako hitro) i t. d. Vaje na 4 roke. Zadovoljnost. Das Tempo (Zeitmafi) steht am Anfange des Tnnstii -<±es und ist dreierlei: 1. Langsames Tempo: Lar-go (breit), Larghetto (etrvas bervegter als Largo), Grave (schrver), Addgio (Adddscho = lanfisam), Letlto (pezogen). 2. Mittleres Tempo: Anddnte (gehend, sc/tnttma-J2ig), Andantino {etrvas berve&ter als Andante), Mode -rato (gemapigt). 3. Schnelles Tempo: AUfgretto (munter, etrvas langsamer als Allegro), Allegro (lusfig, belebt), Vivace (jVirvdtsche - lebhaft), Presto (srhnell), Prestissimo (sehr srhnell) u. s. rv. • • Ubungen zu 4 Handon. Zufriedenheit. 30. Moderato. / (Učenec.) Primo. (Schiiler.) i (Učitelj.) Secondo. (L/hrer.^) 4 p iN^ m M t m (2- i g, ni m ? -e- S iii jjiiiij i ^i^ra -rr f £ r r ¥ 8 m t- & ■um mm.f «.rrff.ffp .f^fr,- IJJjLAAA l r r i m m i m i_11 r= 'j Jj j .vi jtif}'^^ __ Ll m. I-"Z-- r c - ? * L Tempo di valse. Walzer. r •^M MP miM* ,rrFFiffff-.f A ♦ fff f ifff-iffffif ff f i fff fgf Da s« ložje čitajo," pišejo se note večkrat- 8 tonov niže, a igrajo se 8 tonov viš«, kadar je pristavlje - no znamenje oktave 8™..............; to znamenje se zopet prekliče z besedo „loco" („I1H mestu", ka -kor j« pisano). Ceska narodna. JTegen leichterer Lesbarkeit findet man iiffcrs hii -here Noten 8 Tone tiefer geschrieben, iiher denen da s Zeirhen der Octave 8'1'............. anzeigt, dnt* man diene/ben 8 Tone hiiher spiele; dns ffort ,,/oco" (,.. C. a/ Fine. 4--0 Allegretto •i Češka narodna. 1 2 1 Bohmisehes Volkslied. 3 SŠ SI »if i i 1 F* r XI Desna roka oktavo više. Rrrhte Hand Or.tav hifher. 4 a g ifliitiPii^ 7 • 2 3 4 432 m m m m. 2 3 S 4 3 2 • ■ 0 4 3 4 23 4 2 :} 2 2 3 4 J IJ J- • , 0 m . g * * a J 3 3 4 2 3 4 g 3 2 4 3 2 0 0 0 4 3 2 45. Vivace. Po šoli. 4 3 2 4 Nach der Sehule. 3 4 i . ^ P m i—2—3—1 ^P \ I » --D r 1 2 P* '*. C/l ia---- r r r i n n 'i 1 —J^f JP 5 3 « . p ——_ 4rrf • --i- * J J i -"5 4 3 il* i \ i J * 1 J - —0— 1 4 2 5 3 • #. 2 13 1 i 9 ' i •> —- p mi- rff- -H m Hr- 1 " g i ■ ^ -» « * J J —■— j r»' l '2 7 Dvojemke. Dvojemka je soglasje dveh tonov (soglasje vee tonov imenujemo akord); pri dvojemkah morata prsta ob enem skup udarjati in isto tako sočasno se dvigati. Cele note v naslednji vaji naznanjajo tipke, katere mora nčenec samo po tihem pritisniti in med vajo tiščati. Za enake prste. Doppelgriffe. Dan gteirhzeitige Erktingen zrreier Tone hi ji t D"/' pelgriff (dag Erklingen r<>n mehr Tiinen A ccont). die zusammen anschtagenden Finger masa man •» die Tasten mit den betreffenden Fingern niederge -driickt zu halten. Fiir gleiche Finger. XII. 1 ^ ^ J J p —k m 2 4 • i!I* ^ji 11 • 5 3 m 4=^ i • i 3 5 1 - 4 n-i t »J T " 1 M '1 0 1 0 1 rnti m i m ppi m n Slovenska narodna. 46. Andantino % IEEF * Slovenisches Volkslied l ^m g f i p m m i si W i i 3 mšntšt ■mm 0 0 5 T r r r mm 0 0 r- nirrrfP I I . i. i ¥=0 £ mf 3 P i r s m m t Prvi nepolni takt (predtakt) se dopolni se zad -njim v poln takt. Nemška narodna. Der er»te unvoltetandige Takt (Auftakt) erganzt sirfi mit dem letzten zu einem volhtandigen. Deutsches Volkslied. Olic noti iste stopinje igrate se skup z enim prstom. Dir beiiirn Šoten derur/hrn Staje habrn zusammen einen Ansch/ag. a Poigra. Xach*piel. m t m 0 » p v f m S m p Za neenake prste. 33 a. Fifr ungleiche Finger. t 3i XIII. 5 3 • r u .j'« * t f - r i 1 1 i r i ^4-4 -0—0- JL. 5 •— 9 II- Ž Ž Ž II- #—f Hrti* * r * II ^ r ^ -> i (9 v>» II r * F 11 1 # 1 11 p CI [ [ ^ H ^ ^ - .»"i 1 1 2 5" ^43234 | 48. Allegretto. _ _ mm, Etude. m j- S m i ž mf »rn J T] i m «. S r 12 ** 5 •> rlfM r-f- 5 f-fi 5 2 3„___1 [U M Fine. p ere - 6W/ - rf T K« » ^ J UIT ULJ j 0 deevKsevn \ «/ »r --- do -1 - •s • tj * 7 «1 j 5 j- J^7 7 j t — --1 I / 7i 0-- Z>. C. al Fin t\ 49. Allegretto. Češka narodna. Bohmisehes Volksjiod. 1* f I* ■ * a * •-f-f- .r r r r r r • *---m- •• m ri r1 /0 mf /tf 1 M f- n~=- r r h — -f—u- 2 TTT- ~i—1—— —1,11 ; 1 —bH- n r- LLL1 U 1 n € 4 g* N * J J ♦ ti ^« * m (i&r. m 35 r i* 21 m m rm 'f 9 ii^T mrnA < P Poigra. 1 fi Nachtpiel. 1 11 1 1—m—1 —M-f f ---— -TFJ -MM r 1 ff S * | * 1 « ' ^ « -m -m i 0 s J - j ^ * ^ -r ¥ LiJLiJ 50. Allegro. Češka narodna. Bolimisches Volkslied. leonto ci ^r^^^rflfl1^ j ^ m Jj 'Pi f 2 . 2 I 4 :5 i 3 2 51. Lento. Salve Maria! K. Aiblinger. (Arraug. A. F.) m - 4 \i a i :t a i :t a i a a i Rallentando (rall.) ak ritardando (ritard.) po-menja polagoma zadrzevaje v razloček izrazu ri-teiiuto, ki pomeni koj zadržano. Slovenska narodna. rallentando Rallentando (rall.) oder ritardando (ritard. ) bedeutet nach und tiach zogernd, n-a kremi rite -tinto sofort zvriickgehalten hei/St. Slovenisches Volkslied. / f* t -J _— r P p f l p 2 r i* r tt i f m. Ki" 0 • fF^1 A. J r T r p , i 4i I J J J -1—P ^ »>. r r * Jj -f • J) J •— J -^-J-T - J ' J 1 »»— * i -m- L-- * ♦ t i9 « r * ^ i s 8™" S s * t —) E fa tempo mm S g s i P 5 s ?. j < < i ^ j>j J , A j J , ^ m * m * b m t * t ' r 1= m f* = r * • r ■ rs • ' —....... Ju Hva------ im pg i r -3- is s M_ti rit:. — tempo ./.r m m- m i 6 S # i 0 a^ tempo k ^ J i- db 5 v f '= r s p '= f » rrr m j j Slovenska narodna. .>3. Allegretto. r Vi/ F: Slovenisches Volkslied./-v C - I i £ S £ £ g I S ž K » SE s m espremivo 9'« TJ i J J i J J t rr r r o * •— bf F#f 9 m. m. ~.f p ~ M. m £ fN rT~ Fp A ft 1. "JL. • " i •i m —8- w ^- -—•— "g— —G- -- •- -a t t . A . 0- «—d— It 7 -r. . J^_L ^ * j i J a j J J 6t i z T i 1 r p.« r r §'*,'' r »{/ m s iS ! =* > i rf/ m« //// en do e ri . tar -3- - dan . do PP r\ Ž 1 m tm 0 •— \0—r > j i j J i d i - mi J J nu 'L do e ri, - (ar - dan - do i m i T l>t> r^ f- Dinunuendn (pojemaje), toliko kakor drrrescendo; e - in-, fjp ali ppp pomeni pianissimo (jako mirno). ff ali fff pa fortissimo (jakn močno). „ i* " * Diminuendo (abnehmend), soviel nie deerescendo ■ e heifit und; pp oder ppp bedeutet piartissimo (sehr leiae), ff oder fff fortissimo (se/ir stark). Prestavna znamenja.*) Pogled na klavijatnro nam kaže v obsegu vsake oktave poleg 7 spodnjih ali belih se 5 gornjih ali črnih tipek. V glasbi imenujemo najmanjše razdalje (interval) med dvema tonoma polton, kar vidimo n.pr. pri tipkah e-f in h-C, kjer gornje tipke ni; dva tona, med katerima leži en sam ton, sta cel toil, kakor n.pr. C-d, d-e, a-h. Vsaka gor- nja tipka dobi ime ali od najbližje nižje bele tipke, ako se dotični ton s križcem ($) zvikša, pri čemur pridobi dotična nota zlog iS; ali pa od najbližje višje bele tipke-, ako s'e dotični ton z be-emfl?) zniža, pri čemur pridobi dotična nota zlog es. Torej se imenujejo gornje tipke takole: med C in d: cis a-li des, med d in e = dis ali es (namesto ees ), med f in g = fis ali ges, med g in a = gis ali as (namesto aes), med a in h = ais ali hes ali tudi fce**'): Versetziingszeichen.*^ Die Klaviatur umfasst irn Um fange. einer jeden O e tare neben 7 »rt/Sen Untertasten noch 5 schnarze Ober -tasten. In der Musile nennen vir die kleinste Entfernung (Intervali- Zvisehenraum) zrveier T one Halbton, trie z. B. e-f und h-C, ko es auch keine Obertasten gibi; zvei Tone, zrvisehen rvelehen nur ein Ton /iegt, nennt man Ganzton, vie z. B. c-d, d-e, f-g, g-a, a-h. Jede Ohertaste nun bekommt den Namen entveder von der naehst tiefern Untertaste durrh Anhangung der Sil-be is infolge der Erhiihung mittels des Krtuzes ), oder von der naehst hoheren Untertaste durch Anhiing-ung der Silbe es infolge der Erniedrigung mittels des Be (I?). Samit heijien die Obertasten, vie folgf: zvi -sehen C und d = cis oder des, zrvisehen d und e = dis oder es, (anstatt ees), zrvisehen f und g? fis oder ges, zvisehen g und a= £is oder as (anttatt aes), zvisehen a und h - ais oder hes oder auch be *»')•• -ŠT^rbr^r-ft* U J o " g* ^ 3 o o 331 Tone brez prestavnih znamenj imenujemo glavne, tone s prestavnimi znamenji pa postranske. Prestavna znamenja, ki veljajo samo za iste note v e -nem taktu, prekliče bekvadrat ali oddelatelj (h). Vsaka dva tona, ki imata eno in isto tipko, sta enhar-nionična (sozvočna). Ker med e in f . kakor tudi med h in C nobene tipke ni, igra se zvikšan e (eis) kakor f, in zvikšan h (his) kakor C; enako se igra znižan f (fes) kakor e in znižan C (ces) kakor h. Tone nhne Fersetzungszeirhen hei/Sen Haupttiine, mit Fersetzungszeirhen Nebentiine. Kreuz und Be, rvelehe hlo/S fur gleiehe Noten in eine/n Takte gelten, rverden aufgehoben durrh das Bequatlrat, Aufloser oder IVi-derr uftnt g S Z e ich e n (b). Je zvei Tone, rvelehe die -selbe Taste haben, hei/ien enharmoniseh (gleiehklin -gend). JFeil zvisehen e und f, ebenso vie zvisehen h und C keine andere Taste ist, spielt man das er-hiihte e (eisj vie f, das erhiihfe h (his) vie C; ebenso dann das erniedrigte f (fes) vie e und das erniedrigte C (ces) vie h. , .v * . a ••: " V stari so izmed tonov a b. c, d, e, f. g zniže. vali -.iiiio b (-I**1) zaradi neprijetnega tritona f-g-a-h, v ktej-epi bi brez znižanja ne bil« poltona: ko so jelj vse tiui« zniževati in tudi zvikšev.iti, nadomestili so črko b s črko h. *) Aurh ehromatisehe Zeiehen, ireil xetbr art]w*lirh ,,gefdrbt" d.h.ro/h gfsr/iriebrn uurden. **' In der attrn Mi/sik tcurde in der Tonreihe a, b, <% d, e, 1', g-btofi b erniedrigt dim TritunUS f- g- H-h, der «onx1 keinen halhen Tun enthielte, auizi/ireirhen; npfffer hat man ulle Tii-erniedrifit und erhtih/ und ntntt b d n Bfhutdben h ein$efi!hrf. 54. Allegretto. Nemška narodna. 4 'i Deutsches Volkslied. W 1 P 2 l • • £ V \yy TV S S —T i 4 i i SL S m * i m V rJ TT —i—.. 1 1 it' i*: * s i 0 m V i(m 9 % ' i i --0- -T-L- f p r i 1 v. n " '— r ' 7 " * t v 7 • 3 3 • J JT 1 v 55. Moderato. Češka narodna. Bohmisches Volkslied. (fe-r * it / ^ Varijacija (prer j A Vari nt i tm (j'ern nena). 2----- hderung). --r—-~-*- f i t 1 1 »-i -1 "» « ■—i-f— ' J s s —_ 1 I ■ - 4 • > J F * 5 Ig I 1 rr IJ 'l r 'fe^F lJ ' H-^ 4 Wt m »00 m iar* m g i Ji S m1»g 4 :$ i a i -a- i £ p iif >> P « m « # " # S 1 dimhi m 3E3E a» ■ p rall.Z PP £ ff * -f: -p—• 7T "T ^ 3 * Ve liegu t~i lri palec gornjo tipko nerodno udaril, ker je krajši druži prsti: zatii je večkrat treba prste predeva t L I 4 3 *'H't\4fn xeiw>r Kiirze irurch• der Dat/men mnnrhma! eine OhertnMe unieKrhirkt &reifen. u-eshalh iifler» eine Vmxtelhm£ der Finier ein-tritl. Glasbeni čut zahteva, da se vsaka prva doba v taktu dobro poudarja; to dobo imenujemo težko, vse druge pa lahke dobe. Pri 4 - delnem taktu se poudari (samo nekoliko manj) tudi 3., pri <3-delnem tudi 4. doba. Tride li na lahko dobo daljša nota, katera traja čez naslednjo težko dobo, zove se sillkopa (zložena nota) in dobi poudarek težke, v nji že obsežene dobe. Takisto se ravna tudi z manjšimi, tem raz -dobjem podobnimi, ii ali. figurami. 3-, 4- in večdobnimi ritmi Das musika/isehe Gefiihl verlangt es, dass man jrdn, er^ten Takttheil gut befont; zum Unterschiede ron dir. sem schtreren nennt man die iibrigen leichte Takt-theile. Beim 4- theiligen Takte tcird noeh der 3.. beim ti-theiligen noeh der 4. Takttheil (jedorh etn-a.-rveni&er) betont. Kommt nun auf einen leirhten Takt-theil fine langere Note zu. ztehn, rvelehe iiber deti nii<-h-sfen schtreren hinuberdnuert, so heifit sie Sinko/le (synkopierte = zHsammengezogene Note), und erhiilt de/t Accent ron dem in ihr bereits enthaltenen sehtveren Takttheile. Auf dieselbe Art merden aveh kleinere dieten eben besprochenen Takteintheilungen ahnliehe 2-, 3-, 4- und mehrtheilige Rhythmen oder Figuren behandelt. Etude. 50. Andaiitino (\l .M i ---1-^— rrjj > ... m m m t i lTtr rri "Trv. i— p z! r eh 0 • 0 r P 1 0 * 0 f. cre _ srett -m—;— 0 0 i -bH- do -n—i— > f p -p • t i Lr— n— f. itj 1 * i i ... ... « . ——rj t _ 0 0 ^—^ i » J J ~ 2 t * 0 D. C. al Fine. rdaru s prstom je nasproten udar Z roko; kakor igrajo pri prvem samo prsti o mirni roki, morajo se nasprotno pri drugem udaru prsti po potrebi raztegnjeni mirno držati, med tem ko cela prednja roka o mirnem ramenu udarja. S tem drugim načinom i -gramo akorde, kakor tudi nevezane dvojemke ali dvozvoke, t. j. vsakikrat, kadar imamo 2, 3 ali več tonov ob enem udariti'. Oba ta načina se strneta v tretji, združeni udar, kadarkoli posamezni prsti igrajo staccato, h čemur bi jim brez pomoči členka pomanjkalo moči in spretnosti. Dem Ansehlage mit dem Finger£elenke ist entgetenge -setzt der Jnschlag mit dem Handgelenke; srnie sich bei jenem die Hand stets rit hi £ e< rhalten mu**, miissen umgekehrt die sehlagfertig aus£e*treckten Fin&er b< im Hand&etenkansehta&e ruhig b/eiben (ohne dabei den Jrm zu Hilfe zu nehmen). Diese zrveite Anschlagart teird bei Aeforden angerrendet, ebenso bei nicht gebundenr>, Doppelgriffen oder Zrveiklangen, uho uberall, tvo 2. -t oder mehrere Tone auf e i umu l zu spleten sind. TIri dr diese Arten treffen zusammen a/s dritte, hombinierte Anschlagart beim Staecatospiel mit einzelnen Fin-gern, rvo diese an Kraft und Geschicklichkeit ohne das Handgelenk nirht ausreiehen. ? ff y p 7 ff y y ? f P r P t p y P y ]\ J) 7 J) 7 M r r j o ^ I 5 O 4 i 1 3 S | 58. Andante. Etude, Takt I1a (prima volta = prvikrat) se pri ponav -ljanju nadomesti s taktom 11'li1 (secoilda volta = drugikrat;. ♦ ' Skrajšana pisava na koncu te vaje se izvrši kakor jf v začetku pisano. D< r Takt I".- (prima volta - das erstema/) n-ird bei der Wiederhotung ersetzt durrh den Takt lil? (.sr-eotida volta = das zneitemnO. Die Abkiirzvn£ der Srhreibrceise a/n Ende dieser Cbung n-ird ausgefiihrt, trie es am Anfange ausgesehriehen ist. Basovske note. Zaradi črt pomočnic pri spodnjih vijolinskih notah pišemo za spodnje tipke rajše basovske note, katere i-menujemo po basovskem ali F-ključu ki stoji na 4. črti, kakor sledi: a Bassnoten. JVegen der vie/en Nebenlinien bei den unteren Violin noten gebrauchen tvir fiir die tieferen Takten Heher di< Bassnoten, tvelche nach dem Bass - oder F= Sc/tliiss * 8 mm i « * 1 •fn- m? f j#M p F^f mi r \ P-- i- \ ' -A- 1 - J I SttchA Druck von Engeimann A Miihiberg, Leip/ij XVII. g a h c d 5 80. Andantino. a j Etude, pjB|Tf f 4 J J 1 0 m * »0 0-0 m s •in j. j J J i 4 A 3 5 . * U* L 'mm 4 IriF m ? i Mif dflrT i Poljska narodna. 61. Alla mazurka.*) Polnisehes Volkslied. ^ n j # 4 * f f | 3 2 1 3 5 4 . . 2 3 2 13 ? f 3 0—0 m J J J P • • • P 5 i 1 11 • • i i M i Mm 1 2 | 5 2 J J Č 5 i i S m m ♦ Zj If7 V A g HI £ 2 1 2 1 jfl 1 S $J J j r 5 4 o r r t i 2 1 Brni 3 1 » 2 1 f? •-0 P i 1 % V * i Vlf Š=£ i P 33 £ l 2 pmf s a 2, S #3 i £ ŠEŠ! f M m mm i £ 5 Kakor mazurka. Sowie fine Mazurka. 62. Allegretto. Ceska narodna. Bohmisches Volkslied. <9* M J 1 \ p • • • i ir— »» i Tf^" 3 . *—H ■ _* - »r i* —^—^—f—^— legalo s 3 4 2 m m m i J M 1P 1*1 mf 5 | [>„ f iH a 2 1 «-# S S 63. Etude. i' ■ i£Lr g.^ mf M g P F f P Pj 1 iilf Lifr h c »i»j i j ^ \i-jj-* JTJ1J7T3 N j j^jj ■ 1 Ta etuda naj se igra: 1. legato, 2. staccato, 3. v levi roki legato, v desni staccato, 4. narobe. Vorxtehen.de Etude Ube man /. legat o, 2. staccato, 3. linke Hnnd legata, rechte Hand staccato, 4 um-gekehrt. Konjiček. 64. Allegretto. 4 1. 3_5 • 2 Das Steckenpferd. / S5ES HžF i 3 4 2 5 4 H 3 4 2 5 4 0 dag* D. C. al Fine. s i§ Fine. cresc. ± 5 s i Mali vojak. 05. Allegro. Der kleine Rekrut. A—3- 4 2 t; s Fr. Kiicken. (Arrang. A. F.) 2 1 -» # J I d »J p m •—» £ 1 i-r t £ ^ Vi d i___ « * 4 p —^4 J J J J ■ 3 2 « p- c—0- -5>- M F i* -r- —0 bH= P 4 * 5 4 ^32 i rrr. j- # < 2 1 S i f1 -jS>- f 11 f j- s m £ r -j-- Sh i J7 j j H - • —f- \ 4 T— p" •> t=Š= 1 mf f- M -f^- 2 ■ t • • * i* > š --f^" 3 -0—0- t j i-i ^H 3 1 • P i • 5 5 1 • f 1 « » 2 4 ---0-- 9 --0- M - u.....j fi {J HSSt- S 2 1 2 -t- I 3 2 3-2- i t •5^—-— t v f—. i f •>•• l—r cjr i • i 3 4 3 2 12 1 1 3 2 2 XIX. p c d e f g XX. j ^ -ll-^jj^^jjjjjf MMMfei e 4 e f g , 39 Kmetski valček. j Landler. 66. Allegretto moderato. . _ -1—1 ----- . -- --- fini i i A—g—a j t—i t i—* ^ ^—tr*^—i m 9: & T * JLT ? r [ r ri^T t m t r r *7 L— 5-»i-4-L-i-L-i- njj a »V. mfFfm0—ViiT—T¥T¥f--rf? — »■g^1 — J-J -"»I - r —-s-i—t-1 a 3 i-"-1- a ■ f r p i* • * * * ~9 f f * \ $ • ' \i_Sf —frrrr cj l —n r r r * *—^-f—™—u—^ • • •• •« •• V zadnjem delu pride desna roka čez levo. Postopne prstne vaje. Treba je pri teh vajah roko ravno držati, tipke pa udarjati kakor prej; samo prsti se pomikajo od stopinje do stopinje in z roko se mirno postopa. V začetku se igrajo take vaje v 1 oktavi, pozneje tudi v 2 in 3. I m letzten Theile kommt die rechte Hand iiber die linke. Fortsehreitende Fingeriibungen. Ebene Handhaltung und Tastenanschlag rvie friiher; nur die Finger mer den stufenmeis nachgezogen, trobci die Hand sanft fortriickt■ Anfan&s sind diese und ahnliche Ubun&en in 1 Octave zu machen, spiiter in 2 und 3. Leva roka oktavo niže. a. Linke Hand Octav tiefer. t Pazite dobro na raztezanje prstov v naslednjih va-jah! b. ' -i* 1 Man beaehte gut die Fingerspannungen in den fol -feenden Ubungen! 5 4 Domačinke. (Tri slovenske narodne.) Heimatsklange. (Drei slovenische Volkslieder.) 67. Adagio 4 /i i -._ , tLTi -v 4 ; 4 3^. ? f' fl Jr-V* M1 in 4 -Jr~ 5 ^ 1 w * 7N H5! P \ 2 r J? i 1 -• • g r -s——t i 1 « * S -t if— dim. e rall. > 'l ,| -- S—^ 1—v r Lj - ,0 Tp. # J .,> f/*"— J1T _ dim^ e rall. J- J^Tj O — V ^ p=n ^....."o — ^rr- ———p— — y ML ■ T7 Allo^retto i_____ J 4 4 T* r1—f-?- F -i— 4=! fr 4 —«—- 41 H^-i i rt p-—V . 2 - 2 ---- ----0—- ;» - J- 3==- mf T ^ » . - z_____ ^tt-J-—h-p -*)Hi- = »a -4-) - —ihsEf- • 5 Q . =±=4 i> —h r p llj i »T* .T*, J. u. »• .... . .i. ......... » - p /- pr®-1-' ^-^J- '\f - i—h fcr—1 I i i J 5 4 JL- 0- i— i £ I i i cresc. £ it ' £ cresc. grjij rr* m i M ^ i ^ m m % f »K = r; r r JL * - e « Ml r f P" r^Pf .2 --K- - r ff •i 2/- Si r^i —H- -P— 2 --= m0 m r^t-- rit__ 4- . / • 7 P^rit. —H- r r p MT^i f r -^^ 7 r^i a Andantino. 7 ; 1 V-*- S £ i »ii»f f i i. A # n\f m • * S Ž 0 w 4 Ž m i 1 . J-TT-TT v > M -4 ti ■ ^ * L r-=£ \mf -^•f Pr P' • r. r r _^ » 7 rt rr h-f1 i s Ml £ I 5 » I £ i f frr i p m i mf iSEET^ » » TJ 8 3 S« "if -r rrr gva-A ti ^ > 0 » PT pitfrrr i p Hi m —• i t t * t m . J. J® I - ±=A i * r ^ £ 3S ji * L ? 8B" g » a # r c*rr i r tC i - 2 i i 2 I. A JE5 #ms 4 •S s i jM.IM./U >M « M , >4 I £=f=t f i * r * ^ F^P / n. 8va--j 5 i 8va" & BE i t KT4^ 'I 1 I i t 3E3E i=£ S . 11 . m r ifTTTO < < I.// O r f r r 3 2 * r r f = ■ — 3 2 si/ Kakor stoje večkrat 3 note namesto S kot trijola, velja včasi 6 not kot sekstola namesto 4 enake vrednosti. Prava sekstola je 3-delna kakor 3-delni takt; ako je delna kakor 6-delni takt, je to neprava sekstola ali dvojna trijola. Sekstola se zaznamuje se številko 6 pod lokom. Sume iifters 3 Šoten ats Trio/e fiir 2, getten rnanchmat nudi 6 Noten ats Sextole nnstatt 4 gfeichn ert/gen. Nnr muss die tvahre Sestole dreitheUi« s fin, iihnlkh dem ■'/ -theiligen Takte; ist sie jedoch zneitheiUg n ie der 6' - theilige Takt, dttnn ist es eine falsche Sestole oder vietmehr čine Doppeltriole. Die Hertole trird mit der Ziffer ff untrr rinem Bofieu bezeichnet. XXII 0 \ o 1. 1- 3 —i - _ - m m s 5 v i" 68. Allegretto Etude. mtf±t& s I * s f * i i Etude. 69. Allegretto. -[ scen - t « - do ii t bi Sfr ^ i o___ ,fi£ff r7r7J i frf fffffpfpff p 4-------—---_..... f f f rrprp|j# p » Pl* # fa-i i i i\ :: : « »ii —©- i ^ i 4 -o- . ^/pfffrrrrrrfrrr prT-rrTTp ——SJ 1 | 1 1 ^^ • o rf—ff—^ S -v* -s—-- J J J O • " 5 i * 4 o -i-S—- mf ^-. ___ 4- 5 i 1 Pri naslednjih vezanih dvojemkah pride v a. 3. prst čez 4., 4. pa pod a, in sicer strogo legato. V b. naj se potegneta 1. in 5. prst jako vezano od ene tipke na drugo. V C. konečno se ne sme a. prst prezgodaj dvigniti, kadar ima cež 1. ali 5. prst oddaljeno tipko zadeti; tukaj mora a. prst od ene fipke na drugo hipoma skočiti, da se dvojeinke dobro vežejo. Bei fntgenden gebundenen Doppe/griffen murni in a. der 3. Finger uber den 4., der 4. unter den 3. strm g legato gesetzt, in b. der /. und Finger nm einer Taste z ur andern gebunden nachgezogen nerden; end-lidi muss man in C. mit dem 3. Finger, den man beim Ubersetzen ja nicht Zli frtih heben dar/,- iiher den / oder 5. Finger schnell auf die enttegenere Taste sprin-gev, damit die Doppe/griffe gut gebunden erscheinen. 3 4 a. 1 * .1 • o 4 •• V 77 ■ .773 rt ^ « »I J jl^ 3 4 3 4 3 4 3 4 12 12**12 1 II # 1 1 1 ' » f f l n 1 1 X' 1 X t' K -K mi iii! 125434 i i i 34« -» 4 l>. M J Uj-gj' r rnjj I * 3 5 3 'jtr;, Hrri »tr:. i' i i,.,;, a i * 3 3 4 2 I 2 » Kitica hrvaških narodnih pesnij 70. Allegro. * dž « ■■ *1 * Kroatischer LiederstraujJ. 4 2 fe= f P m m t •r mM m 7 d ' (fH s 1 • —\ i-n a. 3 1 __ __^ »t t f f « ' ' t- ^ J ^ 3 ' « M » 1 I — : - 12 3 * r * -r-f 2 l -aM tu LI/ P r r [ELTCU »---- i=i .((t«. -s . 3 J-J—»tiii* J". j v %v=t ^— Si, w ffi \ - mf f-—f rit. ==r rni ■ • i» t v. »> rnf'a tempo \y vi/ --i-{- 3 Allegretto. 3 wfy i n H -9—1- i 2 3 i 1 1 m 1 « i 1P t i nf f A-0--0-J-0- • f »n1 3=* Mi H 2 3 ?f 1 ♦ ??t » r4 vr Moderato. m - 5 1 t 2 p 2» 1 i m m m rit. 3 p 57- JL*. =5 m i PrW l!f 2 » 2 =f=r: * • ■« H--f-- • • -> m ' ---^3 2 1 ~~>- "d—»— —V 2 1 ,— f — JL a /C*-*- -Vf— 'TJ7 j—el— A J r—— vf r FP r 1 P 3-- iH 'T fli1 f#T 1 T~ - 5 2 3 M= ■ r » uLfr 1 -0-- 5--- ptr 5 »If'rPfp ji. rgj f 0 UMntai - N -0-- scen P do . tttfiff j *> F*, v ' 1 s-- 7 -1-3- -t? ' -i ✓ 7 r 7 -9- v? Allegro. m . 1 i it % 1 i seE P 4 A S - m . nu - en A 1 do e rallen-A S A V 13 5 , lit N 3 5 s Kakor je že znano, zahteva legato vzdržati polno vrednost, torej vse note, staccato pa saino polovico, torej vrednosti vsake note; med tema načinoma igranja je portato (nošeno), kar se zaznamuje z lokom nad pikami ali pod pikami (.<~>.). Note obdrže samo$4 svoje vrednosti in se igrajo z malim poudarkom, kakor bi bili toni pri pretrganem legatu od tipke do tipke nošeni. 71.Moderato. Tolažba. i JVie bekannt, rrird beim Le ga t O die Note votlstiindig, tt/so rntte % /kres JVertes, beim StaCCato bloji hnlb, n/so des JVertes ausge/ia/ten; die Mitte zvisehen bei-den diesen Spie/artet/ hiHt das Portato *' (getragen), ve/ches mit einem Boge// iiber Punktet/ (.<"">.) bezeichnet und so gespiett vir d, dass die Note// ihres JVertes ausgehalten und etivas nenig hervorgehoben rverden, als venn die Tone bet unterbrochenem Le ga t o von Taste zu Taste getragen niirden. Trost. i r r i r i #—0 m m $ P—# 0—0 P .J mf £ B s. t t * m t i 4 1 5 2 r r • r iti i m m i -a- *) V razloček portamenta fri petji, kar pomeni pretnzanje tona k druz«mn. *) Woh/ za uniergchriden vnm Porta/nento im Gesan&e, u>el-rhen *_. { ■ # b^ff i r » r —i— i. n&r1 i ^ ---T t ■ vf -t- • — 1 — --•- -- h --1 4 T. f • 5 ---h -H -s- 5 *' Čc^ki |)lus, tako imenovali po svojem taktu (ki obseza polovico celega takta). Ri!hmi*ch'>r Ttnz, so benannt nnch srin-r Tak/uri (tceleher die Hlilfle dr.t fin H zrn Tuktr.s brfr-ifif). Trio. tir* V- £ 4 'p i; : -^3 5 2 • • f It 9—0- =f4 4____ gf.U^- i : * jt k frTfr i p -f—1 t "P" 0 . r -i- -0- 0 T j v p-- • —0— fk i.....1 v 'r F r s a ■ 1 i ■ 5 1-6— 7 4 ~ - A 1 3 m p 12 4 -3- 5 J1 2 4 1 i ; f * y j* S $ 3EŽE 4 1 a »L 1 i i 2 3 m 1 « / * V» _<_ Fine. f i§ i 3 2 1 2 n ŠE 1 3 IS 2 5 f t ¥ f 1 1 v o 2 3 2 5 1 i 2 3 te (in potem) Trio D. C. al Fine e poi Polka D. C. (und da/m) fl. & f—r—f m 0 Jt —(P-- v M. --0- m r, r r —A p 1 -+-1 I CJ CJ 4+ M xxvn.: M 0- f- 0 0 J> --0- ■0- i —#- P. ■ ' » 0- 0-0- P A i —U —u* i r j j m 14 3 4 C. /A 5 4 5 *) Posebni srednji stavek pri skladbah za ples;po_onem se zopet ponavlja glavni stavek (plesna skladba sama). Trio se imenuje tudi skladba za 3 instrumente. ' Etn ei&HT Mittrfsatz bei Tanxstucken, icornach ,neder der Haupt-titrft Cdati Tamstiirk ne/bst) iriederholt teird. Sunit /leifit Trio eirte Katn/,uniji),,, iToHHtm-k) fiir .'/ Inutrumenf-. ! ali 434 5 1 Slovenska narodna z varijacijema. Slovenisehes Volkslied mit Variationen. 74.Andantino. 5 IPP 4 2 4 2 4 2 f PPl f * * P gP Pgi P » / -M-—i-- i- "f > > - *A-*H - W=ž \ J cresc. O' ^^ ^-jTn J " . II 2 ? . • -f * k e jjJjl i S V v f""^ i* .. v . A 7*—¥--- m\ S jej B3B r L 3 yni m m 1 m V H4 i i P M * i 2 I 1 1 m=t m t 60 w ti i t « 0 +M 4 rn± •—0-'-• is m p rall. i jr 5 I T5" --^ K i »* r\ ' rj. Wi 1 4); 0 1=* ■0-ir k n=4 vp i -pprjs: =4= mo H ren - do -1 " 2 1 ppp H __I 2 3 J|}JJflJJJt|JJJaJJJl r- t^_J' LskJI r o Morendo (umirajoče) se igra polagoma lahneje in mirneje. Vaje za palec. Morendo (ersterbend) spieft man nach und nach langsamer und schw—* 0 • ^ M r>r 4M- /2?" — —0 • ftfM Palec moramo pri podla&anjl i na oddaljene taste pod roko visoko dvigati, roko pa mirno držati; samo s prednjo roko se sme palcu pomagati, a nikdar z lahtom. Tudi pri prestavljanji čez palec moramo prste visoko dvigati. Beim Untersetzen des Daumens se/bst auf ent-fernte Tasten mu s s man dense/ben unter der Ha »d hoc/t heben, ohne mit der Htind eine Hetregung zu machetr, hochstens dar/ man mit dem Uandgefenke et-rtas naohgeben, nie aber mit dem Ellbogen vorriivken. Beim Ubersetzen eines Finger s iiber den Daumen mu »s man j en en gfeichfatls hnch heben. O tonovili načinih. V novodobni glasbi imamo dvojna tonova načina:l.Durovi način, v kterem se posamezni toni vrste kakor dolenje tipke klavirja od c naprej, to je po samih celih tonih Z 2 poltonoma med it. in 4., potem med 7. in 8. stopinjo: Von den Tonarten. I m neuen Tonsystem unterscheidet man zneiertei Tonarten: 1. Die Durtonart, in netcher die einzetnen Tone vom Grundtone ar/s so auf einander fofgen, nie die Untertasten des Klaviers von C aus aufrveisen, namtieh tauter GanZ-tone mit 2 Halbtonen von der 3. Stufe zur 4. und von der 7. zur 8. : 1. cel ton 2f. cel ton 3. polton 4. cel ton 5. cel ton 6. cel ton 7. polton 8. Ganzton Ganzton Halbton Ganzton Ganzton Ganzton Hatbtou C D E P 6 A .C Vspored 8 takih tonov, izmed katerih se imenuje 8. ton kakor 1., se zove dijatonična (t. j. v dvojnih tonih (celih pa polt onih) postopajoča) durova lestvica ali dur-škala v razloček Kromatične skale, ki m' nič druzega nego vrsta 12 poltonov, n.pr. navzgor: C-cis- d-dis- e- f-fis-g- gis-a- ais-h-c, navzdol pa c-h- hes- a- as-g- ges-f-e-es-d-des-c. 2. Molovi način, ki ima polton v dijatonični mol-škali že med 2. in 3. stopinjo; o tem pa pozneje. Glavni razloček med „dur" in „mol" leži torej v terci (v 3. stopinji); ta je v duru velika (obsezajoča 2 cela tona), V molu pa mala (obsezajoča cel ton in polton). V dijatonični dur-ali molškali se imenuje 1. stopinja pri-ma, 2. sekunda, 3. terca, 4. kvarta, 5. kvinta, 6. seksta, 7. septima, 8. oktava, 9. nona, 10. decima, i. t. d. Eine solche Tonreihe von 8 Tonen, nov on der 8. Ton wie der 1. heijit, nennt man diatonische (d. h. in zn_Hes c (Tesf g a hes i T ir jf i 3 b_Es f hes c cTes Na ta način bi dobili vse ostale durškale; pa dovolj je teh, ako si le predočinio to naravno pravilnost, da 4 $ imajo iste glavne tone kakor 3 t, 5$ kakor 2^,6|f kakor 1in 7$ kakor ()!?; naj se pri tem ne prezre, da se pri takih dveh podobnih skalah nahajajo križci in be vzajemno na različnih stopinjah: kjer je be, tam ni križca in narobe. Enako imajo 4 \> iste glavne tone kakor 3$, ol? kakor 2$, 61? kakor in kakor 0$. S pomočjo te pravilne vzajemnosti se učenec lahko nauči vse tonove načine, ako si le dobro zapomni durtone z 1, 2, 3 križci in z 1,2,3 be'mi; višje tonove načine razvidi učenec po prejšnji razpravi iz naslednjega pregleda durškal. (Dobro pazite na to', kako se tukaj križci z bemi vzajemno dopolnujejo do številke 7!) So/iie auf C, kanu man auf eine/n jeden andereu Tone eine Durtonte/ter aufbauen, nenn man nur nebst den Ganztiinen die 2 Ha/btiine richtig anbringt. Z t/ dem Behnfe denke man sich die C-durska/a in 2 g/eiche Thei/e, Tetrachorde (4 T one), gethei/t, nehme eine rse it s das 2. Tetrachord a/s ž. an t/nd mache das 2. dazu, /v o d ure h eine neue und znar die niichstcemand-te Durškala entsteht ,• anderseits nehme man rneder das /. Tetrachord ats 2. an und mnche das 1. dazu, no ■-d ure h tibermals eine neue und znar auch die niichst vernandte Durškala entsteht. Durch Fortsetzung die-ses Verfahrens entstehen rechts Skalen mit Kreuzen, links mit Been, we/che Versetzungszeichen sich n'egen dem uiithigen Hatbton am Sch/u/ie jedes Tetrachordes naturgemaji ergeben: 1 L u IL 1 C d e~? g a Ifc «# i r L 11 iT 1 i " TL Ir F g a"hes c d (Tf G a h~c d e fisTg 11 IL 1 De f is g a h cis d I. " II. A Ii čišTd e f is gis a_ti ti Auf diese IFeise nii/de man alte iibrigen Durškale// erhalte//; es geni/gen jedoch diese, nenn man sich die natur/iche Rege/miifiigkeit nor Augen hiitt, dass f jI diesetben Haupttiine haben nie 3 5 § trie 2{?, tfjj me 1 \> und nie O \>; man merke hierbei, dass sich bei sotehen z/rež iihn/ichen Tonteitern /rechselsei-tig die Kreuze und Been auf cerschiedenen Stufen be-finden, a/so nie zusa mm en treffen. Umgekehrt haben f\? diesetbe// Haupttiine n ie 3 §, 5 n ie 2$, 6't n ie l $ und n II 9 C - dur. ()1? Tonovi način s 51? (Des) je enharmonieen s tono-viin načinom se 7$ (Cis), enako tudi 6 p (Ges) se6$ (Fis) in 7? (Ces) s 5$ (H). (Opomniti je treba,da se enharmonična tonova načina s križci in z beini do-polnujeta do številke 12: imamo sploh 12 raznih tonov v glasbi.) Bistvena prestavna znamenja, ki so lastna sleherni skali (v razloček slučajnih v sredi skladbe), stoje kot predznamenje tonovega načina med znamenjem ključa in znamenjem takta v začetku skladbe (tudi v začetku vsake vrste), ter veljajo za vse dotične note istega imena. Celo to razpravo o tonovih načinih naj učenec večkrat čita, da se njegovo teoretično znanje razvija enakomerno s praktičnim znanjem raznih tonovih načinov, v katerih se naj bode p.olagoma vežbal. Die Tonart mit (Des) ist enharmonisch mit der Tonart mit (Cis), ebenso 6 v (Ges) mit ffjf (Fis) und 7? (Ces) mit H). (Man beachte, dana sich die enharmonischcn Tonarten in Kremen und Been z ur Znht 12 ergiinzen: es gibt uberhaupt 12 verschiedene Tiine in der Musik.) Die rvesentlichen Versetzungszeichen, netche jeder einzetnen Tonteiter eigen sind (zlim Vnterschiede vati den zufrilligen innerhatb eines Tanstiickes), stehen a m Anfange eines Stiickes zivischen dem Schtiisset - und Taktzeichen (noht auch am Anfange jeder Zei/e) a/s Vorzeichen der Tonart und getten fur alte betref-fenden Noten gteichen Namens. Vorstehende Abhandtung iiber die Tonarten ha t der Schuter bfters zu studieren, damit sein theoretisches ffissen gteichen Schritt hatte mit der praktischen Ausbitdung in den verschiedenen Tonarten, rvetche er eine nach der andern zu erlernen hat. XXIX. Razvoj skale v nasprotnem postopu. a. Legato. C dur. Entwickelung der Tonleiter in der Gegenbewegung. *) Gruča 5 not sto.jl včasi kot- kvmtola namesto 4 enako- *) Kino Grttppe von 5 Koten sfeht mnnchmat a/s Ouintofe vrednih. I an*foerfigen. 9 v Skal b. 0 t «J ne v a. |e v en i2 ak 1 3 era postopu. 1 T onleiter-Ubunge »^Tj- .11. i^m n in g leicher Bew -T«-H1 Pgl •ng. 5 4 3 f=t» 1 2 3 rt t i > - l > ^ ar*" ji— £ 1 > 3 V Skale v dveh oktavah. i rv -e- Tonleitern in zwei Octaven. ^ ^ 'm Trrf # p ftTfr 3 •• ■ m rH ^,; rr Tftf- - s J il J --— s-a- tm i t 1 i * -e- V skalah čez 2 in več oktav se pri prehodu iz ene oktave v drugo na eni strani podloži na temeljni ton palec namesto 5. prsta, na drugi strani pa pri temeljnem tonu prestavi čez palec 4. prst, med tem ko se v sredi skale križa s palcem 3. prst. In Tonleitern iiber 2 und mehrere Octaven muss man beim Ubergange aus einer Oetave in die andere einerseits auf den Grundton anstatt des 5. Finger s den Daumen unteHegen, nnderseits beim Grundtoue iiber den Daumen dm 4. Finger setzen, niihrend sich in der Mitte der Tonleiter jedesmaf der 3. Finger mit dem Daumen kreuzt. Etude. 75. __mf ^1 ifljljTJ' lTr3irrri ^111,^'uls —&- xsz 35= VL VV 3 IT V* Tl3 m Predigra v treh ležah. 5, 5 5, 4 s 4 5 5 Vorspiel in drei Lagen. *> Orkvena pesem. *' Kirchengmetng. ka narodna z varijaeijo Bohmisches Volkslied mit Variation Slovenisches Volkslied Slovenska narodna cresc, cresc. 4 3 2 5 3 2 14 23 41 3 452 5 2 3 4 2 4 12 3 1 2 5 4 3 14 3 2 42 13 5 3 24 80. Allegretto Etude cresc. Secon< 81. Te Koračnica, mpo di marcia. * ■fTT irrT*-^ Marše Tal.Ed. Bock i J MM---1-- -f—d—r~ J- --—ž---—^J--1--- C1 J--1--— J J J-- -----I__J— re _ | J; ^ {-X— f » č, | a m % i 2 • • ♦ ^ i ? 4 ^— # r«t- m m m j 1 i ° ffffl ®--— • > 2 fl '2 f+rH^—' ^ 1 [ do —m * 1 —* 1 * 1— f ~t—--— M—M--M—M--1—— ——4—J-j1^ —i—i—,— m j H » f r » i f -i... f. m t > > QL f 3 2 I ? .5 | 5. 1 »"» »' p m t. m......f _ f, . m m — 2 1 —■ • —. . T ♦ ♦ • ■ a m . . 2 i J; f > '--j ' > t l JC— f =E=-- r i i 1 --*---. =-- J J I i -= • • f },. 1 .... .. i .... . . P — -t-*--^--- ]—l— —ž—j— -t—--rt— \ S * m J . • T 2 3 1 j * f ? ... ! f # f —i-- / -M'.—> f > h f=t\ lr h r t Fh -1-1 —^ —r- r — f ž —M *—r —£ >— ^Spf-- mf f " s J } - t = H >-»- - i— 1 J * * * LJ.-i- * f— i .f ■ i f / i S > i - v- fffl hr- fM 2 ž ? . "2 1 ■ / 3 2 ! | :. ■::» ,p. I ■ t 3 2 1 | i—1-> i L rt iT1 i /—p— f »y. >-4- y l ? —-=-4— --4 4-1—1 d- J ^ > > J ■ • w ■ .1 Primo, Koračnica. 81. Tempo di marci a.*) 5 Marsch. Val, Ed. vArrnng. A. F.) i / £ gH i MU HŠ i £±e£ .sm* iH s £ P izz: P 1 i ? d 4 M M . do___ f p S 4 a M 1) r- mf *J I/.^nvnri: marca. *' Sprirh aus: martscha. 64 4)I1* * 1 5 * i 4 > f ll- rTf Fl 1 £ * P 5--0 0 to— TRIO. j / i? V'- fl *):. iV—i« -J- J > f > - f 1 f 1— • 1 T 1 | -U—v-t--J— i r J—Lj- v ♦ —1- / , I y t? K jj • • J; i' ....j:. a._ a..... « '-I V fl * ------ ♦ ff 1—r a M=i P* f+fil—i i / i? ~ fžM ^— — . —t—;--;-1 1 j [f«J7]1 j-g 4-4-—H^-- 4-—-- m fe- r r J i J i H - za • * • r < g 11. , 11II. I * i ^ i r—r-ff ^ fj . ri' .-i l 3 2 1 , > rri «— i ' 1 m/ S ----- *--. —H— —i—^——i— --=--^--, "t— l M i r = fl^fttf r r r 1 ^ f- f j > p ^ fr —e-a-a-a-ti-- » 2 J 3 a * 2 i f 4= i s 1. N 1 —1—K-- — i r L—M-—i—h—}-- —M—J-i--1—H- > --*—n i f—i—~r _|--(---- 1 ^ -1—d—-♦-- 1 -i——i- \ y b j. J 3 4 3 2 i J * J * J- iU M S 2 i 3 4 3 'f 2 ' f f % —i f \ i M j* J * 1 J*--i ri 1 i ^j t ti * rl-r M. M !? * | * l /Mh-:—j-f —f r f ,—i— ----*--i > —? u i i—? i * r—^ i -p--r f-- ------- P -—i \ 9 i— J-- rtT 4— -f- \ S j? i f —1 M f. f 1 -—• 2 —t^ *\—> f t t lL' tt—i f i -—i r —^ -i-4__ J1 ' . . lin.. . r- i) cia C. l ? S— / -J-J— f. r f , _ * *--r r XJ--f i f--^J— —• r r r * i * i i i). \ y 1? ■ r • < ---j—£ •—r - - t ■M—J ^ 1 y ^ j. ~jj irifp TRIO. /L /> i- fn ? \>- •J *) 2 X U /r r P . m• 0 m m • • P * m zzij=:=4zd —» _ x— -—^ i y • *— m 4 v • > 3 C/ ^ f pfjj H f £ jI A J KJ bJ _^ ■ • # * - j i j mf i * Ig)1* 4' «!)* _ i k 2 • 0 rj . > h p r r m 0 rJ r o ■ ^ bc £ t iti t r T rr , rrr £ m e- V 3 a 3ee3E H 1 3E=3E y « ZEZ3C -a—«—i -a—a—+- 8» g » r-—• Ei i i i i O p m fpM 1 ff * =N * 0. -3 % -=}- 1 3 2 —H—^F- i --i—f- 3 f * L i f* k ■ <0 —.— - .Kuj -- — v -S 4 • i—f j j -3—2—i- * >- —-3—2 1 » - t i 5 1 TZ -4- p 0— —1— f * " 1 1 —£— 2 Nfr= d dd -ž— — »L:—J- 10 M — *> 2: i. \ 2. L T-Mf ■0- f=P= 1 -5- 3 r 1 —1-2-1- 4 »- i -2— -J- —— 2 --1-2- -1-6— ' .. fl «- --Č —s— —^5 --1- --J—J— 4 -5- S mM 3 £L £ -I--8- 5==§ g zzzz o S 3 5 M 4 2 nr "nfiir 2 12 3 I S 2 3 # ■# i Marcia D. C. P i»~l» fTJ r Hi s t? 3 2 3 5 4 3 5 4 3 *) Predpisani \> velja za vsak h, ako ni prf d njim oddeln - *> Dna vor&e.zeichnet« !> gili fiir alle h, aufier rro fin Aufloser telja A|) sUht. Tri zvoki. Vsakteri ton da kot prima s terco in kvinto skup trizvok, ki ga po najvišjem intervalu tudi kvint -akord imenujemo (n. pr. C. e. g). Ako prestavi -ino sleherne tone tega glavnega akorda, dobimo dva postranska akorda, namreč tercsekstakord, skrajšano sekstakord, kedar postavimo terco kot primo (e. g., c), in kvartsekstakord, kedar postane iz kvinte prima C. e). Najprej vadijo se naj 3 durtrizvoki na C, G, P (z veliko terco) in 3 moltrizvoki na a, e, d (z malo terco). ki so vsi sestavljeni iz spodnjih klavirskih tipek. 1. a.« s 5 XXXII. tfffli * upa m 5 5 •"> :t *2 ° * * ? I b. Dreiklange. Ein beliebiger Ton als Prime gibt mit seiner Terz und Qainte den Dreiklatlg, nach seine/n hochsten Interral/e auch Quintncc0rd genannt (z. B. C. e. g). Durch Versetzung der Tone dieses Hauptuc-cordes ent»tehn z>rei Nebenctccorde, und zicar der Terzsertaccord, kurz Sejctaccord genannt, tvenn die Terz zur Prime rvird (e. g.. c), und der Quart -sextaccord, rvenn man die Quinte zur Prime macht (£.. c. e). Zundchft kommen die 3 Durdreiklange C, G, F (mit gro/ier Terz) und die 3 Molldreikliinge a, e, d (mit kleiner Terz), sammtlich ohne Obertasten, zur Ubung: m ,35 1 V 3 5 ljjj C 5 s , •*> 2 i pomeni dušni pedal, ki se pritisne z desno nogo in se pri znamenji & zopet popusti; pri tem naj se pota ve -dno dutika tal. "Sej. bedeutet den rerhten Pedaltritt, ue/cher mit der rerhten fu/iupitze fectrefen und beim Zeirhen ■»• icieder loage/asnen ivirdj dabei mt/fi die Ferse ste/n am Soden ruhen. Vaje v raznih dur-tonovih načinih. Ubungen in verschiedenen Durtonarten. Pri vsakem tonovem načinu igraj učenec najprej Ška_ Bei jeder Tonart spiele der Schuler zuerst die Ton_ lo (za zdaj v eni oktavi) po načinu vaje XXIX., tri _ zvok po vaji XXXII. in kadenco (kratko predigro)po št. 76., kakor poprej pri „C dur." leiter (vorliiufig in einer Octave) nach Art derUbung XXIX., den Dreiklang nach der. Ubung XXXII., und die Cadenz (kurzes Vorspiel) nach N? 76tvie vor _ her bei „C dur." G-dur. XXXIII s? * i i f M —i- 3 m-*- F -TI Irr U 1 rr f= -i— 5 m —1- gga ja&aa f=! t-* 3 r r dm m | | | | * * o- 5 j—* H V" Švicarska pesem. Schweizer Lied. 84. Allegro moderato. 2 -- ___ 3^ 4 ---- • • ; m m i 4 Sm d - / p V 4 2 * r 1 ±f~B— -i-- -Ef-f— "TSriu- L-i--—L- Pri vajah z obsegom oktave igra leva roka za 2 oktavi niže. Kdor ne more pri skupnih akordih doseči oktave,naj izpu. sti v desni roki najnižji, v levi pa najvišji ton. 10 Bei Vbf/nfien mit 0 ' i 45 4 i i P 5 5 . 2, 3, * Jos. Haydn. a, *_ mm T fn i i r r m r J J pj P MM m 2 L_ 4 (T I^PiS "inr f H m crese. H i g i r t' ^ '3 2 5 i r 9 < » a 1 3 ?4r4ž t « Hes (B)-dur. 532 542 542 5 3« T5 V1«" 91. Moderato. Etude. H C. o - . m : g 5 3)3 4 J^L 2. 3 2 P 1 rit ar d. 7 " «J • • " rt tempo - J J J J 5 j® * t ■ess. rri^r" J^rr^ 2 3 v: -f- 2 o iiiii »=«== ^-^ i 21 3 a * 'Iflff^f C t fl ndo Ittttttt ' g: g: -L- p 'H F F F F F r p iftirtEf4" feM XXXVIII Es-dur. Igraj vajo VI. v Es-dur. I Spiele Ubung VI. in Es-dur. iAŽŽrrA HtUsj ^ 5jg4 ^ 1)3. Tempo giusto.*} i _ Etude. Takt:l . . 2. . 3 . . 4 . . (1 23 456789101112) /l-Ali /fftr 1 2 4 /f* rr^i 5 • Prfp N— n / fc). > L- rr >r ii—r L ■M #=4 -T~---• / dim. / > —. M p S • W fr ' —p— »=£fc : r=i=: cu CP 1 • fsr= M m * \ v T cresc. m 4 * ^ ^ 4__ iJTf 4 ^-1 -Ti-p f-^-lr--- ■ 4- Tf— J \ JJ 1% - p r^l » — i dim rr \ JTI J —_yj ty=i ^— - *) Džusto^ primerno. Dtchusto s angemessen. tri iJ'. - ■ —ffr \ [p 1 F rp / / / / cresc. X—p—-- t r / m • rff— / decresc. •- rp \-- -EJJ-—/ I^u- tfl= . *....... A /ffŽ- ./^f / ■ 5»•/ * k ^ ^ < / dim. I /AH '.r ,rr —/ —-A / ( s rrf rff I /f 7 j 1 1 1/ / f 7 -....... es /T c-Cj c-T-i r t 1t / itt- t 2 1 ) 7 7r 7 l 7 / f 7 — • Da se vsi prsti enako izvežbajo, priporočamo naslednje rede prstov kot dodatek k prstnim vajam: Zur Egalisierung der Finger seien folgende Finger . siitze als Nachtrag zu Finger ubungen empfohlen: YYV II 123 || 334111 2811 34511 23 411 3 4 51 II1 2 34 1 2345II II 121| 23 II 34II 12 AAV . a.|| 543 I! 543 1432II432II 3211'3 21II II 5432 14321II c- H o 4II5 41 5 41 43 23 43 45II12 || 34 43 II 3 2 II 3 2 45 | 23 32l21 94. Allegretto. Čebele, 4 2i s 2 1 Die Bienen. S ? 4 y — 2 m m 3 1 — II —II 21 II 21II 2 Jr.Gerbio. 7i—s a m m » £ w trese. mm. s £ 2 5 *) Pedal neprestano do znamenja #. *) Pedal immerfort bis xum Zeichen # . V } i p rrT "3= —r- m p k »/—N~ \ ' v -»J17— ^ p K . o 2 i 4 d # • 1 "J---4 • • • rt Ji, lup / 4 1 0 0 • ---0 0 m i 77 «S 1 £B £ £ f ? w s 4 2 4 / fcli 2 3 1 ' 4 ,/? = forzando, sf ali sfz - sforzato (ojačeno), sff ali sjfz = sforzatissimo (jako ojačeno). -0--• fz~ forzando, sf oder $fz= sforzato (verstiirkt), sff oder sfjž- sforzatissimo (sehr verstiirkt) . XXXIX. Igraj vajo VI. v E-dur. E - dur. Spiele Ubung VI. in E-dur. m Andantino. bV t*2 T^ T** (S) Etude. i j! i' ffftgp & Pride li trijola na 2 enaki noti, razdeli se srednja no. ta trijole na dve; n. pr. . s- en druga tri en druga tri Kommt auf 2 £leiehwertige Noten eine Triole, so den. ke man sirh die mittlere Triolennote halbiert; z. B. >f oder B^ Li_T C_t tins zioeie drei tins xwe it drei XL. o tg^if?V VV d Kje dom je moj? Andantino. Mein Heim. Fr. Skroup. *) Palec prime 2 tipki ob enem. Igraj vajo C.iz štev. XXVI. z drugimi prsti: * ► ) Der Daumen greift 2 Tasten auf einmal. Spiele Ubung C. aus der Nummer XXVI. mit an dem Fingern .■ i i As - dur. Igraj vajo VIII. v As-dur. o 3 o Spiele Ubung VIII. in As-dur. 08. Allegro con fuoco. Fr.Mair. i M s £ mf / S mf ŽEB iS f I'u m %i • N » k n. -k— 'i________- O m - m *—_— 4 , ^-4ps>— O--r ^-'- -#— Jr1 —t- »,. ff '—*— -33 f =fM "f-7 i)V-—t—_*> -— = = -1 1 \ ' f " 'j?—*— -i-®— rrrr r i 1 1 2 2 4 5 FHN r—V- F5= „ L | --- t'*— 3 _ i "i k - 4 pp^fTrecgfJ \ ----— T- P r r r 9. —+- -i-»; • P 7 JI r 1' P f fff r> ..o o > -- p > . LUJJ i 's 4 2 f 7 ^ H——■ % F * 2 Igraj vajo XXXI. z drugimi prsti: Spiele Ubung XXXI. mit andern Fingern .- 23 41 v3214\ 113452 ^4325 43 2 5 3 45 2 132 14 2 341 S •J ^ Q O M A « b 41 23432 2543 5234 32v II5234/8543v I 1(243 3 4 J14 3 2 41 23 ^|C ||42a [2431 /31 24v [[3 5 42/42 4235 3542 3124 2431 31 ^11 4213 342 C 'J O I > 2453 5324 Des-dur 5:t 24/2 453 v 1342 4 213 I Igraj vajo V. v Des-dur. um. Mh rr^ilij,^^ ^ ^ tJ ••143212123415 ° 1*4 2 lf^l ?3 2'l 5 3 2 Spiele Ubung V. in Des-dur. 3 1 3 5(3) 5 Ruska himna. 99. Maestoso. 4 Russisehe Hymne. 5 5 4 3 A.Lvov. i S I. ttt S p p—= i P f P r:—^r* zr* 1 2 i 2 te m £ -4 f 'I. -s- n. 22 II £ r ii s/ m mf m 1 0 / r P des Ž Ig 1 ^ x o ™ Fis-dur = Ges-dur. i -8-4- zrj nf. Enharmonicna tonova načina. Igraj v Fis-dur it. XVIII. in 62, v Ges-dur pa VII. in XVII. ' Enharmonische Tonarten. Spiele in Fis-dur N° XVIII. u. 62, in Ges-dur VII. u. XVII. Fis. XLIV. Ges. 4 3 TT51" 1TJ (IL 5 1 3 3 124 5 5123 5 1 23 124 fT24 5 1 23 5 1 2 3 Pesem streleev 100. Moderato. Schiitzenlied Veličastno. 41 14 2 Erhaben, majesiaiitch. MV J. J k mf mm i 'i. mi m 'n. pp mmm ■£4 I v & r r Igraj v Ges-dur številk«: i i P * 1 2 V Spiele in Ges-dur die Nummern: 34, IX, 37, X, 39, 41,47. Cis-dur & Ces-dur. (Cis je enharmonieen z Des, Ces pa z H.) n XLV. 2« . o . ifcft ••"s^^.-iTT* (Cis ist enharmonisch mit Bes, Ces mit H.) 43' -"3 Spiele l. in Cis-dur und II. in Ces -dur folgende Nummern.- Igraj I. v Cis-dur in II. v Ces-dur naslednje številke: II (a, b), 13-21, III, 22, IV, 23-33, 35, 38, 40, 43, 46, 48- 50, XVI, 59, 63, XIX, XX, XXI, XXII, XXIII, XXVII. ,4 5 3 4 3 5 a. XLVI • il /3 4 2 ///s Ti t ? sitni le 2 ^ 3 simile 3 2 4 435 2 31 3 4 2 4 5 3 i 3 5 4 2 4 3 1 3 2 P 3 1 4 2 5 3 /4 2 5 P /4 2 5 3 /3 1 4 2 g« c a J I ,2413 3 524 4 4 2 5 5 241 Venec valčkov. 101 (V krogu durtonovih načinov.) . Fr. Seliubert. 1 4 y r- i J J H 1 1 J p J p + -f fn M rfl * 4 ff —* * * t sf • « 0 \ --4— -fr- r "•f —t » * i * 1— •f v-*— •♦I— ■♦u •IL.I J r # —4- % -4- A— -9 \ -M r ^— V -f- V i > K > fff 5 --1— | i-- 2 / f / ^—h i f r> 1 r J > > 1 r —i * » f ->—P ( -1— -f c«- r s • 77 r ^— r L 1 f_ * i r- f. « I 2 f-• 3 L^Ll 2 J J 1 r 75 '1 -- 12 1 T M1^ » m-r , m »-—T fl .-t- i 2 3 —i-F- -R— C. 7 r r — J 12 1 « mm t1 | * 1 . 1 1 2 1 m f, a », _ _ 1 1 2 1 •f t # nf 4 2 1 3 •— / " " r j-vC-T r M V" — • f... r —1 4 —rr a -1—»— 4 4 p V- H=F?- ' / / ~ff iJtfff i-- 1 a 0- -0- —« ff r, | f -t— —e—fc- 3 2 1 1 tr 12^ —J>u i— 121 -1—5 H * —h —1—t— 4 rrfr— • • u 'I I > •1 'i >— m 3 2 ■ v > r fr p L 1 d —hfr— H i j —fr— p J J ♦ 7 4 L, 0 0 t 4 3 2 • * ■ 1 ,H t« # — 2 ^ HH- e - * jt 1 • - # 4 4 M. W M 4 iii r ■ fr / ■ tf p p ^ 1 1 1 X r r Ht=F i* t=#t4= m d ^ ^ -H-- -fc— —fr— u^—- • At----^ v' : i r • : r 1 iri r r ^L i i. * 4 1 4 12 3 5 i II PRIMO. Wal zer - Kranz. (Im Dnrtonartun-Kmse.) I ife i i iHI »lis 2 ,, 2 4 1 i mf 1 2 12 12 # # 1 2 3 4 /1J ff«f • . 4 4 fN# * 8...... rrgu£ 1 . . 2 g i rf . 2 m • 2 H™ »•A 3 2 1 --V „0*0 r vi ti i 1 J— -g g JO i 1 ! - jjtu • • S LS | ti-rm • * --^i-f- if ♦ J]J ' m 1 5 11 J< --3-5—J-• • 2 4 • • * ttt 2 4 np v frrttrfrffi > 4 »-p p. iffff Vi 8............ l 1 _v-m»»* jugu j i -1 Ht 7LJ 7 U L Tr-jjj --2-U4 •i/ n l -j] / rfl \4r>—9-i-- •J -^HH i 4 g f 5 rtii 1 4 5 3 5 F--^fl 5 (jf S rs s ii • T g m Prr L 1 A # 3 2 3 4 S 3. ♦ fl 2 3 4 3 2 * % •ftr* J # #- . / t1 r * tlf / f f 1 t lli" g g g ■ V p -9—< - P —fc—p®—j-r w rf r '3 crn t^pi m P E T S ji —L P V f iTrM' ? 2 3 4 3 2 = ^ n -; ti Ž: jem «43 'If ffl 2 rfrfrri C 3 r ij 4 3 p * gnii A - > > i> • 11 prt —_Li__ ^TŽ-- u u u 4 e j 4 3 M 4 3 2 4 3 ^a1 it 3 2 t 5 3 2 P S i ž i S I A i P g g J*', Ž li i « 3 4 3 2 3 4 m mm ž ¥ £ f i! * 2 121 -12 121 —; Pjjjj $ m m a S t£ i§jggj| 35 if S # » 0-0-0- t f{ fe m ffMfrfff U p i s s < ■>/' __sf _ m $ sf f 0 0 m i j«? 1 j j j 1 f ±M 2 12 1 2 12 1 2 12 1 ® 4 ■ »000 EZEEE n r- r FF#1 hh 4 1 "f i r > liJi'— i /-^Air 1=ffl ^—iL. ---- P - m > > -i- "fr-*" - m t k -M- f . 1 .. 1 --i--- t:- -fsV V m 2 —|— - r r f 1 5 -J- fl 2 0 4 m i C. . , r^f- i___ IT 4 P 1 —tf" 9-' 2 0 4 3,-- m-*-- M1 1 m > (j* > O' _ • m #— —L.. Mrl - H 0 > fj> > {J- r 1 —J- 4 rJ' p —L-< f Z1 • =4= ±= 2 4M ¥ 36 m? m -9- 2 1 m - _ v g i s m m n m i m i« i f p 1 2 l • -0- — Ml g n 3 4 I ? 1 ž" 1 iS-' • ♦ P Ž li 22j i i i i PP i P > . i ;= i F) a a a -t a • «... a 't £ 1 ::J 2 3 2 3 2 8- I 23 2 1 rr 00 0*^.-.).. 2 12 1 y"7rrrr mm ff sf sf m » m m f 00 0i f »/ • • • • -m I i i i m t i 3 4 i ti •: , j) t... i 2 h S m j.j J J j4 s i *) 4 • iHI i i i ## -0 0 0 3 2 1 2 3 2 1 0000'-0-4—0 5 4 3 212 321 2 3 212 321 ¥ 2 1 SrS 8- 2 3 2 1 tSm "TT-1 zi Ml g i i f f m wm wwww Ud. M H £ 10 0 0 0 i 4 3 2 3 4 1 4 123 4 *) Predložek velja spodliji noti, igra se torej skupaj *) Der Vorschlaf, , tur untern Kole ge/iorig , toird zugleich mil Z gornjo noto. | der obern zusammen angesehla&en. 10 1 t %% K 2 0 0 « « m m m m t .u s F m i i a s n s 1 s m i i —r 3 # # :ct H ft< 4 > r i • • FFf Hh FPf • • Fpf Y% «= -^-A- —f- m + * k r — PP F i f p j- i r p • f p::: v 1 P -i- 0 * * a -J— 0 9. -5- 2 r e. J --( FFf 5 | ; 3 4 ■f « TFf rif F## ftr 1| p p ffl O: £ >—r Ml > > | P K tt~ -ž- r ■ Ti -i i p . en cz rct PJ p '' J' LX J 1 -IX J. 2 j • —£— 0 3 r M ks: -U- ti m --i— M ff t ff 4 <•): t: A it—j, " , i m m -L- —U • • p ■ m t—_ :mz p a , ■ m —J— up m -l— f K iaa — r -X- J y t h? ¥ za ^P-- 0 0 3 ^ 0 0 i Vtt >ff ti » 8. iJ^ f I a dolce aži S S £ £ f f •- 2 2 2 1 2 I 2 ~ 2 1 i i i 4 5__ iirpff s i s ... "s.. 1 i te SE 3Zj S S £ r d* d fMf i j r3 r i 3^_ > > ,r r ij _pr i r^—f—- ,9 0 -i—i— > i >-- -==+-- ■i—t- —i— -H- * j- 2 - -l—l— -■ ; ; j- -- f ^ 2 .0 m0 2 ' F »'1 ■ P • h» IP-ff 1 F 4 4 i « m #=1 M r 1 m r ... H M --=F=i= ■f i r ?i 3 2 1 (AH' M S I m i 2:_ i 'g? , L > _^_4»—5 H £ -ž— —# 5 S# H 1 i "'i i k tir !! « > > « v .. f i — » > > n ti -ž— -i-I J v\\ * i' 2 i "V* 2 —H -A '2 m f, f 't - trnu m H 1 i i i ± m m B m f! cresc. cresc. i s rt s t* k j. | 1 i. 'S -- l. --^ 10. ,l> |y 2 • —• — rfrjf 9'~ P f^rr s V";--* r : «4- i-- T—*-2--ž. u V Y11 i z % • -7 £ P FFF# * ■■■■ 1 2 =F4=+= 7 L. J J . s 3 2 c f, • 77 ■ 7 V • 7 f J - 3- j r r ■ t- =M ff i s i i H mi i i i m i »sf- er esc. I 313 iS 93 i i i f \} j j- Ž 4 1 11 • i i S p i i £ i i s =4 m - • f i gSE B P a 33 a a P *T=; i I i EP1 5?= 3 i ž t is fck= {_■ 1=1 ff 33 i a S 3E3 9* S 9. rt J? Ah M -jS^-*- 2 — P 1*- r ^p p • 4 ,--—-- - 2 -p— i* 1*- » i i itfcr cantabile » JlIjjJ -»- M =4 M J K "T^TT"^" =M S 7 * k J * • 0 7» 3 a m k 2 m >m 0 0 > " 2 3 2 7 • i| i • l 3 -^ -"" t m m m 3 2 1 4 —0-3 2s ' rf^- 2 — — # • ^-- rf- —m- (fa P fr 0 J? M -*-*- p —— f i-i d =4= =j k 1 4=t f L j m j cresc. i T >nJ ii J 7 J ' "'' . -1-f- --- 7 a \ 4-M .•(■ / » » 3 2 3 «m m m/ ■"232 -JZj-ja m m m 3-- 3^' 4 3^ 2 V"i F*f-f f5 P »F 1 |F= 2 f—i 1 m9>> b-- 1 t -K" 1 2 4 1 -*-1- »f • li J .i =t=4 =M =4 =4 J-0- 5 4 -1-i.- •—IX MJ&4 -0 M 3 -" / ;» • » 3 2 3"- ■ t • * m 2 3 2 "7 M >r« a C)*« 3 .......... i^-—— 1 1 f-r 10. F#=| 2 »-"T" — 5,- 1 (S) * b ? J^pz f fM11 m • P 7 ■i7 ;— kd • ,#l« a -M- N= T" T rfT ,. p r 3 ^pfie im 4 I f > 3 2 * 7 • 7 f i"— tj ji r~0— * 3 V N 3 i ' V • ■ 4 V __^ 3 _ _ 4___ 4>- u^i. - •j « 7 • "i-- ■ nf v > s* 1 =m v l! 4 i m. m t 3 ^ L-7^ 4" f /• 7 f— 7 a — 1 H? ijj 3 i o * I? J 4' * 1 r;-1 r^-1 41. g atr* i I & ' f m m ztd t 5 s crese. S 3 f Si i m 000 ^ r' T^f hp-T -■-H ■gb p t filfL 3 f4] -C • i-tV l (ro ^ b 1 m --6 ^ • W y~0'mm ~ £0 • 1 r 1 k _ P' m m > # k.. • • \-te_2Jz— '2 2' 3 :, .... r 2 3 ¥ 3 —2 5 • 88 12 4 4 1 m * i ž i ■ I ES TF 1» TIF ■P I 3 S i i i y I m i Bi « —«—t I 1* i 1. 2. •' 13. | li^i s 1 fP -s- te P f i i m t—e- ji—• 4 Z 2 7 A 1 1 1 i L\> J "T] • 14. -P f i H r> jii —r _^ \ r tir —i: J 4 J • < r -—- —^-- i n - 3 > —« +=h=F >• H= - -ii >-> lil > a) dl-i-Jhr 4-« 3j 4-4- V T —< *. ■ * tM-- i: f- 3 m i tii ttt m m šli i i S i t i m t** * • ■ t i r i te PRIMO, 12 . A , $L't. f I g te fe i £ i m 5Eg S p dolce 3 4 -r"T i s m i j J *« a ■ 4 ^ T V # i i ~ »P* i i a 1—r1 ^— 1 1. • 2. n.. ^ ^ 1/ 3 rTrffr g J S M ilg i 13 8 yy~~~ločo 1 J-JJ, J4-, 1 F rb»> ^ -f-p-- 2 . r' 1. V • • • fpfl • p p • m F fh.F -1 / V j* * P3 —2-- r-H^: 4=t tT ■ Ht ff • .. T 1 . p -1 OP f-s-*! • ?m 0 <0 3 J=M 4 4 I f ... 2 M 8' i rj loco "g i '"'" 8"" 14. 3 o » 1 ^ m m p i P i i Pit U JT i • ' m* P 33E3 5 3 3 3 2 >• 3^ a * J- a itL 1 a 3 ^ f » . t f 0- V O ^.J 1 1 =f=t=4 1 > 9 0 rr -1 ' r» -<9—J J 0 3 2 S. i * ? 4 3 ■ -- 1 * » 1_2 4 i j«T 0- i. JČ. : 1 8 v- £ LN tf -1- -- * --i- —rt" —1-- - ■ - • 0-- r k • •J 5 1 3 ■ i 3 -5-- • ld. ■t ff F* ■ f 4 t) h. rt" n :ce » v ■ ./ f O: > X i2 XX * r 1 -- —1—h H ■J —f t— - f XX 1=4= >X" - f K-" — , > I / f ■ li- 2 -0 r f 1 -J- i 1 r f J s ^ - t— f J 2 1 LX_ Vt-r-r m ■ \ X? 2 ti 2 / J •f:-- — A •r nf -X— X "f-f & f... --I- f ~ r cresc. PrR ihn. -0-0 -XI. r -, > > i LX- XX # i X_ X t* l-m- J k 0 -fr i— —*--- > 1 i - > |9: FFrff f 0' 16. J V ■ -r ff tt ... ^ IV. p <•): , > > a _l tt- ( r r pp decresc 11 — -X- • r. •-.k f =ft=P X- XX -X XX - J M ./ _ f f. (H- • t- 0 f p . a f ž i r • • f- -#XX-2 ■ r f1 XX ff W ff :XCB= -X- ii -X v t 2 # 3 L '-N 2 "flff 3 ^Tfr rTT f-^-i 2 3 M 4 s f ^— "rt" - Jm X- -r ff =rFrR:= —^ -- -i. ^ v m — M* PP — 11 ■J H > >— f J »^ a J J— i ¥ X • 0 4 "i^fn 3 ^ 4 J, 3 • 3 1=13 4 3 3 - r H te« m i i i tt li m i i i »i J «• >4f# .fff f II 3 S S ti r L t tt 2 1 1, 2 1 m i 4 i hi j s i ffstring. 5 2 Sij a f S t 8 3 % m p »ir * K? ■t 7> 2 5 4 £ P 4 PP m TTr i !> I 2 ' 4 £ 1 2 8- ~rr £ _^ P m m 2 . 4 > _ * s g 3 a i 4, m cresc. .. 4 3 4 5_2 J ^ J; f 1 J * * 1 ^ if up dim. P F frrirrfif EŽgUiilM^ p decresc. ai y i ii i i p m. Ipf f 4 3 ' 4 i 2 1 « ♦ N ' 1 8- i 3 —,2 3 0 r i 0 0 i 2 3 L r-N 2 3 rirrrrirfrr gt S m f/ 3 i p 3 4g 2 5 3 43 4 3 4 3 4 3 3 ,—v 2 3 0 0r, Š. i 3 -—s 2 3 1 g M 3 2 3 00 0 i i jgi a g ~0-0- £ i* i 0-0 m mm f 0 T00 i g i a 3 4 3 3 4 3 3 4 3 3 3 # r> 0 0 i m i 2 1 1 S 1 ...Ol.ž 2 4 . ■ m i S jfjfstringendo *) i pPp. £1 P EE 2 1 3 43 45 i 1 3 5 2 Strindžendo = tesneje, pospešile, hitreje;istega pomena je stretto, tudi accelerando (ačelerando). *) Strindschendo — drangend, »chneller, das Tempo besvhleu-nigcnd ■, dasselbe bedeutet auch Stretto und accelerando (at-schclcrando ) . XLVTI. Razširjene durškale v 4 skupinah. Naj se vadijo v 2 in več oktavah po načinu št.XXIX.c, in sicer vrstno p, mf, f, cresc. in decresc. 1. C, G, D, A, E. Red prstov kakor pri C (čitaj opazko na str. 58.):pa-lec se križa v sredi skale s 3., pri temeljnem tonu s 4. prstom; oba 3. prsta prideta skupaj. G. A. 2. H (Ces) F. Red prstov, kakoršen je v 1. skupini, velja tukaj pri II samo za desno, pri F pa samo za levo roko; zaradi gornje tipke, katero bi palec nerodno zadel, začenja leva roka pri H spodaj in desna roka pri F gori s 4. prstom. Palca prideta skupaj, in pri 3 gornjih tipkah pri - dejo 3 srednji prsti | , pri 2 gornjih tipkah pa 2 !) na vrsto. XLVII. Erweiterte Durtonleitern in 4 Gruppen. Man iibe alle in 2 und mehr Octaven nach 4ft der .Vf XXIX. c, und z Kar abmechselnd p, nif-f, cresc. und der. rose. i. C, O, D, A, E. Fingersatz tvie bei G (lies die Anmerkung auf S.ss)-. der Daumen kreuzt sich in der Mitte der Tonleiter mit dem 3., beim Grundtone mit dem 4. Finger-, die beiden 3. Finger treffen zusammen. 2. E (Ces), F. Der Fingersatz der l. Gruppe gilt hier nur bei H fiir die rechte, bei F nur fiir die linke Hand-, me gen der Obertaste, avf melche der Daumen ungeschickt zu stehen kiime, fiingt die linke Hand bei H unten und die rechte bei F oben mit dem 4. Finger an. Die Daumen treffen zusammen, und es folgen bei der Dreiobertastengr up p e 3 mittlere Finger (J jf bei der Zrveiobertastengruppe bloji 2 (ij jf). 3. Fis (Ges), Des (Cis). Red prstov kakor pri 2. skupini (samo da se skale začenjajo z gornjo tipko) : gledaj na 2 in 3 gornje tipke i 3. Fis (Ges), Des (Cis). Finger sat z mie bei der 2. Gruppe (nur dass die Tonleiter n mit der Obertaste anfangen)'.beachte die Gruppen der 2 und 3 Obertasten ! 4. As, Es, Hes (B). Red prstov 2. ip 3. skupine ostane samo za desno roko (na es 3., na hes (b) pa 4. prst); leva roka začenja te 3 škale (kakor Des) s 3. prstom invsre. di škale daje po palcu 4. prst (ne glede na skupine 2 in 3 gornjih tipek). 4. As, Es, Hes (B). Der Fingersatz der 2. und 3. Gruppe gilt nur noch fiir die rechte Hand (auf es kommt der 3., auf h es (b) der 4. Finger) ; die linke Hand gibt auf den Grund. ton den 3. Finger (rvie bei Des) und iibersetzt in der Mitte der Tonleiter nach dem Daumen mit dem 4. Finger, ohne auf die 2 oder 3 Obertasten zu achten. Opazka. Palec desne roke pride pri vseh skalah na najbližjo spodnjo tipko po prejšnji, palec leve roke pa samo razun skal G, D, A in F. Zatorej je treba igrati skale z levo roko še posebe, da le - ta ne zaostane v gibčnosti za pripravnišo desno roko. Anmerk. Der Dttutnen der rechten Hund kom m/ bei alte/i Tonleitern aitf die niichste U nt črtan te /meh ei-ner oorangehenden Obertaste, der Dau/nen der linken Hund nur mit AuSfiahme der Tonleitern ti, D, A und F. Des/uill/ ube /nun fleifiig die Tonleitern trudi mit der linken Hund ttllein, damit die se in der Gelaufi&keit nicht hinter der geschickteren rechten zuriickbleibe. 102. Allegretto. 4 "N 1 2„ La Biondina. ggj jj g "v 1 g _ ppp J. Weigl. — 5 ftTrlr W f m mm p dolce (kakor prej.) I Mi (rvie vorher.) II basso legatissimo *) * 8 4 5, 3 4 5 ^ i ^- 'mm m m m mm i mf :: rit. pa mm m tempo m s H H i £ Coda. 4 E3 3 2 3 4 4 3 2 3 4 S S P £ S li P .2Z ¥= L ^ ^K* L*_• iHnil *)Jako vezano, t.,j. razdeljeni akordi se i&rajo z ležečimi proti, da se sliši harmonija celega a-kovda. *) Sehr fcebunden, d. h. die zerlegten mit lie&enden Fingern fcespiclt, duss nie dts ganzen Accordes vernimmt. Jceorde u-trden man die Ifarmo- Naslednja vaja naj se igra na vseh temeljnih tonih darovih načinov, kakor stoji tukaj na tonu C . Folgende Ubung spiele man auf allen Grundtonen der Durtonarten, wie Mer auf C. (Leva roka za 2 oktavi niže.) XLVIII. (Linke Hund 2 Octaven tieferJ 103. i Allegretto. v11 t ^ E t ude. 2 P mm rr y m m m M. M- M. A. ==E i 4 JJL 2 1 -0-0-_0-0- 4 i :tl A A I EI H 4 4 5 5 -y—" V < B- 1 -0-0-1 4 V ' « 4 1 ^ ™ 4 3 4 4 1 -F 4 2 —1- / - i 1 1» 0 * r» 1 l 0 0 - ^ - ' II 4= nNI f »V I H, -- m • » f fr j -9-0-s-- »-»-2-f »-»-Z-- 5 _ C E 7 v ■ 7 7 5 7 _ 7 i 5 — 2 5 Enako. Ebenso. i i a. etc. c. etc. ---' m etc. š3r 104. Rožica. H aidenroslein. i Allegretto. 3 Fr. Schubert. i jr m S a 13|->,;; i s n upi m P? 227 m . m m m a 1 #. ♦ £ ti 3 • # 4 "it jftjgi mf 3/^ ritenuto ~a tempa M 5 5 4 1 J p 1 E 4 t Etude. 105. Allegro. 5w i t--_ \__3 4 1 Jp fp M simile \ PP s r a ife * i 5 4 p —jy S i . P t): lt fr¥~> ■tfTižfigg %X * 5 J. ST"* . 9 —* / O: j*- . r* i --4 rf-^ m Š= rp\n H s — ^ Ud ■—r-r- --»f—r-w- hr ; ■ . --p • • • -M—- ■J ^ pomeni, da po močnem udaru nastopi takoj piano. Igraj vajo XXIII. v drugih tonovili načinih. Jp bedcutct, dast nach dem starktn Anschlage sogleich piano eintritt. Spiele Cbung XXIII. in andern Tonarten. Predigra. 106. Tempo giusto. Vorspiel. ■♦i, r 3 \ Ji- i—^ LX/ J rTtlf -M"- J K jO H-J - J 7 Irr 'irfrJT- rt^t^ ) —— i 1 •J'7 P ' 2 ' J )' - * — 0 M ■SJI uj ■;7 S H ** j i Moj dom. 107. Moderato. J tt ? 3 5, Mein Vaterhaus. A. Nedved. Igraj vajo XXVI. v drugih tonovih načinih. Kromatiena lestvica. Poleg palca, ki igra le na spodnjih tipkah, pride na gornje tipke a. 2. prst (pri čemer pripomaga po potrt/bi 3. prst), ali b 3. prst (pri čemer pri -pomaga zopet 2. prst) ali pa c. 2. in 3. prst (s 4. prstom v desni roki na be = ais, v levi na fis = ges.) Vsi ti 3 redi naj se vrstno vadijo. 1. 2 * * %»? Spiele Ubung XX f T,, m anderen Tonartcn. Chromatisehe Tonleiter. Hier. kommt nebst dem Daumen, meleher nur Unter-ta sten anschliigt, auf die Obertasten e nt neder 0 0 m 5 # r m r • - 3 m • 2 £ • M 0 d — 3 * - ,- tefl~H 3 2 —•— - 'J Predigra Vorspiel. 111. Adagio. ■mi., f-^f-^f-^ ± T« f> r* 1 ? M^f > r> r> rV i i P A zz: I crescendo *) Desna roka = m.d.(ital. mano destra, francozki main droite = men(g) droat); leva roka= ital: m.s. (sinistra), franc.. £auehe (goš). = m.g. *) Rechte Hand - m.d. (ital. mano destra, franzosisch main droite = miin(g) droat); linke Hand = ital. m. s. (sinistra), franz. gauche (goseh)., m.g. Kakor podaljša pika noto za polovico njene vrednosti, tako naznanja druga pika, da se nota podaljša še za polovico vrednosti, ki jo kaže prva pika; nota z 2 pikama velja torej za 7 dvakrat polkrajših not.Enako pri pavzah. Somie ein Punkt hinter einer Note diese um die Hiilf/e ihrer Dauer verliingert, zeigt ein zrveiter Punkt die Ver-langerung der Note um die Hiilfte des JFertes vom crsten Punkte an-, eine doppelt punktirte Note gilt demnach fur 7 doppelt kleinere Noten. Ebenso bei Pausen. i o..=cCjTp=rTrTrTr' r-ffrffffffr i rrTržffi1 Predigra. Vorspiel. legatissimo .... •(•(< 1 • urfr.itii 2 — 5 ' • f {fo-2—- / 7 j J3} r s r M > i J f* ^-_-- r^-- —4- ^^-5- —5- —— d- — Arpe£g,io (arpedžo = kakor na hario) imenujemo i-granje harmoničnih tonov po vrsti, ne skupno. Ima li akord pred saboj znamenje ^prej ^Jj ali J^ igrajo s« toni hitro od spodaj po vrsti (za vajo stavimo tudi znamenje za akord, da se toni narohe od zgoraj vrstno igrajo). Piše se: SchreibmeiseA Izvrši se: Ausfiihrung: te Arpeggio (Arpedscho= nach Art der Harfe) nennen rvir das Spielen harmoniseher Tone nach einander^nicht zusamrnen. Steht vordem Accorde das Zeichen j* (fruherii oder ^ j, T T f so spielt man die Tone von unten hinauf schnell nach einan-der (zur Ubung setzen rvir das Zeichen auch hinter den A<; -cord, rvobei die Tone umgekehrt von oben herunter gespielt mer den). in m Si =9 ti P mM *! % Angležka (tudi nemška) himna Andante., 3 X' ^ r; H' , i W _5J_1 P s * Englische (auch deutsehe) Hymne. sT m mm *) Zložno. *) Bequem. it m P m m m 5 4 zrn 4 ^ 4 "(^,5^4 5 4 Mm i P •_• f m i t* it 17 H f 51 P Ceska lovska. Allegro. H Jagdlied aus Bohmen. i -0-0—0 rj « 1 P 4 3 2 3 4 5 5 4 crese. 5 4 2 Jv i fpf P :t 5 4 t 3 2 1 2 r/ifr-^ • 1 li ! -c tt- • > • kf —1 1 >- i. | PMi • 1 .. P 1/ 7 J 1 P | i / • > fffirr -6 2 « (1) rs .^T-0 m. t 2(1) —• • • 0 0 0i-» 0 0 • 0 m tš ■====r j «»• f i » -f:- k=H=g nI M 1, ■ 2 1 2 3 4 1 sL—-V- 3 2 1 d- sL. 3 2 3 2 3 2 -k iz. _/.. -- =fP=F Lu 1 M Trio. i t s # iS> 37] Jj: ž 4 2£ s p. # rt iS ~ 0 0 Fine. P -- ^ p $ Ir^ Mi 13 2 1 f ±2= 3 2 1 1 W m 2 f—w~ 4 3 2 1 3 2 ii il ' ■ ■ 3 T- k* 4 3 2 > 4 3 2 . . . V "*V / o: ,li L t =y± LLT # T^ff- -Tff" 5 tUi *— — -ir- (brez ponavljanja) D. C. senza repetizione al fine. (ohne Wiederholung) Glasbene olepšave so majhne postranske note (navadno s posebnimi znamenji naznanjene), ki melodično okrašujejo £lav_ no noto: 1. Kratki predložek, ali 1= tonovi kotčrtanaos-minka napisan, ali pa 2 = in večtonovi. Kratki pred-ložek se izvrši hitro pa brez povdarka, on skrajša glavno noto, ki obdrži svoj povdarek, v začetku dobe. Vsaka olepšava se tiče samo ene^a glasu; pri dvo-jemkah in akordih mora torej predložek nastopiti i -stočasnoz drugimi glasi skup. Musikalische Verzierungen sind kleine Nebeiinoten (hiiufig durch eigene Zeichenan-gezeigt), melche die Hauptnote melodisch aussehmucken-. 1. Der kurze Vorschlag, entmeder 1 = tunigalsdureh-striehene Aehtelnote bezeichnet, oder 2 = und mehrtonig. Der kur ze Forschlag rvird schnell ohne Accent ausgefiihrt, und er verkiirzt die Hauptnote, rvelehe ihren Accent be-hiilt, um Anfange der Dauer. Jede Verzierung gehort bloji einer Stimme an; beiBop-pelgriffen und Acrorden muss demnach der Forschlag mit allen ubrigen Stimrnen zugleich erklingen. Piše se: Sehreibrveise: Izvrši se: Ausfuhrung: 4 —i is- \ m-fa m ' i >,J «J 3 > . m » ■ m ^ _ "- P ffr~W P ~w— T ^ I - -if --J 'U r mSSBsmmm —-— SŽSLJ - r 2. Dolgi predložek je navadno neharmonična (v a-kordu neobsežena) mala postranska nota, ki se piše in izvrši počeli vrednosti ter dobi povdarek glavne note. 2. Der lange Vorsehlag ist in der Regel eine unhar-monisehe (im Aceorde nicht enthaltene) kleine Nebennote, rvelehe ihrem vollen JFerte nach gesehrieben und auch aus-gehalten rvird und stets den Accent von der Hauptnote bekommt. Piše se: Sehreibrveise: Izvrši se: Ausfiihrung: —'—i pU f— -6Č— Hr ; H ■— 5i • m k r t j * O; —jI > -rf- l ^=4 » ?-- h- v - -a; i . A—S ^i—i tel Msf 'h • f* m ^--p_ H= a— l=# =M ?-- *=i > T Kij —■—^— 3. Doložek je nasproten kratkemu predložku;kakor le- ta v začetku, skrajša doložek glavno noto na koncu dobe. 3. Der Nachschlag ist das Gegentheil des kurzen For -schlages; sorvie dieser am Anfange, verkiirzt jener die Hauptnote am Ende ihrer Dauer. Piše se: Sehreibrveise: Izvrši se: Ausfuhrung: Z2I r t s UP -m— 4. Dvoložek je vrstenje glavne note z najbližjo višjo in nižjo stopinjo, kar se navadno naznanja se znamenjem a« Prej je bilo v rabi še nasprotno znamenje c«, pri katerem je prišla najprej na vrsto spodnja stopinja. Ako stoji znamenje na noti, začenja se dvoložek koj z višjim postranskim tonom kot predložek; ako stoji znamenje za noto,izvrši se dvoložek kot za-ložek; ako pa stoji znamenje za noto s piko,torej na piki, obdrži nota, ki jo naznanja pika, celo veljavo po izvršenjn doložka. Prestavna znamenja nad ali pod znamenjem dvoložka veljajo za dotične postranske note. 4. Der Doppelschlag ist das Abmechseln der Haupt-mit ihrer niichsten Ober_ und Unterstufe,rvasgervohnlich durrh das Zeichen oc angezeigt rvird. Friiher rvar auch die umgekehrte Art des Doppelschlages >o in Gcbrauch, rvnbci zuerst die Unterstufe zum Wechseln kam. Steht das Zeichen auf der Note, so rvird der hohere Neben-ton als Vorschlag angespielt,■ steht das Zeichen tiac/l der Note, so rvird der Doppelschlag als Nachschlag ausgefiihrt; steht endlich das Zeichen nach einer punk-tierten Note, also auf dem Putlkte, so muss die durch den Punkt angezeigte Note nach dem bereits aus-gefiihrten Doppelschlage zum vollen Werte gelan-gen. Versetzungszeichen iiber oder unter dem Zeichen des Doppelschlages beziehen sich auf die zuzunehmenden Neben noten. Izvrši se: Ausfiihrung: a. pri hitrem, b. pri zmernem tempu. a. bei schnellem, b. bei langsamen Tempo. 5. Trilček (/w) je enkratna hitra zamena glavnega tona z najbližjim višjim tonom; izvrši se ali kotdoložek kakor trijola s povdarkom na 1. noti (posebno pri hitri igri), ali pa kakor predložek s povdarkom na 3. noti; za ta slučaj je tudi v rabi znamenje (♦♦), ki ga vzmet imenujemo (navadno pri počasni igri). Kadar ima znamenje trilčka prečno črtico, zove se: 6. Mordent ali £rizec ki dobiva postransko noto od spodaj. Slučajna prestavna znamenja, pri trilčku nad,primor-dentu pa pod znamenjem, veljajo za dotične postrans -ke note. .T. Der Pralltriller (/»v) besteht aus dem einma -ligen rasehen ffechšel des Eaupttones mit dem niichsten Obertone; er rvird ausgefiihrt entrveder als Triole, also als Nachschlag mit dem Accent auf der 1. Note (besonders bei schneller Tonfolge), oder als Forschlag mit dem Accent auf der 3. als Hauptnote, in rvelehem Falle man ihn Schneller (♦♦) nennt (gervohnlich bei langsamer Tonfolge). Ist das Zeichen des Pralltrillers quer durchstrichen, so ist es: 6. Der Mordent oder BeifSer ), rvelcher die Nebennote con unten bekommt. Die zufiilligen Versetzungszeichen beim Pralltriller iiber, beim Mordent unter dem Zeichen gelten den zuzunehmenden Nebennoten. Piše se: Schreibrveisc. Izvrši se: Ausfiihrung: Allegro. 3 Andante. 1. Trilec itr, je večkratno hitro vrstenje gla- vne note z najbližjo višjo postransko kot pomočilo noto. Trilec se navadno okonča z doložkom od spodaj (posebno pri vstopajoči melodiji). Trilec na kratkih notah se izvrši kakor trilček. Vrsta not s trilci se imenuje vrstili trilec. Tudi tukaj dobiva pomočna nota kakor i doložek včasi prestavno znamenje. 7. Der Triller (ir, ist die oftmalige schnelle Abtvechslung der Huuptnute mit ihrer niichsten Oberstu-fe tlis Hilfsnote. Der Triller wird in der Regel mit einem Nackscklage von unten (besonders bei stei-gender Melodie) abgeschlossen. Triller auf kurzen Noten rverden rvie Pralltriller behandelt.Eine Rei-he von getrillerten Noten nennt man Kettentriller. Auch hier rvird ofters fiir die Hilfs_ und Nachschlags-note ein Fersetzungszeiehen angezeigt. Piše se: Sehreibtveise: Izvrši se: Ausfiihrung: ^— - 1 . SSS = - 13 33-= 42 ——___ NI -r- -4 tj J J J J J JJJ J JJ J J.JJJ jj jj jjj^ JJJ jjj jj j jjj jj J.j jj M 116. Allegro moderato Etude. J. N. Hummel. / A. r n/T fi l>i M? ?KLLJ p A^r-— P -s Uag^H f » . Jt J- P ' V 1 ' r — f— 7 __^ 1 -ph-f8^-v --^ 5—x /5* v d 7 - Ji r1 u^gfeefc -«f ==— ——- -J- J—a_ (U — , J * ; f I | Adagio. 11 Vivace. , 0 ( fL m 1 """JrdVr 3 sTl} iT— t- ? • J • 2 1 f--•.'rm-f— ^-HJ i P 3=f ■^pfi-H-l lfffff= iffrf "^ff ^rf \ I • 3 o 4 5 4 5_ 4 5 _ 4 o 2--} 2__? --1 1 _ t 1; 10 97(/Gla sbena matica'.' Natipm!a Engelmann in Muhlberg v. Uippiji (loeipzic/1. Vaja s trilei. Trilleriibuiig. 107 LIL y?sE 13 13 33 34 34 35 45 35 34 24 33 13 Enako. ^ ^ ^ n b-- S' JIT ' Jil '^kL ' A3L itiL M jŠTia. \M12 32 M- 54 53 43 42 32 31 21 31 32 42 43 53 Naslednjo etudo ritmično na 2 načina cina: ^rp b. •t* i 117. Andante con moto. Etude. ll It jtfiite^ i i Eb&nso. Folgende Etude spielc man auf 2 Arten rht/thmisiert: J. Schmitt. i 3 s rf p? p? rfp ........... £ i * £ -i 1 < ^F - i ij -—^ i =t=f -- i 4 —« 11> v* * ' i OT » B® J • i i — -¥ -—f i i. —5 • fl 2 &=3 t « Safti JjJJJJJJJJJJJOTSSB I cresc. m_ is*--1- T I i i ^r]»r^ivivrri prpr^rprrr p rrr? S decresc. dim. u Stich i DrucR von Enjclmann & MUhlters ^n LoipziiJ. *5 _ mm F— i;__g ___F^p more ndo JOT®?. Ulitih Dvojna prestavna znamenja. Ako s« vže enkrat zvikšan ali znižan ton še za pol. ton zvikša ali zniža, predpiše se dotični noti dvojili križ X (namesto fljf) ali dvojni be M>, pri čemer se pristavi dotični notni črki podvojeni zlog isis ali eses: i Doppelte Versetzungszeiehen. JVird ein bereits einfach erhohter oder erniedrigter Ton noch um einen Ealbton erhuht oder erniedrigt, so erhalt die betreffende Note ein Doppelkreuz x (anstatt o _ der Doppelbee rvobei man dem Notenbuchstaben die verdoppette Silbe isis oder eses anhdngt: KO JtAV ^^ fisis ^isis aisis žž s C1S1S eses deses Taka dvojna znamenja, katera zvikšujejo ali znižu. jejo za 2 poltona (ali 1 celton), se preklicujejo ali popolnoma z dvojnim oddelateljem (bb) ali pa samo za polovico (t$-b!>). S pomočjo dotičnih prestavnih znamenj (t»b—b—tj — $ — x) moreta postati z vsakim glavnim tonom (c, d, e, f, g, a,h) vsaka dva najbliža glavna tonaenhar-mo nična.- heses ases deses (bebe) Die.se Doppetzeichen, rvelche folglich um 2 Halbtone (oder 1 Ganzton) erhohen oder erniedrigen, nerden eni1 neder ganz durch den Doppelaufldser ^ oder blo/i halb (tj|| tviderrufen . Mittels der zutreffenden VersetzungszeichenVvv tt—x) kiinnen nun mit einem jeden Haupttone (c, d.e, f, g, a, h) je die 2 naehsten Haupttone enharmoniseh gemaeht rverden: S 102 j2~mz S IDI -e- £ac Polton iste stopinje je kromatičen (n. pr. c-cis, e-eis, fis-fisis, hes-heses), polton dveh stopinj pa diatoničen (n.pr. c-des, e-f, fis-g, hes-a). Durškale s x in (Naj se vadijo kakor znane enharmonične.) J. Gis = As. ., Dis = Es o x»: vv x< o i £ rKi Ein Halb ton dersetben Stufe ist ehromatiseh (z. B. c-cis, e-eis, fis-fisis, hes - heses), ein Halb. ton zroeier Stufen diatoniseh (z. B. C — des, e —f, fis—g, hes—a). Dnrtonleitern mit x und M>. (Zu uben mie die bekannten enharmonisehen.) Ais = Hes (g)- jt> = P ■Mir £ srn** | (2 X) : 3 k sc^-ftjL II. Fes = E. aa i His = C. 4 K« 10 II (3 x) : 2 k # (4 x) = 1 k Heses = A. I •i 12 # (5 x) = O \>. Eses = D. S\> (1 M>) r 4 #7 V 10 b (3 W) = 2 It. Ases = G.. 9 I? (2 W») = 3 #. Deses = C. ii (4 1 $7 118. Andantino. Večerna. 12 b (5 W>) = 0 Abendlied. Rob. Mrisiol. 110 119. Allegretto. V spomin. Albumblatt. J feJ tJl|>i t- diminuendo J- r r-u r v 1 rrr'fff!rr1 rrrg m 1 a. -e- LIV. b. S >f» s 3E 3E Vse durškale enako! Intervali so v durškali od temeljnega tona navzgor veliki, navzdol pa mali (za polton manjši)} samo 1., 4., 5. in 8. stopinja so navzgor in navzdol iste, zato se zovejo čisti intervali. S pomočjo prestavnih znamenj more- jo postati veliki in čisti intervali za polton večji,t. j. zvečani, mali intervali pa (in tudi čisti) narobe za polton manjši,t.j. zmanjšani. Molškale. Molškala, katera ima razun male terce (glej str. 55.) še malo seksto, se imenuje harmonična; zaradi zvečane sekunde med 6. in 7. stopinjo se premi. nja pogosto v melodično, katera ima navzgor le terco malo, drugače ostane „dur", navzdol pa dobi razun 3. še 6. in 7. stopinjo malo (torej 3 znižanja) in postane naravna molškala, kakor predznamenje kaže. Predznamenje moltona je isto, kakor predzname -nje durtona molove terce, torej ima vsak durton svoj paralelni molton (z istim predznamenjem) malo terco niže: prima, temeljni ton durtona, postane terca paralelnega moltona. Kakor C-dur, tako imamo tndi a-mol kot vzor brez predznamenja. Alte Dur tonleitern ebenso / Die Intervalle einer Durtonleiter sind vom Grund. tone aufwdrts grofi, abrvarts klein (um einen Halb. ton kleiner); nur die /., 4., 5. und 8. Stufe sind auf. und abrvarts gleich, rvesrvegen mir sie auch reine In. tervalle nennen. Mittels der Fersetzungszeiehen (\>\?x) konnendie grofSen und reinen Intervalle um einen Halbton grojScr, d. h. iibermafiig, die kleinen (auch die reinen) Inter . vatle hingegen um einen Halbton kleiner, d. h. vertnitl. dert rverden. Molltonleitern. Eine Molltonleiter, rvelche auper der kleinen Terz (siehe S. 55.) noch die kletne Šeste hat, heipt har _ moniscJl rvegen der ubermafiigen Secunde zn isehen der 6. und 7. Stufe rvird sie haufig melodiseh gemacht, in. dem sie aufrvarts blofi die Terz klein behiilt, sonst aber „ dur " bleibt, abrvarts jedoch nebst der 3. noch die 6. und 7. Stufe klein (also 3 Erniedrigungen) be. kommt und so zur naturlichen Molltonleiter rvird, rvie es die Vorzeichnung verlangt. Eine jede Molltonart hat dieselbe Forzeichnung,rvie die Durtonart ihrer Terz; jede Durtonart hat dem. nach ihre parallele (gleichbezeichnete) Molltonart eine kletne Terz tieferdie Prime, der Grundton der Durtonart, rvird zur Terz der parallelen Moli. tonart. Sorvie C-dur, dient uns auch a-moll als Muster ohne Forzeichnung. Harmonične molškale. 0 ti a. 1 # e. 2 K h. s D fis. Harmonische Molltonleitern. 1 as 7 k 4 $ cis. 5 # žis. 6 # dis. 7 H ais. Pregled paralelnih dur-in moltonov (v kvint. nem krogu.) es 6 k hes (b) 5 k f 4 k S k g 2 k d i k a o \>. Ubersicht der parallelen D ur-und Molltone (im Quintenkreise.) \ hes 6 D A E H Fis Cis Gis Dis Ais Eis His • • • • • • • • • • • • e h fis cis gis dis ais eis his fisis cisis gisis l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 l 0 Ases Eses Heses Pes Ces Ges Des As Es Hes P C • • • • • • • • • • • • fes ces ges des as es hes f C g d a Vaje v m o lt onih. Pri vsakem tonovem načinu igraj učenec skalo na dva načina, harmonično in melodično, najprej v eni oktavi, potem v dveh in več oktavah po načinu vaje XXIX., trizvok pa po vaji XXXII., konečno kadenco (kratko predigro) po št. 76., samo da četrti akord prvega takta ostane povsodi „ dur," kar ima svoj uzrok v harmonični molškali. Red prstov ostane pri vseh molškalah,ki se začenjajo na spodnji tipki —I. in II. skupina—nespremenjen kakor v duru; pri III. skupini se nekoliko spreminja prstni red v desni, pri IV.-skupini pa v levi roki. Ubungen in den Molltonarten. Bet jeder Tonart spiele der Schuler die Toilleiter auf doppelte Art, harmonisch und dann melodisch zuerst in einer Octave, spdter in zrvei und mehr Octaven nach Art der Ubung XXIX., den Dreiklang nach der Ubung XXXII., endlich die Cadenz (kurzesVor. spiel) nach N° 76'., nur dass der 4. Accord des ersten Taktes iiberall „ dur" bleibt, nt as in der harmonischen Molltonleiter begrundet ist. Der Fingersatz bleibt bei allen Molltonleitern , die mit Unlertasten anfangen — I. und II. Gruppe _ uil. verdndert nie in Dur; bei der III. Gruppe ist eine Abmeichung des Fingersatzes in der rechteri, bei der IV. Gruppe in der litlkeri Hand. u Molškale. Harm. Melod. Molltonleitern. naiiu. -------- * Jako koristno ,)e,ako SO vadijo VSi ti akordi, kakor *> Von grojSem Nutzen ist es, tcenn man a/le diese Accorde so iibf, prej pri d ur t onill: št. XXXIII - XLIV. tete fruher bei den Durtonarten. A'P XXXIII- XLIV. 11 f^uVuiV''! 'J'1 ftm...........jjiujjji......^v^l^jm -e- Opazka. Razloček prstnega reda obstoji pri III. skupini v tem, da desna roka preide v red paralel, nega durtona, namreč pri Fis_mol v A-dur in pri Cis-mol v E-dur. V IV. skupini pa začenja leva roka pri Hes—in Es-mol z S. prstom in preide tako v red desne roke (palca skup i t.d.); pri As-mol je razloček samo v melodični molškali v levi roki, pa zelo neznaten, tako da te 3 skale imajo v molu isti red prstov kakor v duru. 120. Con moto. 3 ntf legat o Anmerkung. Die Abrveichung des Fingersatzes in der III. Griippe besteht darin, dass die reehie Hand in den Fingersatz der parallelen Durtonart vbertritt, ndmlieh bei Fis-moll in A-dur und bei Cis-moli in E-dur. In der IV. Gruppe hingegen fiingt die Hn-ke Hand bei Hes — und Es-moll mit dem 2. Finger an und ubergeht so in den Fingersatz der rerhten Hand (Daumen treffen zusammen u.s.w.)-,bei As-moll ist die Verdnderung des Fingersatzes bloji in der me. lodischen Molltonleiter abrvdrts in der linken Hand kaum nennenstvert, so dass diese 3 Tonleitern in Moli einen ftir beide Hiinde gleichformigeren Fingersatz haben als in Dur. Etude. 'Mi F=fP» f-3 2 fr'l • s ■-1 I— i i /M ' 1 ► t * • • f d 1 h=4 0 legato - 114 Ruska pesem. 121. Lento. »t.s.l^ 5 « beti tenuto. *) J^-J-! i S r Ej uchnera. S Russisches Lied. m. s." m —. ' ; -c. g s i fi r-rr i £ i i3 v r (7/. volta p e sempredim. al pp) Trizvoki z oktavo. Leva roka 2 okt. niže. , a. 1 . ft. _ 1 b. 3 Dreiklange mit der Octave. 3- Linke Hand 2 Oct. tiefer. Enako naj se vadijo naslednji trizvoki „ dur" in„mor' sto izjemo, da leva roka pri dur-trizvoku in desna pri mol —kvartsekstakordu more dati 3. prst namesto 4., kateri bi tipko morebiti težko zadel,ako med njim in mazincom 3 spodnji tipki izostanete,kar naznanja zvezdica (»spodaj levi, gori pa desni roki. (Pri C-a, G-e in F-d te izjeme ni.) *) Dobro podržauo. n Ebenso ube man die folgenden Dreiklange „dur" und „moll" mit der Ausnahme, dass die linke Hand beim Dur_ dreiklange und die rechte beim Mollquartsextaccorde an. statt des 4. Fingers _ tvegen gro/Ser Spannung beim Aus. bleiben von 2 Untertasten _den 3. Finger setzen kann, rvas das Sternzeichen(*) unten fiir die linke, oben fiir die rechte Hand anzeigt. (Bei C-a, G-e und F-d is t dies nicht der Fall.) *) Gut ausgehalleH. *) Z nohtom obrnenega 2.prsta polzeč;(podobne vrste v nasprotnem postopu se igrajo z nohtom palca) *) MU dem Nagel de* umgekehrten 2. Fingers gleitend;(iihnliche Lciufe in entg'gengexetzter Bichtung spit It man mit dem Nagel dex Davnem.) Nebst diesen iibe der strebsame Schuler auch die uber. maligen Dreikldnge („Dur" mit ubermdfiiger Quinte), z. B. und die verminderten Dreiklange(.JMoll" mit verminderter Quinte), z.B. ~ u.s.rv. Anmerkung. Bei gleichmii/Siger Fortschreitung von Arpeggien (siche d. und e. in der vorigen Ubung) kann man den Anschlag der Obertasten mit dem Daumen um. gehn, rvenn man bei Accorden, die mit blofi einer Ober. taste anfangen, den Daumen erst auf die ndchste Unter-taste setzt (in der rechten Hand aufrvdrts, in der linkcn abmarts), nožu die ndchste Ubung Beispiele liefert. Razun teh vadi naj marljivi učenec tudi zvečane trizvoke („dur"se zvečano kvinto), n.pr. ^ in zmanjšane trizvoke („ mol" se zmanjšano kvinto), n-pr- i td- Opomba. Pri rednem postopu arpedžij (glej d.in e. v prejšnji vaji) ni treba dajati palca na gornje tip. ke; pri akordih namreč, ki se začenjajo z edino gor. njo tipko, more priti palec še le na naslednjo spod. njo tipko (v desni roki navzgor, v levi pa navzdol), kakor kažejo zgledi naslednje vaje. 1).Enako Ebenso 122. Allegro scen glinsando *) Husitska. Hušitenlied. Jos. T. Krov. (Arrang A. F.) Predigra. 124. AUegretto.4 4 3 --- —i-L 2 5 3 * 3 1 2 4 Romanca. Z**' Moderato quasi lento. Romanze, Theodor Else. l/Ptt | Ln dan te. ____ -Ou M • \ m " m j i i m -- J) J)/rs •k i, ^ J*# »H mf —i -f i r cJ r pi > ^ (U t' S »"T" T v n i Z 7 f: i 7 7 * P 7 p r P 7 ^ : C. -7. p -7--fc-- P r« 4 s fjllt is i H f^f P 3 • Ji f m f m "f 3233 •nT ___k k "if — p < i^p 1 f P ii§ t i m f s m v i s mf r a i jrji p j. 11 11 t p 4 I '4 UferiLifh^ hi 35 mf djjtcr Poco viu lento. *) F—f— i v- i —i— f . A i ti ti -4- r— ——« r* 1 i at h —g--1©-- J^J j ° 7 •/ ■žr« tt i 4/ i r f 4 — 3 LJ__ —I©-5--— -f"- —c- 4 t^td 126. Allegro. Etude. i M £ —=> i i= mi p i J J J 4 3 18 1 • Ž tK.. ilp i • . 0 £ vv S i :m J j -J J^T 1 1 |.»1 f1^ ■ T * * -*—r ^ f. J * —J—■>—J— ^ i ■U g i r f-r 5 »>- —— * 'i t *) Nekoliko bolj počasi. *) Elita* lanf» 0 T f rT - r'tt f V H T* Fffjt rff* VTT hn- jis ^ • --r--- - J -fM--: -- ti 0—i \ i = _ 4= -O- y= S3SSSS M- 5 i---K 4 „ 0 r f r r t-*-?— rh j^ffir) fJTr t jJL- ^naHiiiinM----—--- i ' r.iJ--kt— vJt,s JL/ —-—- —A-^ UHj^BII —^ gu- IrJ': 1 —iU-^L. Cveterozvoki Ako postavimo na trizvok še terco (torej septimo temeljnega tona), dobimo čveterozvok, ki se imenuje po najvišjem intervalu tudi septakord. v harmoniji (v soglasji tonov) se zove temeljni ton tonovega načina (prima) tonika, kvinta dominanta, in kvar. ta (spodnja kvinta) spodnja ali subdominanta.Vsak dur- ali molton ima na 5. stopinji I. glavni ali dominantni septakord (z veliko terco, čisto kvinto in malo septimo), vsak molton pa na 7. stopinji II. zmanjšani septakord (z malo terco, zmanjšano kvinto in zmanjšano septimo). Na vseh ostalih stopinjah se imenujejo škalni cveterozvoki postranski septakordi. Vsi cveterozvoki zahtevajo kot dissonan-ce razvez v konsonance. Kakor imajo trizvoki 3, tako imajo čveterozvoki 4 podobe: septakord,kvint-sekstakord, terckvartakord in sekundakord, kakor kažejo naslednji akordi z razvezom v dur ali mol: ''i Vierkliinge, Kommt auf einen Dreiklang noch eine Terz (also die Septime des Grundtones) zu stehen, heipt der Accord Vierklang oder nach seinetn hochsten Intervali Septi. menaccord. In der Harmotlie (Zusammenklang der Tone) nennt man den Grundton der Tonart (die Prime) Tonica, die Ouint Dominante und die Quarte(die un. tere Quinte) Unter—oder Subdomiuante. In jeder Dur—oder Molltonart steht nun auf der 5. Stufe /. der Ilaupt—oder Dominantseptimenaccord (mit gro/Ser Terz, reiner Quinte und kleiner Septime), in jeder Molltonart steht neiter auf der 7. Stufe II. der verminderte Sep. timenaccord (mit kleiner Terz, verminderterQuinte und verminderter Septime). Auf allen ubrigen Tonleiterstv. fen heifien die leitereigenen Vierkldnge Nebeiiseptimen. accorde. Alle Vierkldnge verlangen als dissonierende Ac . corde die Auflosung in einen consonierenden Accord. fVie die Dreikidnge 3, haben die Vierkldnge durch Umkeh. rung der Intervalle 4 Formen-. den Septimenaccord, Q u in tsexta ccord, Terzquartaccord und Sekundne, cord, rvie die folgenden Accorde nebst ihren Auflosungcn in Dur oder Moli aufrveisen: S „ , o 2 • 8 j VTl * w' r, 4 2 nji ►) Špan.jski p!' m »#fg)w7tš *) Spani.se/ier Tam. (Povsod i 4., samo v terckvartakordu 3. prst.) I (Uberall der 4., /tur beim Terzq>iartaccurde der 3 Finger) Enako naj so vadijo naslednji čveterozvoki iz tonovih na- | Ebenso iibe man diefolgenden VierkUinge aus den Tanarten: činov: Opazka. Pri septakordih more majhna leva roka Anmerkung. Beim Septimenaccorde kann eine kleine zameniti 4. prst s 3., kadar izostanete po mazincu linke Hand statt des 4. den 3. Finger gebrauchen, /vetrn a spodnji tipki; take akorde naznanja zvezdica . nach dem s. F i/iger g Untertasten at/sbleiben-, solche Ac- curde zeigt das Sterncheti an. Italija 130. Allegretto. Italien. F. Mendelssohn - Bartholdy. \ i » >_^ •»—» 2 Vr-"" > j k r*r —i-S- "I--1—1 5 -a < a i m - * s *—^ J , lk)\ > i? *" ff _l—; • f ? .0 M—T -J- M —L* J* 4 v--' it^J J --fl Fffi -19 §4 • i ■— strnile ifct V Ns /rjhd?—4, * « J Jir ki- fr" - L m £ - cr % 1 ~trr~ ss esc. X ■m i ---- ritard. ii t ~~PT--- tejn fjk po m ft ^— ^ 0 \ % Predigra __ Praeludium _Yorspiel. A.. - - J ^ r^-i MS rJ Aj P \ ppsem />/• 4 4 2 1 '.i >w- i 3 4" 1** 1 3 l • ff v1 fflt yyM;%; v \ 2 iS 1 12f« "n 'i p ~cresc' \± f di™- 1 2 2 '1 dim. M- r.fir pp 3 3 2 5 2 3 — t s n i a TT ffrNfi • i" VIL J P.rtf .[ J3^ fl |f j j Mttst: 1 3 2 PfffF 3 -ff^p- i T l rn4 2 JJ^jjr * 4 -< i < s 5 > jI ffljjffit, jcrf pd -y==- 4 3 Ji 3 2 12 [r r~M mm 0 a 5 5 45 k 'J J li ^frF- 54 5 fE fjj n,* \ cresc. iji ^ * f t dim.. w hrt?,. f \ —*—-1-4- 53 -L «=4- ' 14 2 1 2 1 i*1 2 5,*545 5 4 ^Tf A W M m r #TTf >— 5 5 =N 2 • f 2 12 a cresc. if fa , -M 1 rrff 2 ij !f=fp ti r iF f 1 Tfr dim. "T-f f3 pr|f p 1 2 1 tffm 2 ' aa ■ \ J ff X 12 3 * rr r Lrrj 1 < L!i J mjiL 1 2 li = 7 55- 1 1 ♦A g m m -1 * ftf- 8 t* 4„_s -S Pl*" * ttt » t r r i v / t mf =*= = v.. —■■■ . 1 / 1.—, / A finhi s J - 1 Ulr- \ A jjjrpp1^ —U —i 1 1 f ♦ t - - ■—3-- • ^fffffff' b b »-b-- «- .1 f i i 7 TfTT^f ■r . 7 • P * F" ^ 1 —*—0-- vv —i1 Ch m) 1 mf v T«-^- f ' au rf 1 nr-t—-—- b i? ?—Frr-£— 4 H= j - 4 A O & P *) Egzersfs r vaja. v Skale vtercah, sekstah in deeimah. * Esersifi = Uiung . Tonleitern in Terzen, Sexten und Deeiraen. LX a. 1 jg ffrTTfl ■/K—J J <-1-1- IragffCEn 3 Enako Vse dur - in molskale v t, potem v 2 okta- I Ebenso alle Dur -.umi Molttonleitem in /, spiiter in 2 Octa-vah z raznimi ritmi kakor prej. 11 ven mit verschieienen Rfojlhmen n iflr r^rft^ij 'f—T t i . . s«. ) ^fttl rr-ri f-^HLi > i-j t 1— p - p ' p' j m j i i 1 -r—i -ZTl fp - *--J * J ~ —- r lt* 7 -T^mr^i r V m- ^ r 7 r- i 31 mm i' s m v jg s p^z p iSllIillisii ism j i t ž f=f f f f f NI t r H"*"1 a T i In) " -——/ ——V ^ (refa-i-—j. $ - 7 J -4&J—4 8* —i— ■-riti «-- ■ - mf —i—— rrTT o' / e —«——^— f-r " / M =f= *) Idila, kmetski prizor. **) Malzeljev raetronom(taktomer)kaže, kako hitro se igra n. pr. tukaj pnlovua nota. ») ldyllt, liindlii he Srene. * * ) Malzets Metronom (Taktmesser) zeigt an, wie srAnel/ z. P. hier die HulOnote gespieli wird. i • i, . • —p r p r - -0—y x —i—— - • • # »i i ■■ 7 p«1 j j i-j i ■Vb V * - P M. -.- kk "v • • -fr Ml— • • —ta— *< * p * p », i-r v * J r J f S v 7LJ 7 7 7 7 -J 7 . ti 7 r 7 f. . ^ j ir r i r J =1 FMR J J J J J" thj j —^-- — m T • a • I -#L> J p J 1 J f H :f?Er j r. 7 -P- • a r i» • * r TI " —L-j- z * 7 £L - H n n l " . , ■ =H T . RM 0 i ^ *— —v L* .i ? 1 T *v! fr f= -i^i L • • 5 ^ffrn T> 1 Jtt -f _ a -r- * --1 f * »: U Ui f * ; 7 j/ u r/- —1-7 r LJL,- „ _- r 7 r . , :*i*f -- 7 1 H ' r r r7 JU7 i prfrr • • • • JJJ» 4 5 5 > r^tJ hp • • • o -- tiur • • • « — • ^ • • ♦ •foj o < • » i 3 i. s i 5 4 ? k i . 4 i 1L £T p: Cf p it i ^ Jf i S z> s 4 i h 2 1 4 —N ■ • ^ • » . A. r««* 0 00000 j^t-—— ---m 0 m mm -L p m 5 a ^—% • • • Ti- 4 5 Jrrr! -m- •m 4 ..—v . . l^m • —1 1 • « « 1 1 w r r r,r l K wJ • • • bil — en 'OAh u i ^ p p m p^r 5 D. C. senza rep lic a (repetizione) siw al fine. LXI. u Etude. 134-. Allfl^ro mnlto /mnogo =jakox J. Schmitt. *) Ell(4)promptij - Brez priprave. | On^promptu = A,<* dem Sfegrei/ (ohne Vorftereitun&.) H Impromptu *) cresc. c rese Vierklange mit der Octave Cveterozvoki z oktavo a. (Vsi prsti zaporedoma.) (Alle Fin&er der Reihe nach.) češka narodna. 136. Andantino. Bohmisehes Volkslied, p 4 »—T- 2 -1-E-, 1 — » h ^r* j17 4 p • v 1=4= cresc. r v L Kj v i7 *rr -J E—5 5— v fp ftt a M ... fm. i r ' 9 ' i • • o • • s v 2 v • 3 . >..... -J—J— sempre —p— *) Zgubljajoč se, upadovaje = diminuendo •) Sich verlitrend = diminuendo. SECONDO. Arija iz opere „ Gorenjski slaveek." Ant Foerater. 137. An danti no. 3 _v 'll » r^fl # r » f— 3 N 2 M -ff-f—IF ^ % * 1 hi T J Mf; , -FTff"! -- -IsJ*., ----1-- j ^T —LLL : -73 -i- •i 4M—li- 4 ♦ Vri l ^ * 4 * * ff*-1 r r |i±== =M= r r ——« Ll-« J^bj p- -p rtfr M bi —m... Pi f¥=r i inosso. 2 —1-T- 11/".. 11—• r L*T- —L- i 4 -0. j ___i j p -1 m 1 - pL-- i cr 9 . m J J esc. * * "F -t t ^ -— --^ Lj k! LrLr Ti^ff- ifr 1 1—r-r-i : JCj ■f—fr ^-- L 44- 4= —LL. --rJ- Ui Jr ^J—^ t iMrfl 771 r- P —=--- \ ^ " o i—v- jj 3 J JJ rJ f -<5>- - * — v*. ^ r-— /r $ i.i:t.ž:g: r -g rfi—n i p £T?!*L£, r«//. e morendo J1JI3]JTJ = —•>—• »- #— F5*"*-1 -:- -s- pp rs ■d Ane aus der Oper „Oberkrainer Nachtigall. Aat. Foerster. 13*. Andautino. 9- ■»■ ^.ij j f r fraL fir 3-Tftpc 2 4 h'—0-1*. 0 3 Pl ir; ITe * s [j i UJ-" ——-—= '■M F^^TL ==- p rr uj —♦— 2 ____ F 1 Z » m m p=f=fl "/f m ^—3 ____ --7 E • • ' u. rri 'j* 4 -X-ž— 7 l 4 3 5 ^___ K • rHi 1* . -i- f ' J ¥=5 - F- — j -0— -*- p -—=—- Frrff^ ■ / • ' -» — -J— - « a m i -4- i— -5- f / / ■ -—8- -3- 4 I =M H®-2- 4 —J- —a- ers u JfTf, ,frSfffi -11. i * -4-» p ca « espres fN -a * -1—a— ' * J mit u*—^- -4— »f -F i m —b- -3-1— J M ilfi-fr S / 9 9 --a—s :,» 9 V -11— r» li 3— 5 4 - JO .j 3 5 4 ^ " 3 *) Gibeiieje. *) Z izrazom; espressivo =izrazno. *) Betccgier. * *) MH Ausdrunk', espressivo ^ausctri/ckHBotl. 136 13 Mh- Etudo. -- F- Rob. Musiol. -^^ f <•>: y ^ Tt Sf =\ x ^— sempre sunile. / jff / Ifl / - \ s — # F- tf.-- rm.s. tO Predigra. 139. Allegro. , i L 1 O Vorspiel. 'to. * t en. i j 1 fi^Mr^-^- 2 1 -ti J r3 # i -4 w- rf-^f1 \ ^ —i-:- v * r — -r r r— r^4 2 "5 ~ C i 3 2 LXIII Velike arpedže GroBe Enako vse trizvoke. Ebenso alle Dreikliinge. Enako: Ebenso Enako vse čveterozvoke. Ebenso alle Vierklange. Anmerkung. Bci Accorden, die mit einer Obertaste anfangen, kommt der Daumen erst auf die nachste Un. ter taste in der rechten Hand aufmdrts, in der linken Opomba. Pri akordih, ki se začenjajo s črno tipko, pride palec se le na najbližjo belo v desni roki navzgor, v levi pa navzdol : Rapsodie 140. Allegro energico. *) m. m V. J. Tomašek *) Enerdžiko - po£iirauo *) Em rtlschiko mu t hip f rj3 rj3 rp K7 JJ JJ jjiJ nf- r .—■r-t-sr-f— - •--- P fL, r- V J ^ t^ttffF&p 4 K 5 H?Jj HHTH JU* 3 2 r f'j: L *--- --P-P „ P „ ff X- }, » 7 f--- ? /bž i, "rf r c tr tf.rtir i tfftftrr - i. t / y 7 . U / i 2 l ^p-2— l ii i '-M--i;--|_p )L. *f -1 , f «. I«-- > ■ i i a j i i> • j j, T» / yp P p 4--- —* » m—m- sf ^ ' ' ' ' ki ' f = > 2 3 2 bi 8 1 „ bi 2 1 —3— S---*-tk- J ' ff J J J f———--—ttf f f ?— 2 3 1 -P- iffl.- LJJ 7 te sf te v®— — ...... V "r_l ^ i *i 1 • -,J / ^ A-*-• J-J—L-y.—L-«-« 5 l_J t S rji rfl rHi rjj [T] iffift —,42-«——r^ 9 ""L^ i 2 13 —* K itef.ffr.;« v, ■ r ~ bJ- J- \>* J. W J. • J- v > > >»f ^_ ... ff •/■ ff * S -ff •/ S P » % 8 sf % - % > »—iJ—|-! l X j^f^-f^-f, ' 't P L 3 •r^rrg-rr3 m. rfl m -ffrrg 'r r r t k^f--J-J* —J^——J" —J-^- 2 ^ i 'to. % cZa>. # ■> i aJ J . ttJ -. i i i 1 —* r1 « —• * J i ^ fflcH mm 4- ■ 4- \ , r --1 m —— m mi s«. ®T 1-- mk —-a eTlrTU ' Q LcTLJII L5£j --k--JsJ 4 3 _3 mm pn 4 -wrn—m—rrr~ -—Vite OJ ^ 1 «V S L ■c—i— 1-1-1 - m li [LFEE f| 'g.CU-TLTUrj — j P^ip *T i * it-1 nJ i 4 "pL. TT * I j ^tv^ i _U7 j." r r wr sliigBSM^ m ifi i n v> i* f r jx ;»*1IH< 1 Rusko kolo 141. Allegretto. ___ kk » Jtt Russischer Rundgesang. sli ¥ i £ p 4 sapj i Ig pp i m S 2 ~5~2 3~ 4 4 M =J v- s> 4 . 4 1» -Tt 5 • • ti 4 » (i T*f / poco C t+Jhkr-^-" t poco tf/ esc. -/T 13 =1 • • • V .i • • =tf4 fv y '■f2 II ■f- pp p —M 0 £ i - Š ~jir i*lf ' —0 •t__" ---- • •L?- hm rj ii «1— 5 r» - 4 ®i r .jtti, j ■flibii ? . 4 m* r—~— 5 4 ffflf i-] rjzftil /» •--Pi • ^ • - cresc. — J*1 v —- * i® f f--- _* 12 4 - T—5?-- 2 p- ■ Sni 1 f S S 1 ^ O ' 5 ^ • • 1 • •— __J» c/ tJsU t 2 Nasprotni postop. a. i Gegenbewegung. LXVI. Enako vso dur-in molškale. Ebenso alle Dur-und Molltonleitern. * ^ *ru / jjjj' u' * frj * & ^ Enako drug« trizvoke in čveterozvoke z dotičnim redom prstov. Ebenso andere Drei-und Vierkldnge mit dem zutref-fen den Fingersatze. 14Z. Moderato. K 5 Exercice. M. Clementi. Leva roka 2 oktavi niže LXVII Auch in andern Tunarlenl Linke Hand 2 Octaven tiefer. Moravska. Mahrisch Moderato ^oo + + * *<£*. * <3Ž: * Folgende Dreiklange mit unharmonierhen Tonstufen,durch kletne Noten angezeigt, spieie der Schiiler aueh in andern Tonarten 1 Naslednje trizvoke,v katerih naznanjajo majhne note ncharmonične stopinje, igraj učenec tudi vdrngih tonih! LXVIII 145. Allegro. Gavotte I i M 2 1, J.S.Bach. u v*' i, iP a- J. i. t 1 i ti m i i i§ b- —* g s s r_f * m s / ilt ž s p * p do/ee P • a 9 M Star francozki ples . Miizetrpesem za dude(gajde)ki>t trio. T - v *) Alfrr franzosischer Tanz. **' ifi/.K tt =Dudelsackmtlodie als Trio. 1*32 ,1 p —N ■ 9 tr —T' & f f lf • rrr r ir «rrrri #= te $— -a P P m 1 • • » — -a-1—I- -H—— pf f r n i r 1 \»J ---—■— T-ir«;-i^- m £i§§ i.3 i i S p p mf & PP - • 2•—• i m i 3 1 r*- sz: »-»! • P J P*-»Pf P-T77- T» Ž i m cres. cen _ . . do «/• p f ps ir 3 . !fe 1. I ^rčgf m p—P- p ^f » »—•—m S d-d—d • # 2-1—«H8-j f P V. C. ^ J*1 J PSgp LXIX. jjj/illlffj" ifl J iiU Enako- Po plesu. 14G. Allegretto scherzoso.*) aujttr Nach dem Balle. Ebenso. skercozo = šaljivo. V naslednji vaji je vsaka akordna stopinja,katero ovijajo prehajalne note,debelo označena. In folgender Ubung ist jede accordische Tonstufe, k v l -che ton durchgehenden Noten umrankt rvird,fett gedruekt. Etude. 4 3 343412 l 1 3 3 Iz teh treh zgledov naj porabi učenec za vsako dur - in molskalo najbolj pripravni red prstov(le palec naj se o_ giba gornjih tipek,dokler je mogoče.) 3 4 2 3 2 2 i ^ 2 5 5 * < 3 I. Legato. II. Staccato 148. - 3 Aus diesen drei Beispielen lerne der Schii/er den geeig _ netsten Fingersatz bei allen Dur-und Molltonleitern anrren -den (mit Umgehung des Daumens auf Obertasten, au^er ko es unmog/ich ist.) Etude. 5 4 2 3 § f 3 4 5 149Allegro Gigue * W. A. Mozart. . 1 4 3, 'l i i 2 3 . i- t* Žig=vtjsel pl^s. ii *> Srhig-ein /ustiger Tanz. Vaje vkanonicni obliki , «. i J i m Orangen in Kanonsform. ij ! i , ^'i • ■ LXXI. ? B ffrfff^ rcPrsrrrfii ■j-—^_i ——-j- *mtrr f 2 »| = p i e. i a*g , °• • • —-- m cCEi rrH'H;6 Enako Skale, trizvoke in cveterozvoke drugih dur _ in moltonov. 150. Tempo giusto Kanon. Ebenso die Tonleitern, Drei-und Vierkliinge anderer Dur= und Moli tonarten. M. Clementi. i ii'* ^ ujjir * r*» 25 8 rri i ■ » 1 ^ Ta etnda naj se igra I.legato, II.staccato. I Diese Efude spiele man I. legalo, II. staccato. Oktave. I Oetaven. I. Legat O. ^ ^ - 54 5 5 45 £k a ^ 45 £k . , . * 4 JL , k * i 1 i 5 4 5«lA 4 LXXII. J graj voktavah vaje:20,25,33,35,XXV,XXIX.a,b, XXXI,XLVI,XLVII,XLIX,109 (vse troje ritme),LV, 120'vse sestnajstinkejLVII,l29(kakor 120),LXVIII,LXXI! m Oetaven die Ubungen: 20,2.1,33,35, XXV, XXIX. a,b, XXXI, XLVI, XLVII,XLIX, 109 (alte drei Rhythmeti),LV,l20(alle Sechszehntel ),LVII,129(tvie KO), LXVIII, LXXI! Iutro. 152. Agitato ma non troppo. Morgen. C.G.Reissigt-r. Jrang. A. F. r #Emf p r- #qžj Gibčno, pa ne preveč ❖ i ^ j Beicept, abcr mcAt *u vit/. a.(chromat j p-. M p f M- to Ld Nts m 4 f+trlr LjLr Lt*Lr Urlj * ^ ^ -H C. (diaton.) 2is Kchrnm.t j>. f * To etudo igraj učenec še na te.le 4 načine: b. Diese Etude spiele der Schuler noeh auf diese 4 Artcn: *' Jako odbijaje: nota podrži samo četrti del veljave. j Sehr abgestofien idie Kote behiilt blo/i ein Viertel i ti res fferthes. Jgraj št.VIII., 36. in 82.v As.moli (#= k) in Ais.moll f v r Byvali Cechove. (Da se akordi strogo in čisto vežejo,pritisne se desni pedal po akordu, kakor tnkaj pušice kažejo.) 154.Moderato. 3, 2 3( 4 5 Spie/e die Nummern VIII., 36.und 82. in As- mo/l($-\) und Ais. moli = x)! Lied aus Bohmen. (Um Accorde streng und rein zu binden,tritt man das rechte Pedal nach dem Accorde an,jcie Mer die Pfeile anzeigen.) j- «hJ s s 2. 3 i m i 2.32 M % d h. mf 1, 2, 3- f a i * 5 4 'A 1 A ^ + ) C Septimola iraa vrednost seketole. ❖ 'to. *) Septimole tvm Werthc ei/ier Sejcto/e. Opazka .Posamezne pike v pasažah (vrstah not)_kakor tukaj v 16., 17. in I8.taktn_ne pomenjajo„staccato," ampak majhen akcent. *-)„Na eni sirunij'kar se doseže, če se pritisne z levo lrnjSo levi pedal, ki premika klavijaturo,in se zopet popusti, kadar stoj i.,, tre corde.?' 8 m bassa. Anmerkung.Einzelne Pvnkte in Passagen (Liiufen) _ trie hier im 16., iT.-und 18. Takte _ bedeuten nirht „ staecafo," sondern cinen kleinen Accent. „Auf einer Salte" mi t/tU Versrhiebung der Clarialur, iiidem man das /inke Pedal mit der linken Fusstspilze niederfritf und bei,, tre corde" irleder lotiliiti.si. 155. Andaiite maestoso L. pl. Beethoven.a zadnja skladba. L.van Beethoven^ letzte Composition Opazka . Akordi, kakor prvi te skladbe, se močno igrajo z udarom lakta, a zraven s prednjo roko. Amnerkung. Accorde,me der erste in dieser Cumpusition, spielt man stark mit dem Elbogenanschlage, jedorh in Vr-bindvng mit dem Handgetenkanschtage. 11 1046 'i Konecne opazke. 1. Prvotne vaje (I. in 1.—12.) imajo prstni red vseskozi naznanjen, da se pri tem mehaničnem in ritmičnem gradivu učenec ložje privadi tipkam in nauči not. 2. Sledeče prstne vaje (H.—XI.) naj si učenec izpiše za obe roki na dve združeni vrsti, in sicer n. pr. pri vaji II, note pod a. tudi za levo roko eno oktavo niže, note pod b. pa tudi za desno roko eno oktavo više; potem naj zaznamuje v sredi med vrstama črke (imena not) in napiše prstni ■red gori za desno, spodaj za levo roko. (Izostane naj vaje IV. prva vrsta a. in vaja VIL) Nekatere vaje se morejo zopet tako izpisati, da se note v obeh vrstah vzajemno zamenijo, n. pr. št. 19., 20., 33., s čemer se dobi nova vaja, da, pri št. 25.—29. in 35. celo nova leža, kar je jako koristno, ker se namreč tako izdelane vaje na dva razna načina igrajo. 3. Vaje XVI.—XXIII. naj se izpišejo v 2, pozneje v 3 in 4 raznih oktavah pri porabi obeh ključev. Enako pozneje XXV., XXVII. in XXXI. 4. Za vsak durton naj se transponujejo (napišejo in igrajo) vaje XXIX. a., b., XXXII. in 76. 5. Za vsak moiton naj se transponujejo akordi vaj XXXIII.—XLV. iz „dur" v „mol" (4. akord podrži veliko septimo tonovega načina kakor pri durtonu); trizvoki vaje XXXII. naj se samo igrajo po uže izdelanem durtonu, enako tudi kadenca št. 76. (glej prejšnjo opazko v oklepaju!) 6. Transponuj v vse dur- in moltone vaje LVI., LIX., LXII., LXIV., Lxvni. in LXIX. a. 7. Izvzemši prijazno poslane izvirne doneske št. 118., 125., 138. in izvirne skladbe raznih mojstrov: Schlussbemerkuiigeii. 1. Die allerersten tfbungen (I und 1—12) sind mit vollstandigem Fingersatze versehen, damit der Schuler bei rein mechanisch - rhythmischem Materiale die Tasten- und Notenkenntnis leichter erlangt. 2. Die folgenden Fingeriibungen (II—XI) schreibe sich der Schuler fiir beide Kžindc auf zwei Zeilen untereinander heraus, und zwar z. B. bei II die Noten unter a. auch fiir die linke Hand eine Octav tiefer, bei i. wieder auch fiir die rechte Hand eine Octav hoher; benenne in der Mitte zwischen den Zeilen die Noten mit ihren Buchstaben und setze den Fingersatz oben fiir die rechte, unten fiir die linke Hand an. (Auszulassen ware von der Ubung IV die 1. Zeile a. und Ubung VII.) Einige Ubungen konnen wieder so heraus-geschrieben werden, dass man die Noten beider Hiinde gegen-seitig vertauscht, z. B. Nr. 19, 20, 33, wodurch eine neue Ubung, ja, bei 25—29 und 35 sogar eine neue Lage ent-steht, was von grobem Nutzen ist, denn selbstverstandlich werden dann diese umstellten Ubungen auch gespielt. 3. Die Ubungen XVI—XXIII schreibe man in 2, spater in 3 und 4 verschiedenen Octavlagen heraus bei Gebrauch beider Schliissel. Ebenso spater XXV, XXVII und XXXI. 4. Fiir eine jede Dnrtonart transponiere (schreibe und spiele) man die Ubungen XXIX, a, b', XXXII und 76. 5. Fiir eine jede Molltonart transponiere man die Accorde der Ubungen XXXIII—XLV aus Dur in Moli (der 4. Accord behalt die groPe Septime der Tonart wie in Dur); die Drei-klange der Ubung XXXII spiele man blop nach dem bereits ausgearbeiteten Durtone, ebenso die Cadenz No. 76 (siehe die friihere Anmerkung in der Klammer!) 6. Transponiere in alle Dur- und Molltonarten die Ubungen LVI, LIX, LXII, LXIV, LXVIII und LXIX,a. 7. Mit Ausnahme der freundlichen Originalbeiti-Sge No. 118, 125, 138 und der Originalcompositionen ver-schiedener Meister: 101, 102, 116, 117, 127, 128, 131—134, 139, 140, 142, 145, 149, 150 je skladatelj aranžoval tako skladbe na dotičnem mestu imenovanih skladateljev kakor tudi vse narodne (vštevši št. 64. in 77.), ostale pa so vse po njem izvirno zložene. sind die Compositionen der bei der Nummer benannten Com-ponisten, sowie sUmmtliche Volkslieder (auch No. 64 und 77) vom Verfasser dieser Schule arrangiert, alle iibrigen Nummern von ihra componiert. Kratko kazalo za pouk v igri na klavirji I Kurzer Wegweiser fiir den Clavierunterricht pri in po šoli za izbor: neben und nach der Schule zur Auswahl: Za a roki. Zu Handen. A. Dialelli, Op. 149: 28 melodische tTbungsstiicke. C. Bohm, Op. 128: Stucke far den ersten Unterricht (Simrock). A. Diabelli: Jugendfreuden und Sonatinen (Peters). A. J. Zmbitzcr, Op. 1: Der Kinderball (Brauer). R. Bertini, Op. 97: 25 Etudes. R. Schumann, Op. 85: 12 Stucke. J. B. Foerster, Viola odorata — Rosa mystica (Urbanek-Prag). Original-compositionen von Weber, Clementi, Kuhlau, Haydn, Mozart und Beethoven (Steingraber). J. Brahms; Ungarische Tttnze. A. T)vor